Poštnin« plačana ? eotovfal Leto X, št. 223 Liubliana. nedelia 29. septembra 1929 Cena 2 Din IhnoUM *ai> mesoSno 26 Okv at tsosemstvo 40 Dio. Uredagtvoi KoaOJeva a&ca S. Telefon Sto«, 3122, 8123, >124, 3125 io 2126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleloa fit 440 Ccfles Koceaova ri.3. Telefon *cr. 190. BofcopM aa m vračajo. • Orisal po tarife Ljubljana, 28. septembra. Tretji mesec poteka, od kar smo polagali v grob Gregorja Žerjava. Cas leči rane. Bridkost in tuga prvih dni se je ublažila, ali bol ne preneha ob misli, kaj smo z Žerjavom izgubili. Vrste prijateljev, armada somišljenikov V velikih idejah, čuvajo v sveti pijeteti njegovo ime, ki še ni nič izgubilo na svoji avtoriteti nič na svojem tako svežem bojnem zvoku, nič na svoii milini. To ime še vedno spaja ljudi dobre volje, iskrenega nacijonalnega in državnega čustvovanja, ono je še vedno izraz neumornega, požrtvovalnega in nesebičnega dela za napredek naroda in domovine. »Delaven kakor Žerjav, energičen kakor Žerjav, požrtvovalen kakor Žerjav, velikopotezen kakor Žerjav, dober kakor Gregor, pameten kakor on« — to so še vedno v mnogo-čem nedoseženi vzori državljanskih ro človeških kreposti, ki so dičile neumr-lega voditelja jugoslovenskih vrst. Kako živ je občutek, da Žerjavov duh ž njegovo smrtjo ni izginil, dokazuje akcija odbora za počastitev njegovega spomina. Iz vseh krajev naše ožje domovine, pa tudi iz mnogih krajev ši-rom cele Jugoslavije, se javljajo spo-štovatelji pokojnikovi, ki želijo z večjim ali majšim doprinosom se skromno oddolžiti njegovim zaslugam. Med njimi je zlasti mnogo tako zvanih malih ljudi, najjasnejši dokaz, kako slovenski človek instinktivno čuti, da je bilo Zer-javovo življenje z vsemi svojimi napori in podvigi v prvi in glavni meri posvečeno sreči in blagostanju ljudstva, torej onih širokih plasti naroda, zaradi katerih edino je vredno posvečati se javnim vprašanjem. Nič manj karakteristično nI, da se javljajo odboru in njegovim poverjenikom tudi mnogi, ki so bili živečemu dr. Žerjavu hudi politični nasprotniki, a sedaj ob njegovem grobu na ta piete-te polni način priznavajo, kako visoko se dvigajo niegove zasluge preko vseh nekdanjih dnevnih politično-strankar-skih bojev. Poleg slovenskega delavca in kmeta, nameščenca, obrtnika, trgovca, poleg raznih stanovskih udružen] nočejo zaostati tudi mnoge slovenske občine, ki se dostikrat spontano odzivajo oklicu Žerjavovega odbora. Odbor bo v kratkem času predložil javnosti svoj prvi obračun in bo mogel kmalu tudi začeti posvetovanja o tem, v kakšni obliki bi se Žerjavov spomin najvidneje in najtrajneje na zunaj ovekovečil. Predvsem gre za postavitev spomenika in bo govoriti o tem, ali naj se to zgodi na grobu ali pa na bolj vidnem in dostopnem mestu. Poseben redakcijski odbor bo pripravil spomenico, ki bo predstavljala zgodovino one dobe naprednega in narodnega slovenstva ter jugoslovenske ideje med nami. katera po pravici nosi Žerjavovo ime. Odbor bo imel sklepati tudi še o drugih ukrepih, da se ohrani med nami živ spomin na Žerjavovo delo in njegova stremljenja. V katerokoli perijodo Žerjavovega življenskega dela pogledamo, povsod se nam odkriva ona tvorna ljubezen do naroda in domovine, ki se ne plaši nobene žrtve, a ki tudi nikdar ne obupa ln se nikdar ne izneveri. Nobena osebna ali politična nezgoda ni mogla Gregorja Žerjava odvrniti od velike jugoslovenske linije, noben navidez še tako občuten poraz ga ni mogel pognati med one. ki se »kujajo«, če jim ena ali druga stvar ne gre takoj po volji. Razvojna linija naše državne politike je v preteklosti oscilirala na vse strani, in opetovano se je zdelo, da se obrne v smer, ki je popolnoma nasprotno osnovni ideji našega osvobojenja in ujedinje-nja. Dr. Žerjav ni kolebal. Trdno je bil uverjen, da se mora razvoj Jugoslavije koncem koncev vendarle ustaliti na njenem eksistenčnem principu. Vedno znova vidimo, da je imel prav. Nič, kar je proti jugoslovenski ideji naperjeno, ne more imeti trajnega obstanka. Opetovano se je zdelo, da so zlasti v naši ožji domovini napredni in nacijonalni elementi,, glavni stebri državne ideje na severozapadu Jugoslavije. potisnjeni popolnoma k tlom. a vedno se je izkazalo, da so nepremagljivi, ker je nepremagljiva ideja, ki jo nosijo. Kraljev manifest, ki je visoko dvignil prapor državnega in narodnega edinstva, je ustvaril čisto in jasno situacijo in kdorkoli je računal, da se da jugoslovenska misel v naši ožji domovini zatreti, se kruto vara. Silno dragocena je dedščina zdravega optimizma, ki nam jo je zapustil Gregor Žerjav. Četrt leta nas loči od njega. Kratka je ta doba in zdi se nam, kakor da je še včeraj bival med nami, vzpodbujal, bodril, dajal vzgled v vsem dobrem. Gledamo ga v duhu, smehljajo se mu oči in ga čujemo, kakor smo ga često culi: moj dragi, ipak se »miče« in nič ne more zadržati zmagovitega pohoda naše velike nacijonalne ideje. Clemenceau 89-letnik Pariz, 38. septembra, s. Francoski državni® GLamanceau praiamuče danes svoij 89. rojstni dan 4» je oo zadnji lažja bolezni pcipotooima okrevaj. PntMann ri.84. Telefon it 1123. <123, 1124. II2S, 312«. oddeleki UabfctML PreSenJO"* afica 4. Telefon fit 2490. Podružnica Maribori Aleksandrov« Mat it. ia Telefon H 466. MrajUa Celje i Koeeoon rilca IL S. Telefon tt. 190 Kateri prt po it 6ek. aanmHhi Ljubljana k. 11.842; Praha Bab 7S.180; WUa Nr. 105-241. V znamenju ^kritične nedelje" v Avstriji Obsežne varnostne odredbe - Uspeli socijalistični ma-nifestacijski zbor v Modlingu Dunaj, 28. septembra, g. Vojno ministrstvo je zaradi varnosti za jutrišnji dan, ko se vrši pohod Heinrwehna in so-cijalno demokratskih zborovanj odredilo, dalekosežne varnostne mere. Vsa poveljstva in čete na Dunaju in Nižjem Avstrijskem so od opoldne dalje v oja-čeni pripravljenosti. Garnizije v krajih, ki leže okoli ozemlja, kjer se bodo vršili pohodi, so za Jutrišnji dan konsigni-rane. Glavno zanimanje je osredotočeno na Modling, kamor ie bil odposlan kombiniran bataljon pehote z drugimi vojaškimi odldelki, ki so najmodernejše opremljeni. Bataljon ima na razpolago najboljše tovora e avtomobile, motocrkle in kolesa ter tudi najmodernejša sredstva za obveščanje. Vse večje vojaške zgradbe v okolici ozemlja, kjer se bodo vršili pohodi, posebno pa municijska skladišča so nadvse močno zastražena. Na merodajnih mestfh po v d ari a jo, da se lahko računa glede na zagotovila voditeljev obeh taborov, kakor tudi zaradi obširnih varnostnih ukreiDov s tem, da bo jutrišnja nedelja potekla popolnoma mirno. Že tekom dan?š^e.^ dneva so se pričela velika socijaltto-derr"-' rovanja. Že okoli poldneva So pričele priha^ti deloma s tovornimi avtomobili, deloma pa s posebnimi vlaki močne skupine socialističnih Sdhutzbiindlerjev v Modling. Na cesti, ki vodi v Modling je bil danes živahen promet. V doicKh kolonah so se pomikali proti ModKngu tisoči pristašev republikanskega Schutzbunda ter močni oddelki oroižnistva in policije. Razpoloženje med prebivaltvom je vseskozi mirno, ker prevladuje splošno mnenje, da so zaradi dalekosežnih varnostnih mer izključeni spopadi. Kakor cenijo se je udeležilo današnjega zborovanja v Modlingu kakih 10.000 oseb, ki jih je spremljajo 20 godb. Mikrofoni in zvočniki so ojačevali besede številnih govornikov. Kot glavni govornik je nastopil vodja republikanskih bojnih organizacij dr. Julij Deutsch, ki je med drugim izvajal: »V Avstriji vlada velik nemir, ker napovedujejo Hei'mwehrovci pri vsaki priliki, da je prišel veliki dan. če govorijo Heimwehrovci v jasnejšem smislu,- potem menijo s tem prevrat. Če hočejo prevrat v resnici samo poiskusiti, naj računajo s tem, da bodo zadeli na železno ironto republikanskega Schutzbunda. Socijalni demokratje so mirni. Tega njihovega razpoloženja pa ne gre tolmačiti tkot slabost.« Slično so govorili tudi drugi govorniki, med njimi deželnozborski poslanec Tetznik ter podžupan dunajskega novega mesta Piichler. Po zaključi tv i zborovanja so ob osmih zvečer posamezne formacije Schutzbunda odšle deloma v tovornih avtomobilih, deloma pa v osebnih vlakih brez najmanjšega incidenta. Pomirjenje med gospodarskimi krogi v Avstriji Dunaj, 28. septembra. AA. Listi ugotavljajo, da je z včerajšnjim dnem prenehalo kupovanje inozemskih valut in da je v vseh finančnih krogih zavladalo splošno pomirjen je. Obenem pripominjajo, da je občinstvo prenehalo dvigati pri denarnih zavodih svoje vloge. Podržavtjenje izdajanja šolskih knjig Kralj je podpisal nori zakon o učnih knjigah in drugih učilih — Način izdajanja novih učnih knjig — Veljavnost dosedanjih knjig Beograd, 28. septembra AA. NJ. Vel. kralj je včeraj na predlog ministra prosvete podpisal zakon o učilih narodnih, meščanskih, učiteljskih in srednjih šol. Zakon obsega 22 členov ter vsebuje naslednje glavne določbe: Vsi učbeniki, pomožne knjige fn učna sredstva za vse te šole so državna izdanja. Te učbenike, pomožne knjige in učna sredstva bo odobraval minister prosvete po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta za vsak razred posebej in na podlagi učnih načrtov alj programov, ki so v veljavi in ki bodo še izdani. Knjige se odobrujejo na 4 leta. Vsako četrto leto bo razpisan splošni natečaj in sicer leto dni pred določeno izročitvijo rokopisov. Rokopisi se izročajo anonimno In morajo biti pisani na pisalni stroj. Že uporabljene, odobrene ali nagraje-ne knjige se lahko izročajo ne glede na to, ali so bile predelane ali ne. O natečaju odloča posebna komisija, ki predlaga tri najboljše učbenike, pomožne knjige ali učna sredstva za prve tri nagrade. Ako vložena dela ne ustrezajo natečaju in ako komisija odkloni vsa dospela dela. ostanejo v veljavi še eno leto dosedanji učbeniki, pomožne knjige ali učna sredstva. Natečaj razpisuje minister prosvete na podlagi učnega načrta in programa ter odreja obseg, izbiro gradiva in učne metode, po katerih se mora ravnati sestava knjige. Pri vseh teh knjigami in učnih sredstvih je treba paziti na slog in na predpisani pravopis. V kolikor pa bi pokrajinske potrebe velevale, da se odstopi od predpisanega pravopisa, lahko minister prosvete pooblasti posebnega strokovnjaka, da izvrši iz-premembo pravopisa odobrenega učbenika. V ostalem se vedno natisne le delo ali predelano učno sredstvo, ki je bilo nagrajeno s prvo nagrado natečija. V zakonu je nadalje predvideno, katere strokovne osebe tvorijo komisije za posamezne vrste knjig ali učnih sredstev. Komisija mora svoje delo završiti v roku 6 mesecev in predložiti ministru prosvete svoje poročilo. Ako so mišljenja razdvojena, odloča minister prosvete o tem ali se naj upošteva oddvoleno mišljenje. V pozitivnem primeru izroči sporno vprašanje novi komisiji, ki sklepa z večino glasov. Komisije sklepajo splošno z večino glasov. Za vsa izdanja učbenikov in pomožnih knjig se ustanovi »Zaloga šolskih knjig« (po primeru bivše pokrajinske zaloge šolskih knjig za Hrvatsko in Slavonijo). Dohodki te zaloge se bodo uporabili za pod* poro občinam za gradnjo narodnih šol, za opremo šol z učbeniki, za znanstvena raziskovanja za izdajanje znanstvenih del in za kulturne stike z inozemstvom. Prvi natečaj bo razpisan še tekom tega leta. Do pričetka šolskega leta 1931-32. veljajo še vsi dosedanji učbeniki in knjige, kojih odobritev ni starejša od 4 let. Po tem roku se bodo smeli ti učbeniki uporabliati samo, ako ne izide drugo izdanje v Zalogi šolskih knjig. Minister prosvete lahko razveljavi že odobren učbenik, ako smatra, da ni primeren. Učbeniki, pomožne knjige in učna sredstva, katerim po dosedanjih predpisih poteče štiriletni rok od odobritve ali pa jim poteče tekom tega šolskega leta, se morajo ponovno predložiti v odobritev Glavnemu prosvetnemu svetu. Velike današnje svečanosti v Splitu Odkritje spomenika Grgurju Ninskemu bo praznik za vse prebivalstvo — Knez Pavle zastopnik Nj. Vel. kralja Split. 28. septembra, r. Priprave za jutrišnje svečanosti odkritja Meštrovi-čevega spomenika Gregorju Ninskemu so vse v redu dovršene. Vse mesto in vse okoliške vasi so že danes v zastavah, v luko pa privažajo ladje že nocoj velike množice ljudi z otokov in nasellpin ob obali. Glavni naval prebivalstva se pričakuje za jutri zjutraj. Spomenik bo blagoslovil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki prispe v Split jutri z zagrebškim brzovlakom. Skup- no ž njim pridejo tudi zagrebški župan in zastopniki raznih kulturnih institucij iz Zagreba. Za Split bo odkritje novega spomenika največja svečanost po osvoibojenju. Beograd, 28. septembra. AA. Ker Nj. Vel. kralj po odredbi zdravnikov zaradi prehlajenja ne sme zapustiti dvora, se tudi ne bo mogel osebno udeležiti svečanosti odkritja spomenika Gregorju Ninskemu v Splitu. Zato je odredil za svojega zastopnika kneza Pavla. V Gradcu so aretirali glavna krivca ogolju-fanja naše Poštne hranilnice Gradec, 28. sept. g. Na podlagi obvestila knjižicami pri raznih poštnih uradih v Ju- policije v Mariboru, da je bil po raznih goslaviji, pri čemer mu je pomagala Rei- jugoslovenskih poštnih uradih dvignjen de- cherjeva. Poizvedbe v Lipnici so privedle nar s ponarejenimi poštnohranilničnimi do odkritja materijala in orodja za pona- knjižicami in da vodijo sledovi o storilcih rejanje novčanic. Gjorgjevic je dalje pri- v Lipnico, je varnostni urad graškega po- znal, da je skušal ponarejati novčanice; licijskega ravnateljstva aretiral v neki go- ker pa se je pokazalo, da so zelo slabo stilni na Annenstrasse 371etnega pekovske- uspele, jih je zopet uničil. Priznal je dalje, ga pomočnika Ferdinanda Gjorgjeviča ter da je izdajal pretrgane novčanice po pet njegovo prijateljico 25Ietno brezposelno šilingov, ki so bile v preteklem poletju Katarino Reicher. Gjorgjevic je priznal, razširjene na graškem trgu. V zvezi s te- da je izvršil goljufije s poštnohranilničnimi mi poneverbami so bile aretirane še 3 osebe. Tornado opustošil Bahamske otoke Tornado je odnašal strehe, rušil poslopja in potapljal ladje - Mnogo ljudi ubitih in težko ranjenih Mlam!. 28. septembra, s. a Po vesteh, ki jih oddaja brezžična postaja v Nassauvu, je tornado, ki je divjal tekom noči od četrtka na petek zjutraj, napravil na Baham-skih otokih tako veliko škodo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Najstrašnejše je tornado divjal na An-droškem otoku in v Nassauvu samem. Število smrtnih žrtev in težko ranjenih še ni znano. Po poročilih rešilne postaje v Nassauvu pa je bilo samo v tem mestu ubitih nad 30 oseb in preko sto več ali manj težko ranjenih. Tornado je pridrl preko pristanišča. kjer je v par trenutkih potopil celo vrsto ladjic in razbil ob obrežnem zi-dovju tudi večji parnik finančne kontrole, ki se ni mogel več umakniti na široko morje. V mestu je opustošil vihar vse javne nasade, tako da izgledajo parki in ulice, kot da bi po njih divjala vojna vihra. Silni sunki vetra so odnesli pri celi vrsti hiš strehe. Posebno težko pa je poškodovana guvernerjeva palača, kjer se je porušil stari del ooslooia. Močno so trpele tudi cerkve. Tako je tornado podrl zvonik stolnice, dočim je v neki manjši cerk\i podrl samo vrh zvonika ter treščil zvonove na ulico. Z nič manjšo silovitostjo ni divjal tornado v pristaniškem mestecu Biminis, kjer je dosegel hitrost 110 km na uro. Ker so pretrgane vse brzojavne in teleiesske zveze in poškodovani tudi mostovi, še ni bilo moči zvedeti podrobnosti o škodi v tem mestu. Proti Nassauvu in Androškemu otoku je odplulo na poziv ameriškega mornariškega tajništva več brzih lahkih križark in tor-pednih rušilcev, da nudijo nesrečnemu prebivalstvu prvo pomoč. Angliji groze veliki bančni polomi Zaradi špekulacij borznih in bančnih krogov grozi Angliji cela vrsta novih finančnih škandalov - Snowden - finančni diktator London, 28. septembra, d. Kriza angleškega bančnega in boznega gospodarstva, ki so jo delavski nacijonalni ekonomi napovedovali že v volilnih govorih izhaja vse bolj na dan. V prvi vrsti pa je opozarjal nanjo sedanji zaklad-ni minister Snowden, ki se je nadejal, d'a bo kriza izbruhnila še pred nastopom delavkse vlade ter tako to ohranila pred nezadovoljstvom tisočerih, ki bodo sedaj težko oškodovani zavoljo potrebnih reform. Izgleda pa, da bo baš Snowden moral prevzeti težiko nalogo rešitelja krize angleškega bančnega gospodarstva. Kot prvi korak k tej reformi je smatrati povišanje diskonta, s katerim se jeSnow-den angleškim bančnikom in industrijalcem, ki so ga še pred nekaj tedni poveličevali silno zameril. Sporedno s tem nezadovoljstvom so otvorili na Snow-dena bobnajoči ogenj tudi konservativ- ni listi. Id mu očitajo, da Je s poviša>-njem diskontne mere zadal smrtni udarec angleški industriji ter jo onesposobil za vsako večjo akcijo. Ti očitki pa so povsem neosnovanl, ker so bančni ravnatelji in industrijalci tako zavozili angleške finance, da bodo sledili nedavno odkritemu finančnemu škandalu borznega mogočnika Hatryja še vse večji in težji škandali. V zvezi s pričakovanjem teh novih polomov je opažati stalno naraščanje dviganja bančnih vlog in tezavriranja denarja. ki se posebno pojavlja v podeželskih krogih. V krogih delavske stranke se širi po poročilu »Daily Telegrapha« naziranje, da bi bilo sedaj najbolj primerno izvršiti podržavljenje bank, ali pa vsaj sestaviti in izglasovati zakon o državni kontroli nad poslovanjem bank. Ciprski Grki se žele ujediniti z Grčijo Prebivalci otoka Cipra zahtevajo odhod Angležev in združitev z Grčijo Atene. 28. septembra, t V A~tenah se mudi deputacija Grkov iz Cipra, ki potuje v London, kjer bo predložila angleški vladi obširno spomenico o želji prebivalstva otoka Cipra, da bi ga Velika Britanija evakuirala in dovolila njegovo ujedinjenje z Grčijo. Deputaciji načeluje voditelj panhelen-skega gibanja na otoku Cipru, mitropolit Nikodim, ki misli, da je prišel po ureditvi egiotskega vprašanja in izjavi Macdonalda v Ženevi čas tudi za »likvidacijo vprašanja Cipra. Deputacija le zelo optimistično razpoložena in se nadeja, da se ji bo posrečilo v kratkem ustvariti dolgoletni sen ciprskih Grkov, ker je predsednik Macdonald osebno naklonjen misli združitve Cipra z Grčijo in je že ponovno izjavil, da je treba popraviti veliko pogreško angleške diplomacije iz leta 1873., ko je Velika Britanija proti volji grškega prebivalstva na Cipru zasedla ta otok. Proti nameram grške deputacije pa živahno protestirajo angleški konservativni krogi, ki opozarjajo delavsko vlado na velik strategičen pomen otoka Cipra kot enega izmed važnih ključev za posest in osi-guranje Sueškega prekopa ter vzdrževanje pomorskega ravnotežja na Sredozemskem morju. Po njihovem mnenju je storila delavska vlada že dovolj veliko posreško a nedavno ureditvijo egiptskega vprašanja, tako da bi pomenila izr>olnitev želja Ciprča« nov že naravnost ogražanje živlignskih in« teresov Velike Britanije v vzhodni kotliri Sredozemskega morja. Pred ostro borbo v vodstvu nemških bojnih desničarskih organizacij Znani kapetan Ehrhardt se izjav Ifa za sporazum s Francijo in za izpremembo politike bojnih organizacij Berlin, 28. septembra, g. d. Afera z odkritji mladonemške bojne organizacije »Jungdeutscher Orden« o tajnih dogovorih desničarskih nacijonalističnih krogov s francoskmi politiki v svrho sporazuma med Francijo in Nemčijo ter sklenitve nemško-francoske vojaške obrambne pogodbe, postaja tem krogom že zelo neljuba. Na podlagi teh odkritij, katerih verodostojnost nacionalisti ne morejo zanikati, je nemška javnost poučena o dvfllični igri nemških nacijonalcev in njihovega voditelja tajnega svetnika Hugenberga, ki se na eni strani tajno dogovarja za hrbtom nemške vlade in dr. Štresemanna s Francijo, na drugi strani pa propagira sprejem zakona proti ratifikaciji Youngove pogodbe, ki naj bi vseboval tudi točko, da morajo biti obtoženi radi veleizdaje vsi nemški politiki, ki so sodelovali pri sporazumu v Haagu. Sedaj pa je objavil eden glavnih sodelavcev Hugenberga, znani kapetan Ehrhardt, ki je zaslovel kot voditelj desničarske teroristične organizacije »Consul« in kot eden glavnih organizatorjev Kappovega puča, izjavo glede očitkov, da je bil soudeležen pri pogajanjih za dosego nemško - francoske vojaške pogodbe, ki r>otrjuje resničnost odkritij. V tej izjavi je dejal Ehrhardt med drugim tudi sledeče: Niti od daleč ne mislim na to, da bi tajil razgovore s francoskimi politiki v hiši po-bornika za francosko - nemški sporazum Rechberga. Mnenja sem, da mora Nemčija poskušati, da se s svojim največjim upnikom Francijo, ki lahko vsak čas uveljavi svoje zahteve z oboroženo silo, sporazume častno in brez ovinkov. Šibki mora ubogati, pa bodisi da ie to dr. Stresemann. Rech-berg ali kdorkoli. Glavno ie, da si kdorkoli upa storiti ta veliki korak. Meni je le do Nemčije in do nobene osebe.« S to izjavo je izzval kapetan Ehrhardt veliko zaprepaščenje med nacijonalistčnimi krogi, ki vidijo v njej nastop proti politiki Hugenberga in mogočnost velikih izpre-memb v vodstvu desničarskih bojnih organizacij, v katerh igra zelo vidno vlogo Ehrhardt Ta že namreč dalje časa napoveduje, da bo temeljito prečistil vodstvo teh organizacij ter usmeri] njih politiko v sklad z duhom novega časa in posledic izida svetovne vojne._ Macdonaldova poslanica London, 28. sept. s. V poslanici, ki jo ie ministrski predsednik Macdonald poslal konferenci delavske stranke pravi med drugim: »Mi ne skušamo postaviti ostale pomorske sile pred izvršeno dejstvo. Sklenili smo preprečiti, da bi se prekinilo splošno napredovanje v razoroževanju, dočim bi se Anglija in Amerika posvetovali o medsebojnih nasprotstvih. Od volitev se je podpora in zaupanje, ki ju uživa stranka v državi na vseh straneh bistveno povečala.« Ministrski predsednik razvija nato širo-kopotezen program o ukrepih, ki se nanašajo na notranje probleme, predvsem na vprašanje odpomoči proti brezposelnosti. Nemško-madžarsM znanstveni teden BudimpeSta, 28. septembra, g. 1. oktobra bo otvorjen nemško-madžarski znanstveni teden, tekom katerega bo predavalo 32 vse-učiliških profesorjev iz Nemčije. Kasneje bodo priredili enak znanstveni teden v Vra-tislavi, kjer bodo predavali profesorji madžarskih vseučilišč. Polet Moskva—Newyork Seward, 28. septembra (Alaska). Letal« »Sovjetska krila« je na poletu iz Moskve v Newyork prispelo semkaj. Likvidacija Hrvatske zadružne seljačke banke Buren likvidacijski občni z bor - Ostri napadi na vodstvo banke - Izgubljen bo tudi velik del delniške glav- nice Zagreb, 28. septembra n. V Javnosti Je vzbudila danes mnogo zanimanja Izredna skupščina Hrvatske seljačke zadružne banke, ki je došla v denarne težkoče in na kateri Je interesirano ogromno število kmečkih zadružnikov in zadrug. Javnosti niso znani pravi razlogi, ki so dovedli banko v slab položaj. Na skupščini, ki se Jo Je udeležilo 37 delničar! ev z nekaj nad polovico vseh vpfišičanfci delnic, je došlo do ostrih sporov. Razen bivših poslancev Josipa Predavca, dr. Stjepana Košutiča ter Josipa Prpiča in Nlkole Preke so došli na skupščino tudi nekdanji disidenti bivše Ra-dičeve stranke Tomo Jalžabetič. Mato Ba-bogredac. Ilija Martinovič. Toma Kovače-vlč, Nikola Drezga, dr. KožulJ. Miho Je-remič in drugi. V početku zborovanja Je prišlo do zanimivega incidenta, ker so nekateri delničarji ugovarjali, da bi imela bivša poslanca Avgust Košutič in dr. Kr-njevič pravico glasovanja s pooblastilom. Skupščino Je vodil podpredsednik Rudolf Gajer, ki Je sporočil, da Je ravnateljstvo banke sklenilo, da predlaga na izredni skupščini delničarjev, naj se Izvede likvidacija banke in izvoli likvidacijski odbor. Prvi ie govoril k temu predlogu Iv. Ma-rinčič lz Zagreba, ki Je ostro kritiziral po-slovanje bivšega predsednika b. poslanca Josipa Predavca. Očital mu Je nakup posestva grofa Festetiča v Cakovcu od Slavonije d. d. za 50 milijonov dinarjev. Posestvo se Je kupilo s posredovanjem Milana Prpiča za Glavno zadrugo, banka pa Je podpisala menico, ne da bi bil predsednik vprašal upravni odbor. S tem Je banka izgubila v gospodarskem svetu ugled. Denarni zavodi so se pričeli braniti, da bi stopili z njo v resne poslovne zveze tem boli. ker Je bilo od celotne glavnice 8 milijonov vplačana samo četrtina, dočim je bilo vlog samo kakih 5 milijonov. Govornik je nadalje očital, da so posamezni trgovci, dobivali na stotisoče dinarjev kredita pri banki, ne da bi dali kritje. Očital je predsedniku Predavcu. da Je prejemal 6000 Din plače na mesec, čeprav mu po zakonu ni pripadala. Nadalje mu je očital. da Je bil dolžan banki okoli 800.000 Din, za kar so se mu najprej obresti računale po 16 do 18%, ki so mu bile kasneie na seji ravnateljstva znižane na 12% ter se Je razlika Predavcu vpisala v dobro. Banka se je za svoie terjatve pri Predavcu vknji-žila šele 17. marca t. 1. Pred vknjižbo ban. ke Je dovolil predsednik, da se mu na posestvo vknjiži za nad 150.000 Din. Centralna banka, ki jo likvidira Prva hrv. štedio-cica. Govornik je očital Predavcu tudi, da Je brez sklepa ravnateljstva osnoval podružnico v Mostarju in da Je ta transakcija veljala banko 400.000 Din. Navajal ie še druge očitke ter zahteval, naj se krivci poloma banke pokličejo pred sodišče. Toma Jalžabetič Je Istotako napadal poslovanje banke in navedel, da ie banka dala trgovcu Janekoviču brez vknjižbe 300.000 Din posojila, dočim so se seljaki. ki so bili potrebni posojila, obremenjevali s stroški vknjižbe. Ob koncu svojega govora je pou-darjal, da Je ravnateljstvo banke podpiralo svoje prijatelje v škodo zadružništva in se-ljakov. Dr. Marko Kožulj je zahteval naj se objavijo imena vseh dolžnikov in upnikov, da bodo delničarji zvedeli za pravo stanje banke. Josip Predavec je povdarlal. da Je težko objaviti dublozne dolžnike, ker bi to škodovalo njihovemu kreditu, pač pa naj posebna anketa delničarjev preišče poslovanje banke ali pa prepusti likvidacijskemu odboru. Zagovarjal Je likvidacijo, da bi se ne oškodovali vlagatelji ln po možnosti tudi ne delničarji. Prva Hrvatska štedionica jc svoječasno obljubila, da izvede likvidacijo banke, med tem pa so se razmere iz-premenile. Kdor smatra, da so se izvršile malverzacije, naj to prijavi sodišču, da se krivci kaznujejo. Na zahtevo delničarjev Je predsednik odredil čitanje bančne bilance po stanju 31. avgusta t 1. Iz te bilance Je razvidno, da znaša premoženje banke 20.100.866 Din. Od tega je v gotovini 769.765 Din, dočin. dolgujejo dolžniki banki 18,692.142 Din, od česar je 4 milijone na menicah, okoli 14 milijonov pa na odprtih računih. Poslovna izguba Je izkazana s 390.000 Din. Pasiva banke znašajo okoli 26 miliionov dinarjev, od česar odpade 8 miliionov dinarjev na vplačano delniško glavnico za 80.000 delnic, 6,638.634 Din na vloge, 4,364.000 Din na upnike in 8,699.000 Din na iamčevine. Du-bioza v znesku nad 6 milijonov dinarjev so že odbita. Zatem je predsednik dal na glasovanje predlog, naj se sklene likvidacija banke, kar je bilo sprejeto soglasno. Za volitev likvidacijskega odbora so bile predložene tri liste; zmagala Je lista Stlepana Košutiča. Končno Je bilo sklenjeno, da se čez štirinajst dni, torej 12. oktobra skliče Izredna skupščina banke od likvidacijskega odbora, ki bo na njej poročal o pravem stanju banke. S tem je bila skupščina zaključena. Pred volitvami na Češkoslovaškem H — v Pragi, 26. septembra. Včeraj so bile razpisane nove volitve v poslansko zbornico in senat. V političnih krogih so že od spomladi neprestano govorili o njih in že opetovano se je zdela situacija nevzdržna. Prišle so volitve šele sedaj na jesen, do žetvi — kakor že večkrat. Volitev ne bo vodila uradniška vlada, marveč koalicijska in dosedanja koalicija pojde v volitve kot blok. Volitve je zahtevala koalicija, pa tudi ODOzicija. Bile so aktualne že pred letom, po volitvah v deželna rn okrajna zastopstva. Pri teh volitvah so volilci tako rekoč revidirali razmerje glasov med koalicijo in opozicijo. Koalicija sicer ni bila v njih poražena in so nasprotno nekatere izmed njenih strank, predvsem agrarna, narodno demokratska in stranka nemških aktivistov, izšle iz njih celo z znatnimi prirastki, druge stranke, ki tvorijo koalicijo, pa so znatno izgubile na glasovih, zlasti obrtniška stranka ter češki in posebno še slovaški klerikalci. To je imelo za posledico, da je dobila vladna koalicija samo neznatno nad-polovično večino. Zato je postala koalicija, kljub ojačanju nekaterih njenih delov, predmet ljutih napadov opozicije in postalo je jasno, da so volitve neizogibne. Šlo je samo za to. kdaj se naj vrše. čudno je, da smatrajo vse stranke sedanji moment za volitve kot najbolj ugoden. Koalicija ima poročila, da so socijalisti računali z volitvami šele spomladi, zato da so nanje sedaj še nepripravljeni, socijalisti pa so mnenja, da ta trenutek ni ugoden za agrarce, za najmočnejšo stranko, ker je situacija na živežnem trgu slaba in so kmetje prav sedaj zelo nezadovoljni. Slovaški klerikalci stoje tik pred izrekom razsodbe nad svojim prvakom dr. Tuko in vsi boljši življi na Slovaškem se obračajo od madžarskih agentov, ki se skrivajo v ti stranki pod firmo patriotizma. Edino češki klerikalci smatrajo sedanjo dobo zase za ugodno: orlovske slavnosti so se uspešno završile in prav sedaj nastopajo v svečanostih svetovaclavske tisočletnice tako. kakor da bi bil knez Vaclav član organizacije monsignora dr. Šramka. Poslovna doba poslanske zbornice bi imela trajati do novembra leta 1931, senata pa. do leta 1933. V volitve, ki se jih bo udeležilo čez 7 milijonov volil-cev, pojde stara koalicija enotna z geslom boja proti socijalistom. Na drugi strani pa opozicija ni enotna in je tudi ni mogoče složiti, ker je docela raznolična. Socijalisti, proti katerim nastona združena buržuazija. so samo manjšina opozicije in stoje v borbi proti drugemu delu opozicije, komunistom in nemško-madžarskim nacionalistom, prav tako. kakor koalicija. Koalicija bo vrhu tega še ojačena. Že pred deželnozfoorskimi volitvami se Je odcepila od nacijonalnih Nemcev tako zvana »Arbeitsgemeinschaft« in iz-vojevala pri volitvah presenetljive uspehe. Ta »Arbeitsgemeinschaft« se udeleži tudi državnozborskih volitev in je že proglasila, da pristopi k aktivistom. tako da bo torej tudi ona del meščanske koalicije. Velikih sprememb pri novih volitvah ne pričakuje nihče in prav gotovo je. da se po teh volitvah ne bodo spremenile garniture tako, kakor se je to že opetovano zgodilo v Angliji in deloma tudi v Franciji. Pričakovati je, da bodo SDremembe napram volitvam leta 1925. docela neznatne. Bodo pač kakšne osebne spremembe v strankah samih, bistvenih sprememb pa tudi v tem oziru ni pričakovati. Zato je zavladal v gospodarskih krogih in sploh v široki javnosti, ki se direktno ne udeležuje politike in volitev, živ odpor Droti novim volitvam. Ti krogi poudarjajo, da se z volitvami samo trati denar in da niso neznatne spremembe, ki jih volitve lahko pri-neso, v nobenem razmerju s stroški. Volitve bodo stale nekaj milijonov, razen tega pa povzročijo tudi Občutne gospodarske izgube, ker bo javno življenje več tednov stalo v znamenju volitev in volilne agitacije. Nadalje opozarjajo na okolnost, da imamo leto za letoim volitve, državnozborske. dežel-nozborske in občinske, in da so se volilci že naveličali hoditi leto za letom za prazen nič na volišče. Te volitve se bodo razlikovale od onih leta 1925. v tem, da pojde komunistična stranka v volitve docela razcepljena. Veliko vprašanje je tudi, ako bo komunistična opozicija dovolj čila in močna, da bi v resnici odvrnila ljudske mase od vladnih strank. Dobiček bi v tem slučaju imele socijalistične stranke. Seveda pa je zopet dvomljivo, bo-ii ljudstvo, navajeno na živo delavnost v komunističnih organizacijah in ostro vzgojeno proti »socialpatriotom« glasovalo v sklenjenih vrstah za te osovražene socialpatriote. »Stranka dela« se, kakor lani, tudi to pot ne udeleži volitev. Svoje glasove odda socijalistom. V volitve pa pojde stranka bivšega ministra Stribrnega. Kar pridobi ta stranka na glasovih, bo predvsem na škodo narodnim socijalistom. Fašisti se volitev ne udeleže in bodo glasovali za narodne demokrate in za Stribrnega. Lahko rečemo, da bodo pregrupacije znatne samo v koaliciji in v opoziciji, a ne iz opozicije v koalicijo na škodo opozicije in narobe. Razlika bo neznatna, razen ako bi se zgodil kak čudež. Dobiček iz volitev bodo najbrže imeli samo klerikalci in nemški aktivisti in povsem razumljivo je. da v tem primeru zrase tudi število in vpliv Nemcev ln klerikalcev v koaliciji. Ravno tako Je gotovo, da bo protldržavna opozicija Izšla iz volitev zelo oslabljena. Kakšen bo izid volitev na Slovaškem, t. j. kakšen uspeh bo imel avtonomistični do-kret pri volitvah, ni mogoče prerokovati. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rubinstein ln Maroczy vodita — štiri partije remis. Rogaška Slatina, 28. sept. Izid današnjega kola mednarodnega Šahovskega turnirja je bil naslednji: Rubinstein je premagal Flohra v 38 potezah, dr. Geiger Rožiča t 65 potezah, Griinfeld Jovanoviča v 38 potezah, Maro-czy Koniga v 37 potezah. Ostale štiri partije so bil« remi« in »icer Samisch : Takacs v 89 potezah, Brinckmann : Singer v 44 potezah, Honlinger : Przepiorka v 45 potezah, Canal : Pire v 38 potezah. Stanje po DC. kolu je naslednje: Rubinstein, Maroczy 6 in pol, Griinfeld 6 (1), Samisch, Canal 6, Takacs, Pire, Flohr 5 in pol, Brinckmann, Przepiorka 5, Honlin-glav. proga; II-2: Marolt Anton, za dose-Singer 1 io pol. Rožič, Jovanovič 1. Jutri se bo igralo X. kolo. Seja celjskega občinskega sveta Cel]e, 28. septembra. Sinoči se Je vršila redna seja celjskega občinskega sveta. Seja Je trejala 3 in pol ure; vodil Jo Je župan dr. Goričan, ki Je imenoval za overovatelja zapisnika obč. odb. Dobovičnika in Hohnjeca. Pred prehodom na dnevni red se Je v tai-ni seji obravnavalo vprašanje nakupa Av-guštinovega posestva poleg Grenardirja v svrho razširjenja mestne ubožnice. Obravnavala se je še neka personalna zadeva. Nato je podal svoje poročilo referent finančnega odseka dr. Vrečko .V Mohorjevi tiskarni Je bila deložirana občinska uboga Bračičeva, katero bo občina namestila v adaptiranem prostoru pod koroni v kapelici mestne ubožnice. kjer bo zgrajena soba za dve osebi; stroški so preračunani na 3500 Din. Društvo hišnih posestnikov v Celju se je pritožilo proti preveliki odmeri občinskih davščin, h katerim šteje tudi najemninski vinar, 2% kanalsko pristojbino ln 12% vodarino. V obsežno debato so posegli obč. odb. Janič, Brinar, dr. Vrečko in prof. Mravljak, ki je predlagal, naj se pošlje, ker so bili številni hišni posestniki napačno obveščeni o odmeri teh davščin. Društvu hišnih posestnikov dobrohotno obvestilo s pravilnimi informacijami, da se nepotrebno razburjenje poleže. Potrebe in zahteve hišnih posestnikov se bodo upoštevale najlažje pri sestavi bodočega občinskega proračuna. Dr. Hrašovec ie predlagal, naj se odmera teh davščin enkrat za vselej dobro prouči, da ne bo nikakih dvomov, kar bo zelo koristno tudi pri sestavi prihodnjega proračuna. Rozi Jelenovi se povrnejo stroški za preureditev stanovanja v znesku 1500 Din. V novo mestno hišo se .ie večina strank vselila predčasno, zaradi česar Je bilo vloženih na občinski svet več pritožb, da stanovanja še niso gotova. Vsem stanovalcem v tej hiši se bo zaračunala najemnina šele od 1. oktobra. Na Spod. Lar.ovžu se bo uredilo potrebno skladišče za mestni stavbni urad, tam bodo začasno lahko tudi shranjeni mestni avtobusi. Z uporabo starega stavbnega materijala bodo znašali stroški okrog 2-8.000 Din. Za naiem bo plačevalo avtobusno podjetje 300 Din mesečno. Z zakonskima Lemaič je bil sklenjen sporazum za odkup sveta, ki Je potreben za podaljšanje Aškerčeve ulice. Odkupilo se bo 138 m po 28 Din. Zdravstvenemu domu v Celju se nakloni za preureditev prostorov v bivšem Invalidskem domu podpora 20.000 Din. Pred kolodvorom se bo zgradilo podzemsko stranišče, ki bo stalo do 80.000 Din. Nad straniščem bosta pisarni občinskega pobiralca cestarine in društva »Putnik«. Odobrila se ie ce'a vrsta zgradb stanovanjskih hiš na hribu Sv. Jožefa. Finančni referent je nato poročai o regulaciji Savinje. Sprejet je bil v načelu načrt dr. Rie-digerja in inž. Žnidaršiča, o katerem smo že poročali. Zahtevali so se od raznih in-ženjerjev detajlni načrti in proračuni. Železnica se bo najbrže preložila na levi breg Savinje, struga Savinje pa izpeljala tik mimo Brega. Za gospodarski odsek Je poročal prof. Mravljak. Uredilo se le več podstrešnih enosobnih stanovanj pri »Kroni« za deloži-rance. Kapetanu Stenglu se bo na občinske stroške preuredilo stanovanje v stari hiši pri »Kroni« do zneska 7000 Din. Na Sp. Lanovžu se bo oddalo majhno stanovanje Milošu Cepinu. Voditelji mestnih osnovnih šol prejmejo brezplačno drva in sicer ože-njeni 2 in pol, neoženjeni pa 1 in pol metra. Prosilcu Kantušarju se odkloni zgradba stanovanjske hiše na Zimnjakovem travniku pod mestnim pokopališčem. Kleparju Taš-kerju se dovoli že započeta zgradba ograje pred Grofijo, vendar jo bo moral odstraniti, kadar se bo to zahtevalo in Jo bo moral tudi vzdrževati v popolnem redu. V mestu se bodo izpraznjevale greznice zopet v glavnih ulicah od 4. do 7. ure dnevno, v stranskih ulicah pa ves dan, izvzemši ure, ki jih bo določil magistrat. Muzejskemu društvu se zagotovi za shrambo paleo-litskih izkopnin iz jame Potočke zijalke posebna soba. Grajski kino v Mariboru hoče zgraditi v Celiu veliko poslopje, v katerem bi bila kino-dvorana in 23 eno- do trisobnih stanovanj. Cela stavba bi stala okrog 4,500.000 Din. Zahteva pa seveda gotove koncesije in garancije. Stvar bo z omenjenim kinom uredi) poseben ožji odbor, v katerem so dr. Vrečko, prof. Mravljak, Janič, dr. Kalan, ravn. Brinar, Hohnjec, dr. Wolf in inž. Pristovšek. Za šolsko - kulturni odsek je poročal upravitelj Voglar. V kuratorij javne mestne knjižnice v Celju so bili izvoljeni: ravn. Jos. Brinar, upravitelj Iv. Prekoršek, učite! Fran Roš, učitelj Janko Kramar in dr. Juro Skoberne. Na predlog obč. odb. KoschierJa se odobri v slučaju potrebe pokopavanje mrličev na spodnjem delu zgornjega mestnega pokopališča, ki se bo razširilo. Za občinska podjetja je poročal občinski odbornik Posavec. Obrtno - nadaljevalni šoli v Celju se odpišejo stroški električne razsvetljave. Plinarni se dovoli subtelefon-ska postaja. V bližini evangelijske cerkve in na Glaziji proti dr. Sernečevi vili se namestita električni svetlljki. Odsek se poobla- sti, da v slučaju rentabilnosti nabavi transformator za elektrifikacijo Lise, Medloga ln Levca. Za socijalno - politični odsek Je podal poročilo dr. Voršič. Pri stanovanjskih hišicah mestne malostanovanjske akcije se bo zgradila lesena ograja na betonski podlagi in z enakimi stebri, stroški pa se bodo razdelili na posestnike in se zaračunali v amortizacijsko kvoto. Kolonija se bo preskrbela z elektriko na mestne stroške. Zavarovalnina za hišice se zviša na 100.000 Din za hišico. Zgradba ograj se odda takoj najugodnejšemu ponudniku. Obravnavalo se je še več zadev iz te stanovanjske kolonije, ki so se rešile v smislu zadevnega pravilnika. Čudna afera Pri slučajnostih je dr. Kalan stavil županu eledeče vprašanje: »Na dnevnem redu zadnje občinske seje dne 13. t. m., ki je bila nesklepčna, Je bilo tudi poročilo in sklepanje o vprašanju krajevne potrebe za fili-jalko, katero je nameravala u« t a novi ti Slomškova zadruga v Celju za prodajo šolskih knjig, molitvenikov itd. Na današnji seji se o tej zadevi ni poročalo. Vidimo pa, da je Slomškova zadruga medtem ie otvo-rila filijalko v novem poslopju Ljudske posojilnice, akoravno še ni izvršena kolavda-cija poslopja ln še ni podeljeno dovoljenje za uporabo poslopja. Slišali smo. da je bila medtem že izdana koncesijska listina. Prosim gospoda župana, da nam pove, ali je to resnično in pojasni, zakaj se o 6tvari danes ni poročalo.« Zupan dr. Goričan je odgovoril, da je zadeva res taka. To se je zgodilo v torek 17. t m., ko Je bil on odsoten iz Celja. Tedaj je prišel podžupan dr. Ogrizek na mestno županstvo in Je zahteval od magistratnega predstojnika nadsvetnika Subica, da se izstavi koncesijska listina brez ozira na to, ali je zadeva v občinskem svetu izglasovana ali ne. Ko je magistratni predstojnik Snbic to odklonil, se je podal dr. Ogrizek h kon-eipistn Pogačniku ter je njemu naročil, da izstavi koncesijsko listino in jo je podpisal. Zupanu so o stvari referirali prihodnji dan. Nato prosi dr. Kalan župana, da naj še pove. ali je bilo dr. Ogrizku znano, kako stališče zavzema župan v tej zadevi, zlasti z ozirom na to, da v občinskem svetu šs ni bila izglasovana krajevna potreba. Župan odgovori, da so se pri njem zglasili zastopniki Slomškove zadruge in da je njim kakor tudi dr. Ogrizku povedal, da on koncesije ne podeli in zadevo ne reši, dokler tega občinski svet v plenarni seji ne sklene. Pirotska konferenca Pirot, 28. septembra. AA. Danes jugoslo-vensko - bolgarska komisija ni imela ofici-jelne seje. Davi ob 7. so se člani komisije podali na izlet in se vrnili šele pod noč. Predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov je odpotoval v Sofijo, da poroča svoji vladi, in se vrne predvidoma šele v nedeljo zvečer ali pa v ponedeljek ob 10. dopoldne. Delo jugoelovensko - bolgarske komisije bo završeno v ponedeljek. Člani bolgarske delegacije so odklonili vsako izjavo o vzroku odhoda polkovnika Popova v Sofijo. Naš letošnji uvoz Beograd, 28. sept. AA. Naš celokupen uvoz tekom meseca avgusta nudi naslednjo sliko: Uvozili smo' 161.813 ton blaga v vrednosti 635,460-500 Din. V istem mesecu leta 1928. smo uvozili 125.103 ton blaga za 634,614.989 Din. V prvih osmih mesecih leta 1929. smo uvozili 1,085.732 ton blaga v vrednosti 4970 milijonov dinarjev, dočim smo v istem času 1. 1928. uvozili 975.479 ton blaga v vrednosti 5052 milijonov dinarjev. Naš uvoz j« torej v letošnjih prvih osmih mesecih porastel v tonah za 11.30 odst., v vrednosti pa nazadoval za 1.62 odst. Kongres profesorjev tehničnih srednjih šol Sarajevo, 28. septembra. 5. Davi ob 8. je bil otvorjen v dvorani Trgovske zbornice kongres profesorjev in učiteljev srednjih tehničnih šol. Kongres Je otvoril direktor srednje tehnične šole v Sarajevu inž. Svoboda, ki je pozidravil udeležence ter predlagal za predsednika kongresa direktorja ljubljanske srednje tehnične šole Reisnerja, za podpredsednika pa direktorja Bukovca. S kongresa sta bila poslana brzojavna pozdrava kralju in ministru trgovine. Francoski letalci v Beogradu Beograd, 28. sept. p. Danes je pristala na zemunskem letališču francoska vojaška eskadrila, ki je po kratkem postanku nadaljevala pot v Bukarešto. Jutri ob 10. dopoldne bo prišla francoska eskadrila ponovno na zemunsko letališče, nakar si bodo francoski letalci ogledali Beograd in okolico. Naši letalski oficirji priredijo jutri v hotelu »Srpski kralj« svojim francoskim kolegom svečan banket Slovenec utonil v morju na Sušaku Sušak, 28. sept. č. Snoči Je 63 letni Fran Bozelj iz Zagreba in pristojen v Kotredež v litijskem okraju, padel vinjen v sušaški luki y morje. Njegovo truplo so potegnili iz morja šele čez pol ure. Bozeli Je bil zadnje čase zaposlen na Sušaku, kier ima staro mater, dočim ima na Reki brata. PyeKkile cene žateškega hmelja pod svetovno pariteto. Plačuje se za prvovrstno in prvovrstno izbrano blago 550 do 650 Kč, za srednje 450 do 525 in za 6labše 350 do 425 Kč za 50 kg. Javno je bilo dosedaj žigosanih v Zatcu 18.000 stotov po 50 kg hmelja letošnjega pridelka. Domače vesti Pride! Pride! Graodljoznl sovjetsko-roskl reletiim »Tatarska kri" (Iran Orožni) ! V gSavni v4o*4 taudoieatveofc LeonMor. — Cul iriattamia cainja Iv. Grobnega. — Umor tetp« caric«. — Kmet, ki je i« pred tristo leti letal po sraka te tAl spoznan ta hudiča! — Slika temneča 16. Stoletja h 24vl||enJ* tatarskih pilesmičev. Hino &)M)anbk\ dve% * Kraljev dar za gasilsko društvo v Kra-pinl. Kralj je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Krapini daroval znesek 30.000 Din. S tem velikodušnim darom bo društvu omogočeno, da si nabavi tako potrebno motorno brizgalnico. * Zdravniša vest. Ministrstvo za narodno zdravje je g. dr. Mariio Kolarjevo, zdravnico splošne bolnice v Ljubljani, imenovalo za specijalistko za otroške bolezni. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo so bili te dni vpisani dr. Oton Bajec. sekunda-rij bolnice za duševne bolezni na Studencu, dr. Rado Sfiligoj, zobni zdravnik v Ljubljani in dr. Davorin Kolšek. sekundarini zdravnik v Celju. * Važna konferenca narodnih železničarjev v Beogradu. Sinoči so odpotovali delegati oblastnega odbora Ljubljana v Beograd na sejo in kotifernco Centralnega odbora Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev. Delegacijo tvorijo člani predsedstva Deržič, Škerjanc, Juh. Vertačnik, Po-nikvar in za mariborsko delavnico Muraus. Te konference se udeleže zastopniki oblastnih odborov Udruženja narodnih železničarjev iz Beograda, Zagreba. Sarajeva, Splita in Subotice. Sprejete in predložene bodo naslednje zahteve in zadeve železničarjev: Zakon o saobračajnem osobju, delavski pravilnik, pravilnik o postranskih prinadležnostih, službena obleka, vozne ugodnosti. Na merodajnih mestih se bode obrazložilo mizerno stanje železniškega osobja osobito delavstva in prekomerno in nezakonito izrabljanje vlakospremnega osobja v ljubljanski direkciji. * Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani prosi svoje podružnice, da čimprej pobe-ro članarino za to leto ter da razpečavajo narodni kolek, računske listke in razglednice. Umestne bj bile tudi kake zbirke, kegljanje na dobitke in druge prireditve v korist naše šolske družbe. * Dalmacija veliko okrevališče. V četrtek zvečer je prispelo v Sarajevo 120 nemških zdravnikov, ki so bili predvčerajšnjim slavnostno sprejeti v dvorani mestne posvetovalnice. Goste je v nemškem leziku pozdravil podžupan Davidovič v prisotnosti občinskega sveta. Odgovoril mu Je dr. Leonhard, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem in izjavil, da so nemški zdravniki najprej pose-tili Dalmacijo, da se prepričajo, ali je Dalmacija pripravna za nemške pacijente. Videli so, da je Dalmacija v pravem pomenu besede veliko okrepčevališče in smatrali bodo za svojo dolžnost, da svoiim pacijen-tom naj topleje priporoče to deželo. Očarani so nad lepoto Dalmacije, pa tudi Bosne in Hercegovine. * Zabranjena Italijanska Usta. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve ie zabranjen uvoz in razpečavanje v naši državi italijanskih listov »L' Isonzo«, ki izhaja v Gorici, in »Adriatico Nostro«, ki izhaja v Milanu. Oba pišeta proti Interesom naše države. Slednji je glasilo iredentističnega komiteia. * Hudožestveniki pridejo v Jugoslavijo. Praška skupina moskovskega Hudožestve-nega teatra je tekom letošnjega leta z velikim uspehom gostovala v raznih mestih Poljske in gostuje sedaj v Rumuniji. Po končanem gostovanju v Rumuniji bo ta skupina posetila Jugoslavijo ter bo tekom novembra pričela svoje gostovanje v Beogradu, pozneje pa nastopi tudi v drugih večjih mestin države. * Privatna avljatlka v Zagrebu. Zagreb pokazuje v zadnjem času na polju privatne aviatike precej živahnosti. Po inicijatl-vi predsednika Avijatičnega kluba g. M. Prpiča je bil v Londonu nabavljen aeroplan odličnega tipa, ki bo krščen 6. oktobra. Pri tej priliki se bo vršil tudi velik avijatični miting na borongajskem aerodromu. Zagrebški klub bo nabavil še nekoliko aero-planov ter jih dal na razpolago široki publiki proti primerni odškodnini. Sedaj je tudi prva civilna zrakoplovno-pilotska šola v naši državi, ki jo je ustanovil v Zagrebu znani pilot Kršlovič, naročila v Nemčiji šolski aeroplan, ki bo v bližnjih dneh prispel v Zagreb. Tako bo Zagreb imel dva privatna aeroplana, ki bosta meščanstvu na razpolago za krajše m daljše polete. * Kmetijska razstava za novomeški okraj bo 12., 13. in 14. oktobra na kmetijski šoli na Grmu. Kmetovalci iz novomeškega okraja se pozivajo, da v kolikor mogoče velikem številu razstavijo svoje poljske, vinogradniške, sadjarske in vrtne pridelke. Natačne informacije se dobe pri vseh županstvih. — Razstavni odbor. * Smrtna kosa. V Litiji je umrl po kratki težki bolezni g. Boris K a š k a r o v. Njegov pogreb bo jutri ob pol 17. izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani je ugrabila smri g. Riharda Trpina, strojevodjo v pok. Jutri ob 15. ga polože k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. — V Ljubljani je preminul g. Ivan Žargi. trgovec in posestnik in bo njegov pogreb Jutri ob 17. na pokopališču na Žalah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Naša emigracija. Po statističnih podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je iz naše kraljevine izselilo v prekomorsko dežele leta 1928. 27.789 oseb — 187 oseb manj kakor leta 1927. Največ izseljencev (7484) je šlo v Argentino, kjer ie sedaj nad 100.000 naših državljanov. V Kanado, kjer je sedaj približno 35.000 naših emigrantov, se je lansko ieto Izselilo 5925 oseb, v Ze-dinjene države Severne Amerike pa 4796. Naših emigrantov je v Zedinjenih državah nad 60.000. V Uruguaj se ie izselilo 1892 naših ljudi, v Chile 375, v Brazilijo pa 500 oseb. V Avstralijo j in je šlo 436, v New Zealand 130, Južno Afriko 90. v Mehiko Bolivijo in Peru približno 50. Iz Slovenije sta se izselili 3102 osebi, največ v Kanadt, ln Zedinjene države. V evropske države se Je lani izselilo 12.538 oseb in sicer v Francijo 1728, v Grčijo 1470. v Rumunijo 1383 v Belgijo 1380, v Turčijo 1369. v Avstrijo 980, v Nemčijo 534 v Luksenburg 467, v Bolgarijo 366, na Madžarsko 358, v Italijo 219. Po statistiki Izseljeniškega komlsarjata so naši emigranti poslali lani v domovino 18,696.592 dolarjev. V povojni dobi se je Izselilo naših ljudi okroglo 136.000, vrnilo pa se je 71.000 oseb. * Samaritanski tečaj delavskih slojev v OUZD. V torek 1. oktobra ob pol 8. zvečer bo otvoritveno predavanje višjega tečaja. Istočasno se bodo objavili rezultati izpitov iz nižjega tečaja. Udeležite se vsi. ki ste se priglasili! Vodja tečaja je dr. Mis. * Glagoliška maša v Splitu. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je v spremstvu svojega tajnika dr. Slamiča predvčerajšnjim odpotoval v Split, kjer bo ob asistenci dalmatinskega episkopata pred odkritjem spomenika čital glagoliško mašo za Grgurja Ninskega. * Zgradba nadvoza čez železnico na cesti Višnja gora - Brezovo. Komisar oblastne samouprave ljubljanske samooblasti je razpisal na dan 15. oktobra 1929. javno pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo železo-betonskega nadvoza čez železnico pri Višnji gori. Intersente opozarjamo na tozadevni razglas v današnjem »Jutru«. ADVOKAT SLAVKO PRETNAR |e otvoril pisarno v Metliki v poslopju, kjer se nahaja sodišče._1.1519 * Kupon štev. 16 obveznic 7% Investicijskega posojila. Po odloku Poštne hranilnice v Beogradu se Je pričel 16. kupon obveznic 7% investicijskega posojila izplačevati s 15. t. m. * Kongres zdravnikov hi naravoslovcev v Vilni. Po vesteh iz Vilne je bil predvčerajšnjim tamkaj v prisotnosti predsednika poljske republike na svečan način otvorjen kongres zdravnikov in naravoslovcev. V imenu Jugoslovenov je dr. Momčilo Ivko-vič v navdušenem govoru slavil poljsko-jugoslovensko in vseslovansko vzajemnost ter naglašal, da je baš sedal tudi razstava v Poznanju pravi reprezentant kulturnih naporov velikega poljskega naroda. * Korošci. Letos se bo vršil običajni »Koroški dan« v Celju dne 13. oktobra. Odbor vabi vse Korošce, da pridejo na ta dan s svojimi prijatelji v Celje, da skupno manifestiramo za našo koroško stvar. Premijera 1 Plesalka bogov Ana May Wong — Gilda Grey Ob 3., H5, 6., H 8., 9. * Nova jugoslovenska revija v Ameriki. V Chicagu je enkrat na mesec začela izhajati nova jugoslovenska revija »Pregled«. Za sourednika si je pridobila Slovenca Andreja Kobala, ki urejuje slovenski »Mladinski list«, ter znanega ruskega novinarja Moravskega. Članke objavlja v slovenskem, srbohrvatskem in angleškem jeziku. List služi prosvetnemu napredku našega naroda v tujini. * Novi Sad si gradi moderno gledališče. Po dolgotrajni debati je mestni občinski svet v Novem Sadu predvčerajšnjim sklenil da v najkrajšem času prične z gradbo novega modernega gledališča po načrtih arhitekta Brašovana na novem bulvarju kraljice Marije. Stroški so preračunani na deset milijonov dinarjev. * Vzorci narodnih vezenin na razglednicah. Prejeli smo. Na to najnovejše , našega neutrudnega zbiralca narodne or-namentike prof. Alberta Siča,. ki je izšlo v založbi litografskega zavoda Čemažar in drug, je »Jutro« že opozorilo v kratki notici. Bilo je to v počitnicah, ko ljudje kaj malo čitajo, zato se mi vidi potrebno, da spregovorimo zdaj nekaj več besed o tej zbirki, ki nam je bila že zelo potrebna. Je to dvoje serij po šest razglednic z naj-markantnejšimi vzorci gorenjskih in belokranjskih belih in pisanih vezenin ter aplikacij, vse v prijetnih, mehkih barvah, vzorna risba, kakor smo je pri Siču že navajeni in idilična reprodukcija, ki dela vso čast domačemu litogiafskemu zavodu, pa tudi vse priznanje njegovi požrtvovalnosti glede založbe, kajti je stvar taka, da naši ljudje še danes bolj obratajo tui kič nego domačo umetnost. Izredno nizka cena, 5 Din za serijo (pri večjem naročilu znaten popust), pa bo spravila to lepo zbirko v promet, če le pes ni in če je v nas le še količkaj narodne zavesti. S ponosom pa lahko ponudimo ta tucat izbranega narodnega blaga slehernemu tujcu, ki bo tako dnesel z naše zemlje najlepše spominčice, 'azume se, da naši domovi tudi ne smejo -tati brez Sičevih razglednic. Ce že ne celotna zbirka, vsaj poedine seriie naj bi našle pristop pod vsak krov. Ob sleherni priliki, ko pošiljamo prijateljem in znancem doma in preko meje pozdrave in voščila, uporabljajmo te razglednice! Sai so tako lične, da jih bo vsakdo vesel, kdorkoli jih dobi v roke. Slovenske žene in dekleta, tu imate najvernejšega svetovalca za vodni- Ljudje, Id trpe na otežkočenl telesni potrebi to ki jih zaradi tega mučijo krvno TM-enaipolnjenje trebuha, pritisk •krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki tnpe na bolezni dančne sluznice, fiSurah, hemoroidalnem zamotkiu, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in. zvečer po če-trttnko »Fran« Joselove« grenčlce. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Jo-sefove« grencice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ka k vaSm ročnim delom, ld naj b« ostanejo brez pečata naše slovensko narodnosti Vaše prednice, ki so vam pripravile tako bogat zaklad pristne domače omamen-tike, za katero nas po pravici zavidajo daleč po svetu, naj najdejo v vas hvaležen spomin. Narod, ki ne spoštuje svoje narodnosti, kJ ji ne daje izraza povsod In ob vsaki priliki, Je obsojen k poginu. Ako se tega zavedajo naši dosti močnejši sosedje, kako bi ml, ki smo komaj pričeli svoie svobodno narodno življenje s oenenlm po-smeškom »rodoljubarstva« lzbegavati sami sebi ln svojim nalogam. Vsaj to malo, kar še imamo, čuvajmo propasti, negujmn sredi srca. Najlepše in najdražje od tega nam je pokazal Sič na tem tucatu razglednic. Naj bi nam jih dal še drug tucat in še tretji prav tako lepih ln srčkanih in naših! V. M. * Dva dneva primorske kulture. Pri prave za primorske dneve eo bile že popolnoma končane. Žalibog smo pa bili iz znanih razlogov prisiljeni prireditev preložiti. O tem obvešča odbor »Organizacije jugoslovanskih emigrantov Ljubljana« vse sodelujoče in javnost OR-J-EM. (Dante t Sprejmeijo se prijave h pouku za tavrSe-viamje lastne gardemot>e. Za visokošolke znižane cene! Modni atelje M. Šare 11504 Miklošičeva cesta. * Otvoritev telefonskega prometa Dolnja Lendava - Murska Sobota • Szombathe- ly. Po ministrski odredbi je bil dne 15. tm. otvorjen telefonski promet med Dolnjo Lendavo In Mursko Soboto in Szombathe-lyjem. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je 2.55 zl. fr. ali 28.05 Din. Za nujne pogovore je pristojbina trikrat, za silno nujne pa dvakrat tolika. Pristojbina za po-zivnico je enaka tri četrtine pristojbine navadnega pogovora, to je 0.83 zl. fr. ali 9.15 Din. * Cigarete Drina. Kakor smo že poročali so prišle v promet nove cigarete »Drina« izdelane večinoma iz hercegovskega tobaka. Zaenkrat so cigarete pakovane v kartonih po 100 kom., pozneje se bo uvedlo pakovanje po 20 kom. Na cigaretah je napis iz bakrene bronce pod grbom po dolžini cigarete z napisom »Drina« v cirilici in latinici. Cigarete se prodajalo 100 kom 50 Din odnosno 1 kom. po 0.50 Din kakor cigarete »Vardar«. * Železniškim upokojencem, upokojenim po novem zakonu. Za izplačilo starostne in eksekutivne doklade Je upravičencem kredit dovoljen. Finančna direkcija v Ljubljani bo skušala storiti vse, da se nakazila v kratkem izvrše. Vsa dopisovanja in osebna povpraševanja tozadevno so nepotrebna in naj se iste opusti, da se s tem ne moti uradništva pri delu. — Društvo železniških upokojencev. * Pogrešan vintčar. 51 letni vini čar Josip Križan, doma iz Brebovnika pri Ormožu }e že pred dnevi neznanokam Izginil. Domači ga pogrešajo nekako od 17. t m. Ker je bil Križan zadnie dneve pred izginutjem nekam otožen in zamišljen, sumilo njegovi ljudje, da Je izvršil samomor. Imenovani, ki je okrog 178 cm visok, je suhega obraza, redkih kostanjevih las, dolgih brk in skoro brez zob. Oblečen je bil v rjavo obleko ter je imci obute močne, podkovane čevlje, * Zatekel pes. K posestnici Lenarčičevi v Vnanjih goricah št. 12 pri Brezovici se je te ni zatekel lep pes lovske pasme. Pes je srednje velik, star okrog 2 leti po glavi ln hrbtu črn, okoli vratu in po trebuhu pa je bele barve. tlgodno kupite novosti za jesen in zimo v veliki izberi pri tvrdki flo&lp Sne}t manufa&tura LJUBLJANA (Palača Mestne hranilnice) * Požar v Splitu. V hiši g. Jele Zeličeve v Splitu je v četrtek zvečer nastal požar. Ker v dotični ulici ni vode, se le gasilna akcija mogla pričeti šele uro pozneje. Hiša je pogorela do tal. * Ponesrečen požig. Dne 26. t. m. zjutraj so opazili v šolskem poslopju v Škrbini na Krasu, da je bil ponoči v prvem nadstropju nekdo, ki je polil z bencinom klopi in mize in napeljal do okna. katero je bilo odprto, dolgo vžigalno vrvico, ki je ugasnila preden je ogenj segel do klopi. »iPiccolo« pravi, da so hoteli zažgati laško šolo škrbinski emi-sarji, ki so prišli čez mejo. * Pred goriške sodnike sta bila pozvana 42 letni stavbenik Josip Lazzari (prej Lazar) in babica Tereza Cenčič. ki imata na vesti smrt mlade Justine Golievščekove. Lazzari je imel ž njo ljubavno razmerje in ko so se kazale posledice, jo je prisilil z grožnjami, da mora iti k babici. Nesrečna mladenka je šla k Cenčičevi, ki je storila ž njo kar ji je naročil Lazzari. Golievščekova je kmalu nato umrla. Lazzari Je bil obso-jen na 5 let, Cenčičeva pa na 4 leta in 8 mesecev zapora. ITO — zobna pasta najboljša! * Cigani so ga odpeljali? V Svibnem pri Radečah ugibajo ljudje o zagonetnem izginotju 2 in pol leti starega Joška Podlesni-ka. Otrok je dne 20. t. m. Izginil izpred domače hiše in manjka od takrat za njim vsaka sled. Ker so se potepal) v tistih dneh po tamošnji okolici neki cigani, sumijo sta-riši in domačini, da so ga neopaženo odnesli s seboj. Zagonetni dogodek preiskujejo orožniki, ki cigane pridno zasledujejo. Izginuli otrok je za svojo starost primerno razvit, okroglega obraza in kostanjevih las, Oči ima velike rjave, spredaj mu manjkata dva zobčka. * Tatinski poset ▼ Markovcu. Te dni so se oglasili neznani tatovi v hiši posestnika Antona Zabukovca v Markovcu pri Starem trgu. Obiskali so shrambo za živila ter odnesli 3 hlebe belega kruha. 14 jajc, nekaj mesnine in nekaj malenkosti. Iz nekega drugega prostora pa so odnesli 770 Din gotovine ter lepo modro moško obleko. Skupno so oškodovali Zabukvca za 1799 Din. * Opozarjamo cenjene gospodinje na današnji oglas za paradižnikov ekstrat »Mel-lonl« kateri zaradi izvrstne kakovosti ni poznan samo na vseh večjih evropskih tržiščih, ampak se izvaža v večjih količinah tudi v Ameriko in druge dežele. * Ker so pričeli v zadnjem časa preveč podjetni ljudje odnašati tuje dragocenosti z grobov, predvsem kovinaste svetiljke, si je omislila naša stara renomirana tvTdka Alojzij Vodnik v Ljubljani novo vrsto nagrobnih svetiljk, izdelanih le iz marmorja ln stekla, kateri materij al za drugega nima* nobene cene, ker učinkuje le kot celota, in to zelo dekorativno, ter ima še to prednost prtd svečami, da gori nepretrgoma skozi 2 dni ne glede na vreme, veter ali dež. Glej sliko v inseratnem delu. * »Zmaj« tovarna za galvanične elemente ln elektrotehniko, družba z o. z. obvešča vse cenjene odjemalce, da se Je preselila v svoje lastne nove tovarniške prostore na Kette-Murnovi cesti št. 28 v Ljubljani prejšnje Puntigamovo posestvo in prosi, da se z naročili obračajo na novi naslov. V novih prostorih lahko tovarna zaposluje do 300 delavcev in delavk in bo v stanu dobavljati vsako množino blaga vsak čas. 1209 * Darujte Podpornemu društvu slepih LJubljana, Ključavničarska ulica 3-II. * Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Relcb. Rentgenolog dr. Josip Hebein ordinira v sanatoriju „LEONIŠČE» redno od %11.—V212. in pop. od 723.—4. Šramel Maks konces. zobotehnik naznanja cenj. občinstvu, da otvori 1. oktobra svoj moderno urejeni zobni atelje v Ljubljani 11514 Aleksandrova cesta št. 5/11. Iz Ljubljane a— Odličen znanstvenik v Ljubljani. Prejel' smo: Društvu zobozdravnikov za Slovenijo se je posrečilo pridobiti odličnega znanstvenika za serijo predavani o najnovejših kliničnih izkustvih o zobni protetikl. V sredo 25. t. m. je posetil Ljubliano vseu-čiliški docent g. dr. Ludwig KOnler šef zo-bozdravniškega instituta univerze v K51nu ob Reni, učenec in docent svetovnoznanega profesorja dr. Gysija na univerzi v Ziirichu. Demonstrativna predavanja so se vršila v prostorih zobnega ambulaterila OUZD v Ljubljani, čigar šef-zdravnik g. dr. Zajec in uprava sta pokazala izredno razumevanje in naklonjenost ter društvu prepustila v uporabo vse prostore zobnega ambulatorija s klinično opremo. Docent dr. K6hler je govoril o napredku umetnih zobnih nadome-stil zadnjih deset let, zlasti pa je poudarjal in praktično demonstriral na pacijentih način nadomestitve celotnega umetnega zobovja po najnovejših metodah ziiriške šole, katere je znanstveno izpopolnil ter izdelal prof. Gysi. Poleg načina izdelave celotnega umetnega zobovja je pokazal g. docent nove konstrukcijske tipe delnega nadomestila umetnega zobovja, ki imajo to prednost, da varujejo zobovje pred vsemi kasnejšimi škodljivimi posledicami, katere lahko nasta-ne j o pri zastarelih oblikah. Prednost vseh teh omenjenih metod je, da se z manjšimi nabavnimi stroški doseže boljši uspeh. Celotno teoretično praktično predavanje je bilo spremljano z bogatimi poučnimi skioptič-nimi slikami. Predavanja so bila izpopolnjena še z demonstracijami zobozdravnika g. dr. SchmuTza iz Vršca v Banatu. Imenovani se špecijelno bavi z izdelavo najmodernejših protez vseh tipov iz dragih kovin. S seboj je prinesel veliko zbirko najrazličnejših protez, ki se odlikujejo po precizni tehnični izdelavi. Predavanja se ie udeležilo veliko število zobozdravnikov iz Ljubljane in ostale Slovenije. Serijo predavanj je zaključil prijateljski večer, ki se ie vršil v hotelu Unionu. Predavanja g. docenta so bila prva te vrste v Ljubljani in upajmo, da nas bo ta odlični znanstvenik še večkrat posetil. G. predavatelj je nadaljeval svojo pot v Zagreb in Beograd ter se vrne preko Budimpešte v svojo domovino. n— Rumunski zdravniki so si včeraj ogledali najprej naprave šolske poliklinike na Resljevi cesti, nato pa moderne naprave mestne klavnice. Z največiim zanimanjem in največjo pozornostjo so si ogledovali vse klavniške naprave, ki sta jih jim razkazovala direktor g. Pestotnik tn mestni fizik dr. M. Rus. Zanimali so se za vsako napravo, zlasti za hladilnice in oddelek za fabrikacijo ledu. Nato so sJ rumunski zdravniki ogledali vse ambulančne in druge naprave pri OUZD. kakor tudi moderno kopališče »Ilirije«. Popoldne so se v avtomobilih odpeljali v Lukovico, kjer so si ogledali tamošnji zdravstven! dom in asanacijo Lukovice. Zvečer 50 se rumunski zdravniki prisrčno poslovili od svojih ljubljanskih tovarišev ter se v posebnem Pufl-manovem spalnem vozu, ki ga Jim je dala rumunska vlada za potovanje na razpolago, odpeljali domov v Rumunijo. Iz Ljubljane odnašajo v pogledu zdravstvenih in higijen-skih naprav v Sloveniji najboljše vtise. araBaHBBnBanini Hino £)u(l£}an&&i dvot Tti. 2730 Dane« »dbj«! „Y senci harema" L&ihavna drama i* romantičnega orijeata. Ob HUl., 3., 6., K8. in 9. ari o— Sočani predsedniku dr. Pucu. V dvorani pri Levu se je v petek zvečer vršila prisrčnobratska proslava kulturnoagilnega društva »Soče« povodom 50 letnice rojstva njega predsednika, g. župana dr. Dinka Pu-ca. Podpredsednik g. Ivo Sancin je v izbranih besedah očrtal vztrajno in smotreno delovanje g. župana dr. Puca kot kulturne« ga delavca in zlasti kot predsednika »Soče« Po lepem govoru je g. Sancin med živahnim pritrjevanjem in ovaciiami izročil g. predsedniku skromen, a lep spominski dar — srebrno šatuljo za cigare, na vrhu z monogramom, a znotraj z napisom »1879 — Soča 1929.« G. predsednik dr. Puc se Je ginjen zahvalil za Izkazano počastitev ter v daljšem govoru očrtal politični, socijalni in kulturni položaj zavednih Primorcev. Prav iskreno sta g. predsedniku čestitala tudi prof. ZgrablJič in prof. v pok. Bačič. Razvil se je nato prav odkritosrčen in informativen razgovor o vseh težavah in vprašanjih, ki tarejo naš primorski narod. n— Univ. prof. dr. Lunjak dvalnosemde. setletnik. Prejeli smo: Redko čilost duha in telesa si je ohranil odlični klasični filolog latinist našega vseučilišča gosp. profesor dr. Ivan Lunjak. Rojen Ceh, vzgojen kot klasični filolog v seminarju znamenitega Ribbecka v Lipskem, je prišel v mladih letih zaradi izredne nadarjenosti na vseučilišče v Petrograd, pozneje pa v Kazini in v Odeso. Odtod je prišel v Gradec, odkoder je bil pozvan na naše novo ustanovljeno vseučilišče. Kako je naš profesor dr. Lunjak še agilen in čilega duha, nam kaže pred kratkim v čeških »Filolog listih« objavljena razprava o etimologiji Imena »Žižka«. S to razpravo je brezdvomno pogodil edino pravi Izvor tega Jmena. — Dr. A. n— »Faust« ni zaman največje delo, kar jih Je uprizorila tekom zadnjih let naša drama. Zanimanje Je veliko in so listki pa razpolago občinstvu pri dnevni blagajni, da se izogne navalu ob večeru. Za predstavo drevi so cene delno znižane. Telefon št 2231. — V ponedeljek 30. t m. ponove v drami Ibsnove »Strahove« v režiji gospe Marije Vere. Gospa Marija Vera igra vlogo nesrečne matere Alvingove. Ostale vloge Igrajo gg. Levar, Debevec, Kralj in gospa Mira Danilova. V torek bo gledališče zaprto. u— »Nevesta s krono«, najlepše Strindber-govo pravljično delo. vprizori liublj. drama v sredo, 2. oktobra. Pisatelj opisuje težak zločin detomorstva uiporoega dekleta ki noeno spo-borno pot do končne odreSitve v smrti V besno borbo dobrega in zlega v človeku posegajo tudi bajne prirodne sile (Povodni mož, voda, veter) in stvari, dokler končno ljubezen in vera ne zmagata nad sovraštvom in bogokletsitvom. Mogočna vsebina, sitavStost izraza, čisto svojevrstna tehnika, eksoitSčnost značajev ter »lasita tijpično nordijsko okolje so lastnosti, ki stav#a-jo »Nevesto« med naihičinkovitejše isi najzanimivejše umetnine dramske fiteraitiuirie. Dejanje se oddigrava v Švedski pokrajini Deiarne, deloma v planinah, deloma v dofini, deloma pa aa zamrmienem čarobnem jeeerra. Glavne ženske viloge »grajo: morilko nevesto s knono, Kerstl — ga. Saričeva, njeno mater — gsu Marija Vera, rojeno sovražnico, hudobno Brito — ga. Mira Danilova, predstavnico slega, poSastno babico — ga. Rakarjeva, v moških viogah pa sodelujejo: g. Kra® šgra preprostega in dobrega nriiadega mflifeia Mariboru je bil 27. t. m. Tajniško poročilo je podal g. Faganeli, za pevski odsek g. Arnuš, za arhiv gdč. Rozmanova, blagajniško poročilo ter poročila za orkestralni, gospodarski m šolski odsek in za koncertni biro pa predsednik sam. Matica se je v minulem poslovnem letu s svojimi prireditvami omejila na mariborsko oblast, zelo svečano je proslavila svojo desetletnico. Pevski zbor je vzel na znanje izjavo g. ravnatelja Hladeka, da ga noče več dirigirati, ter se je poveril vodstvu g. skladatelja prof. Mirka. Izvršujočih rednih članov je bilo 90, poleg lepega števila podpornih, ustanovnih in častnih članov. Glasbeno in pevsko šolo zavoda, na katerem poučujejo ravnatelj in 6 učiteljev, je obiskovalo 447 gojencev kar je v desetin letih obstanka bilo rekordno število. Društvo ie imelo v minulem poslovnem letu 227.623 Din izdatkov. Priskočili so na pomoč država, oblast, mesto, denarni zavodi, zlasti posojilnica v Narodnem domu ter nekaj privatnikov. Orkester je žal zaspal, ker ni centralne vodilne osebe. Koncertni biro pod vodstvom g. Kunsta dobro posluje in je priredil 3 lastne in 7 tujih koncertov. Privabil je v Maribor odlične umetnike Kociana. Cassadoja itd. Letos pride najboljše švicarsko pevsko društvo iz Ziiricha. Odboru ie bila soglasno izrečena zahvala in dan absolutorij. Predsednikom je bil znova soglasno izvoljen g. ravn. dr. Tominšek. Za volitev odbora sta bili predlagani dve listi. S 63 proti 24 glasovom je bila izvoljena lista: Janko Arnuš, Anton Faganelli, Marija Rozman, Albin Horvat, Gustav Spari. Stanko Sila Avgusta Šantl, Ivo Zupančič. Ferdo Bobič, Fr. Irgolič. Za namestnike so izvoljeni: Ivan Plevnik, Ivan Lukman, Ciril Mohorko, za revizorja Jos. Sever in Kari Štor. Predlog ravn. Hladeka, naj bi odbor proučil pre-osnovo društva v Javni glasbeni zavod s kuratorijem na čelu in naj bi o tem poročal na izrednem občnem zboru v 3 mesecih, je večina odklonila, ker je predlagatelj motiviral predlog s trditvijo, da je pevski zbor ovira za razvoj društva. a— SOletnlca. Včeraj je praznoval v ož-iem rodbinskem in prijateljskem krogu 50-letnico svojega rojstva dr. Fran Kovča, sodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. Čestitamo. a— Novo sokolsko društvo v Maribora se snuje za desni breg Drave. Vedno bolj se je za to čutila potreba. Dne 1. oktobra ob 20. iri se vrši pri Starmanu zadevni sestanek. Telovadnica je že pripravljena. a— Vodstvo obrtno - nadaljevalne šole naznanja: Vajenci Jn vajenke, ki bodo po-sečali v šol. letu 1929.-30. obrtno - nadaljevalno šolo in so že vpisani, naj dvignejo dodelllne listke za porazdelitev po šolah na mestnem magistratu od 29. t m. do 5 okt ob delavnikih od 10. do 12., ob nedeljah pa od 9. do 11. a— Ureditev cestišča od Tomšičevega drevoreda. Mestni magistrat Je sklenil, da ostane cesta od Tomšičevega drevoreda zaprta za prevozni promet za vsa motorna vozila, dokler ne bo cestišče pravilno urejeno. a— Angleški večerni tečaji se otvorijo začetkom oktobra. Vršili se bodo v ponedeljkih in četrtkih na realki Konverzacijski pa le ob zadostnem številu v čitalnici. Pismene prijave sprejema angleški krožek, realka, ustne pa 3. oktobra od 6. do 7. v realki, pritličje levo. 1195 a— »Olepševalno tn tujsko - prometno društvo v Mariboru« bo oddalo letošnjo žetev divjega kostanja po ustmeni licitaciji v torek 1. oktobra v prostorih mestnega gradbenega urada, Frančiškanska ulica 8, soba 2. Iz Kranja r—Avtobus kolodvor — mesto. Včeraj je podjetnik Paar otvoril, novo avtobusno zvezo. Izpred župne cerkve vozi z avtobusom k vsakemu vlaku na kolodvor in nazaj. Cena znaša v eno smer 2 Din. V torek pa bo vozil tvtobus tvrdke Paar v Ljubljano in nazaj k predstavam cirkusa Kon-rado, če bo dovolj reflektantov. r— Gledališki oder poživlja vse gospode in gospodične ki imajc veselje do udej-stvovanja pri gledaliških igrah, da prijavijo svoj pristop knjižničarju Ljudske knjižnice v Narodnem domu ob nedeljah od pol 11. do pol 12. Člani imajo razne ugodnosti: znižane kinovstopnice, brezplačen dramatski tečaj, oproščenje članarine. r— Katera bo miss Kranj. Prihodnjo soboto 5. oktobra bo v Narodnem domu v sokolski telovadnici prvi veliki jesenski weekend. Bo to prva večja zabavna prireditev letošnje sezone, ki bo s svojim raznovrstnim programom prinesla velika presenečenja. Največja atrakcija bo volitev miss Kranj. Vsak posetnik bo dobil z vstopnico tudi eno glasovnico, s katero bo lahko dopomogel lepoticam do zmage. Že danes so vsa hrepenenja usmerjena v sobotni jesenski weekend. Dr. Globočnik v Kranju ll488 se je preselil v prvo nadstropje nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal privatne bolnike. r— Odbor za obrtno nadaljevalno Jo/o bo imel v torek 1. okt. ob 17. v mestni posvetovalnici svojo sejo. r— Seznam odmerjene pridobnine. Tukajšnja davčna uprava je že odmerila dohodke od podjetij, obratov in poklicev (pri-dobnina) za 1. 1929. Seznam odmerjene pri-dobnine z* okoliš mestne občine je na vpogled pri mestnem županstvu do 10. oktobra. Davčni odbor bo imel 24. .oktobra ob 8. uri v prostorih davčne uprave prvo sejo za okoliš mestne občine. Seji, ki je tajna, prisostvujejo lahko le davčni zavezanci ali njihovi zastopniki. Iz Škofje Loke 51— Sokolski kino uprizori v nedeljo ob 20. pretresljivo dramo v šestih dejanjih »Na robu sveta«. V glavnih vlogah odlični filmski igralci. šl— Sokolski dom, v katerem je bilo že doslej osredotočeno prosvetno življenje Škofje Loke, je s popolnim renoviranjem velike in male dvorane po sklepu upravnega odbora, mnogo pridobil. Velika dvorana je preslikana, ornamentalni narodni okraski v fasadi odra z desetim bratom prenovljeni, tla nanovo parkeritarana in stene v spodnjem pasu obite s kasetiranimi lesnimi vložki. Slikarska dela je izvršila tvrdka Božič iz Ljubljane, lesna Pavel Okorn iz Škofje Loke, parkete pa je položila tvrdka Heinrihar iz Trate. šl— Štirinajst znamenj križevega pota ob beli stezi na Hribec je prenovljenih. Sike je obnovil g. Buh z Vrhnike, ki je predelal tudi del notranjščine cerkve. 51— Poverjenik Vodnikove družbe in Umetniške Matice je g. Humer Janez, sobni slikar v Šolski ulici. Iz Litije i— Če je družba prevesela. Iz Sv. Križa nad Litijo se je peljala z vozom vesela družba fantov in deklet. Med potjo so začeli presedati, da se med seboj pomešajo. Ker pa ima vsakdo rajši čedno dekle poleg sebe, so se pričeli fantje med vožnjo prerivati in iz nedolžne šale je postala bridka nesreča. Eden izled mladeničev se je nar gnil preveč čez rob voza, padel na tla in si zlomil roko v zapestju. Iz Kostanjevice ko— Zveza agrarnih interesentov bo imela v nedeljo 29. t. m. po prvi maši svoj sestanek v dvorani hotela Bučar, kjer bo poročal član zvezinega odbora g. Mravlje. Po sestanku bo seja lokalnega agrarnega odbora kostanjeviškega. ko— Vinska letina. Ugodno september-sko vreme je pospešilo zorenje grozdja v tako obilni meri, da so razne vrste, kakor Portugalka, burgundec, rulandec in žlaht-nina že popolnoma zrele. Izredno napreduje letos tudi žametna črnina (kavščina), pa tudi kraljevina je tako okusna*, da je upati na prav izvrstno kvaliteto. Trgatev se bo splošno pričela okoli 10. oktobra, torej nekako v 14 dneh. Obžalujemo, da kvaliteti ni enakovredna tudi količina, ki je od lanskega leta močno padla zaradi hude zime. Starina je večinoma razprodana, dobiti pa je še zelo dobrih partij. Iz Trbovelj t— Delavsko gibanje. Zaradi slabega gmotnega polžaja, v katerem se nahaja naše delavstvo, se je ustanovil koalicijski odbor delavskih organizacij iz vseh skupin, ki sklicuje za danes ob 9. velik delavski shod, na katerem se bo razpravljalo o zahtevah, ki jih bo stavilo delavstvo TPD. za izboljšanja svojega materi jelnega položaja. Če bi zavzela TPD napram delavskim zahtevam odklonilno stališče, se bo obrnilo delavstvo na državne oblasti za intervencijo. Ker je od materijelnega stanja delavstva odvisno več ali manj tudi gospodarski položaj ostalih slojev, prebivalstvo z zanimanjem sledi temu delavskemu gibanju. Iz Novega mesta n— Nezgoda. Na travniku v Za gradu pri Mokronogu je pasel 131etni Anton Grabnar več krav in konj. Ko je šel pastirček živino zavračati, se je preveč približal enemu izmed konj, ki ga je udaril s kopitom v trebuh, tako da se je revček namah zgrudil na tla. Prepeljan je bil na očetov dom in ko so domači poklicali mo-kronoškega zdravnika, je ta odredil takojšen prevoz v bolnico. Iz Hrastnika h— Sokolski javni nastop se bo vršil v nedeljo 6. oktobra. Natančen spored bomo še pravočasno objavili. Na župnem zletu v Trbovljah so obljubila tudi druga društva svoje sodelovanje. Upamo, da ne bodo pozabila, da dela obljuba dolg. h— Redni pouk na obrtno-trgovski šoli v Hrastniku se prične v torek 1. oktobra, ne pa v ponedeljek 30. t. m., kar smo pomotoma objavili. h— Osebne vesti s šole. Na deški osnovni šoli poučuje v šol. letu 1929.-31. veroufc nov katehet g. Anton Boštele iz Trbovelj, na dekliški šoli pa tudi nov katehet gospod Alojz Žalar z Dola. — Na dekliški šoli je bila po 20 letih službe stalno upokojena učiteljica ga. Marija Lebar-Lipov-šek, soproga šolskega upravitelja. Gospa Lebarjeva je bila zelo vestna in stroga učiteljica. Znala je pa tudi ljubeznivo ravnati z otroci. Učiteljski zbor na deški šoli bo pogrešal dobro tovarišico, otroci pa vzorno vzgojiteljico. Želimo, da bi še dolgo let uživala v zadovoljstvu zaslužen pokojl Iz Laškega Z— Vpisovanje V obrtno nadaljevalno šolo v Laškem bo v torek 1. oktobra od 5. do 7. zvečer v šoli. Vpisnina znaša 50 Din in jo morajo učenci prinesti s seboj k vpisovanju. Reden pouk se bo pričel v petek 4. oktobra. — Vodstvo šole. 1— Matevžev sejm pretekli teden je bil skažen po neurju in viharju, ki sta razsajala pozno v jutro, tako da so kmetje prignali živino šele proti poldnevu. Prignalo se je navzlic temu 245 glav, od katerih jo bilo prodano 64 volov in 5 krav, in sicer se je naložilo za Italijo 5 vagonov, za Avstrijo pa 1 vagon. Cena je bila od 10 do 11 Din. 1— šolarski vlak. Včeraj je šla k žel. direkciji v Ljubljano deputacija, obstoječa iz gg. Elsbacherja kot zastopnika občine Laško, mag. ph. Posavca kot zastopnika celjske občine in ravn. Jos. Smertnika. Prosila je ponovno za tako zvani šolarski vlak in opozorila na potrebo, da bi jutranji vlak, ki odhaja ob 5. iz Celja proti Zid. mostu, odhajal 20 minut prej, da bi imel zvezo z Zagrebom. Naj bi zato stal na Zid. mostu za teh 20 min. dalje. Veliko upanja, da tokrat pri direkciji ne bodo nasprotovali volji tisočev prebivalstva. 1— O ukinitvi premogovnika TPD v Hudi jami so krožile te dni po Laškem in okolici prav alarmantne vesti, češ da bo obrat tega rudnika ustavljen že z novim letom zaradi pomanjkanja premoga. V petek se je mudila v Laškem komisija TPD, ki je odredila, da ostane premogokop v obratu še do 1. 1934, nakar bi se ukinil, ako bi se ne odkrile nove plasti premoga v smeri proti Ničnemu in Breznemu. — Na premogovniku je sedaj zaposlenih nad 600 delavcev, večinoma kmečkih sinov iz bližnje okolice. Dnevno se proizvaja približno 300 ton izvrstnega premoga, ki po svoji kakovosti daleč prekaša ostali trboveljski premog. h. f.H?ti>iwera lj— Sokolski oder. Dramski odsek Sokola je pričel s pripravami za jesensko sezono. Najprej se vprizori velezabavna in vesela burka »Španska muha«, za katero se že vrše vaje. Za zimo pa pripravlja odsek, če uspe, pravo senzacijo za Ljutomer. lj— Nova šola. V ponedeljek 23. t. m. si je posebna komisija ogledala stavbišča za novo osnovno šolo v Radencih ter izbrala prostor blizu kolodvora ob cesti proti Gornji Radgoni. Stavb išče je suho in v solnčni legi. Prihodnje leto se bo pričelo z zidanjem šolskega poslopja, ki bo imelo prostora za štiri razrede s pritiklinami ter stanovanji šolskega upravitelja. Stroški so proračunjeni na 500.000 Din. Skrajni čas je že, da dobe Radenci, živahno kopališče in prometno križišče, svojo šolo, kamor bodo zahajali tudi otroci iz sosednih vasi. lj— Gasilski dom. Na cesti proti postajališču koplje Gasilsko društvo temelje zi svoj Gasilski dom. Z lepim razvojem društva v zadnjih letih, z nabavo avtomobila in motorne brizgalne je postala stara shramba gasilskega orodja premajbna in zato je društvo moralo misliti na lasten Gasilski dom. Vsa stavba bo stala okrog 130.000 Din; društvo jo namerava izvršiti v lastni režiji s pomočjo meščanov in okolice. Dom bo še letos v surovem stanju pod streho. Zidarsko delo je prevzel g. Jo-ško Prelog, ostala dela izvrše drugi domači obrtniki. lj— Avtomobilski promet. Kakor ae čaje, se v doglednem času prične avtomobilski promet tudi na progi Ljutomer-Križev-ci-Slatina Radenci-Gornja Radgona Avtomobilski promet na progi Ljutomer-Sv. Jurij - Gornja Radgona se razvija zelo dobro, kar je znamenje, da je bila njega uvedba nujno potrebna. Iz Prekmurja pm— Usoden karambol s kolesi. Pri Gornji Lendavi se je pripetila kolesarska nesreča, katere posledica bo menda žrtev dveh življenj. Kolesarja Frumen in Haj-dič sta trčila skupaj s svojimi kolesi. Frumen je dobil tako velike poškodbe, da je kmalu nato umrl. Hajdič se še bojuje s smrtjo, a je malo upanja na okrevanje. pm— Bikoborbe. Soboškim občanom so bikoborbe čisto vsakdanja reč. Vsak teden se vrši enkrat na glavni cesti ta nevarna igra. Bike, ki jih privedejo iz vseh delov Prekmurja, tehtajo na občinski tehtnici, ki je baš v središču mesta. Odtod jih vodijo skozi mesto na kolodvor. Pri tem se pa večkrat zgodi, da izmučene živali podivjajo in vlačijo za seboj spremljevalca po jarkih in trotoarjih Pasanti so seveda v živ-ljenski nevarnosti in neredkokrat morajo bežati. Pred tremi dnevi se je vršil tak igrokaz celo zvečer po sedmi uri. V okolici tehtnice so biki plesali, rjoveli, skakali drug na drugega. Mimo so pa Se prihajali avtomobili s svojimi lučmi, ki dražijo bike. Dobro bi bilo, da občinski organi to zadevo prav rešijo. pm— Davčna uprava v Murski Soboti sprejme dnevničarja za dobo šestih mesecev. Plača 900 Din mesečno. Masi H raji in ljudje Izročitev častne diplome i g. Ivann Vrhovniku Jutri ob 11. Izroči posebno odposlanstvo mestnega občinskega sveta diplomo častnega meščanstva častitemu zlatomašnl-ku in trnovskemu tupniku v pokoju g. Ivanu Vrhovniku. Zasluge neumornega, za nage narodno šolstvo in za naše mesto vnetega moža so povsod znane; zato je popolnoma upravičeno, da mu mestni zastop izroči viden znak častnega meščanstva— delo naišega priznanega akademičnega slikarja g. Maksim Gasparija. Častna diploma predstavlja v gornjem delu zmaja iz mestnega grba ljubljanskega, ki drži v kremljih knjigo: »Zgodovina LJubljane«. Spodnji del diplome na levi strani kaže cerkev sv. Petra v Ljubljani, v kateri je bil gospod častni meščan krščen ln kjer je pel novo malo. Na desni strani pa je trnovska cerkev, kraj njegovega dolgoletnega duševnega pastirstva. Podobi obeh cerkva sta Izpred potresne dobe leta 1895. t . Monumentalni okvir diplome zaključi v sredini lik sv. Cirila n Metoda v spomin na nalo narodno obrambno družbo. Besedilo Je vsebinsko markantno Jn tvori z orna-mentalno inicijalo ter originalnim pečatom zelo lep dekor prostora. častno pismo so podpisali gg.: župan dr. DInko Puc in občinska svetovalca dr. Valentin Rožič tn Alojzij Potočnik. Nekaj o Cankarjevem * spomeniku Prejeli smo: Pripravljalni odbor za Cankarjev spomenik je pred kratkim med dnevnimi novicami oznanil razpis za nekak natečaj s terminom jedva mesec dni, do 20. oktobra. Mi bi pripomnili, da Cankarjev spomenik ni privatna zadeva, ki naj bi se rešila tekom enega meseca med vrhniškim odborom in enim samim kiparjem, ampak ustvarja moment, ki terja vso slovensko dušo in z njo besedo naših velikih mož! Ne samo nasvetov, ampak absolutno besedo! (G. prof. dr. Izidor Cankar je bil baje vabljen le kot svetovalec, med tem ko se je gg. prof. Plečnika in Zupančiča sploh pozabilo.) Če mislijo gg. odborniki, da tvorijo polnomočno poslanstvo za graditev spomenika, se varajo. Petero osnutkov v pisarni g. predsednika ne jamči, da se ne bi ponovil Prešernov primer. (Čitajte Cankarjevo kritiko o Prešernovem spomeniku!). Ali se odbor zaveda, da ima v rokah vsoto, katere Slovenci ne darujemo In ne zbiramo, tudi ne zmoremo za vsak spomenik in da zahtevamo za to svoje delo maksimalne vrednosti, ki jih Je zmožen narod? In da ameriški Slovenci dajejo v istem upanju? Z ozirom na to, da je rok enega meseca ka pošten Cankarjev spomneik absolutno prekratek, je potrebno, da vrhniški odbor ponovno razpiše natečaj ln sicer na vidnem mestu, jasno, z vsemi potrebnimi informacijami In s terminom do 1. decembra 1929. Nadaljnih šest mesecev zadostuje za izvedbo spomenika v materijalu. P. V. Kongres narodnega delavstva v Kranju Danes teden se bodo zbrale množice narodno in socijalno zavednega delavstva v Kranju fai manifestirale za pravo našega delavca. V Ljubljani in Kranju delujeta posebna odbora, ki imata v rokah vse predpripravo za kongresne dneve. Kongres jo predviden na dva dni. Prvi dan v soboto, 5. oktobra, bodo ziborovali delegati vseh podružnic Narodno strokovne zveze v Narodnem domu. Ta dan je tudi skupna večerja in pozdravni večer v Narodnem domu. Poseben odsek je pripravil za delegate udobna prenočišča po znižanih cenah. Glavni kongresni dan bo v nedeljo, dne 6. oktobra. Zjutraj ob pol 8. url bo sprejem gostov na kolodvoru. Od 8. do 9. ure bo svirala priznaa godba »Sloge« iz Ljubljane pred kolodvorom. Med tem s« bo uredila povorka po naslednjem redu: Konjenica z zastavo, kolesarji, godba, prapori, gosti, vodstvo NSZ, udeleženci kongresa to domačini Povorka bo šla po mostu do mestne hiše. Tu bo pozdravil došle goste župan, nakar bo šla povorka do Narodnega doma. Ob 10. se prične kongres narodnega delavstva. Na kongresu bosta podala podpredsednik NSZ g. dr. Joža Bohinjec in odbornik Ivan Tavčar dva referata in sioer o starostnem in brezposelnem zavarovanju in delavskem položaju v Jugoslaviji. Po kongresu skupni obedi v Narodnem domu in delavski kuhinji na Podrtini. Po obedu ogledovanje mesta. Popoldiie ob 3. bo ljudska veselica v so-kolski dvorani Narodnega doma. Svirala bo godba »Sloge« iz Ljubljane. Vse priprave kažejo, da bo ta kongres v polni meri uspel. Prijave članov prihajajo vsak dan in se tudi iz najoddaljenejših krajev prijavljajo cele skupine. Iz Št. Pavla se pripravlja večje število udeležencev, ki pridejo z avtobusi. Podružnici Litija in Jesenice tekmujeta med seboj, katera bo poslala večje število svojih članov na kongres. Ker nas loči od kongresa samo še paT dni, se je treba s prijavami požuriti. Kdor še nima izkaznice, jo dobi pri tajništvu NSZ v Ljubljani, palača Delavske zbornice. Prihodnjo nedeljo morajo vsi narodno in socijalno zavedni delavci in vsi njihovi pravi prijatelji v Kranj na veliko manifestacijo narodnega delavstva! Slovenija na barcelonski razstavi ■ Ljubljana, 28. septembra. Od oglednega slovenskega indtustrijca, ki se je vrnil te dni iz Barcelone, kjer si je ogledal tamoštnjo svetovno razstavo, smo prejeli o razstavi naslednje zanimive podatke, ki bodo nedvomno hiteresiTali zlasti naše gospodarsko kroge: Razstava napravi vtis prandijoznostl in po izjavah prof. Tomislava Krizmana, ki Delo slovenskih rok iin domačih podjetij je prišlo na razstavi do polne veljave. Dasi ni udeležba taka, kakršna bi morala biti glede na našo izvozno sposobnost, so oni maloštevilni udeleženci, ki so se dali pregovoriti za udeležbo na tej razstavi, vendar močno dvignili glas slovenskega trgovca ln podjetnika. Na razstavi smo videli zlasti mnogo N .. v v <_S ^ % v v >. r V * S X Vv Oddelek Drž. zavoda za žensko domačo obrt ▼ Ljubljani mu gre poleg tajnika ministrstva L Grga-feviča zahvala za mojstrski aranžma našega paviljona, je barcelonska razstava brezpogojno najboljša razstava izmed vseh sličnih svetovnih prireditev po vojnL Kljub nezaupanju, ki ga imajo naSa podjetja napram skupnim prireditvam v inozemstvu, se je vztrajnemu prizadevanj^ naše zbornice za TOI vendarle posrečilo, da je pridobila za udeležbo na tej svetovni prireditvi vsaj nekaj domačih podjetij. Meštroviceva » Konteanplacija « hmelja lz Žalca. Uvrščen Je, kar je naj- glavneje, med prvovrstne kvalitete. To bo brez dvoma še bolj dvignilo dober glas našega hmelja na svetovnih tržiščih. Od lesnih industrij sem videl zelo lepo zbirko telovadnega orodja m drugih izdelkov tvrdke Remec in Co.; do veljave pridejo tudi parketi tvrdke I. SiŠka, lesni vzorci tvrdke Heinrichar, izdelki tvrdke Puh. Naše lesno bogastvo kažejo slike tvrdke »Arbor« in drugih podjetij. Žal, da niso uvidele važnosti udeležbe na taki prireditvi tudi še druge lesne tvrdke, ki bi mogle s tako udeležbo dokaj pomagati do poglobitve naše zunanje trgovine. Kakor na vsaki razstavi, delajo čast delu domačih rok na razstavi v Barceloni tudi slovenske čipke. Razstavljene so odlične kolekcije Drž. zavoda za žensko domačo obrt ln izdelki Dragotina Lapajneta i t 2irov. Prav lepo mesto zavzema na razstavi naša turistika. Slike naših letovišč so predmet stalnega občudovanja. Državno zdravilišče Rogaška Slatina trna celo zbirko mineralnih vod. Med veliko razstavo poljedelskih pridelkov sem videl tudi prav lepo zbirko vzorcev tvrdke Sever in Co. iz Ljubljane, med, ki ga je razstavil znani slovenski čebelar Noč iz Škofje Loke itd. Značilno je, da se v rajonu cele velikanske razstave nI dovolila nobena zasebna reklama. Le pred vhodom v posamezno oddelke j« opozorilo, da je iskati informacij« o tvrdkah pri tej ali oni zbornici. Skoro zgolj v dekoracijske svrhe so na posameznih mestih našega paviljona izlo-ženi tudi keramični izdelki Srednje tehniške Sole V Ljubljani. Češki sokolski pevci v Sloveniji »Sokolski pivecki sdruženi« iz Mor. Ostrave bo na svoji letošnji prvi lamejni turneji posetilo tudi naše kraje ter bo, kakor je »Jutro« že poročalo, ko.iceriiralo 8. oktobra v Mariboru, 9. oktobra pa prispe v Ljubljano, da vrne obisk, katerega Je napravila Mor. Ostravi ljubljanska Glaso. oa Matica. Da spoznajo naši čitatelji umetniško višino tega pevskega zbora, prinašamo (v prevodu) odlomke nekolikih kritik o njegovih nastopih ter o njegovem pevnvjtii F. M. HradiJu. List »Bezručuv-kraj« je v številki od 8. aprila 1926 napisal: »Vse, tudi najbolj komplicirane skladbe so bile podane z virtuozno sigurnostjo in vzletom.« — V »Hudebnich rozhledech« (letn. II., štev. 10) m lamo: »Sokolski pčvecki sdruženi je pelo pod svojim dirigentom F. M. Hradilom, kateri je pokazal na izključno češkem programu, ?egajočem od Smetane in Križovskega do najnovejših naših skladateljev, svoje notranje umetniške ter tehnično-dirigentske zmožnosti prav dobro.« — »N&rodnl novinv« od 21. marca 1928 poročajo: »Uravnovešenost ka-pelnikovega shvačanja, katero raste Iz notranjosti ter iz duha skladbe Jn se razprostira v zboru s pronicajočim nročutenjem vsakega tona in vsake besede vseh pevcev, daje slutiti visoke cilje, ki si jih je postavilo »Sokolski pivecki sdruženi« v svojem delu. Podavanje vseh zborov je bilo naravnost osebno, brez vpliva preskušenih in znanih zborovih teles. Zasluga pripada v znatni meri gotovo inteligenci ter godbeni dozorelosti poedincev, toda duša zbora je nesporno dirigent F. M. Hradil, čigar subjektivno vodstvo in godbeno promišljenje je bilo čudovito.« — »Moravsko-slezsky denik« iz Mor. Ostrave je 22. maja 1928 zabeležil: »Sokolski pivecki sdruženi je odličen interpret zbornega petja, ovladajoč vse finese glasovne tehnike s presenečajočo popolnostjo ter skoro izpreminjajoč glasovni izraz v pojav instrumentalitete. Dirigent F. M. llradil je živ godbeni temperament, ki shvača zbor kot orkestralni materijal, a pridržuje pri tem skrbno ozir na čisto zborne kakovosti.« Koncerta v Mariboru in Ljubi,jani obetata tedaj — sodeč po teh kritikah — postati umetniški užitek prvega reda. Na Storžič - planinsko kočo! Kranjski Storžič (2132 m), ta mogočni gorski stožec na vzhodnem koncu Karavanske rajde, dvigajoč se iznad severnega roba Kranjske ravnine kot vabljivo pro-minentno razgledišče, je bila doslej razmeroma malo posečana gora. Današnja plar ninska turistika se je pač že toliko »poko-modila«, da zahteva zložen in nagel pristop do izhodišča planinskega vzpona, in takega za Storžič doslej ni bilo. Zakaj Preddvor, ki je glavno izhodišče za turo na StOTŽič, je od Kranja 10 — 12 km oddaljen in planinski turist, kakor vsi vemo, ne hodi rad peš, po ravninskih potih, najmanj pa po tako izvbžfcni cesti, kakor jo tista, ki drži iz Kranja proti Jezerskemu, kjer se pri Tupaličah cepi stranska cesta v Preddvor. A tudi dokaj zložnejša pot skozi Pred osi je, Suho in Breg vzame popotniku dobro voljo in vsaj dve uri dragocenega časa, ki bi ga rajši porabil za hojo navkreber. Skratka: Storžič nam je bila doslej odročna gora. Letos pa, ko »e Je pričel redni avtobusni oromet po Jezerski cesti, lahko dospel iz Kranja do Preddvora v 30 minutah, pa se znajdeš na vznožju Storžiča. S pred-dvorske strani prihajata za vzpon dve glavni smeri v poštev: ena čez KaliSče na Bašeljsko sedlo, druga skozi Babni vrt na planino Javornik in odtod na vrh. Na ta način se more tuTa na Storžič in povratek z njega bodisi nazaj v Preddvor ali na severno stran v Kokrsko dolino pri Kanoniir-ju aH v Tržič opraviti zložno v enem dnevu, pri čemer jemlje ves vzpon do vrha Storžiča vsaj 5 ur. Toda en nedostatek, ki utegne pri nagH spremembi vremena postati prav občuten, ima taka tura v kraljestvo Storžiča: da ni na njem planinske koče ln sploh ne zavetišča, ki bi turistu nudilo vsaj nekaj skromne udobnosti. Res, da je kranjska podružnica SPD letos po svojem požrtvovalnem članu učitelju Zupančiču dala vse dohodne steze vzorno markirati in da planšarski stan na Javorniški planini nudi nezahtevnemu turistu prenočišče na senu, a vse to še ne zadostuje, če hočemo, da stopi tudi Storžič v vrsto tistih naših vrhov, ki ga bodo planinci radi posečali. Treba mu je planinske koče. In kakor tujem o. se je agil-na podružnica SPD, ki ima na Stolu vzorno oskrbovano in obilno obiskovano Prešernovo kočo, zavzela tudi za Storžič, da postavi na njem svojo kočo. Sedaj gre za odločitev, kje naj jo zgTade: ali na Javorniku (v viš. 1400 m) na zapad-nem pobočju Storžiča ali na Bašeljskem sedlu (v višini nad 1600 m). Po našem mnenju sodi najbolje na Bašeljsko sedlo. Zakaj? Ker je tu nekako žarišče vseh glavnih smeri, ki drže na StOTŽič. Res, da je s sedla na vrh še dobro uro hoda po dokaj strmem pečinastem pobočju, a to je še vedno manj, kakor za pot z Javornika, odkoder se vzpenjaš bodisi po grebenu bodisi po »grabnu« okoli dve uri, da dospeš na vrh. Se z drugih vidikov ima položaj koče na Bašeljskem sedlu prednost. Tod je naj-složnejši prehod iz preddvorskega okoliša na Jezersko plat, in sicer najprej v dolino Storžiškega potoka do staroznanega »Ka-nonirja«, kjer se po cesti zaokreneš na Jezersko k Muriju ali nazaj ob Kokri mimo Povšnarja. Koča na Bašeljskem sedlu bi bila oporišče in odmorišče za lepe krožne ture preko Vajneša na Cijanovco in Mali Grintovec, odnosno na Zaplato, Hudičev boršt, Javorov vrh navzdol preko Sv. Jakoba v Preddvor. Tudi za tržiško stran bi koča na Bašeljskem sedlu prav tako dobro služila, ako bi se z markirane poti čez Ši-jo, ki dirži s planine »V jesenu« po severnem pobočju na Storžič, stara kozja steza, ki veže to pot z vzhodnim pobočjem Storžiča, odn. z Bašeljskim sedlom, popravila in nadelala. Tudi R. Badjtrra omenja v svojem »Vodiču« to stezo. Tako bi koča na Bašeljskem sedlu bila stočišče vsaj štirih planinskih poti in obenem najugodnejše izhodišče za poset Storžičevega vrha. Vsekakor govori za to točko več tehtnih razlogov kakor za katerokoli drugo na pobočju Storžiča. Tu bi bilo pravo planinsko zavetišče letoviSčarjem Is Preddvora in z Jezerskega, kadar bi se jim zahotelo dvigniti ae v visoko ozračje. Drugim planincem pa bi tura na Storžič bila v prijetno izmeno; zakaj razgled s Storžiča, te dominantne gore gorenjskega Posavja, je prvovrsten, da se lahko kosa s Stolom, zlasti pa z bližnjim sosedom, s Krvavcem. Zato iskreno pozdravljamo namero kranjske podružnice in ji želimo, da svoj smo-treni načrt čim prej uresniči v prospeh našega planinstva. Seveda no pričakujemo obširnega, v nadstropje zidanega doma, v čigar gradnjo bi morali zabiti težke sto-tisočake. Takega planinskega hotela, kakor je n. pr. na Krvavcu, tu ni treba. Docela bi svojemu namenu ustrezala skromna, a solidno zgrajena koča, ki bi bilo v njej prostora za 10 — 15 posetnikov; morda približno takšna, kakor je Krekova koča na Ratitovcu. S kočo na Bašeljskem sedlu bi se zamašila zadnja vrzel v vrsti naših karavanških planinskih postojank. Na podjetni kranjski podružnici SPD pa je, da čim prej z delom prične. W. Pomembna gasilska vaja Hrastnik, 28. septembra. Velike vaje gasilske župe Trbovlje, ki so se vršile pretečeno nedeljo popoldne v Hrastniku, so izkazale velik napredek. Ko je ob 16. zatrobila rudniška sirena alarm, sta društvi Hrastnik in Dol čakali na znamenje pri konsumu, društvo Trbovlje-trg in Trbovlje-rudnik pa pri gostilni Plaznik. V par minutah so bili Trboveljčani s svojimi motornimi sesalkami pri Birtiču, kjer so lahko črpali vodo iz čstega potoka Bobna. Za požarni objekt je bila ravnateljeva vila, ki leži precej visoko na Lopati in pa Logarjeva hiša na Logu. Motorne sesalke so dajale vodo v vmes stoječe ročne bri-zgalne, ki so pošiljale curke do precej oddaljenih ciljev. Vode se je dobilo v štirih minutah. Druga gasilska vaja je bila ob 16.45 pri steklarni. Tu je poleg že omenjenih društev sodelovalo tudi novo ustanovljeno društvo Hrastnik - steklarna. Tudi to društvo je pokazalo veliko izvežbanost Tri motorne brizgalne iz Trbovelj so postavli ob okrog 400 m od steklarne oddaljeni Savi, ker ni bližje nobene za gašenje uporabne vode. Pa tudi do Save je bilo težko priti, ker se vmes izliva umazan potok Boben ter odlaga velike množine premogovega prahu. Motorne brizgalne so takoj začele črpati vodo in jo oddajati v ročne brizgalne društva Hrastnik, Dol in Hrastnk - steklarna, ki so oblivale precejšen kompleks steklarne. Ali vsebina umazane vode je kmalu začela mašiti ventile motornih in ročnih bri- M H Berete a i milom Omehčajte vodo z navadno sodo, vsied česar bodete prihranili na potrošnji mila. Izbirajte pa vedno le ono, na katero se lahko zanesete. Ne pozabite pri tem na tevpentlnovo trst Jo zgaln, tako da je ena motorka za dalje časa popolnoma odpovedala. Pri tej gasilski vaji se Je Jasno pokazalo veliko in usodno pomanjkanje čiste vode«. Gledalci so ime] najboljšo priliko, uveriti se o življenjski potrebi vodovodne naprave v Hrastniku. Tudi sirene niso najboljše funkcijonirale. Ona od steklarne se Je komaj čula. V interesu rudniškega in steklar-niškega podjetja bi bila obnova alarmnih siren. si Vaje se le udeležila lepa armada trboveljske gasilske župe. Navzoči so bili tudi zastopniki okoliških, v njej včlanjenih društev. Naša župa, ki je bila ustanovljena le* le pred nekaj leti, se pod vodstvom načelnika g. Gučka, podnačelnika g. Dolinška la tajnika g. Holšeka v vsakem pogledu lepo razvija. Velika gasilska s lavnos t ▼ Bitnjem i blagoslovitvijo motorne brizgalne, pod spretnim vodstvom župnega poveljnika Kranj- ske gasilske župe g. Antona Križnarja iz Stražišča. _ Spodaj: Blagoslovitev brizgalne in pozdravni govori pri Sv. Uušuli sredi sorškega polja. Zgoraj: Predstavniki prireditve s gospo kumico Doro Helerjevo. K vlomu v Kozarjah Ljubljana, 28. septembra. Drzni vlomilci, ki so izropali Kušarjevo hišo in trgovino, se še vedno nahajajo na prostem. Orožniki vodijo še vedno Intenzivno preiskavo, vendar doslej še niso dosegli nobenega pozitivnega rezultata. Javila se je neka priča, delavec iz Koza-rij, ki se je peljal v sredo zjutraj okrog 4. na delo v Ljubljano. Ta je opazil na Tržaški cesti v bližini gostilne pri Klobasarju dva neznana moška, ki sta popravljala motorno kolo, najbrže last Andreja Kušarja. vendar pa zaslišani delavec nI zamogel podati točneijšega opisa obeh neznancev. Izključeno je, da bi vlom izvršili cigani. Orožniki so sicer privedli v Ljubljano nekaj članov ciganske družine Nikolič, ki so jih v Ljubljani na policijski direkciji dakti-loskopirali ter primerjali njihove odtise prstov z odtisi, ki so jih našli na izpraznjenih steklenicah piva na mestu zločina. Tatove išče tudi ljubljanska policija, a 7a enkrat enako brez uspeha kakor orožniki. Zagoneten uboj Čužnia vas, 28. septembra. Davi le razburilo prebivalstvo Čužnje vasi, Trebelinega pa tudi Mokronoščane grozovit dogodek, ki se je odigral v pretekli noči na koncu imenovane vasi. Tamkaj je bil ponoči napaden 761etni posestnik Anton Oebevc, po domače Bancerle, znan tudi kot dober viničar. Imenovani je ležal pobit s kolom na poti tik pred vasjo. Na glavi je imel od udarcev več ran in na mnogih me stih prebito lobanjo. Kdor bi starega moža. ki ie bil cenjen in uvaževan v vsej okolici, napadel, je za enkrat še neznano. Ljudje, ki so našli ubitega Debevca, so o dogodku takoj alarmirali orožniško postajo, vendar orožnikov niso našli doma, ker so se nahajali vsi na patru'j'1 v rajonu.' Popoldne pa so pričeli orožniki takoi zasledovati za brutalnimi napadalci, vendar jih doslej, kakor nam poročajo, še niso mogli izslediti. Kdo Je tJrJal Življenje 76letnega moža. je pač zagonetka. Pokojni Debevc je bil znan po vsei okolici kot vedno dobro razpoložen in šegav možakar. Bil je tudi lo- vec In Je kot tak prišel ▼ naJrazHčnej?« družbe. Veljal je za moža poštenjaka in je bil kot duhovit mož, ki je znal vedno veliko povedati, ob vsaki priliki dobrodošel. Ljudje domnevajo, da so ga vzeli na piko neki delomržneži in izvršili gnusni zločin. Vesela premijera! Smeh i Zbogom Mascotte V glavni vlogi Lilian Harvey in Igo Sym Izven sporeda MIS THALIA v filmu! Ob 3., pol 5., 6.. pol 8. !n 9. ort ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Težka nesreča pri poljskem delu Kočevje, 28. septembra. V petek, nekako ob 6. zvečer, se je pripetila v neposredni bližini težka nesreča, ki j» zahtevala človeško življenje. Na njivi pri kozolcu poleg Dijaškega doma sta kopala zakonca Jože in Fanika Robič krompir. Ko sta bila gotova s kopanjem, sta začela krompir spravljati na voz. Nekako ob pol 6. je odšla Francka v bližnjo hišo, da bi vzela kangljico za mleko, ker je tja mleko htalno donašala. »Ti pa naloži ta čas in spelji počasi krompir domov,« je naročevala. Zenica pa se je kasneje premislila ln Js prišla s kangljico zopet k vozu, baš ko Ja mož že ves krompir naložil na voz. V voz so bile vprežene krave. Francka se je bila pripravila, da se povzpne na voz. Kangljieo je dala na vrh, nato pa stopila na kolesnico. V tistem hipu eo krave potegnile, kar je ženico spravilo ia ravnotežja, da je padla na hrbet pod voz, Voz je šel z vso težo preko starke. Mož je ta 9m hodil ob kravah hi ni nesreč« nit! opekli. Seie ko j« ženica saječala, te je obrnil in zagledal svojo ženo pod vozom ▼ zadnjih ▼zdihljafih. Hitro je ustavil voz ln stopil k ienici, ki je imela že vedno eno roko pod kolesom. Mož je za&I vpiti na pomoč, nakar «o prileteli pasantje, Id so dvignili do smrti povoženo ženico na voz. Poklicali so tudi zdravnika dr. Kranlanda. Te je prišel čez čas, a Je žena do takrat že Izdihnila. Nesrečni mož je moral mrtvo ženo zapelja-0 s krompirjem vred domov t Dolgo va« in Je vso pot jokal kakor otrok. Franeka Robič je bila simpatična starka pri 75 letih in Je bila obče znana po mestu kot mlekarlca, ki Je vozila na svojem malem vozičku nekaj kangljic in steklenic mleka posameznim strankam. Pokopali jo bodo v nedeljo na dolgovaško pokopališče. Zopet drzen vlom LlubUana, 28. septembra. Uslužbenci trgovine z železnino Bogdana 2iHča na Dunajski cesti 11 so ugotovili davi pri prihodu v službo, da Je bil Izvršen tekom noči v trgovino v prostore, kjer Je skladišče železne robe, drzen vlom. O dogodku so nemudoma inlormirali šefa, ki se Je po ogledu položaja obrnil na policijo. V trgovino sta prišla takoj dva policijska agenta, ki sta ugotovila, da so bili na delu bržkone člani vlomilske tolpe, ki že nekaj časa gospodari po Ljubljani, a se Ji ne more priti na sled. Storilci so nasfno odprli okno, vodeče v 'drvarnico v hiši stanujočega trgovskega sotrudnika, uslužbenega pri Žiliču, Ivana Plestenjaka. To okno je obrnjeno na dvo-ršče Figovčeve gostilne Storilci so zlezli skozi to okno v notranjost hiše in nadalie po stopnicah v pritličje, kjer se nahaja trgovina. Tamkaj so nasiloma odprli s pomočjo raznega orodja vhodna vrata. V trgovini so odprli več predalov, kjer se nahaja najrazličnejša železnina. Prebrskali so vse Jer si nabrali veliko množino železnega orodja, najbrže takega, ki ga bodo potrebovali ter uspešno rabili tudi pri vlomih, Id so si Jih zamislili v bodoče. Pustiti pa niso v miru tudi blagajne, k so jo odprli s pomočjo kladiva. Pobrali so iz nje okrog 1000 Din drobila. Vlomilci pa tudi tedaj Se niso mirovali. Z ostrimi kleščami, ki so Jih našli v trgovini, so odščipnili zapah na vratih skladišča, nakar so se podali v prvo nadstropje. Pobrali so tamkaj večjo množino finega orodja, nakar so se odločili, da pobegnejo. Ker pa se niso hoteli splaziti skozi okna v pritličju, so si pomagali drugače. Pritrdili so na okno skladišča štiri metre dolgo žico, nakar so se po tej spustili na Figovčevo dvorišče in iziginili v temo. Da so zamogll neznani storile! gospoda-rit! po lokalih tako mirno In sigurno, Je razumHIvo zaradi tega. ker je imenovano 'dvorišče ponoči nerazsvetljeno. V temi so se gibali popolnoma neženirano in so tudi popolnoma neopaženo odšli. Zanimivosti iz Notranjske Rakek, 27. septembra. Is notranjskih obmejnih krajev prihajajo prav redke vesti v dnevno časopisje. Minili so čad, ko so prebivalstvo razburjali mnogi drzni tihotapski podvigi na meji od Rakeka tja do Prezida. Takrat v dobi bujno cvetočega tihotapstva, ko je brezmejno kraljeval tudi demon alkohol, so bili razni zločini na dnevnem redu. In ljubljanska porota Je tedaj Imela večkrat opravka. Ko je pozneje tihotapstvo popolncaaa zamrlo, ko so nastopile bolj normalne razmere ln so se ljudje povrnili k poštenemu delu, so prenehali zločini ln že nad štiri leta ni stal pred poroto noben obmejni Notranjec. Sodna statistika za L 1928. treh glavnih obmejnih notranjskih sreskih sodišč v Cerknici, Logatcu in Ložu nam nudi frapantno sliko o gospodarskem, soci-Jalnem in kriminalnem položaju v obmejnih krajih Notranjske. Kriminaliteta Je od prevrata sem zelo padla v vseh obmejnih krajih. Kriminalistična kronika sploh že par let ne beleži nobenega težjega zločina, no-Lonega umora in naravno tudi ne ropa in večjih vlomov. Vsa tri sodišča so vodila v 144 primerih preiskavo zaradi večjih de-liktov, dočim je bilo L 1927. pri teh sodiščih 157 primerov. Zaradi raznih prestopkov (žaljenje časti, male tatvine in pretepi) je bilo pri teh sodiščih 818 primerov, a 1. 1SJ7. kar 1785, torej znaten padec. V Cerknici je bilo 265, v Logatcu 260 in v Ložu 293 obravnav raznih prestopkov. Te številke so Jako nizke. Statistični podatki dokazujejo, da Je takih prestopkov v raznih drugih krajih, kjer je prebivalstvo uda-ito alkoholu, nad 1500. Notranje! so se deloma nehali pravda ti. Večjih civilnih nravd Je bilo pri vseh treh sodiščih lani le 407. dočim predlanskim 455. Eksekucije in zemljiška knjiga prav zgovorno dokazujejo, kako se mora notranjski obmejni kmet bori« za svoj gospodarski obstanek. Lani je bilo 1235 eksekucijskih predlogov, dočim predlanskim le 1135. Kmet se zadolžuje. V Cerknici je bilo lani 369, v Logatcu 516 In v Ložu 350 eksekucijskih predlogov vloženih. V zemljiški knjigi vseh treh sodišč Je bilo izvedenih 1832 različnih zemlje-knjižnih transakcij, predlanskim 2159. Nad polovico od zemljeknjižnih predlogov Je bilo predlogov za Intabulacijo posojil. Meščanska šola na Rakeku napreduje ln se je med prebivalstvom za-Celo poglabljati zanimanje zanjo. Letos Je bilo v meščansko šolo vpisanih v vse štiri razrede 48 dečkov in 67 deklic, toreij 115. V I. razred je bilo vpisanih 12 dečkov In 19 deklic. Šola ima z o,Tirom na njen mladi obstanek še dober obisk, če vpošteva-mo, da ima meščanska šola v Ribnici na vseh štirih razredih samo 99 učencev in učenk. Razširjenje rakovškega kolodvora. 2e dolgo let pereče vpraišanje glede razširjenja kolodvora na Rakeku se bliža, kakor Je videti, vsaj delni rešitvi. Kakor zatrjujejo, Je določen za 18. oktober ob 9. dopoldne politični obhod postale in zlasti pregled mest, kjer se imajo napraviti za redni promet na postaji najnujnejše nove naprave. Po medsebojnem dogovoru, ki je bil že L 1924 sklenjen med Italijo in našo državo, bi se imel zgraditi skupen velik in moderen kolodvor, kjer bi bili poleg prometnih uradov nameščeni tudi uradi za carino, veterinarsko policijo in za obmejne komlsarijate, kakor tudi velika blagovna skladišča. Ta dogovor je Ml ratificiran šele leta 1928. Izdelani so bili že osnutki skupnega kolodvora. Stroški za tak skupen velik kolodvor so bili proračuna^i na 120 do 140 milijonov Din. Zadeva pa se zavlačuje in zato se Je Cirkus C0LUMBIA Variete TbeatraJ« N VIL^8^ * u Latermanov drevored — Tivoi jf \ 7 V nedeljo A septeraora dve zadnji noslovilni « predstavi z velikomestriim senzacionalnim novim programom. ZaeeteK popoldan ob 4 in poi. Druga zadnja predstava ob 8 in poi zvečer. naša železniška uprava končno odločila, da sama izvede nekatere prometne ln druge naprave, da se tako tranzitni in lokalni promet pospešita in olajšata. V prvi etapi nameravajo zgraditi v smeri proti Logatcu moderno okretnico za obračanje lokomotiv in pri Štruklju podvoz kot nadomestek za sedaj zabranjeni prelaz čez železniški tir, po katerem so domačini vozili v gozd, a morajo sedaj delati velikanski ovinek. Stroški za vse naprave so proračunanl na približno 10 milijonov. Zgradi se tudi nova carinarnica ln veliko skladišče. Huda slana. Davi je bila po mnogih notranjskih dolinah izredno huda slana. V prvih jutranjih urah je bilo vse pobeljeno, kakor da bi bil zapadel prvi sneg. Osobito huda slana je padla na logaški plai/oti, kjer je bilo tudi izredno mrzlo. Živo srebro Je ponoči okoli 3. zdrknilo celo do ničle. Podnevi je povsod bilo krasno, solnčno vreme. Nevarni ponarejevalci Maribor, 28. septembra. V zvezi s falzifikatorsko afero s hranilnimi knjižicami Poštne hranilnice Je bila tekom zadnjih dni izvršena cela vrsta aretacij. Mariborska policija je preiskavo končala z uspehom in pod ključem so danes menda že vsi člani zloglasne tolpe, ki je dolgo ogrožala našo severno obmejno mejo in tudi sosedno Avstrijo. Prvo ialzifi-cirano hranilno knjižico je izsledil, kakor smo že poročali, poštni upravnik na Pra-gerskem. Lopov je takrat sicer pobegnil, ponarejena knjižica pa je ostala v rokah upravnika ln dala podlago za nadaljnjo preiskavo policije. Že prej pa je bilo 29. in 30. julija dvignjenih okrog 14 tisočakov pri raznih poštah v Mariboru, Zagrebu, Cakovcu, Vara-ždinu itd. Pri 15. tisočaku se je goljufija ponesrečila. Ugotovilo se Je tekom preiskave, da je vodja cele družbe Ferdinand Hofman, tudi Fridrich Roth, ki pa se pravilno piše Ferdinand Jurjevič, doma iz Cmureka, ki je ime! dvoje stanovanj, eno v Lipnici, drugo v Gradcu. Bil je vodja roparske družbe, ki je vršila vlome in plenila obmejne kraje. Da bi zaslužili še več, so prišli na misel ponarejanja hranilnih knjižic. V Hofmanovem stanovanju so našli celo falzifikatorsko delavnico za poštne pečate, domovnice itd. Družba Je bila torej zelo vsestranska. Hofman Je v Lipnici živel z neko Schickerjevo, v Gradcu pa z brezposelno natakarico Hedviko Reicherje-vo ln obe izkoriščal v zlobne namene. V Avstriji mu je šel posel s hranilnimi knjižicami Poštne hranilnice dobro, v Jugoslaviji pa so po prvih posrečenih poskusih nadaljnji poskusi izpodleteli. Ko je policija dobila v roke knjižico iz Pragerskega, Je takoj spoznaJa po slabi slovenščini, da vodi sled v Avstrijo. Tam so tudi izsledili nevarno družbo. Hedviko Reicherjevo, ki jo je poslal 29. Julija čez mejo s ponarejenim potnim listom, torej baš v času, ko so bili na jugoslovenskih poštah dvignjeni prvi zneski, so avstrijske oblasti aretirale, kmalu nato pa tudi ostale člane družbe in sicer Gotfrieda, Linkeja, Hofmanovega brata in druge. Naše oblasti ra so že tudi dolgo sumile, da je v zvezi s to družbo tudi 38letni Otmar Lorger, ki ima na vesti celo vrsto grehov ln je bil že izgnan iz naše države. Tudi sedaj so ga naše in avstrijske oblasti zasledovale zaradi različnih carinskih in drugih prestopkov ter zločinov. V noči od četrtka na petek se je zopet pojavil v Mariboru, ko je v Lipnici pobegni! orožnikom. Policija je takoj odšla na lov za nJim in sledila je dramatična aretacija Lorgerja v Cankarjevi ulici na Pobrežju, kjer se je skril pri neki ženski. Ko je videl, da so mu za petami, je zbežal na podstrešje, da bi izginii čez streho. Toda bili so takoj za njim in videč, da ne more uiti, je skušal vdreti skozi zamreženo okno podstrešja. Zaletel se je v omrežje v nadi, da ga izbije. Omrežje pa je vzdržalo in ga težko ranilo na nosu in obrazu. Policijski stražniki so ga zvezali in odpeljali v zapor. Policija upa, da je sedaj vsa zločinska skupina na varnem. Pismo iz Črnomlja Proti koncu septembra. Tudi v Belokrajini Imamo letos blagoslovljeno leto. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno itn smo imeli tudi v dobi najhujše poletne vročine v primernih presledkih vedno nekaj dežja, kar posebno prija belokranjskemu človeku. Zdaj v zlati jeseni naši gospodarji z zadovoljstvom gledajo m spravljajo zTele sadove svojega truda. Dobro je obrodilo vse razen vina, Id ga je le malo, ker je zaradi hude zime mnogo trt pozeblo; zato pa bo kvaliteta pridelanega vina izborna. Čeprav imamo le vedno toplo vreme, so nas lastovke že zapustile in tudi škorci so že odšli. Od Kolpe, Dobličanke in Lahinje pa so preteklo nedeljo poleteli na Mirno goro, kjer se očividno počutijo prav dobro, saj imajo tam svojega gospodarja. Nova planiska koča na Mirni gori je najjužnejša postojanka Slovenskega planinskega društva in je v resnici lepa pridobitev za Belokrajino: vsa čast g. Zagaženu, ki ima gotovo največ zaslug za njo. Bodočnost pa bo pokazala, ali je sedanji odbor naše podružnice SPD dovolj agilen, da bo planiska koča na Mirni gori odgovarjala svoji svrhi. To je pač želja vseh, ki stremijo za tem, da se razvije živahen tujski promet tudi v Belokrajini. Ni nam znan vzrok, zakaj se je opustila prvotna misel, da se postavi za oskrf>nioo koče KromaTjeva vdova, saj je naša javnost, ki zna ceniti žrtve svojih mu cenikov, pozdravila to namero zelo simpatično. V nedeljo 22. t. m. se je v Črnomlju vršila sokolska tombola ob najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi ljudstva. Na vel"kem in lepem prostoru pred Posojilnico se je zbralo nad 2000 ljudi, večinoma naši zavedni kmetje in njihove rodbine. Prodanih je bilo nad 8000 tombolskih tablic m tombola je potekla v najlepšem redu; vsi so bili zadovoljni, stari in mladi. To je pač najboljši odgovor nasprotnikom sokolsko misli, ki so skušali Sokolovi tom- boli škodovati z izleti na Isti dan. Mnogi ljudje pač še danes ne razumejo novega stanja, ki je nastopilo z velikim manifestom našega kralja z dne 6. januarja. Zdi se nam, da bi nekateri teh ljudi radi tudi po svoje izkoristili namero, da se postavi spominska plošča onim domačinom, ki so kot vojaki padli v svetovni vojni. Da postavijo domačini spomenik padlim svojcem, je v redu, preprečiti pa je treba, da bi kdo koval iz tega kapital za namene, ki nimajo z ljubeznijo do svojcev nikakih vezi. Dobro je, da ob tej priliki opozorimo, da stoji na pokopališču v Vojni vasi prekrasen spomenik Ivana Kromarja, ki bo pričal še poznim rodovom, kako krvavo je bila priborjena naša svoboda. Naj se naposled dotaknemo še dopisa »Metlika ali Črnomelj«, ki je bil objavljen v »Slovencu« 15. t. m. Radi starostnega prvenstva obeh mest se pri nas niti najmanj ne razburjamo. Kako bi pač bilo, ako bi se začela vsa mesta prepirati o tem, katero je starejše? Morda pa misli dopisnik »Slovenca« ta spor »Metlika ali Črnomelj« spraviti kar pred Društvo narodov? Čudimo se, da Ima gospod veselje in čas razpravljati o takih stvareh. Nas vse to prav nič ne razburja, ker imamo dovoli opravka s sedanjostjo m bodočnostjo. »Trla baba dan, da ji poide dan ...« — to velja menda tudi za »Slovenčevega« dopisnika. Kočevsko pismo Kočevje, 28. septembra. Preteklo nedeljo se je vršila pomembna glavna skupščina gasilske zveze za kočevski sodni okraj. Na skuprčino. ki se je vršila v prostorih gostilne Harde, je prišlo 24 delegatov kočevskih prostovoljnih gasilskih društev. Skupščino je otvoril predsednik kočevske gasilske zveze g. dr. Hans Arko, ki je obširno poročal o zvezinem delu v preteklem letu. Na prvi skupščini je pristopilo k zvezi 19 društev, kasneje pa še 8. Nanovo ustanovljenih je bilo 6 društev, tako da šteje zveza 32 sedaj včlanjenih prostovoljnih gasilskih društev s 1135 člani. Zveza je odposlala 595 dopisov, prejela Jih je 144. Ustanovil se je v tem letu tudi fond za ponesrečene ognjegasce. Odkar je ustanovili ena zveza, je njenih 22 vpisanih društev sodelovalo pri 7 požarih, ki so uničili skupno 112 objektov. Vršila se je glavna zvezina gasilska vaja letos v Knježji lipi. Določila se je letna Sanarina zvezi, ki znese za osebo 3 Din. Dalje se je določila vas Mozelj kot kraj za prihodnjo skupCščino zveze. Kočevska Reka pa kot kraj skupne gasilske vaje. Pri volitvah je načelnik kočevskih gasilcev tiskarnar g. Pavliček predlagal odbor gasilske zveze, ki je bil soglasno sprejet. V Stari cerkvi je bilo ukradeno kolo trgovcu g. Francu Tschinklu. Kolo je pustil ob vratih pred prodajalno in skočil v trgovino, da postreže ljudem. To priliko je izrabi! mlad fantalln, da je sunil kolo in jo ž njim pobrisal neznanokam. Tatvino je trgovec zapazil nekaj minut za tem, vendar o tatu nI bilo več duha ne sluha. Trgovec si Je sposodil pri sosedu kolo in v divjem diru odpeljal po cesti proti Maligori. Tat pa Je usmeril svoj beg proti Ribnici, kakor je moge! trgovec doznati šele kasneje od ljudi, ki so videli mladega uzmoviča na kolesu. Uzmovič je m!ad, Jedva okrog 14 let star fantič. Že prece! časa preje se Je sumljivo smukal okrog trgovine, misleč na vsak način na ta ali oni plen. Tatu zasleduje orožništvo in upa, da ga bo kmalu Izsledilo, ker so ljudje precej natanko opisali osebo mladega uzmoviča. Po dogovoru z mestnim župnikom In dekanom g. Erkerjem ne bo treba plačati hišnim posestnikom naenkrat vsote za nove orgije, ki so proračunjene na 280.000 Din. Nekatere, zlasti hišne najemodajalce Je dajatev za nove orgije zeio zadela. Posamezniki bi morali plačati do 3000 Din. Vprašanje elektrifikacije Kočevske se do sedaj ni še skorai nič prerešetavalo, dasi bi mogli to vprašanje mnogo lažje rešiti kot drugod. Kočevski rudnik je montiral v prvi polovici tega leta v svoji elektrarni ogromne električne stroje, ki jih Je dobil lz trboveljske elektrarne, ker jih ona zaradi toka lz Fale nI več rabila. Generator, ki ima premera 7 metrov, je v stanu pro-ducirati 850 do 900 kilovatov, dočim je sedaj izrabljenih jedva 150 do 200. V tem je šteta tudi elektrifikacija stare In nove tekstilne v mestu poteg samega rudnika. Neizrabljenih je torej še skoraj 700 kilovatov, s katerimi bo lahko razsvetliti vso Kočevsko. Da bi bila elektrifikacija Kočevske potrebna, ni treba še posebej povdarjati. Treba Je, da se tudi to vprašanje reši v prilog našim revnim krajem, ki bi z elektrifikacijo veliko pridobili. V Dolgi vasi Je umrla prevžitkarica Marija Kovačič, stara 67 let; v Livoldu Je umrla Marija Černe v starosti 68 let; v Poljanah je umrl Henrik Gri!. star 59 let: v určaricah pa Leopoldina Tschinke!, stara 20 let meškega župan* i« tega odbora izgrizio, se je pokazalo prav kmalu pri »estavi proračuna, ki izkazuje med izdatki 2100 Din za potne stroške gg. Mundla, ing. Kotlov-ška in Werniga, ki so šli ogledovat kmetijsko razstavo ▼ Ljutomeru, da zamorejo organizirati razstavo na kmetijski šoli na Grmu. Po odstopu dr. Režka je ostal na čelu odbora strokovnjak, ostali člani so sami strokovnjaki, pa je vseeno bilo potrebno, rti se učit v Ljutomer ... »Slovenec« dne 22. t m. navaja razstavni odbor, v katerem da sta tudi gg. Robert Grm. graščak iz Bajnofa in Anton Globevnik, posestnik iz Bršljina. Kolikor je nam znano, sta imenovana gospoda iz-i stopila iz odbora, kakor hitro sta uvidela I kakšno smer zavzema razstava, ki naj bi ! bila strogo gospodarskega značaja. Mogo-■ 6e hna ta odbor v svoji sredi dvojnike f istega imena, kar pa močno dvomimo. Klobuke za jesen v najnovejših barvah ln oblikah ter razne športne klobuke in čeo;ce Vam nudi bogato za'ožena 11528 »pecijalna trgovina blobnkov J. POK na si. M BOGATAJ LJUBLJANA, Stari trg 14. Sprejemajo se klobuki v popravilo! Cenjen© odjemalce obveščam, da sem zoipet dobil novo veliko pošiljko „Columbia" gramofon, plošč Avizirane so seveda še nadaljne po-Siljke, razume se direktno od tvornice iiz Londona. Priporočam pa cen J. občinstvu, da si ogteda zalogo tudi pri konkurenci. — Osebna presoja vsakega posameznika je pač največ vredna. Centrala za splošno gramofonijo ^CJramofon" A. Rasberger Ljubljana — Miklošičeva c. 34 j Ha debelo! Xa drobno! Kmetijska razstava v Novem mestu Novo mesto, 28. septembra Po odredbi ministrstva za kmetijstvo bi se morala kmetijska razstava za srez Novo mesto vršiti kot strogo gospodarska prireditev. Iz tega razloga je stopil na čelo razstavnega odbora g. dr. Rezek kot novomeški župan. Proti pričakovanju pa Je bil g. oblastni komisar drugega naziranja, zaradi česar je obljubil podporo za to čisto gospodarsko prireditev le pogojno, če stopi na čelo odbora kmetijski strokovnjak (t. j. oblastni uradnik kmetijske šole na Grmu), s čimer je povedal, da novomeški župan ne sme biti na čelu cele akcije. Zaradi tega je dr. Režek kot novomeški župan Izstopil. Pri dotični sej! je javno naglasil, da se je uveril, da postaja strogo gospodarska prireditev strankarska. Kot novomeški župan pač tudi ne more biti podrejen oblastnim uradnikom kmetijske šole. Zakaj je bilo potrebno, da se je novo- Anton Jenko strojna pletarna Domžale kadetoje prvovrstne Ženske obleke in vseli vrvt puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zelo so-tktno. Cene konikurenčne. Prepričajte se. 112.17 Iz obmejnega kota Kranjska gora, 26. septembra. Ves ta mesec vlada v borovškem letovišču naravnost idealno vreme, ki je zadržalo še precej letoviščarjev, da so podaljšali svoje bivanje še daleč čez običajno sezono. A njihovo število se krči vedno bolj in prvo deževje bo za letos zaključilo sezono in Kranjska gora bo mrtva, dokler | je ne zapade sneg. Poleti je bila Kranjska gora tako obiskana kakor še nikoli. Stati-i stika o letošnjem tujskem prometu še ni 1 zaključena in se še ne more govoriti v natančnih številkah; toda že obisk kopališča govori o lepem uspehu, ki ga je doseglo letovišče v moralnih m materija'nih ozirih. Dohodki kopališča so bili mnogo, mnogo višji, nego se je pričakovalo v početku se-zije. Prav v letošnjem poletju se le bridko občutilo dejstvo da vojaška cesta, ki je izpeljana preko Vršiča, še vedno ni popravljena, ampak da propada vedno huje. ker se nihče ne zmeni zanjo. Kmalu bo popolnoma izginila s površja, ker so mostovi in vsi kameniti objekti propadli in nikakor več ne služijo smotru, za katerega so bili postavljeni. Dosti se je že debatiralo v javnosti o tej cesti, a žalibog brez uspeha. Občina sama je nikakor ne more vzdrževati, še manij pa tujsko - prometno društvo, čeprav se oba zavedata, da je cesta skrajno važna za meddržavni avtomobil« skl promet Težko si je misliti lepše planinske proge, kakor bi bila prav čez Vršič, če bi bila cesta v normalnem stanju. Ta proga bi vezala Celovec. Beljak Trbiž, Rabelj, Bovec, Gorico in vse Primorje in bi bili po nji vsi ti kraji direktno zvezani s Trstom. Tujski promet bi v zgornji savski dolini narastel za velike odstotke, če bi država prijela zadevo v roke in popravila cesto vsaj za polovico toliko, kolikor so jo Italijani na soški strani. Vprašanje sanatorija za jetične zopet skrajno razburja Kranjsko goro in vso njeno okolico. Zakaj gre za življenje Kranjske gore kot letovišča, ki se je komaj razvilo, kakor je treba, in se pošteno priborilo do dobrega slovesa Letos se je energično otreslo vseh bolnih gostov a resna namera, da se tod zgradi v najkrajšem času sanatorij, bo podrla vse, kar se je v dolgih letih napravilo in pomeni za Kranjsko goro in njeno okolico konec letovišča. Prebivalstvo je skrajno razburjeno, ker gre za njegovo eksistenco, in je trdno odločeno. da bo do skrajnosti branilo svoje življenske interese in se z vsemi močmi uprlo nameravani graditvi sanatorija. Tudi Zveza za tujski promet se mora postaviti odločno proti temu projektu, ki ogroža ravno kraje, ki so vsako leto privabili na tisoče gostov iz Inozemstva, a vsi ti gosti naravno odpadejo, če se Kranjska gora proglasi za zdravilišče. Apaški duh je nrodrl celo v naš obmejni kot, ki Je še vedno veljal za najpoštenej-Sega. V poslednjem času je bilo v Kranjski gori ln okolici izvršenih več tatvin, ki so še vedno na dnevnem redu in ki jih Izvršbe ena ln ista oseba. Tat je bil kmalu prepoznan: je to še mlad fant. pokvarjen domačin, ki se klati okrog v družbi dveh Jeseničanov, zadržuje se kar po gozdovih In krade povsod in vse kar mu pride pod roke, in se spretno umika varnostnim organom. Dokler bodo še poljski pridelki in drobnica na prostem, mu pač ne bo prehuda predla. A v kratkem ga bo mraz nagnal med Hudi in na varno za omrežena okenca I stare borovške »maruške«. Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel mesto poslovodje (mizarskega mojstra) pri L Celjski mizarski zadrugi r. z. z o. z. v Leliu, obratovalisče Gaberje št 52. Izvrševalo se bo vsa v nvzarsko stroko spadajoča dela, stavbe vseh vrst, natančno po načitu; nadalje bo:i o imeli stalno v zalogi mrtvaške krste in priprave kak^r tud: razna poh štva in vse ostale lesne izdelke. DJa se bodo izvrševala točno po naročilih in zmer ih cenah. Za cenjena naročila se priporoča 11536 JURlC FRAN JO. mizarski mojster. Dva nova slovenska zemljevida Skoro Istočasno je izšlo dvoje odličnih zemljevidov. Stenski politični zemljevid Evrope je pmedLl dr V. Bohinec, agilno društvo Učiteljski dom v Mariboru pa je izdalo ročni zemljevid naše države, ki sta ga izdelala prof. F. Baš in S. Dimnik. Obe karti sta bili že dolgo potrebni našim šolam. Politični stenski zemljevid Evrope v slovenski izdaji je po svetovni vojni edinsten. Sicer je merilo 1 : 5,000.000 precej maihno, vendar bo karta v šolah kot dopolnilo k nemim fizičnim zemljevidom povsem zadoščala. Posrečena je pestra izbira barv za poedme države, ki imajo točno označene meje. Jasno so zarisane glavne proge in prekomorski trajekti. Pri rekah so signatu-re pričetka plovbe. Za glavne vzpetine m morske globine so vneseni točni podatki v metrih. Potom različnega izpisa in sig-natuTe se vidno odraža značaj (n. pr. trdnjave) in velikost mest. Kraji imajo pravilna narodna uradna imena, vendar je dana v gotovih primerih prednost nazivom, ki jih rabijo Slovenci (Trst, Beljak, tudi Dunaj). Hvalevredno je omeniti, da pripušča avtor radi boljše orijentacije za ruska mesta poleg novih uradnih imen v oklepaju tudi predvojne nazive. Vendar je ostalo na karti še nekaj nedoslednosti v jezikovnem pogledu, a teh je tako malo, da celotnega vtisa nikakor ne kvarijo (n. pr. na Madžarske! Rab mesto Gvor, Blatno jezero, toda St. Gothard; na Ruskem Češkaja draga, toda Nova zemlja; v Franciji Biskajski zaliv, a Golfe du Lion). Edina bistvena hiba sicer tako zelo preglednega zemljevida, ki nikakor ni prenatrpan z imeni, je v tem, da se v desnem delu karte imena mest ne krijejo s signaturami, ki imajo pravilno lego (glej n. pr. Pirej, Bitolj, Su-botico, Severni rtič itd.), kar je seve zagrešila tiskarna. Ročnih zemljevidov naše države je izšlo pri nas že več, a bili so tako pomanjkljivi in netočni, da je bila prireditev novega točnega zemljevida živa potreba. Ravno pri Baš-Dimnikovi karti moramo to svojstvo v celoti potrditi. Karta vpošteva tudi že nove izmere naših vrhov v Srbiji in Črni gori, ki so popravile dosedanje cesto zelo netočne višinske podatke. Ker je tisk pe-vzelo skromno domače podjetje, tehnična izvedba karte, predvsem plastika reliefa ni najboljše podana. Kot priročna karta pa šoli uprav vsled svoje točnosti povsem zadošča. S. R. SUHOR. Zadnjo soboto ob 7. zjutraj se je znese' nad našo vasjo in okolico silen vihar, ki je mahoma otresel vse sadje z dreves. Vinograde je pa že prej zmaličila toča tako, ■ da ne bomo imeli dobre vinske letine. Sadje tod okoli imenitno uspeva in bi bilo gotovo modro in pametno, da bi se ljudje bolj oprijeli sadjarstva. Imeli bi manj izdatkov kakor z vinogradi, a razmeroma več dohodkov. Sadje bi lahko spravili na ljubljanski trg pa tudi drugam. ŽUŽEMBERK. Zadnji čas se bolj In bolj navdušujemo za vodovod, ker je že davno dognano, kako velikega pomena za človeško zdravje je zdrava pitna voda. Blizu našega trga je Vrhovčev studenec, ki ima izborno vodo. Napeljali bi jo po ceveh v nabiralnik, odkoder bi šle vodovodne cevi po hišah. Upamo, da se ta načrt kmalu uresniči. — Z avtobusno poštno zvezo med Žužemberkom in stiškim kolodvorom nam je tako glede poštnih pošiljk kakor tudi glede osebnega prometa močno ustreženo. Z voznino se pa ne moremo sprijazniti, zakaj 25 Din je previsoka cena za razdaljo 22 km. V drugih krajih je vožnja e poštnimi avtobusi cenejša. KOSTRIVNICA _ PODPLAT. Že parkrat smo poročali, da kriči naša železniška postaja po preureditvi. Ta zadeva je prišla z mrtve točke in je upati, da dobimo prometno pisarno in lično čikalnieo že v letošnji jeseni. Za stvar se je hvalevredno zavzela občina Kostrivnica in je tudi že določen gradbeni odsek, kateremu načeluje župan Tadi-na. — V nedeljo 6. oktobra se bo vršila v prostorih ge. Frančiške Klinar v Podplatu vinska trgatev s plesom in šaljivo pošto. Čisti dobiček je določen za preureditev železniške postaje in ker so v veseličnem odseku sami agilni ljudje, je pričakovati lepe prireditve. Ker dela vse na to, da se nameravana preureditev čim prej izvrši, upamo, da nam bo pri tem pomagala tudi progovna sekcija v Celju. — Pred par ledni smo poročali, da se je začelo v zasebnem življenju razpravljati o ustanovitvi cenenega zdravilišča v Gaberniku ali v Kostrivnici. Za to stvar so se začeli zanimati Zagrebčani, in kakor vse kaže, utegne biti zdravilišče otvorjeno že prihodnje leto. Da bo javnost poučena o kakovosti kisle vode naših številnih vrelcev, bomo prihodnjič objavili par analiz. V Kostrivnici nameravajo ustanoviti vinarsko zadTugo ali društvo. To je res potrebno, ker 90 v zadnjem času najbolj prizadeti vingradniki od hude krize. Z nameravanimi prireditvami in ust?novitvami se bo v našem zares lepem in idiličnem kraju mnogo spremenilo. Vsekakor je želeti, da 6e započeto delo vztrajno nadaljuje. Ri>Tv»rfaar?i LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 29.: Faust. Izven Ponedeljek. 30.: Strahovi. A. Torek, 1. oktobra: Zaprto. Sreda, 2.: Nevesta s krono. Premijera. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 1. oktobra ob 20.: Svečana proslava. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučiča in Vike Podgorske. Sreda, 2. ob 20.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Dramske cene. Četrtek, S. ob 20.: Operno-koncertnl večer. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Neral-Sa in se. ZameiiSeve. V jeruzalemskih goricah ^ p^pp p m - ~< M •.... f^v-T'- y ;? , T- v- ■"••. - ; " », . Cerkvica Jeruzalem, tudi Betlehem imenovana »Ajdmo, pjeema moja, gore u Jeruzalim.« St Vraz. Morebiti IS se upravičeno lahko reklo »V svetišču jugoslovanskega vinogradništva«; to namreč, kar popotnik tu vse vidi in najde: skrbno obdelane vinske gorice, ki rodijo vsako leto najžlahtnejšo kapljico v celi naši državi; na njihovih slemenih in pobočjih, ki nudijo čudovito lepe, pestre in obsežne razglede, bele cerkvice z rdečimi koničastimi stolpički, obdane od razkropljenih gospodarskih dvorcev in preprostih, a snažnih viničar-skih hišic; med posameznimi brežulj-ki zelene dolinice ob žuiborečih potoč- G. Tone Puklavec, Uetarski ravnatelj v pokoja, znamenit vinogradnik, pravi »vitez Jeruzalemski«. kili ln obširnejše ravninice z rodovitnimi polji in večjimi vasmi; veselo, dovtipno in inteligentno ljudstvo, ki mu je slovanska gostoljubnost in slovenska pesem nadvse in ki je našemu narodu dalo že mnogo znarfienitih mož; ponajveč po samič na hribih blizu cerkva stoječe, od daleč vidne jag-njedi, tu »pahne« imenovane, pravi svarilni prsti božji za onega, ki bi z nespodobnim vedenjem hotel skruniti to naše svetišče; pa še moderna železnica, ki te iz Ormoža preko postaj Pušenci, Pavlovci hitro skozi krasno dolino, ki jo namakajo združene vode Žerovinskega, Veličanskega, Lahon-skega in Pavlovskega potoka, pripelje v Ivanjkovce in tako tik pred vrata in na prag tega veličastnega božjega hrama; to vse ta še marsikaj dru-zega bi upravičilo vsakogar, ki bi naš Jeruzalem, naše jeruzalemske gorice označil kot »Svetišče jugoslovanskega vinogradništva.« Naša Jeruzalemska cerkvica, mična ln idilična kakor cela njena okolica, in vinorodni brežuljki, ki jih ona ščiti toče, streln in drugih nezgod, Jeruzalemski grič, Plešivica, Ilovščak, Kal-varija, Mrzlo polje, Plovičak, Babji klanec, Kodoličeva Klumpa, Cerovec, Svetinjski in Veličanski griči so pač znani po vinu, ki ga dajejo njihove trte: laški in renski rizling, rulandec, burgundec, muškat-silvanec, pošip ta-koimenovan, ker se te vrste grozdje rado usiplje in mozler, imenovan po hrvaški pokrajini Maslavina; same plemenite vrste, med ktere se je v zadnjem času zaman skušala vriniti zloglasna šmarnica. Manj znano pa je tudi domačinom, zakaj da je baš ta priprosta cerkvica s svojim vitkim rdečim stolpičem dobila blesteče ime Jeruzalem ali Betlehem. Pa če stopiš v ta edinstveni, v naših Slov. goricah stoječi božji hrani, v njem opraviš vse dolžnosti, ki se jih zavedaš, pa se potem oziraš nekoliko okoli sebe, izveš iz besedila, vklesanega v trd kamen, pa tudi iz napisa na votivni tabli, da je bil temeljni kamem tej cerkvici položen 15. jul. 1652 na čast in slavo Sv. Trojici in ljubi Materi Božji, da se je v njej na dan sv. Urše dne 11. oktobra istega leta v spomin na žalosti in bridkosti, ki jih je Mati Božja pretrpela v Jeruzalemu, brala prva maša in da sta to cerkvico iz lastnih sredstev dala sezidati gornjeradgonski oskrbnik H. Drumblič in njegova žena. Oba sta že davno pokopana; kdo ve, kje da so strohnele njune kosti. A cerkvica, od njiju postavljena in zadnjikrat 1. 1899. prenovljena, še vedno stoji, pa se ponižno in radovedno ozira daleč naokoli po širnem svetu božjem, po bližnjem, pa tudi daljnjem, četudi ne stoji više nego 341 m nad morjem. Samo da greš kakih sto korakov izpred cerkvice mirno bele gosposke hiše sedanjega največjega posestnika pri našem Jeruzalemu, pa se ti odpre, stoječemu sredi najlepših vinogradov, pogled in razgled na tako širen, raznovrsten in čaroben svet, da s tem razglediščem v Slov. goricah more tekmovati edinole »Kapela« pri Radencih. Štiri cerkvice te pozdravljajo na teh južnih razrastkih Slov. goric: Svetinje, Hum, Sv. Bolfenk na Kogu in Sv. Miklavž. Pot od zadnjega pelje črez Babji klane na Plešivico; na njem so hrabre kmetice Turka zadržale s tem, da so nanj valile polovnjake, napolnjene s peskom in z vrelo vodo. Še na drugo lepšo dobo v slovenski zgodovini gledaš lahko z našega Jeruzalema, ako se preko Murskega polja in Prekmurja zazreš do tja, kjer ti bo oko zagledalo Blatno jezero. Hrvaška Ivanjšica in naša Rogaška gora na jugu, graški Sohockl na severu, naše Pohorje in koroška Golica na zapadu in severozapadu obrobljajo kot meglene silhuete krasni košček slovenske zemlje, ki jo občuduješ s tega nizkega brežuljka. Pa če hočeš spoznati tudi domače ljudstvo, moraš priti semkaj na Belo nedeljo, ko obhajajo proščenje, ali na praznik sv. Ane ali na Telovo, zlasti pa na praznik vinske trgatve in videl boš, da niso samo Jeruzalemske gorice, ampak da je tudi ljudstvo, ki jih z ljubeznijo in znojem obdeluje, zlata vredno. In če si si potem še ogledal skromni muzej v rojstni hiši St Vraza, velikega borca za naše ujedinjenje, tedaj se boš vrnil domov z občutkom, da si res bil — v slovenskem in jugo-slovenskem svetišču, v katerem se veselo razlega slovenska pesem, kadar se približa dan obilne trgatve. Dr. Fr. Mišic. Kongres slovanskih mest v Poznanju in Varšavi Grandijozna poljska razstava v Poznanju — Podpis protokola sporazuma slovanskih mest — Velik napredek Poljske Poznanj, 18. septembra. V Poznanju se je v dneh 15. do 17. septembra 1929 vršil kongres poljskih mest. Pri tej priliki so se sestali tudi zastopniki slovanskih mest med temi zastopniki Poljske, Češkoslovaške, Ju* goslavije in Bolgarije. Poznanj se je izbralo za kongres slo* vanskih mest zato, ker je v Poznanju otvorjena velika poljska razstava, kate* ro so si udeleženci kongresa ogledali. Poznanjska razstava ne daje vpogleda samo v razvoj poljskih mest, ampak je obenem viden dokaz o ogromnem na« predku cele poljske države v prvem desetletju n j ene "svobode. * Upravičeno so zastopniki mest na kongresu povdarjali, da daje poznanj« ska razstava Poljakom vizitko za vstop v svet. Poljska deželna razstava v Po* znanju je simbol dela celega naroda in ne kaže samo celokupnega ustvarjanja poljskih državnih in avtonomnih usta« nov, ampak tudi ustvarjanja vse polj* ske industrije, poljedelstva, obrtništva, trgovine, lepih umetnosti, zdravstva in športa. Poljska razstava je razdeljena na pet velikih terenov, ki obsegajo ogromen prostor 60 hektarjev. Na prvem terenu je nameščena industrija; na drugem umetniška razstava, zgradbe države in avtonomnih institucij, razstava higije« ne in športa; na tretjem terenu so par* ki z botaničnim vrtom in velikim ste* klenim paviljonom s palmami; na če* trte**, terenu je razstava trgovine in obrti; na petem terenu je predvsem prikazano poljsko poljedelstvo. Podrobni opis razstave v Poznanju opustimo, ker je »Jutro« to že storilo. Ugotoviti hočemo le, da napravi raz* stava v Poznanju na vsakega obiskoval* ca grandijozen utis, tembolj, ker so vse zgradbe fiksne in ker so vsi razstavlje* Salonit cementno azbestni Skrfll je za pokrivanje zgradb nad-boljši materija! ni nredm ti urejeni s sistemati.no na* tančnostjo in popolnostjo. Več sto mi* lijonov dinarjev je morala znašati in* vesticija za razstavne prostore, saj je samo hotel Polonia ob razstavišču, ki je namenjen za goste na razstavi, stal 40 milijonov dinarjev. Razstave se ni opremilo samo z nujno potrebnim, am* oak je ODažati povsod bogastvo in sko* raj bi rekli luksus. Navzlic temu, da je razstava v Po* znanju otvorjena že več mesecev, še ni ponehal interes in naval domačih in inozemskih obiskovalcev. Ves dan, od zgodnjih jutranjih ur do poznega veče* ra, je razstava polna posetnikov. V dolgih kolonah prihaja šolska mladina, skupine kmetov in inozemski gosti, da si ogledajo razstavo. Vsled obsežnosti ni mogoče ogledati razstave tekom ene* ga dne, kajti ako se posveti vsakemu oddelku en dan, se še ni vsega videlo. Razstavne palače so zidane v tri in šti* ri nadstropja in vse sobe in dvorane so prenapolnjene razstavnih predmetov. Tako n. pr. je umetniška razstava na* stanj ena v trinadstropni palači, ki ima poleg večjih sob več dvoran, v katerih so zbrana vsa pomembnejša poljska dela. Prav umetniška razstava daje vpo* gled v veliko poljsko kulturo, ki ni v ponos Poljakom samim, ampak vsemu slovanskemu svetu. Impozanten je tudi objekt težke industrije, s svojo ogrom. no železno konstrukcijo. Steklarska in* dustrija je nastanjena v zgradbi zgra* jeni iz stekla, ki je posebno učinkovita zvečer, ko je bajno razsvetljena. Za za* bavo in okrepčilo je skrbi j eno v veli* kih restavracijah, obdanih z vodometi in z vsem svetskim razkošjem. Ves razstavni prostor je zvezan med seboj z lepimi cestami in nasadi. Za preno* čišča obiskovalcev razstave je preskrb* ljeno v že omenjenem hotelu Polonia in v drugih hotelih, tako da lahko mest* ni stanovanjski urad nastani 47.000 go* stov. Skratka: Poznanjska razstava je naj* večje kulturno in gospodarsko kolek* tivno delo Poljakov v zadnjih desetih letih. Dvoje ciljev je dosegla razstava: dvignila je zavest lastnega ustvarjanja Poljakom, obenem je pa ustvarila mož* nost, da dobi širni svet vpogled v nji* hovo kulturno, gospodarsko in socialno delo ter naveže stike, ki so za napre* dek države neobhodno potrebni. Poznanj je bil pred vojno pod go* spodstvom Nemčije. Navzlic temu je pa ohranil popolnoma poljski značaj. Nikjer ni nobenega sledu o Nemcih. Mesto samo po sebi je lepo in ima vse polno monumentalnih stavb ob živah* nih velikomestnih ulicah. Srečna je bila misel, da se je zastop* nike slovanskih mest vabilo ravno v Poznanj, ker so imeli priliko spoznati zapadno, kulturno in gospodarsko vi* soko stoječo Poljsko. Zastopniki slovanskih mest so se po oficijelnih prireditvah kongresa polj* skih mest. trgovinskega ministra in mestne občine, sestali na konferenci, na kateri so sestavili protokol, kateri se je 17. septembra nato podpisal v Varšavi. V Varšavi se je v svečani dvorani mestnega magistrata vršila seja zastop* nikov slovanskih mest, na kateri so za* stopniki Poljske, Češkoslovaške, Jugo* slavije in Bolgarije ob navdušenem pri* trjevanju navzočih podali izjave, da pristajajo na podpis protokola. Zapisnik se glasi: Dne 15. septembra 1929 ob 22. uri se je vršila v mestni hiši v Poznanju konferenca predstavnikov mest Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske v zadevi sestave sporazumne komisije gori imenovanih štirih slovanskih držav. Konference so se udeležili prezident mesta Varšave Siominski, prezident mesta Poznanja Ratajski, prezident mesta Krakova senator inž. Rolle, prezident mesta Lwova Nadolski, prezident »nesta Prage primator dr. Baxa, prezident .nesta Brna Tomeš, predstavnik mesta Ljubljane Ivan Tavčar in prezident mesta Sofije Vazov. Imajoč na vidiku blaginjo mest svojih držav in želeč sodelovati pri njih gospodarskem razvoju so udeleženci sklenili ustanoviti komisijo sporazuma gori imenovanih štirih slovanskih mest. Naloga te komisije bo delovati na to, da se mesta štirih slovanskih držav medsebojno zbližajo in spoznavajo. V dosego te naloge bo komisija organizirala po mestih gori imenovanih držav medsebojna poročila o rezultatih gospodarskega delovanja mest, skupne gospodarske kongrese mest vzajemno izmenjavo prelegentov, razstave in izlete ter bo podvzela vse, kar bo v nadalj-nem razvoju svojega delovanja smatrala za Po podpisu protokola sporazuma slovanskih mest v Varšavi. Osmi levo Je praški primator dr. Baxa, nato slede varšavski prezident Siominski, predstavnik varšav skega obč sveta Jaworowskl, sofijski župan Vasoff in predstavnik LJubljane obč. svetovalec Ivan Tavčar. Ob zaključku prve lovske sezije Kakor vse drugo na svetu, je čas spremenil tudii lovstvo. Ce bi čarobni lovski rog privabil iz grobov naše pradede, ki so včasih tako radi prisluškovali njegovi melodiji, bi se ne mogli načuditi novim puškam, ki streljajo brez vseh coprnaj na velikanske razdalje, ki pokajo kar zaporedoma, brez ponovnega, dolgotrajnega basanja in se sploh ne dajo zagovoriti, da bi slabo streljale, kakor so menili stari očanci o svojih puškah. Čudili bi se, kako je to mogoče, da se iz puške po strelu tudi nič ne pokadi, kakor se je takrat, ko so še oni lovili. Trdili bi, da to povzroča beli smodnik »ta bel purfek, o čigar izumitelju so radi prerokovali, da se bo takrat, ko bo iznajden, 6vet preobrnil. Zaničljivo bi gledali na tiste lovce, bi zdaj že siti lova spravljajo puške, v času, ko so jih oni šele snažili in se pripravljali za veliko lovsko sezijo, ki je pričela v sv. Lovrencu in je trajala tja do svečnice. Na dan sv. Lovrenca so rekli, je zrela šele divja kuretina. V tem času so bili dorasli gozdni jerebi, pa tudi petelini in kokoške so bili precej veliki, tako, da se jih je splačalo ustreliti. Streljali so jih pa kar od kraja, ne glede na spol in starost, samo da je bilo nekaj za v ponev. To navado so opustili šele pozneje, ko so pričeli nekateri lovci častiti lepa pomladanska jutra in zvezali 'zanimi- vosti in mikavnosti lova s prirodniml lepotami. Našim dedom je bilo vseeno, kako so divjačino dobili, s puško ali zanko, tekniila jim je vseeno. Edini čut lepote, ki so ga poznali pri lovu, je bil ta, da so lovili jeseni in pozimi. \ Loviti spomladi so smatrali za škodljivo in skrajno nelovsko. Tako naziranje je trajalo skozi vse minulo stoletje in se je v narodu tako vkoreninilo, da še danes večina nelovcev in tudi precej lovcev misli, da lov prične šele v jeseni. Prva letošnja lovska serija je bila kljub hudi zima prav dobra. Pričela je sredi aprila z lovom na divjega petelina. Divji petelini so peli precej zgodaj, najbolj v drugi polovici aprila in prvi polovici maja. Ustrelili so jdh skoro nekaj več, kakor v lovskem letu in to zaradi večjega števila in posebno ugodne pomladi, ko smo imeli krasna pomladanska jutra. Približno število letos v vsej Sloveniji ustreljenih divjih petelinov maša kakih 500 grl. Da jih ni padlo preveč, dokazuje dejstvo, da so bile kokoši dobro oplojene. Iz vseh krajev namreč prihajajo poročila, da vidijo močne družinice. Prav tako ugoden je bil lov na ruševce ki so se letos pojavili tako številno, kakor še nobeno leto. Lahko trdimo, da jih ie bilo trikrat več slišati, kakor druga leta. Trditev lovcev, da so ruševci nazadoval, ker jih v zadnjih letih močno streljajo, posebno zaradi tega, da si fantje dičijo klobuke s krivim ruševčevim perjem, je imenitna, če pomislimo, koliko krivega ruševčevega perja so porabili med vojsko, ko so ga nosili domobranski polki. Če bi bilo perje, ki ga rabijo za okras klobukov od naših ruševcev, bi to zadostovalo komaj za eno gorenjsko vasico. Saj pri nas večina lovcev pusti ru-ševce nagačiti in jih obdrži za spomin na lepi lov, dokler jih ne uničijo molji. Pred nekaj leti je ruševce, kakor tudi ostale gozdne kokoši, uničeval neki parasit, ki so ga našli v črevesih ustreljenih ruševcev. Sedaj pa, kakor se vidi, je ta oslabel, kajti že skozi več let, posebno letos, je opaziti znaten prirastek teh lepih ptic. Gozdnim kokošim pa tudi zima ni preveč škodovala. Uspešen je bil tudi lov na srnjake, ki so si kljub slabemu prezimovanju precej opomogli. Precej srnjakov je bilo ustreljenih na zalazu, še več med prekom. Ugoden za-laz je bil v drugi polovici junija in v prvi polovici julija, ko je bilo največ cvetja. Pozimi oslabljeni srnjaki niso precej dol-jo zgubili rogovja in izgledalo je, da ga bodo obdržali kosmatega. Proti koncu junija na so imeli že vsi lepo čisto, dobro barvano rogovje. Zelo ugoden je bil letos lov na klic med prskom. Pričetek prska so javili že sredi julija, kakor druga leta. Do konca julija je bilo večina srn že oplojenih in pravi uspešen lov s klicanjem je pričel šele okoli 4. avgusta. Srnjaki so se odzivali, da je bilo veselje. V na srn j ajdi bogatih loviščih je skočilo lovcem na klic po pet včasih celo več srnjakov. Posebno ugodni dnevi so bili dnevi od 7. do 11. avgusta. Priklicali pa so jih še na Veliki šmaren 15. avgusta. Močno odzivanje srnjakov na klic priča, da je pri nas v primeru s srnami gotovo še veliko srnjakov in da je popolnoma prav, da je vsaj za dve leti zabranjen odstrel srn. Kadar bo premalo srnjakov, odnosno preveč srn, takrat ne bodo srnjaki tako reagirali na klic, kakor sedaj. Kakor so pokazali pomladanski in poletni meseci, ki so bili posebno ugodni za valjenje, bo letos ugoden lov na gozdne jerebe. Po vseh loviščih, kjer jerebi prebivajo, so opazili mnogo močnih tropov, ki so srečno dorasli in so se pričeli tudi deliti. Nekaj so jih že ustrelili na prvih lovskih pohodih. Slabši izgledi pa so letos za jerebičji lov. Jerebice so največ trpele v pretekli zimi in rešili so jih pred poginom le tisti, ki so jih polovili in spustili šele spomladi med partijo. Pa tudi mnoge od teh je doletela nezgoda. Za valitev ugodna pomlad je bila ugodna tudi za travo, ki je bila letos kaj zgodaj zrela za košnjo. Kosili so v prvi polovici junija, ko večina jerebic še ni bila izležena. Mnoga jerebična gnezda, ki so se nahajala v travi, so bila uničena Dogodilo se je, da je bila jerebica od koscev ranjena, a tudi če je bila samo prepodena, se navadno ni več povrnila na gnezdo. Rešena so bila samo tista jajčeca, ki so bila takoj po- ln tudi lovec se greje s ZEPHIROM, ker ve kaj mu pri j a, Zato pozna to reč in kupi samo dobro peč. ZEPHIR PEČ *«■ 10 greje eno sobo 24 kg. drva ur Na zahtevo brezplačni popis! Zephir tvornica peči d. d., Subotica Samoprodaja za Ljubljano • BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD koristno v dosego svojega cilja in v izvršitev svoje naloge. Potem ko so se predstavniki gori imenovanih štirih mest konstituirali kot sporazumna komisija, so sklenili podpisati konferenčni protokol v Varšavi dne 17. septembra 1929. Z ozirom na bodoči razvoj gospodarskih razmer se izpremeni sedanja sporazumna komisija v zvezo slovanskih mest. Sklene se izročiti vsakemu udeležencu konference dogovor v 2 izvodih v poljskem in francoskem jeziku. Predstavnik Ljubljane: Iv. Tavčar, 1. r. Prezident mesta Varšave: I. Siominski, 1. t. Prezident mesta Sofije: VI. Vazov, m. p. Prezident mesta Prage: Dr. Kari Baxa, m, p. Po podpisu protokola je zastopnik varšavskega občinskega sveta Jaworow* ski poklonil predstavnikom Prage, Ljubljane in Sofije znake varšavskega mesta. Iz Jugoslavije je bil na kongresu slovanskih mest navzoč le zastopnik Ljubljane in je obžalovati, da se vabi* lu ni odzval ne Zagreb, ne Beograd. Protokol sporazuma bo sedaj naknad« no še verificirala Zveza jugosloven* skih mest. Zastopniki slovanskih mest so bili v Varšavi sprejeti v posebni avdijenci pri zastopniku zunanjega ministra Wysockiemu in ministru za notranje zadeve generalu Skladkowskiemu, da informirajo predstavnike poljske re* publike o podpisu protokola in o ci* ljih zveze slovanskih mest. Končno so porabili zastopniki slovanskih mest priliko, da si ogledajo Varšavo ter po* uče o komunalnih, gospodarskih, soci* alnih in kulturnih prilikah prestolice Poljakov. Kot Poznanj, tako je tudi Varšava v povojni dobi silno napre* dovala. Mesto gradi ceste, nove mo* stove, spopoinuje kanalizacijo, gradi šo* le in velik narodni muzej. Posebno skrb se posveča parkom in zoologični vrt že v svojih početkih kaže, da po« stane prvovrsten. V Varšavi se vrši le* ta 1935 poljska razstava, ki obeta biti še večja in popolnejša od letošnje raz* stave v Poznanju. Sploh bi moral slovanski svet posve* čati večji interes Poljski, kot je bilo to doslej. Upamo, da bodo že stiki slo* vanskih mest prinesli tudi ožje sodelo* vanjem predvsem Čehoslovakov in Ju* goslovanov s Poljsko, ki je druga naj* večja slovanska država. Mesta so sredi* šča kulture in civilizacije vsakega na« roda. Mesta so vodilna i v gospodar* stvu. Ako hočemo, da si postanemo Slovani bližji i po mišlenju i ustvarja* nju, potem gotovo storimo dobro delo v dobrobit vseh, ako zbližamo slovan* ska mesta v najtesnejšo skupnost, ker zbližamo s tem tudi narode, ki imajo svoje srce in dušo v mestih. Prav po« sebno si pa moramo zapomniti, da ne zamudimo nobene prilike, kadar je možnost dana, da se bližje spoznamo. In taka prilika je bila baš kongres v Poznanju in Varšavi. I. T. brana in podložena domači kokošL Nekoliko ugodneje bo menda s fazani, ki se jih je le nekaj obdržalo preko zime in so tudi siečno valili. Precej izgleda pa je za dober zajčji lov. Zajci so srednje dobro prezimili in tudi pomlad je bila ugodna za kotenje. Prvi so že dolgo dorasli in bodo sedaj že vrgli mladiče. Ker je podaljšan lovo-pustni čas, se bodo lahko tudi ti lepo in mirno razvijali. Na svoj račun letos ne bodo prišli tisti lovci, ki imajo v loviščih prepelice. Po novi lovski navadi je dovoljeno streljati prepelice šele s 1. septembrom, ko se del prepelic že seli. S tem, da pride lovec na polje šele septembra, je storjena velika usluga kmetu, kajti če lovec še tako pazi, tu pa tam le malo potepta njive. Dobro prijateljstvo med lovcem in kmetom je pač vredno par prepe-ličk. Ugoden lov se obeta tudi tistim redkim lovcem, ki imajo v svojih loviščih jelenjad. Jeleni imajo baje letos tudi popolnoma lepo razvito rogovje, kar je poglavitno za 'ovce. Po novi uredbi bo letos lovcem dana prilika, da še v novembru in decembru ustrele kakega močnega rogovileža. Gamsarji, ki so že nekoliko pregledali svoja lovišča, so posebno zadovoljni. Videli so velike trope Če nas lovski patron sv. Hubert obvaruje pred ponovno hudo zimo, se bodo naša lovišča kmalu opomogla in celo zboljšala. Drefnfe dr. MHan Vidmar V zadnjem kolu turnirja v Karlovih Varih sem imel igrati z Griinfeldom. Ta znani dunajski mojster ni še dosegel prve stopnje mojstrstva. Včasih mu sicer dobrohotni kritiki koncedirajo naslov velemojstra, mislim pa. da ga ne bo dosegel. Griinfeld je izredno dobro teoretično podkovan. Varijant ima v glavi več kot vsi drugi mojstri. Manjka pa mu fantazije; kombinacije, ki so vendar glavna stvar, niso njegova moč. Kar se da s pridnostjo dose-či, je ln bo dosegel, ostal bo močan mojster, dober sotrudnik vsakega velikega turnirja — več pa ne. Imel sem v svoji partiji ž niim črno vojsko, obsojen sem bil torej od početka na obrambo, obsojen pred vsem. da pretrpim njegovo teoretično znanje in da se branim neštevilnih opasnosti začetka partije. Kako sem ta začetek prestal, kako se Izmotal iz težavne obrambe in začel počasi z ofenzivo, je gotovo interesantno. Da sem malo prezgodaj sprejel remis, je končno razumljivo. Utrujeni smo bili že vsi in nesrečni konec turnirja mi nj dajal vzpodbude za boj na nož. Bell: E. Griinfeld Cml: dr. M. Vidmar 1.) d2—d4 d7—d5 2.) c2—c4 e7—e6 V Karlovih Varih sem si navadno izbral tako zvano slovansko obrambo damskega gambita 2.)---c7—c6. Na to je torej bil Griinfeld pripravljen. Stara obramba ga je sigurno malo presenetila. To pa sem ravno hotel doseči s svojo drugo potezo. 3.) Sgl—f3 SsrS—16 4.) Lcl—g5 LfS—e7 5.) Sbl—c3 0—0 6.) e2—e3 Sb8—d7 Vse to so stare preizkušene poteze tako zvane ortodoksne obrambe. 7.) Tal—cl c7—c6 Velja sedaj kot najboljše 8.) Lfl—d3 --- Interesantno je, da Griinfeld ne Igra svoje lastne poteze 8.) a2—a3. Sigurno le domneval, da sem bil nanjo pripravljen in bal se je presenečenj. 8. )------d5Xc4 Začetek Capablancinega »razbremenilnega sistema«. 9.) Ld3Xc4 Sf6—d5 10.) Lg5Xe7 Dd8Xe7 U.) o-0 Sd5Xc3 12.) TclXc3 e6—e5 Ta udar v sredi ni več po volji Capablan-ce. Njegova ideja je najprej z 12.) b7—b6 postaviti lovca na b7, nato mobilizirati trdnjav} na d8 in c8 in naposled prodirati s c-kmetom. Hipermoderna šola le prenovila obrambo t igrano dvanajsto potezo. 13.) DI—c2! * --- To je močneje kot 13.) Sf3Xe5. Sd7Xe5, 14.) d4Xe5, De7Xe5, 15.) f2—f4. kar je svoj čas igral prvi Rubinstein. Črni ima namreč v 15.) De5—e4! zelo močen odgovor. 13. )---• e5—e4 Boljšega črni nima. Na 13.)---e5Xd4 igra beli 14.) e3Xd4! in zasede takoj e-lini-jo. Razen tega pa vrže beli kmalu trdnjavo c3 na kraljevo krilo. 14.) Sf3—d2 Sd7—f6 15.) Tfl—cl --- Ta poteza je navidezno brez zmisla. Beli računa s tem, da bo napadal na damskem krilu, odprl c-linijo in tako zagospodaril nad pozicijo. 15. )------Lc8—f5 Črni nima boljšega mesta za lovca 16.) f2—f4! Tf8—d8 17.) a2—a3 --- To naj bi bil začetek napada na damskem krilu, ki ga pa črni takoj zaduši. 17. )------a7—a5 18.) h2—b3 h7—h5! Tudi na tej strani se črni ne pusti napasti. 19.) Sd2—11 Sf6—d5 Bolje bi bilo takoj h®—^4. Sedaj pride namreč črni v težave. 20.) Lc4Xd5 Td8Xd5 21.) Tc3—c5 h5—h4 Edina poteza. Na žalost črni ne more Igrati Ta8—d8, ker je njegov a-kmet preslab. 22.) Tc5Xd5 c6Xd5 23.) Dc2—c7 --- Pozicija po 23. potezi beleča Kino Bell: Kal, Dc7, Tel, Sfl, a3. b2, d4, e3. f4, g2, h3 (11 figur) Črni: Kg8, De7, Ta8, Lf5, a5. b7, d5, e4. f7, g7, h4, (11 figur) Beli je prodrl na c-linili In osrroža celo vrsto črnih kmetov. Pozicija ie zares skrajno kritična za črnega. Tu pa pride iznajdljivost do veljave. Posledice otvoritve so končane, prava igra pričenja. Prav hitro se slika spremeni. 23. )------De7—d8!! 24.) Tel—c5 --- Na 24.) Dc7—e5 odgovori črni enostavno Ta8—c8! 24. )------b7—b6! 25.) De7Xd8+ TaSXd8 26.) Tc5—c6 Td8—b8 27.) Kgl—h2 --- Belj nima več direktnega napada na damskem krilu. Zato namerava zapoditi z g2—g4. h4Xg3, SflXg3 lovca, nakar bi seveda črni d-kmet padel. 27.)------Kg8—f8! Crnj že napada. Sedaj grozi namreč 28.) ---Lf5—d71 29.) Tc6—d6. Ld7—e6 30.) g2—g4, Kf8—e7 ali pa 30.)--- h4Xg3 31.) Sfl X g3, KfS—e7. Na 28.) g2—g4 sledi 28.)---h4Xg3, 29. SflXg3, TbS—c8! 30.) Tc6Xb6, Tc8— c2+, 31.) Kh2—hI, Lf5Xh3 z močnim napadom. Griinfeld, ki je do zadnje poteze mislil, da dobiva partijo, se je vseh teh potez močno prestrašil ln je hitro ponudil remis. Sprejel sem ga. Sporazumen je bil tudi vodja turnirja g. Tietz in turnir ie bil za naju končan. V Budimpešti ]e Capablanca. kakor sem prorokoval, dobil prvo nagrado. Drugi Je bil Rubinstein, tretjj Tartakower. Vsi trije velemojstri, ki so prišli v madžarsko presto-lico, so se torej pririnili do ospredja. V Rogaški Slatini je 19. septembra pričel prvi naš mednarodni turnir. Edini velemojster — Rubinstein — ima seveda najboljše šanse za prvo nagrado. Po petem kolu je bil tudi faktično že na prvem mestu. Mariborskemu klubu se je torej vendar posrečilo oddolžiti našo državo. Prepričan sem, da bo ta prvi uspeh rodil najboljše posledice in da bomo kmalu imeli v Jugoslaviji velik turnir. Pleša ia izpadanje lae Je največja nesreča u staro ln mlado — V 24 urah tasta rimo izpadanje la« za redna, odpravimo vet prhljaj, ar* bet. hraste io nesnago X »ESPARCETTE« od dr. Domine & Cie., Pariz — Lasje bodo ozdraveli ta zopet bujno raetli. Za nepeh garantirano — Garnitura »tane 60 Din. CENTIFOLIA, kozmetiSki zavod, Zagreb, JnriSlčeva 8. Zahtevajte takoj brezpltCne ilustrirane prospekte! Zvočni film in Jugoslavija Ko je bil zvočni film Se v razvoju in ni še nihče vedel, kaj lahko nudi v tehničnem in umetniškem pogledu, ko ni nihče mogel slutiti, kakšen bo položaj čez štiri m dvajset ur in kakšnih izumov je še pričakovati, se je HoIlywood pretvoril iz veselega mesta v pravcato dolino solz. Danes je situacija, vsaj v Ameriki, čisto drugačna. Tam je zvočni film že davno prešel stadij eksperimentov in veščaki so si docela na jasnem, kaj smejo od njega pričakovati in česa ne. Poučeni so tudi že o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, ki hoče pri zvočnem filmu uspeti, prva neizvestnost je izginila in danes vlada ne samo v ateljejih, ampak v vsej ameriški filmski industriji popoln red, kakor je to bilo prej pri nemem filmu. O zvočnem filmu so mnogo pisali in se zdaj mnogo pišejo, toda široke mase še zmerom ne poznajo razlike med posameznimi vrstami zvočnih filmov, tako da pogosto slišimo vprašanje: »Kako naj pri nas uprizarjamo zvočne filme, ko večina ljudi ne govori angleški?« Kdor tako govori, v prvi vrsti ne ve, d*a so nekaj drugega sinhronizirani filmi in nekaj drugega govoreči ali dialogni filmi. Sinhronizirani filmi so prav tako kakoT nemi filmi opremljeni s tiskanimi ali pisanimi naslovi, le kinematografski orkester nadomešča spremljajoča godba, ki je kar najtesneje spojena s samim filmom. Ta godba je posebej kompo-nirana od prvega do poslednjega dejanja in ne bi niti najboljši orkester mogel nuditi tako dovršene spremljave filmu, makar da bi se vežbal več tednov. Efekt godbe ojačujejo vrh tega še razne pesmi, ki jih pojejo odlični pevci, ter vsakovrstni drugi zvočni efekti. Govoreči ali dialogni film j« podoben gledališkemu komadu in bi ga lahko primerjali z melodramo ali opereto; igralci pojejo ali govore, glasbena spremljava pa je takisto tesno spojena s filmom samim. Med tem ko se sinhronizirani filmi malone ne razlikujejo od navadnih filmov, ki smo jih vajeni gledati v kinematografih, so dialogni filmi docela različni od njih. Naslovi popolnoma odpadejo. Igralci govore ves tekst in dejanje se odigTava samo v nekaterih dekoracijah in sicer običajno v zaprtih prosto-rih. * Meje med obema vrstama filmov seveda niso posebno ostre; nekateri filmi so na primer samo kombinacije sinhroniziranih in dialognih filmov. Posebno mednarodno privlačnost imajo oni filmi, kjer je dialog z uporabo melodij tako razumljiv, da ga more, sli on o kakor opero, razumeti vsakdo, naj bo že te ali one narodnosti. S čisto tehničnega vidika razlikujemo filme, pri katerih je operater zajel zvok kar na filmski trak, to so tako zvani filmi »Lichtton«, in filme, pri katerih je glasba ali dialog reproduciran na ploščah, ki se vrte istočasno (sinhronično) s projekcijskim aparatom. Danes prevladujejo plošče Razlog temu je lažja manipulacija. Vrhu tega se filmski pozitiv kaj rad pokvari, a pokvarjene dele je treba izrezati iz filmskega traku. S tem morajo hkratu izrezati tudi nekoliko tonov, in če se to večkrat zgodi, projiciranje filma od tega zelo trpi. Vprašanje je zdaj v . tem, kaj nam zvočni film lahko da. Oni, ki mislijo, da jim bo zvočni film nudil čisto umetniški glasbeni užitek, bodo zelo razočarani, ako pojdejo zvočne filme gledat samo iz tega vidika. Prav tako bodb razočarani oni, ki mislijo, da bodo pri zvočnih filmih slišali glasove ljudi in glasbeno spremljavo natanko tako kakor v življenju. Mehanična glasba ostane mehanična glasba, mehanični glas ostane mehanični glas in gotovo bo minilo še dosti časa, preden bo tehnika tako napredovala, da bodo glasovi in zvoki v zvočnem filmu čisto prirodni. V tem vobče ni mik zvočnega filma, ampak v nečem čisto drugem: v učinku, ki ga zvočni film izvaja na ljudi. Sila in odlika zvočnega filma j« v tem, ker učinkuje dejanje s spremljavo posebnih zvočnih in glasovnih efektov popolnoma drugače kakor pri nemem filmu. Ko človek gleda zvočni film, sprva še primerja in išče razlik med obema vrstama filmov. Ali ko se začne dejanje razvijati, pozabi na ton in sledi samo dejanju: in v tem je ravno tisti krepki učinek zvočnega filma, da glasbena spremljava in razni efekti ne delujejo na človeka direktno, ampak samo podzavestno, in store, da nam film ni samo običajna lahka zabava, ampak resničen doživljaj, ki moro zadovoljiti slehernega intelektualca. Koliko smemo pričakovati od zvočnega filma mi v Jugoslaviji? Se nedavno tega se je videlo, da v Jugoslaviji zvočnih filmov vsaj še leto dni ne bomo slišali Toda položaj se je nenadoma izpremenil. Praga, Dunaj, Budimpešta kupujejo aparate za zvočne filme m si služijo ž njimi takšne novce, kakor jim jih prej nemi filmi nikoli niso donašali. Gotovo je, da bo to vplivalo tudi na lastnike naših kinematografov in najbrž ni več daleč čas, ko se bodo tudi oni odločili, da si kupijo — čeprav za drage de- narja — aparate, tako d* bo tudi naša publika imela priliko videti in »lafeti časih kak zvočni film. _ »Zveza treh*. Na gradu Wilkendorfu pri Straussbergu so pravkar končali snetja na prostem za novi film Jenny Jugove, ki se bo imenoval »Zveza treh«. Partnerji Jenny Jugove bodo Enrico Benfer, Ernst Stahl-Nachbaur, Raimondo van Riel, Kurt Katsch in Alfred Beierle. 4 filmi Ufe na pariških balvariih. Na pariških bulvarjih predvajajo te dni nič manj ko 4 velike filme Ufe in sicer »Asfalt«, »Grob velike ljubezni«, »Skrivnosti orijen-ta« in »Ura! Živim!«. Z vsemi štirimi filmi sta zadovoljni tako kritika kakor publika. Nov film Dolores del Rio. Dolores del Rio je nedavno igrala pod režijo Clarencea Browna v filmu »Zlato« (»Trail of 98«); dejanje filma se odigrava v dobi, ko so na Alaski odkrili zlato. Snemanje je pogoltnilo mnogo denarja, ker se vse dogajanje vrši na Aljaski in so morali zaradi jačjega efekta opraviti vsa dela v zimi. Ekspedi-cija je bila docela odrezana od sveta: edino radio jih je spajal s Hollywoodom. Med trajadjem snemanja so morali postaviti straže, da igralcev ne bi napadle divje zveri. Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m). ZAGREB (307 tn). BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANGENBERO (473 tn). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 tn). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Nedelja, 29. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavan ie. — 11. Koncert radio-orkestra. — 15: Poljedelska ura: — 15.30: Reprod. glasba. — 16: Tui-geniev: »Tuii kruh«, igraio člani nar. eled. — 17: Koncert delavskega pevskega društva »Cankar«. — 20: Prenos oroerama 12 Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Ponedeljek, 30. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Zdravstvo. — 19.30: Pravno predavanje. — 20: Radio - orkester. ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. _ BEOGRAD 12.10: Koncert radio-kvarteta. — 17.45: Popoldanska koncert. — 20.30: Koncert slovenske glasbe. _ 21.30: Poročila. — 21.45: Koncert radio - kvarteta: nemška glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.06: Prenos programa iz Brna. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Variave. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20-30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: Lahka godba orkestra. — 20.30: Mednarodni koncert poljske glasbe. — 22.45: Lahka večerna godba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert kvarteta. _ 20: Arije in pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — Lahka večerna godba. — BERLIN 19.05: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — Godba za ples. — FRANKFURT 17-30: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Kal-manova opereta »Cirkuška princesa«. — 22.45: »Strahovi«: pristni in potvorjeni. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert komorne glasbe. — 20: Arije in pesmi iz popularnih oper. — 20.30: Orkestralen koncert. _ Koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos operete iz Frankfurta. — 22.45: Program iz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert radio - kvarteta. _ 18: Ciganska godba. — 20.90: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.15: Koncert salonskega orkestra in ciganske kapele. — LONDON 19.45: Klavirski koncert — 20.25: Španske pesmi. — 20.45: Kabaretni program. — 23: Orkestralen koncert. — 24: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21: Vokalen in instnimental. koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 20.30: Koncert solistov: Brahmsova glasba. — 22.10: Koncert komorne glasbe. Torek 1. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. —• 13: Napoved časa, boraa, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Dr. Brežnik: Moje potovanje po Ameriki. — 19.30: Slovenska literarna zgodovina. — 20: Pevski večer g. Grbe, člana kr. opere. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napo- GR0F ZEPPELIN? Ne, ta senzacija je že izgubila svojo mikavnost Zdaj se govori le še o TUNGSRAM BARIJEVIH CEVEH. 8 aeN HLlR ved časa in poročila. — 22.15: Konceh l®1*-ke glasbe. ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert radio - orkestra. _ 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 18: Popoldanski koncert. — 20.50: Koncert radio - kvarteta. — 21.30: Poročila. — 22.40: Koncert tria harf kraljeve garde. — PRAGA 16.30: Prenos mladinskega koncert^ češke filharmonije. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.20: Violinski koncert — 20.40: Orkestralen koncert. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.06: Večerni koncert orkestra. _ 20.20: Dramski večer. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18: Poljuden simfoničen koncert. _ 19.20: Prenos opere iz gledališča v Katovicah. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.40: Koncert komorne glasbe. — 20: Dramski večer. — 20.30: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22: Poljuden orkestralen in pevski koncert. — BERLIN 16.30: Koncert Lisztovih skladb. — Lahka godba. — 19.30: Battistini in Sch\varz na gramofonskih ploščah. — 20.30: Veliko-mestna glasba. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos simfonič-fcega koncerta iz Stuttsarta. _ 21: Program iz Stuttgarta. - LANGENBERG 17-35: Večerni koncert. — 20.30: Lenzova komedija »Vojniki«. — Lahka glasba. _ STUTTGART 16.15: Pren.os koncerta iz Frankfurta. — 20: Brahmsova simfonija št 8, v F-molu. — 20.45: Jesenski večer. — 21.45: Koncert glasfoe Joh. Straussa. — 22.15: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert vojaške godbe. — 17.10: Popoldanski koncert orkestra. — 20-15: Koncert komornega tria. — Ciganska godba. — LONDON 20.15: Koncert kvinteta. — 21.30: Promenadni koncert glasbe Čajkovskega. — 23: Prenos koncerta iz Bir-minghama. — Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert — 21: Verdijeva opera >Aida<. _ STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20: Operetni večer. — 22.10: Pevski koncert zbora in solistov. je britvica is srebrnega jekla, Id eelo po S-bratni uporabi brije popolnoma dovršeno. 1 PrejprodaJald nefl »e ofomejo oart Gustav Husser & sin, Wlen VII., RIchtergaaM 1« Kmetijski uestnlU Vinski most do 20. novembra trošarine prost Letos bo tudi vinska letina precej bogata, zato dela mnogim vinogradnikom preglavice vprašanje posode, ko je še dokaj starega vina neprodanega. Treba bo tedaj posebno gledati na to, da se hitro proda čimveč mošta. Po zadnji izpremembi troSarinskega pravilnika za vino je letos vinski mošt do 20. novembra popolnoma prost vsake državne in oblastne trošarine kakor fe tudi prost občinske dokiade, ako se ta v občini odmerja in pobira procentualno od državne trošarine. Za kupca bo tedaj do 20. novembra liter vinskega mošta za 3.50 Din cenejši. Poleg tega pa je letošnji pridelek kakovostno prav dober. Ta trošarinska prostost ne velja samo za take kmetovalce, ki potrebujejo mošt sedaj v jeseni za delavce in za družino, nego velja za vsakega kupca, tedaj tudi za gostilničarje. Opozarjamo pa, naj kupci vinskega mošta tudi sedaj ne pozabijo nakupa javiti finančni kontroli, čeprav ni trošarine. Prijavna dolžnost obstoja kljub temu. Spričo trošarinske prostosti se vinski mošt za porabnika poceni pri litru za 3.50 Din, kar bo povzročilo, da se bo letos popilo mnogo več vinskega mošta kakor sicer. Pa tudi pri ceni bo vinogradnik bolje odrezal. Cene bodo po vsej priliki pri vinogradniku ostale čvrste in utegnejo celo kreniti na bolje. Vinogradnikom svetujemo, da začno foe-siratt prodajo vinskega mošta sedaj takoj. S ceno bodo sedaj gotovo bolje odrezali kakor pa pozneje pri prodaji vina in kar ni malo važno, oddali bodo že seda) razmeroma lahko precejSnje količine novega pridelka. Glede na to, kako se v Beogradu omenjena trošarinska olajšava tolmači, se pri privatnikih, ki v tej dobi kupijo trošarine prosti vinski mošt v količini do 150 litrov in ako imajo več družinskih članov, tudi po 20. novembru ne bodo zaloge pregledovale in se tedaj morda še ne uporabljene količine tega pridelka ne bodo zatrošari-nile. —k. Maksim Gorkij: Sreča BB je trenutek, ko mi je bila sreča tako blizu, da bi ji bil skoro padel v mehke šape. Bilo je na izprehodu. Soparne poletne noči je bila naredila večja družba mladih ljudi izlet k lovcem na jesetre na ravninah onkraj Volge. Sedeli smo okoli ognja, poskušali ribjo juho. ki so nam jo bili pripravili ribiči ter pili vodko in pivo; prepirali smo se. kako bi se dal svet najprej in najbolje preurediti. Potem smo se razšli, telesno in duševno utrujeni, in vsak si je po mili volji poiskal prostora na pokošeni livadi. Oddaljil sem se od ognja z dekletom, ki se mi je zdelo pametno in nežno. Imela je tople, črne oči in v besedah ji je zvenela čista, razumljiva resnica. Bila je zares izredno ljubka ženska. Šla sva počasi drug ob drugem. Pod najimi nogami so se lomile in pokale pokošene bilke. S kristalnega neba, izbočenega nad zemljo, se je razlivala reka opojne mesečine. Globoko sope je govoriila, »Divno! Kakor afriška puščava: se-nene kopice so piramide. In toplina...« Nato je predlagala, naj sedeva pod kopico v okroglo senco, kl je bila gosta kakor na dnevni svetlobi, črički so peK, a v daljini je vpraševala bolna pesem: »Ah, zakaj si mi nezvesta?« Razburjeno sem ji pripovedoval o življenju, ki ga poznam in o življenju, ki mi je ostalo nepojmljivo. A nenadoma je padla moja poslušalka z lahnim krikom na hrbet. To je bila, tako se mi vidi, prva omedlevica, ki sem jo doživel, in za trenutek sem bil čisto zbegan. Hotel sem kričati, klicati na pomoč, pa sem se spomnil, kaj narede v takih primerih dobro vzgojeni junaki iz romanov, ki sem jih bil Sit al . Odpel sem pas na njenem jopiču in bluzo ter pretrgal vezi na oprsniku. Zagledal sem bele grudi, na njeno srce poveznjeni dve srebrni skodelici, napolnjeni z mehko mesečino in obšla me je brezumna volja, da bi jih poljubil. Pa sem se premagal in bežal do reke, zakaj knjiga pravi, da junaki v takih primerih vselej tečejo po vodo in obzirni pisatelj zato vedno uvede poleg mesta katastrofe tudi potok. A ko sem se, dreveč ko divji konj preko livade, vrnil s polnim klobukom vode, je bolnica že stala naslonjena na kopačo, popolnoma pri zavesti. Nered, ki sem ga bil napravil v njeni obleki, je bila že uredila. »Ni potreba,« je rekla s trudno tihim glasom in z roko odrinila moj klobuk. Šla je k ognju, kjer sta dva študenta z nekim uradnikom še vedno pela tisto dolgočasno pesem: »Ah, zakaj si mi nezvesta?« »Morda sem vas užalil?«, sem vpraševal ves razburjen, ker je molčala. Tiho je odgovorila: »'Ne. Vi... sicer niste posebno... pripravni... Toda, vsekako... zahvaljujem .se Vam, naravno...« Zdelo se mi je, da je bila njena hvaležnost neiskrena. * Tudi preje je nisem bil dostikrat srečal, po tem dogodku pa so postala najina srečanja še redkejša in končno ie ona sploh izginila iz našega mesta. Srečal sem jo zopet šele po štirih letih na Volgi. Vračala se je iz neke povolžke vasi. kjer je bila preživela poletje, k svojemu možu; bila je v drugem stanju, lahno in lepo oblečena, okoli vratu je imiela zlato verižico in kakor medalja veliko broško. Postala je bila lepša in polnejša; nalikovala je polnemu mehu kavkaškega vina, kl jih po vrvečih tif-liških trgih prodajajo veseli Gruzinci. »Zdaj,« reče ona. ko sva se v prijateljskem pogovoru spomnila preteklosti, »zdaj sem poročena in tako...« Bilo je zvečer, na reki je blestel odsev večerne zarje. Peneča se sled se je izgubljala v modro daljino severa kakor široka rdeča proga. »Zdaj imam že dva otroka in čakam tretjega,« reče s ponosnim glasom mojstra, lri ljubi svoje delo. V naročju so ji ležale oranže v rumeni šatulji iz lepenke. »In — ne vem, ali naj vam povem?« Nežno se je smehljala s svojimi ugaslimi očmi. »Če bi bili takrat ob oni kopici sena. ali se spominjate, malo smelejši... Če bi me bili takrat poljubili, bi bila danes vaša žena. No. da... in ugajala sem vam? Smešni, čudni človek. vi pa ste bežali po vodo... o, vi...« Povedal sem ji. da sem se vedel tako, kakor je popisano v knjigah; in po knjigi, ki je bila v tistem času meni sveta, je treba ženo v omedlevici najprej pogostiti z vodo, poljubiti pa jo smeš šele takrat, kadar odpre oči in vpraša: »Ah, kje sem?« Rahlo se je nasmehnila in nato zamišljeno dejala: »Prav v tem je naša nesreča, da no- čemo vselej živeti po knjigah. Življenje pa je širše, pametnejše od knjig, moj dragi gospod... Življenje ni prav v ničemer podobno knjigam... da. da....« Vzela je eno izmed oranž iz papirnate šatulje, jo pazno pogledala, jo dala na stran in nagubančila čelo: »Gnilo mi je dal, falot...« Z nespretnim zamahom jo je vrgla preko roba — gledal sem, kako se je rumena žoga vrtela v zraku in potem izginila v rdeči peni. »Nu, in sedaj, ali še vedno živite po knjigah?« Molčal sem, gledaje na peščeno obalo, ki jo je barva' solnčni zahod s pla-mer.ečo rdečino, in dalje tja v praznino zlatorumenih livad. Prevrnjeni čolni so ležali v pesku kakor velike mrtve ribe. Na zlatu peska so počivale sence žalostnih vrb. Daleč tam v livadah pa so stale po gričih kopice sena. Spomnil sem se njene primere: »Kakor afriška pustinja; in senene kopice so piramide...« Olupila je drugo oranžo in ponovila z razburjenim, malce karajočim glasom: »Da, da... sedajle bi bila vaša žena...« »Hvala vaim.« sem dejal, »hvala!« A moja hvaležnost je bila iskrena. Krasen dom narodne prosvete Danes se otvori v Senovem pri Rajhenburgu nova osnovna šola, ki bo med najlepšimi in najmodernejšimi v Jugoslaviji Cesta, H teče fe Rajhenburga mimo nove bazilike in po razcepu pod bližnjim klancem krene dalje po dolini, vodi v prijazno senovsko pokrajino. Grič valovi za gričem bi raste v bohorsko pogorje, kj se dviga zadaj v polkrogu. Zdaj na Jesen je v teh krajih najlepše. Dozorelo je sadje, porume-celi so bukovi In hrastovi gaji. le trsje v vinogradih še čaka vesele ln letos res tudi dobre trgatve. Popotnika, ki prvič pride v to podeželsko samoto, presenetijo cela naselja velikih, še skoro novih stanovanjskih hiš In razne industrijske naprave. Tu le središče reštanj-skega rudniškega obrata. Se prav posebno pozornost pa pritegne nova palača na prvem gričku ob cesti, vidna daleč na okrog: to je nova senovska šola, ena največjih ta najmodernejših v SlovenUL Danes bo blar gosi ovij ena in otvorjena s veliko slovesnostjo. kopni dru&L Tudi odslej se ie delalo le ▼ malem obsegu, popolni prevrat pa Je nastopil s koncem svetovne vojne. TPD Je krepko prijela za kramp ln lopato, zavrtala pri Reštanju naravnost v hrib. splanlrala celo kotlino, napeljala žičnico preko gozdov, vinogradov In travnikov na senovsko nižino, kjer Je postavila moderno separacljo ta odtod potegnila preko polj do Rajhenburga ta nato skozi dolg predor pod Smohorjem ozkotirno železnico po kateri dandanes sopl-aajo pritlikave lokomotive ta s piskanjem ln ropotom vlačijo za seboj cele raj de premogovnih ponev na štirih kolesih, da na nakladalni rampi blizu savskega brega sesujejo svoj črni tovor v prave pravcate železniške vagone ... Vzporedno z velikimi investtcilami za obrat Je TPD zgradila tudi cele kolonije lepih stanovanjskih hiš za nradnlštvo ln delavstvo. Danes je pri rudniku zaposlenih okrog Pogled na senovsko pokrajino z novo šolo in cerkvico sv. Janeza, z uradniško kolonijo TPD na levi in bohorskim pogorjem v ozadju ' Boborskl okoflS Ima stare rudoslede. Najstarejši izkop je bil v Zakovu ln Srabotni dolini, kjer je bilo po ustnih sporočilih pred kakimi 80 do 100 leti zaposlenih okoli 200 ljudL Premog se Je odvažal z živinsko vprego v Rafnenburg, kjer »o ga nakladali na savske ladje. Notranje bogastvo bohorskega pogorja rfovl od nekdaj ta 8e se najdelo očancl, ki pripovedujejo, kako so tuintam kar s odprtega najdiiča sredi pašnika aH gozda odnašali premog v koših... Vendar rudniška 800 delovnfh moči, ne vStevSi nradnlštva, ki ga Je tudi lepo število. Od 15. marca 1923. vodi ves obrat ravnatelj Alojz Kholka ki ]e splošno priljubljen. Senovsko šolstvo ki Je z razvojem rudnika v najtesnejši zvezi, ima tudi kaj zanimivo zgodovino. V šolski okoliš spadajo naselja Senovo, Brezje, Dobrova, Mrčna sela, ReštanJ. Mali kamen, Seden, Lokve, Dolsko, Dolnll Leskovec, Presladol, — torej obseg, ki ga prav pozna le tisti, kdor ve za lego in oddaljenost posameznih teh krajev. Prešnja leta so otroci hodili v šolo deloma v Rajhenburg deloma tja na ono stran k sv. Antonu. A večina Lepa razlika med prejšnjo šolsko barako (desno zgoraj) novo šolsko palačo in pcdletja zaradi težavnega odvažanja niso bila vnosna In se položaj nI mogel izboljšati niti z letom 1856, ko je mimo Rajhenburga stekla nova železnica od Zidanega mosta do Zagreba. Mnogi so v Bohorju poizkušali srečo z odkrivanjem črnih zakladov toda menda vseh njfn usoda Je označena z ljudsko govorico, ki pravi: — Rinil je v hrib, globoko kopal ta vse zapravil nakar se je izkazalo, da Je udaril komaj meter stran od žile... Predzadnji lastnik bohorskih rudosledb Je bil Edvard Karel grof Oppersdorf. ki Je posest prodal leta 1904. Trboveljski premogo- zaradi oddaljenosti sploh ni bila šolobvezna Posledica je zatorej bila razumljiva: znaten odstotek nepismenih, skeleča rana vseh naših predvojnih statistik... Pa se Je pred 18 leti zgodilo celo to, da Je šolska oblast sama silila h gradnji šole na Dobrovi, oni divni planinski samoti pod Bohorjem. Stavbišče je bilo že kupljeno ln navoženega že precej materijala. lesa. Toda občine, ki so spadale v ta okoliš, so se krepko uprle — in zmagale .. Les je zgnil, stavbišče pa je nazaj kupil vedno podjetni dobrovski Klavžar. Tako torej je bilo še pred slabhna dvema Račun Poštne hran. Ljubljana št. 10.680. Kranjska hranilnica Ljubljana je denarni zavod ljubljanske oblasti, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje nevezano po 5%, vezano višje do 7% brez odbitka rentnega davka. Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu, v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši vse kontokorentme posle. SbCafbolf varna naložba denarja 10439a desetletja. Kakšna rt zlika od tlel do danes, ko sleherni kmet s veseljem pošilja svoje otroke v novo šolo! Z razvoje^ rudnika in prirastkom prebivalstva v Senovem Je postajala potreba nove šole vedno nujnejša. Za prvo silo Je zato TPD pri novo zrastH uradniški koloniji v letu 1923. zgradila malo pritlično hlio, namenjeno za enorazrednico. Soloobveznfa otrok Je bilo 240 ta pouk Je začela vršiti gdč. Marija Smolčlčeva. Z vsakim masled-njim letom Je naraščalo Število otrok ta raz redov, kar najbolje predočuje naslednja preglednica! Šolsko leto otrok mtdor 1924-25 274 f 1925-28 809 8+1 1926-27 323 6+1 1927-28 877 6+4 1928-29 421 6+4 S 1. aprilom 1925. Je bilo vodstvo senovsko iole poverjeno upravitelju k. Franu Ja-kopcu. Vse se Je ta leta sem rnetlo ▼ zasititi baraki, pouk se je menjaval dopoldne ta popoldne, tesnoba ta smrad sta vladala r razredih. V letošnji lepj Jeseni Je zatorej bila še kar sreča, da so s pričetkom pouka počakali do otvoritve nove Iole. v kateTo bo s 1. oktobrom vkorakalo kar 535 mladih Junakov in junakinj. Otvorjen bo ebenem tn dl šolski vrtec, prvi na Posavju. in prosto* ra bo še za meščansko Solo, ki Jo hočejo SenovčanI Imeti prihodnje leta Vsekakor torej v kratkih letih kratka hi lepa pot: od male barake nizko ob potočku do pravcate nižje »univerze« na bližnjem gričku. Gradnja nove šole Po sklepu krajnega šolskega sveta, ki mu od 1923. predseduje senovski župan g. Josip škobrne, Je bil začetkom 1927. razpisan natečaj za gradnjo nove šole. Sprejet Je bil načrt ljubljanske tvrdke inž. Duklč ta drug, ki je 1. Julija 1927. pričela z gradnjo, vezana na klavzulo, da zanosil same domače delavce. Navzlic mnogoletnim zaprekam je zgradba čvrsto rastla navzgor in Izredno močno betonsko ogrodle Je kmalu lahko ustvarjalo približno sliko nove se-novske šole na popolnoma splaniranem zračnem ta solnčnem platoju tik za skromno starinsko cerkvico sv. Janeza, nad razcepom cest, katerih ena vodi proti Reštanjn ta rudniškim napravam, druga Pa v idilično Dolsko in dalje skozi soteske ▼ Bo.ior. V minuli zimi Je sveže zidovi e izvrstno prezimilo se osušilo, da so se spomladi takoj lahko pričela notranja in zunanja oprenma dela. Zopet Je vse bilo poverjeno izključno slovenskim tvrdkam. Mizarska stroka Je bfla poverjena znanemu SoštanJ-kemu podjetniku Josipu Lampretu, instalacija centralne kurjave ta vodovod s različnimi pitnimi napravami ljubljanski tvrdkl inž. Zemanek, električna napeljava Karfu Florijančlču lz Celja, steklarska oprema celjski tvrdkl Strupi, moderna oprema telovadnice Oražmovi tvontid ▼ iRibnicl, pleskarstvo Je izvršil Ivan BricelJ lz LJubljane dočim je vsa slikarska dela opravil rajhen-burškl mojster Albin Valant Veliko spominsko ploščo ▼ vestibulu ta nekatera druga kamnoseška dela Je izvršil ljubljanski Vodnik, kiparstvo (predvsem v dvorani) pa It. Brezovnlk. Vsi so dogotovffl dela T poootao zadovoljstvo, a k dovršltvi velikega načrta Je seveda v Izredni meri pripomogla Trboveljska premogokopna družba. Dala le na razpolago svojo železnico za dovažanje materijala, dovolila priključek k svojemu dobremu vodovodu ta električni centrali, — skratka, podpirala Je razvoj jrradnJe s popolnim umevanlem njenega prosvetnega namena. Pred otvoritvijo Zadnje dni so bila urejena še vsa poslednja dopolnjevanja. V funkcijo Je celo že stopil vodomet pred iolo ta mogočna, pa zares potrebna ura v stolpiču že meri čas na vse štiri strani. Šolske sobane se še zračijo, a učiteljstvo se je že vselilo v svoje udobne apartmane. Vestni palir Dolnl-čar je s svojo razumno ta spretno komando pri kraju... Sprehod po šoli od temelja do vrha Je zares kar utrudljiv — toliko le vsega — a vsekakor tudi poln ugodnih presenečenj. Se novska šola s svojimi 13 učilnicami Je vsekakor najmodernejša v vsej Sloveniji. A še vedno se bo izpopolnjevala, dokler ne doseže svojega namena v polnem obsegu, namreč: da postane velik vzgojni zavod nele za mladino, marveč tudi za vse prebivalstvo svojega okoliša. Tu Je telovadna dvorana z odrom, ki bo s šolskimi ta prosvetnimi prireditvami gotovo vselei privabila številno občinstvo. Urejena bo dečja poliklinika, ki bo neredko gotovo v pomoč še temu In onemu. Posebno velike važnosti pa je kopališče s prhami, ki bo ob gotovih dnevih vsakomur brezplačno na razpolago. K vsemu še pripomnimo, da bo šolska deca brez razlike tudi odslej brezplačno prejemala vsa učila. Nova šola predstavlja danes vrednost okroglih 4 milijonov dinarjev, zgrajena pa Je bila z nižjimi stroški. Njen pomen bo tem večji, ako res postane pravi vzgojni zavod nele za mladino, temveč za vse prebivalstvo. _ OBLEKE I domačega izdelka za moške in dečke priporoča oenj. odjemaloem po najnižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg št. 14. Dva borca ia eno zmago Ra levi Aijcfiiii, na deanf Bogo^abov, svetovna taborska moMra, Id M MM* nt prwtn t lahovsld igri u cvetu. Prva partij« ste otooMraia t WUabadoa. ostala bosta drugod a šahovski turnir v Rogaški Slatini Dvorana Zdraviliškega doma t Rogaški Slatini, kjer se vršijo borbe prvega mednarodnega šahovske® a turnirja t Jugoslaviji Dan visečih partij Rogaška Slatina, 25. »eptecribn. Danes so M odigrate viseča partija. K5nig )e Jgrai v daimsllceai gambit*d prod PlictJ^ orkl oa napad, tei pa o| bil »oJMee, nakar k napravi! ie težko pogre&o ter tagdba figoro in partijo. Marocsr — SliaM bteHtoln ot«wribe). Maroozy, U Je M veiHk poznavalec te obramba, Je tgraJ sKčno kakor proti Giigu in Caaaftu v »Brinjem taroiTjiu v Karkyvih Varih. On namreč energično prodira a svojimi kmeti proti črnem« kra-11. Po srditem bofa se Je moral SSmlsch radači. V Msferftafem otaJarv^ano (ha laiifauivi partij Is I. ta V. IooAb, namreč Takacn—2XJ3 e6—e6* » «2-^8» b7—M 17. <13—<341 e«Xd4 4. Lil—«2 Lc8—4*7 16. TdilX«M TK-ndS8 6. Stal—c8 Lf8—b4 19. T*fi4—g4! Td8—e8* 6. Ddll—02 Ub4Xo3 20. Ul—JJ3!t Sd.7—e5 7. Dd2Xo3 <17—i« 211. Tg4—g5 Sf6—<55® B. 0-0 07—c5 22. Dc3Xe6!J Te8XeS 9. ta—M Dd8—c7 23. Lib2Xe5 Dc7—d8* 10. Lol— SbS—«f7 24. b2ig5Xz!7+ Ks?8—«8 13. d2— *vqj krompir?« je ugovarjala vila. »Krompir je važno živilo, vsak mora paziti nanj, kako naj se siromaki hranijo brez njega? Če ga pa kdo odkoplje in odnese iz kolovoza na svoj vrt, ga kaznujem, zakaj nihče si ne sme lastiti pravice in se vtikati v moje ukrepe,« fr zažugal malček, pogledal proti mojemu mračnemu oknu, kakor bi slutil, da prisluškujem, zapretil s prstom in že sta zginila v noč. Nekaj časa sem domneval, da sem na oknu trenutno zadremal, a čez par dni sem opazil, da je res pognala na naši cesti, prav med kolovozi drobna rastlinica. Odslej sem skrbel za ta krompir kolikor sem le mogei Kako čuden je človek. Neznatni krompir me je jel zanimati. Zazdelo se mi je. da je v njem kos mojega vsakdanjega življenja. Kadar sem avtomobile čul, kako so drevili po naši cesti, me je zabolelo srce, trepetal sem za krompir. In ko je bila nekoč suša, sem se ponoči splazil s kanglico pod pazduho tja sredi kolovoza, se plašno ozrl. če me kdo opazuje, in potem hlastno žalil krompirju in odhitel. Bal sem se, da se mi ne bi kdo posmehoval. Krompir med kolovozoma je bil nizek in dokaj neznaten. Ves prašen je čepel nebogljenec sredi ceste, že pri rojstvu obsojen v večno nevarnost za življenje. Rad bi bil vsakega posvaril, pa kako, svet se mi bo smejal, sem si mislil. Ljudje, ki me imajo že tako za čudaka, me bodo potem smatrali za pravega norca! Ne, za uibogo rastlinico bom skrbel, a ljudi ne bom opozarjal nanjo, sem si rekel in pazil na krompir. Če so se v bližini igrali razposajeni otroci, sem jih zapodil, če se je blizu krompirja ustavil voz, sem stopil k vozniku in med prijaznim kramljanjem potegnil konja z vozom nekaj korakov dalje, češ da je tukaj v zemlji luknja, da bi se utegnila zgoditi nesreča. Lagal pač nisem, saj sem vedel, da je tu nekje res zakrit rov. Usodni krompir je pa počasi rasel. Ljudje so živeli in se vozili nimo njega. Ves prašen je bil in nihče se ni menil zanj. Najhuje mi je bilo, če je zašel v našo ulico avtomobil. Često je tu zavil v stran, ker je blizu naše ceste kri-žempotje, in enkrat je za las manjkalo, da ni povozil krompirja. Neko noč so pa peli po naši ulici vinski bratci in veselo vriskali. Meni je bilo pa tako tesno pri srcu. sam nisem vedel zakaj. Vstal sem in stooil k oknu. Veseli pevci so se spomnili kinkeža. ki ga je imel sosed na dvorišču. Šli so ponj in se hoteli z njim voziti okoli Pomislil sem na krompir in se oglasil: »Fantje, bodite pametni in pojdite spat!« čutil sem, da se ml trese glas. Oni pa so se mi zasmejali: »Zdaj že ne, vozili se bomo.« so odvrnili in se pričeli s kinkežem voziti po cesti. Ko so dospeli do krompirja, sem začutil, kako me je nekaj pri srcu zabolelo in vedel sem, da so povozili rastlinico v prahu. Legel sem počivat. Ko sem zjutraj vstal, sem šel takoj na cesto in našel krompic. ves steptan in povožen. In zgodilo se je, kakor je bil pritlikavec prerokoval. Tisto leto sem povsoO zasadil na svojem vrtičku krompir. In prav sem storil, zakaj nič ni zraslo ne pognalo, samo moj krompir se je krepko razvil in pridelal sem ga toliko kakor kmet na veliki njivi. Ni mi bilo treba stradati, a sosedje so bili dostikrat lačni. Pa nikar ne mislite, da je to samo pravljica! Pod mojim oknom teče cesta, kolovoze so pač letos zasuli, a jaiz še danes dobro vem, kje je sirotek •krompir pognal iz tal in končal svojo življenje, preden je obrodil svoj podzemeljski sad. Paberki iz Dolenjskih Toplic Koncem septembra 1929. Čudil sem se včasi, kako to, da naše ljubljanske branjevke niso vse hrome od putike, ko vendar te revice tudi v najhujši zimi, v mrazu in ledu, v megli, dežju in burji in sploh vseh hudih urah boguvdano čepijo pri svojih jerbasih od ranega jutra do pozne noči; čudil sem se, odkod jim nepretrgano zdravje, svežost in vedrost in tista poskočnost, če prideš kaj kupit. Zdaj pa vse to vem in razumem: v Dolenjske Toplice se hodijo kopat, takole vsako leto enkrat za par tedenč-kov ali kakor je pač potreba. To je tisti eliksir, ki jih ohranja zdrave in vesele v diko našega trga. Eno teh dam sem še našel tam, raz-cvetajočo se kakor roža jeseni. Kopala se je dnevno dvakrat po eno uro, izgu bila vsak dan eno kilo teže, zato pa pridobila vsak dan leto dni življenja. Torej vsekakor dobra kupčija. In so to sploh čudodelne toplice. O tem nam poročajo stare kronike in o tem imamo žive priče iz današnjih dni. Letos se je zdravila tam neka gosipa z Bleda: niti gibati ni že mogla več, v rjuhe zavito so jo polagali v kopel, a čez nekaj tednov že se je mogla vrniti domov novo poživljena, da je vse strmelo. In je bil letos tam tudi slovenski polkovnik, — če se ne motim, imamo Slovenci štiri polkovnike v naši vojski, — torej eden teh naših polkovnikov, ki je, kakor mi je sam pravil, imel tako hud revmatizem, da ni mogel več stopiti na noge. A baš tisti dan, ko sem prišel jaz tja dol, se je odpravlja! na izlet v hribe. In nam je zvečer prinesel breskev in jabolk poln nahrbtnik. Naš vrli polkovnik. In tudi stari častitljivi župnik tam iz blejskega kota je odšel prav zadovoljen in pokrepčan,'ta blagi starček z vedno ljubeznjivim smehljajem in z očrni, ki iz njih gleda sama dobrotljivost. Z genotjem se zmislim, kako je pri kosilu šel mimo naših miz z blagoslavljajočo roko. Saj nam je bil blagoslov potreben. Velika je slava Dolenjskih Toplic izza starih časov pa do današnjih dni — in vendar, vendar. Dolenjske Toplice propadajo, to pravi .tam vsakdo. Da, nekdaj, takole par desetletij nazaj, to je bilo življenje tam doli, tako pravijo. Takole tri tisoč gostov v sezoni, to je bilo navadno, danes jih prihaja komaj par sto na leto. Kaj je temu krivo? Krivo je temu marsikaj. Sto reči so mi napovedali ljudje tam doli, a če bi jaz to tukaj javno povedal, gotovo bi bilo sto zamer. Zato raje molčimo, kaj bi pa tudi razpravljali o rečeh, ki zato ne bodo nič boljše. Je pa s Toplicami nekako tako, kakor s princeso Trnulči-co. Prišla je hudobna čarovnica in je zaklela grad... In zdaj čakajo Toplice kakor princesa Trnulčica na tistega princa, da jo spet obudi k življenju. Sedanji lastnik zdravilišča se je za stvar veliko prizadeval Moderno urejeni sanatorij, to je njegovo delo. Veliko truda je vložil v to in veliko denarja, vse sam, nihče mu ni nič pomagal. A da bi spravil kdo Doleniske Toplice do kakega procvita, bi moral modernizirati tudi kraj sam, slavno vas in občino, pred vsem pa popraviti ceste. Ker s svojimi cestami v tem stanju, kakršne so danes, so Dolenjske Toplice naravnost odrezane če ne od sveta, pa vsaj od modernega prometa. Urne-besnega prahu ob suhem vremenu in brezdanjega blata ob deževju na cesti Straže - Toplice si sploh predstavljati ne more, kdor ni to sam izkusil. Noben avtomobilist se ne bo vozil tja za zabavo in riskiral svoje vozilo in svojo glavo. Jaz, bogme, bi se bil lani tam kmalu ubil. In od lani na letos je postala ta cesta še desetkrat slabša. Strašne ceste, to je tisto trnje, ki obdaja zaklete Toplice. In princ-reši-telj bo moral najprej odstraniti to trnje. Zdaj pravijo, da se interesira za nakup Toplic naš OUZD ali po domače bolniška blagajna. Baš tisti dan se je pripeljala tja v tej zadevi komisija iz Ljubljane in Zagreba. Gospodje so si vse natančno ogledali, potem živahno konferirali in se slednjič spet odpeljali. Če se je kupčija sklenila, ne vem, pravijo pa, da je to tako rekoč že gotova stvar. Na čemer sem interesiran tudi jaz, ker sem član bolniške blagajne in ker imam revmatizem. No, naj bo stvar taka ali taka, vsekakor si bo lahko gratuliral, kdor dobi v roke te toplice, ker so zaklad neprecenljive vrednosti. To je meni pred 15 leti povedal glasovit nemški balneolog, češ, da je vrelec Dolenjskih Toplic najimenitnejša voda, kar jih je kdaj pre-iskal. In mi je, ker me je imel rad, tudi zaupal neko skrivnost tega vrelca. Morda vedo tudi drugi za to skrivnost. Jaz jo bom morda povedal, če me bo kdo zanjo vprašal. Doslej me še nihče ni vprašal, jaz se pa v tuje zadeve nič rad ne vtikam. Je pa topliški vrelec zdravilen ne samo po svoji vodi, amipak tudi po tva-rinah, ki jih izžareva. Temiu se pravi emanacija. In je ta emanacija tako močna, da ustvarja daleč naokoli po vsej topliški kotlini čudovito zdravo podnebje. Jetika, rak in slične prijazne bolezni so tam v topliškem okolišu skoro nepoznane prikazni. In je sploh tam pravo podnebje za tiste, ki bi si radi podaljšali življenje. Moja teta na primer, ki nam je doma zmeraj kaj bolehala, se je, odkar se je preselila v Toplice, neverjetno popravila, naravnost prerodila, da ie danes kakor mladenka sveža, zdrava in vesela in bom, kakor vse kaže, moral čakati na ded-ščino najmanj še trideset let. Se reče, ako se mi ne posreči teto le kako izvabiti ven iz tega preveč zdravega kraja. Ampak vsaka reč ima svojo svetlo in svojo temno plat. Tako tudi Toplice. Temna plat tega sicer tako simpatičnega kraja je... hm, kako bi to povedal, da ne bo zamere? Hm, ta nevarnost je pač v Toplicah, da tam od dolgega časa zboliš ali pa celo umrješ. Opazoval sem to na kopaliških gostih, ki sem jih še našel tam; sami ljubeznivi, interesantni ljudje, a vsi so strašno trpeli pod dolgočasjem. Ni bilo tam ne radia, ne gramofona, nič Valencije, nič Ramone... Puščoba! Zeljno pričakovani princ - rešitelj topliške Trnulčice bo moral zabosti tudi hudega zmaja, ki se mu pravi dolgčas. Ali s tem pa nikakor nočem reči, da so Toplice dolgočasne Bog varuj! Nabral sem tam v enem dnevu gradiva za najmanj tucat feljtonov z romantičnimi, eksotičnimi in celo senzacionalnimi motivi. Na primer: Moja mala prjiateljica Sonja, bodoča filmska zvezda, petletna, a že s kapricami velike dame. Ker je pozabila vzeti s seboj v kopel svojo barčico, je to zamerila meni in me ni pogledala več. Ali: Šola v Soteski, vsa v rožah, rože znotraj, rože zunaj, celo iz zidovja plamenijo rože. In na vrtu veliko limonino drevo s sadeži treh let v treh barvah. In sladek mošt iz zlatih parmen. In diven razgled po dolini. In dve deklici, solnce v očeh. Pravljica, sanje. Ali: Topliška Lorelaja, deklica s krasnimi lasmi, dolgo, težko, prelestno kito. Tako sem slišal praviti, sam jih žal nisem videl teh lepih las, ker jih ta ljuba deklica skriva pod šalom, kot bi se sramovala tega nemodernega, a še vedno najlepšega ženskega čara v moških očeh. Ah, in ko bi se človek dandanes pri vsej dražestnosti bubi -glavic vendarle najrajši obesil na lepi dolgi ženski kiti! Ali: Večerja v hotelu prijatelja Načeta. Dobra kuhinja ,dobra vina, in vis a vis lepa mala Španjolka. Vranje-črni kodri, oči temno - skrivnostne ko južna noč, usta rdeč mak in vse tako fino, tako nežno — ljubka porcelanasta punčika In ne dam si vzeti iluzije: Miss Hispania. — A jamski bazen topliškega vrelca, ki je za revne ljudi, je najblagodejnejša kopel. Tam je našlo utehe tudi moje ubogo nemirno srce. Ko sem se tistega večera tam kopal sam samcat in je zadnji odsev večerne zarje napolnil jamo z magično lučjo. In obžaril kip Marije, tolažnice vseh ubogih in trpečih. Dolgo sem zrl v Tvoj mili obraz ko v obraz mile slovenske majke, o Marija! In ob tihi nočni uri sem stal tam na mostičku za zdraviliščem, kjer se topliški vrelec izliva v strugo Sušice. Čarobno je svetila luna, v mavričnih barvah se je vžigala voda vrelca in iz struge so se dvigale meglice, rahle, mehke in tople, in se razblinjale v noč, ko balzam tako blagodejno. Vstajale so meglice in se razblinjale ko lepe sladke sanje... O skrivnost topliškega vrelca, o ubegla moja mladost, o bajni čar mesečne noči na Gladalkvivirju, o miss Hispania! Josip Fr. Knailič. in §it*€z§vše > Pred kratkim sem naprosil slikarja in grafika Tratnika, naj mi kaj pove iz svojega življenja, o svoji umetniški poti in delu ter o razmerah naših umetnikov spioh Kakor da bi zahteval od njega nekaj, o čemer nerad govori, je ubral svoj obraz in odvrnil, češ kaj me vse to zanima? No, naposled se je vendar vdal. cPovejte mi kaj iz svoje mladosti!« »O svoji mladosti naj Vam pripovedujem sedaj« — je odvrnil živahno, »ko me loči od nje tako življenje? Prijatelj, to je skoro nemogoče. Sa] vam mora biti vendar že znano, kakšen je spoj mladosti z nadaljnjim življenjem skoro vseh slovenskih umetnikov, vsaj onih do mojih let. Meni pa je bila naklonjena. kar se hudega tiče, takorekoč dvojna mera. Moj prag iz mladosti je bil visok, da sem se skoro spodtaknil in kmalu je horicont zakril vsa moja mlada leta. Samo še kakor v sanjah, kakor skozi meglo slutim svojo rodno vas, polje nad vasjo, naše njive, vaško gmajno in čredo na njej, vza-daj temne gozdove in nad gozdovi visoko planino, na planini cerkev, odkoder slišim prečudni glas starega zvona iz turških časov . . . slišim, kako se pred vasjo šumeče preliva mala reka čez visoki jez, vidim, kačo se čez jez potaplja splav globoko pod vodo in jaz na njem — juhej' ... Ko bi vedeli, kaao Je lep moj roj3"n: kraj!« Tratnik je nekoliko obmolknil, prižgala sva si cigareti. >Kaj vas je napotilo k slikarstvu?« »Na to vprašanje' vam pač ne vem odgovora. Naslednja zgodbica pa mi je vendar še v spominu in je zaradi otročje drastično sti vredna, da vam jo povem Na Gorici (v Gornji Savinjski dolini, med Mozirjem in Gornjim gradom) nam je vcepljal osnovne nauke dobri učitelj Žagar Kakor večkrat sem šel nekega dne v pavzi risati na veliko šolsko tablo. Narisal sem, kako gredo Izraelci čez Rdečo morje. Med Izraelce sem narisal tudi gospoda učitelja, kako je bol počasen zaostal zadaj in ga je zajel zasledujoči val morja . . . Ves razred je zasedel prednje klopi in med splošnim krohotom smo pozabili na kiatkost učnega ee>le Indijani sikalpirali enega samega moža in ta je bil baš WiIliamson Breckinridge Caruthers iz New Jerseva Z veselim srcem je hitel domov, tedaj je izgubil svoje lase za večno in v tej uri bridkosti je bi? že na tem, da bi preklel nemilostno milost, ki mu ni dala izgubiti cele glave No, in sedaj je Avrelija v zadregi, kaj bi storila. Breckiftridgea ljubi še vedno in piše s pristnim ženskim Čustvovanjem, da ljubi še vse, kar je ostalo njegovega, toda nje starši so odločno proti tej zvezi, kajti on nima nobenega imetja in je dela nezmožen, a ona nima dovolj sredstev, da bi preživljala dva. »Kaj naj storim?€ vprašuje v bolestni in strahu polni zmedenosti. To ie kočljivo vprašanje, vprašanje, ki zadeva celo življenje neke ženske in približno dve tretjini nekega moča, in čutim, da bi si nalagal preveliko odgovornost, če bi se preodločno izjavil. v ljubljanski operi V kratkem otvori ljubljanska opera letošnjo sezono. V mrzličnem tempu se vrše skušnje in pripravljajo nova zanimiva dela, Med prvimi novitetami bomo spoznali ljudsko opero mladega češkega skladatelja Jaromira Weinbergerja »švanda dudak*«, ki je postal v velikem svetu čez noč slaven. Operno delo so si takoj zasigurala gledališča v Monakovem (drž. gledališče1*, Diissel-dorfu, Freiburgu, Brnu, Pilznju, Olomucu, pred kratkim tudi mestno gledališče v Hamburgu, kjer je imelo delo pod vodstvom generalnega ravnatelja E. Pollaka, izredno močan uspeh. Opera je uspela tudi v Bratislavi pod taktirko priznanega skladatelja ln ravnatelja Nedbala. V naši državi Je LJubljana prvo mesto, ki Je postavilo Švando dudaka na repertoar. Kljub številnim zaprekam, katerih vzrok je treba iskati predvsem v gmotnem vprašanju našega gledališča, seznanja neumorni ravnatelj slovenske opere ljubitelje operne umetnosti z najnovejšimi sodobnimi deli »Švanda dudak< je bil vsepovsod kar najbolje ocenjen. Že po prvi uprizoritvi v Pragi so pisali med drugim »Narodni Listv« (dr. A. Šilhan): Komponist je izrazit pojav ▼ mladi češki muz. generaciji. Weinberger jo dokazal svojo stvariteljsko nadarjenost. Njegov ideal je, v operi ustvariti predvsem mu-zikalno delo, ki se pa ne straši melodljozne, pevske muzike. Komponist se trudi skozi celo opero, da na odru ne bo deklamacije, temveč petje. V partituri se avtor izkaiže kot izraziti dramski talent id. »Prager Tag-blattc piše: Premijera Je imela ogromen uspeh. Že uvertura sama je bila zmaga. Osvajajoč polet, sila in moč v barvah orkestra, kakor tega že dolgo nismo doživeli. Polna temperamenta, mladostna, vesela mu-zika je tehnično do jedra izdelana. Zvok orkestra ne krije nikdar pevcev, tako da pridejo do veljave predvsem zvočni in sočni glasovi pevcev in pevk. V Weinbergerjevi operi imamo živo umetnost, sintezo sodobnega razvitka. To je močan temperament, očarujoči ritmik, svetel humorist, Weinber-gerjeva muzika se smeje. Ako nas vse ne vara, je dobilo gledališče In to ne samo Češko, s Svanda dudakom, repertoarno opero, kateri je popularnost zagotovljena. »Neues Wiener Journak veli: Operni Hagerji ee ne rode vsak dan. Posebna zmes prave umetnosti z močnim ljudskim oderskim Izrazom, ki se odlikuje v operah »Carmen«, »Prodani nevesti«, »Hoffmanovih pripovedkah«, se posrečijo le izrazitim Izvoljencem umetnosti In sreče. Jaromir Weinberger j* to, njegov »švanda dudak« Ima vbo vrline, da postane operni ilager. Na temeljit študij narodne pesmi oprt kot Smetana, prežet z vročo plesno ritmiko Dvofaka, a v jedru zdrav in poln življenja, krmari ta mladi Čeh — ki je že v zgodnji mladosti s velikim uspehom izpričal svoj talent — v polnem poletu na široko morje melodije ln humorja. Tu nri nič dekadence, nič atonalnega, temveč sodobnosti odgovarjajoča muzika. V Švanda dudaku je utelešena takorekoč češka muzi kalna nadarjenosi katera triumfira nad peklom in vragom ter Dre-nus?a humorju nadvlado pri sceni in ljudeh. Iz življenja in sveta Od fašistične Italije do sovjetsEe Rusije en sam korak * Kakor črna Italija, tako Tggaja tudi rdeča Rusija groj naraščaj ▼ vojaškem dnhn, razlika Je >amo ta, da se ruska mladina imenuje »pijonirjec Vežba »« t vseh vrstah orožja. Na pričujoči sliki vidimo 10 do 161etne fante, ki se nče manipulirati i mitraljezo, da bodo popolnoma dorasli zahtevam bodoče Tojno. Zdravniki za zobe v starih časih Zobozdravništvo v 18. veku — Univerza v Salemu in zobobol črvi, ki razjedajo zobe — Zoboderi v Ameriki — Izdiranje zob ob jazzbandu Se 'dan-danes so ljudje, ki se smatrajo za junake, če gredo k zobozdravniku. Pa kaj pomeni dandanes zobobol, ko je zobozdravnika veda tako visoko razvita, ko imamo toliko sredstev za olajševanje bolečin, toliko metod za konserviran.ie zobovja itd.! Prelistajmo malo knjigo zgodovine, pa se bomo čutili srečnejši, da živimo v sedanjosti ir. ne v »starih, dobrih časih*. Šele v 18. st. Je postalo zobozdrav-ništvo posebna veda in to po zaslugi francoskega učenjaka Pierrea Faucharda, toda še v prvi polovici 19. st. so smatrali zobne bolezni za zlo. ki mu ni pomoči. To navzlic temu, da se je bavila že v 12. in 13. st prva medicinska akademija salernske-ga vseučilišča z zobobolom. Kot vzrok za to bolezen so smatrali takrat »črve. ki razjedajo zobe«.* Te črve pa so uničevali na originalen način. Bolnik je natrosil v ogenj semena, ki je razvijalo omamne pare. Pare je ujel v lijak, čigar konec je pritiskal ob zob. Bolečine so pri tem popustile. V 18. st. je slovel kot izboren zdravnik za zobne bolezni neki Izak Duo, ki je deloval celih 25 let kot telesni zdravnik francoskega kralja. Večinoma pa so v starih časih uganjali zobozdravnlštvo navadni šarlatani. Se pred dvajsetimi, tridesetimi leti si jih srečal po Ameriki vsepovsod in v Evropi po manj civiliziranih krajih. Neki očividec nam opisuje takšnega ameriškega šarlatana takole: »Skozi vse glavne ulice je korakala s trobili in velikim bobnom opremljena godba, ki je svirala najpriljubljenejše ameriške komade. Za muzikanti na konju je jezdil zobni umetnik, ob njegovi strani dva kričeče uniformirana črnca, ki sta nosila velike plakate na visokih drogih. Svojo delavnico Je otvoril v veliki hotelski dvorani. Pred njim na mizi so se kopičila najrazličnejša čudodelna sredstva proti zobobolu, zobne krtačke in praški za zobe, vse dobro etiketi-rano po francoski navadi. Te stvari so ponujale njegove lepe pomočnice navzočim v nakup z mnogimi besedami. Na drugem kraju je sedela godba. V ozadju je stal s pisano preprogo pogrnjen oder, na njem miza s potrebnim orodjem. Najprvo Je godba zaigrala uvertlro, nato je stopil zobni »dohtar« na oder, pozdravil Številne navzoče pacljente in pričel veliko predavanje o zobnih boleznih in negi zob. Predavanje se je končalo seveda z gromovitim slavospe-vom na njegove čudodelne sposobnosti. Končno je pozval navzoče, nai se za malenkosten denar sami prepričajo o teh sposobnostih. In ko je stopil prvi pacijent z obotavljanjem na oder. je godba zaigrala omamen komad in še preden je končala, je bil zob zunaj, potem ko ga je bil »doktor« pozorno in-špiciraJ z ustnim zrcalom. Pacijenta je povedel k umivalniku in med tem. ko si je ta spiral okrvavljena usta. je operater pozval drugega pacijenta na oder.« Zadnjič smo poročaH o sodobnem ameriškem zobozdravniku, ki izvršuje vse mogoče, v njegovo stroko spadajoče operacije ob spremljevanju jazzban-da in poskakovanju plesalk... Zemlja ima rep? V širnih stepah Južne in Srednje Amerike opazujejo v določenih letnih dobah čuden sij na nebu. Tam, kjer je zašlo solnce. se dvigne širok svetlobni stožec, čigar vrh se izgublja v nebesni visočini. Aleksander von Humboldt ga je videl čestokrat svetlejšega od same Rimske ceste. To je tako zvani zodijakalni sij, sij živalskega kroga, ker leži vedno v progi, ki jo opravi solnce na svojem navideznem letnem potovanju po nebesnem svodu. Znan je že iz pradavnih časih in celo stari Egipčani so ga upodabljali v svojih slikah. Vidimo ga tudi v naših krajih, seveda mnogo šibkejšega in daleč proč od velikomestnega ozračja. Znanost si je mnogo prizadevala, da bi odkrila pravo naravo tega pojava. Končno ie ugotovila, da gre za solnčno svetlobo, ki se odbija daleč v svetovni prostornini od ogromne množine drobnih prašnih delcev. Vendar pa ni znano, od kod izvirajo ti delci. Berlinski astronom Foerster trdi, da ima zemlja nekakšen kratek rep kakor repatice in od tega se odbijajo solnčni žarki. Možna pa je tudi razlaga, da je solnčna obla obdana od ogromnega obroča najdrobnejših prašnih delcev in ta obroč sega do vrhnjih plasti zemeljskega ozračja. Takšnih prašnih oblakov ogromne razsežnosti je v vesoljnosti mnogo ln je čisto mogoče, da se zbirajo tudi okrog velikih zvezd stalnic. |» «t jthaaen, kad« m morete resefR ud*a/vda ta dobroga raorvMca sv«4e«a otroka. M letamo z* bodočnost, sa našo deco im žefao, da bo bodočnost naše®* detet« fim lejiža ki ■rečnetjg*. Pole« dt,u®iih fatotoirienr u bodločo srečo dieteta so roerodaM od®oja, a osobito M nje®owo adraivt!« pravilna hrama. Kot dopoMfo retdmi branj dajmo srvodd deoi 1—3 žficioo OVOMALTINE za preidljuižinefc m za malico. VitaimiinS in hranita« sestavine, ki se r toonceiN triraoi forma nahajajo v OVOMALTINE, Jačijo mišic« k žive«, a ne preobt«iNe5o 2etodc». ZlutU pri m®adfa« Je važno, da dobiva or®ainii eč ali manj začetniška, vendar pa bo za Mariborčanke kljub temu trd oreh, ker so nie-ne mlade igraltce v tehničnem pogledu brez dvema povsem enakovredne svojim pro-tivnicam. Sodeč po krasnih uspehih, katere je dosegla Ilirija na svoji turneji po Srbiji, Banatu in Bosni, je računati, da bo nedeljska tekma izredno zanimiva in da bo nudila ostro, napeto, toda fair borbo. Za tekmo, ki ie prvenstvena, vlada velik interes, zlasti ker je odločilnega pomena za zasedbo prvega mesta v prvenstveni tabeli. Tekma se vrši ob 11. uri dopoldne na <*rišču Iliriie. jvot predigra bazenski tekmi se vrši ob 9.30 prvenstvena nogometna tekma Ilinja rez. : Svoboda rez. Srednješolsko plavalno prvenstvo Tekmovanje za prvenstvo srednjih šol v plavanju in skokih in prehodno darilo SK Ilirije, ki se vrši danes ob 10.30 in 14.30 v kopališču Ilirije bo pokazalo, kako odlično formo so dosegli naši plavači po vestnem in marljivem treningu zadnjih tednov. ProgTam tekmovanja obsega: Dopoldne: 50 m prosto gospodje, semi-finale, 100 m hrbtno dame finale, 100 m prsno gospodje semifinale, 50 m prosto gospodje, za plavače, ki niso včlanjeni v klubih, semifinale, 4 X 50 m prosto dame, finale; 100 m hrbtno, gospodje, semifinale; skoki gospodov finale; 50 m prosto za dame, ki niso včlanjene v klubih, semifinale; 100 m prosto dame, semifinale; 100 m prosto gospodje semifinale; skoki dam finale; 100 m hrbtno gospodje finale; 100 m prosto. gospodje finale. Popoldne: 4 X 50 prosto gospodje, finale; 100 m pTsno dame, semifinale; 50 m prosto — nečlani klubov, finale; 100 m prsno gospodje finale; 50 m prosto dame, semifinale; 100 m pTosto gospodje finale; 50 m prosto dame finale; 50 m prosto nečla-nice klubov, finale; 50 m prosto gospodje finale; 100 m prsno dame finale. Tekmam bodo lahko prisostvovali tudi nekopalci im ije vstopnina propagandno nizka, 2 in 5 Din za osebo; gg. učitelji telovadbe na srednjih šolah pa imajo vstop prost. Službene objave LNP (fe seje kazenskega odbora 27. sept. 1929.) Po § 3S. z uporabo § 9. kaz. pravilnika je kaz-noivail ikaz. odibor igralca Ivama Bccarja (SK Jadran) s strogim ukorom zaradi prestopka pri teik-mi Jadran : Svoboda 22. t. in. ter s sedemdnevno zabrano i®ra»ja do 5. oktobra igr. Franca Stemada (SK Natakar) zaradi prestopka pri tekmi Staiviiia : Natakar dne IS. t. m. P § 34. kaz. praiv. je podeljena eaibrama igranja igr. Manjet>ičii Antoniu (SK Kraikovo), ketr s« iri odzrval pozivu pred kaz. odbor; zabrana traja, doktor se ire predisrtavi kaz. odboru. Tajništvo opozarja, da itna po § 34. suspenz, dokler se ne predstavi kaz. odboru v smislu objave t dhe 28. junija t. L tuidi igralec Jež Josip (SK Raka). — TaijirA II.: Maihkoivec, 1. r. Kolesarska hi rnotoci Mistično društvo Sava v UJu/blijaiM priredi zaklijaiifino klubsko jeisemsiko dirko danes, v nedeljo dne 29. septembra na progi GJteoe—'Vič—'Loigatec in obratno. Start in cij|j je na Glšncaih pri gostilni Kramar. Voai se v trefh stalpraafo. I. glaivna slkrapina: 60 km, II. jraniorska sfcmpiraa: 40 ton, senkvrska sfcmpima: 4 ton. Start za gla-vno te .tenorsko stomptino točno ob pol 14. mri. — Obenem sedefajetjo aveena kolesarska društva Sora (St. Vid). Ljubicam«: a (Doibriu-nje), Zarja (Zg. Kašelj), Triglav (Zadobrova-Sroebenje. Dirkaffi privolijo na cilij priibK-žmo ob 16. ter se visi Slami in članice Save kakor tudi prijate® kolesarisikeiga športa vffrafao vabijo, da se v &m večjem štovita udeleže te zalktučne dtrkie. Za nabavo novih športnih potrebščin. Atgitei SK Lfitaja igra danes popoldne dive tetami. Ob 15j30 tgira SK Litija te SK Amater iz Trbo-veHj, Iki je najmočneijSe no^ometano mo®tvo v Zasavju. Pi-ed prijatellis/ko tetano se vrši predltekma Utii-stoih te trbaveilijisJoh jomiorfev. Po obeh tekmah se bo vršila na Stavbah prva športna veselica. Vabimo našo puiMilko naij se udeleži vseh prireditev, da si droštvo poveča prepotrebnd fond za nabavo vseh potrebščin. SK Svoboda. Danes ob 9. uri Igra rezerva z reizenvo I&jje, I. moštvo pa ob 16. uri s I. mo-štTOm Krije na igriščiu SK Ifeije^ Igrafai reaer-ve nad bodo do 8-30 ure, igralci I. mošttrva pa do 15. ure v naši garderobi Postavi na deslkj v garderobi. — Načetallk. SK Jadran. Danes prvenstvena tetona s SK Plrimorjem. Rerzenva igra ob 14.15, igrajo: morajo biti na igrišču ob 13.30. Postava: Pele, Ceni ažar, Logar II., Jerančič, Sever, Hudailes, Kocjan, Masle, Antosiijeivič, Oven, SuMk. I. mo-Stvo ob 15.20. Logar I., Stetner, Brcar, Kosmač, Rogač, Oven, Zadel, Šaivs, Rape, Macarol, Saradi, Gabršek. Plenarna seja JZSS se bo vrStla v ponedeljek ob pol 9. uci zivečeir v u 90 70 70 60 40 40 Smer vetra te brzina r m. in »ek. mirno WNW 2 E 2 SE 4 NE 2 NE 4 10 2 1 Padavine Vr«ta megla r mm do 7. »re Split Najvišja temperatura danes v Ljubljani 17.0, najnižja 5.6. Solnce vzhaja ob 5.55, zahaja ob 17.15, luna vzhaja ob 2.28, zahaja ob 17.9. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Lepo jesensko vreme. tudi floretovanje. Kot učitelj deluje podpolkovnik v pok. Rudolf Cvetko, učenec velemojstra Neraliča, absolvent in večletni učitelj sabljanja na vojaškem zavodu za izobrazbo telovadnih in borilnih učiteljev v Wiener-Neustadtu. Uspehi lanske, radi poznega pričetka kratke sezije so bili presenetljivo dobri. Po dosedanjem razvoju pokreta in po odličnem materijalu našega naraščaja moremo upravičeno pričakovati, da bodo naši mladi boaci že v doglednem času častno nastopali na domačih in mednarodnih turnirjih. Upravičeno se moremo tudi nadejati, da se bo viteški šport borenja ukoreninil tudi pri nas v dobrobit svojih pripadnikov in procvit viteških lastnosti našega naroda. Enajstmetrovka v novih pravilih Prve dni septembra je bilo v Angliji uveljavljeno novo pravilo za enajstmetrovko, ki se glasi naslednje: »Nasprotni vratar mora stati na lastni golovi črti, dokler žoga ni ustreljena.« 2e na prvi tekmi, pri kateri je sodnik uporabil to novo pravilo o enajstmetrovki, je prišlo do spora, ki bo najbrže stvari koristil in odpravil kvarne posledice različnega tolmačenja suhih črk pravila. Na prvenstveni tekmi I. lige med Burnleyem in Manchester Cityjem je prisodil sodnik enajstmetrovko proti Burnleyu. Strelec Johnson je poslal žogo v out, toda sodnik je odredil ponovitev, češ da se Burpieyjev vratar Down ni ravnal po novem pravilu. Johnson je torej streljal še enkrat in zabil krasen gol, ki je pomenil izenačenje in izgubo ene točke za Manchester. Vratar sicer tudi pri drugi eksekuciji »ni stal na lastni golovi črti,« toda ker je itak padel gol, sodnik kazenskega udarca ni dal ponoviti. Zakaj je bil torej kaznovan nesrečni vratar Burnleyja? Mož je prestopil z eno nogo golovo črto in se je razen tega z drugo pomikal po golovi črti. Pravilo pravi, da mora stati na njej in se ne sme ganiti niti po črti med obema drogovoma. Tako je stvar raztolmačil sodnik in zmaga Burnleyja je šla po vodi. Na ta način so torej angleški sodniki zapečatili usodo ubogih vratarjev. Stati mo^ rajo mirno na črti, bodisi razkoračenih ali prekrižanih nog, toda ganiti se ne smejo z mesta, dokler najhujši nasprotnikov strelec pe zasadi čevlja v usnje, ki sekundo pozneje zažvižga mimo njihovih glav v mrežo. Če je slabih živcev, mora žvečiti gumi, ker si s premikanjem ne sme dajati poguma. Skoraj gotovo je, da bo prav takim vratarjem sedela vsaka enajstmetrovka. Angleška športna javnost je pričela sedaj živahno debato o umestnosti novega pravila. Inicijatorji te stroge — mere za vratarja se zagovarjajo, češ da je bilo treba že davno preprečiti, da bi vratar s skakanjem med drogovoma mešal strelca. To je nesportsko! Nasprotniki vrataTjevih ne-prijateljev pa trdijo zopet, da tudi vratarja pri streljanju enajstmetrovke ne gre pribijati na mesto. To ni fair! Vratar sploh nima izgleda, da bi žogo ubranil. Ce mora tako biti, naj gre sploh iz gola in naj se enajstmetrovka strelja kratkomalo v prazna vrata. Kaj pomaga rutimiranemu čuvarju svetišča, če opazuje strelca, ma skuša iz oči prebrati, kam pisala! žogo, če pa sekundo pred njegovim udarcem ne sme zapustiti svojega mesta in mora mirno čakati na aplavz, ki bo veljal vedno le strelcu. Če je nekaj vratarjev, ki izvajajo pred eksekucijo razne akrobatske vaje in škodijo s tem več samim sebi kot strelcu — ker se potem ne morejo pravočasno vreči za žogo —, še ni prav, da se zaradi teh par paradnih čuvarjev gola kaznujejo vsi ostali? »Athletic News«, vodilni angleški športni list, piše med drugim, da nikakor ne gre, da bi nogometna zveza s svojim strogim postopanjem izročila vse vratarje, zvezanih rok im nog nasprotniku. List priznava, da so nekateri vratarji, ki po starem pravilu niso smeli prekoračiti golove črte, zlezli pazaj do mreže ter počenjali v prostoru med mrežo in golovo črto stvari, ki so še tako utrjenemu strelcu zmešale glavo, da končno res ni zadel gola. Toda bodisi tako ali tako; prepoved, da bi se vratar ne smel premikati ob golovi črti, je krivična. Ostane pa naj za golovo črto, kjer naj počenja kar hoče... Vratar stoji brez moči pred strelcem in ni čuda, če mu v takem položaju odpovejo živcu Da bi v tem razpoloženju še ujel žogo je skoraj izključeno. Mož naj ostane čistih 11 m oddaljen od žoge; preko te oddaljenosti pa naj počenja, kar mu je drago. Če ne bo ravnal previdno in štedil s prostorom in časom, bo itak sam najbolj Oškodovani Vratarji naj torej ne stoje »mirno«! Do nas reforma enajstmetrovke še ni prodrla. Upajmo, da jo bodo d'o tedaj premleli že drugod in jo bomo prevzeli v najprimernejši obliki. Sicer pa smo zaenkrat zadovoljni s staro, če izvzamemo okolnost, da so naše enajstmetrovke le prerade »problematične«. Tega pa ni krivo pravilo... Revmatizem. Jx|aco MahtfahtestS. Veiecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-Jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zahvaljujoč se, Vas prosim, da mi odipo-šljete na naslov mojega očeta po povzetju za sedaj eno stekleničko Vašega odličnega zdravila Radio-Balsamika. Prošlega leta 1925. sem prejel od Vas tri stekleničke in sem se v istini prepričal, da je Vaše zdravilo edina rešitev od revmatizma. Zato sem priporočil svojemu očetu, da se tudi on poskusi zdraviti z Radio-Balsamika. Tem potom se najtopleje zahvaljujem za Vaše zdravilo, ki me je rešilo mučnih bolečin. Z odličnim spoštovanjem Viktor Mirkovlč, upravitelj kr. pom. Svetilnika »Tri sestrice«. Ugljan (Dalmacija). Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu JLabora-torij Radio - Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijali. 168 Sokol lz celjskega sokolskega društva. Sokolsko društvo v Celju je pričelo z reduo telovadbo vseh oddelkov, ki se razveseljivo številčno množe. Pogrešamo sicer lepšega števila naraščajnikov, posebno od strani dijf-štva, vendar pričakujemo, da bodo tudi ti posečali sokolsko telovadnico v večjem številu. Meseca oktobra bodo župne izbirne tekme ter se poziva članstvo, ki je iz kateregakoli vzroka zadnji čas izostalo, da se zopet povrne med naše vrste ter privede s seboj novince. Nadalje se prične s pripravami za akademijo, ki bo 30. novembra v proslavo narodnega prainka, nakar javnost že sedaj opozarjamo. Iz Celjske sokolske župe. V torek 1. oktobra ob 6. zvečer bo v župni sobi v Narodnem domu seja župnega starešinstva z običajnim dnevnim redom. Župnij pTtd-njački izpit bo v nedeljo 6. oktobra ob 8. zjutraj v telovadnici Sokolskega društva v Celju. K izpitu se je priglasiti do 3. oktobra. Župne tekme v vajah z\ II. jufoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1930. bodo v nedeljo 13. oktobra v telovadnici celjskega Sokola. Prijavnice je poslati do 10. oktobra. V Bolgariji se vrši že delj časa tih, toda oster boj med inšpektorjem za telejno vzgojo Trajanovim in junaško organizacijo. Imenovani telcrttt je namreč obe'i';n predsednik skautske organizacije in -skuša na vse načine iztisriti junaško telovadbo i t. šol, četudi jo ie sam svoječasno poma- Jil vpeljav ati v šole, dokler je bil še — unak Vendar pa ie v zadnjem časj dosegel Savez Junakov, da se je telestto-vzgojni referat razširil in je postal načelnik Junakov, Fotinov ravno tako insp-Mctor in je marsikje preprečil namere Traja-nova. Razdelitev ČOS na okraje. Iz taktičnih razlogov se je razdelilo vse območje ČOS na 8 okrajev, ki združuiejo več žup in bodo " bodočnosti prirejali skupne nastope, tekme itd. Praškemu okraju načeluje, kakor posnemamo iz čeških listov, br. Bo-humil Havet. V KL nu, - aežv Budečske župe se bo vršil prihodnje leto ve..k pokrajinski zlet kladenskega okraja. Vestnik imenovane žu-pr s že otvoril "osebno rubriko za propagando, navodila itd. — Kladr.o je središče velike premogovne in železarske industrije in je od nekdaj imelo močno sokolsko društvo, ki je dalo češkemu Sokolstvu mnooo dobrih delavcev. Slovi t>a tudi po izredno dobri sokolski godbi, ki smo ;o imeli nriliko poslušati na I. zletu leta 1922. v Ljubljani. Ženska vzorna vrsta ČOS. Po vrlo dobro uspeli turneji moške vzorne vrste ČOS v Ameriki se je pojavila iz ameriških so-kolskih krogov misel, naj bi se tekom prihodnjega leta al. pa leta 1933. udehžila turneje tudi posebna ženska vzorna vrsta, da pokaže Američanom sokolske uspehe v ženski telovadbi. Tudi Višnja gora napreduje Višnja gora je eno naših najstarejših mest. Stara razvalina na prijaznem hribčku nad mestom priča o davnih časih, polnih romantike, pa tudi strahu in groze, kajti po ozki dolini od Stične proti Višnj gori so prihajala krdela krvoločnih Turkov in stari Višnjani so pogosto čutili posledice turškega ognja in meča. Kljub zgodovinski znamenitosti je pa ostala Višnja gora nekam pozabljena in da nima svojega slavnega polža, bi se njeno ime skoro izgubilo. A vendar je Višnja gora s svojo romantično okolico kraj, ki v polni meri zasluži zanimanje širše javnosti in kamor bi Jahko privabili marsikaterega tujca, če bi bilo poskrbljeno za primerno propagando in če bi mogla Višnja gora nuditi tujcem vsaj deloma one udobnosti, ki jih imajo v drugih krajih. Višnjani so bili opozorjeni, da bi se dal tujski promet razviti tudi v tem našem idiličnem mestu in storili so prvi korak, da retšijo Višnjo goro dosedanjega mrtvila. Te dni se je namreč vršil v Višnji gori ustanovni občni zbor »Tujsko-prometnega in olepševalnega društva«. Ne da bi hoteli omalovaževati prebivalce Višnje gore, ki so zelo simpatični in gostoljubni ljudje, moramo pribiti, da so jim morali šele tujci povedati, kako lepa je Višnja gora s svojo okolico, koliko romantike krijejo v sebi gozdovi, kako prijazni so grički v okolici in kako lahko bi imel pri smotreni propagandi mnogo koristi od tujskega prometa ves okraj. In tako so se Višnjani zganili in ustanovili »Tujsko-prometno in olepševalno društvo«. Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik železniški uradnik Jakob Seher, namestnik viš. sodni oficijal v pok. Ivan Zagorc, tajnik gostilničar in posestnik Ignac Nadrah. blagajničarka posestnica Marija Spitzer, odborniki župnik J. Vidmar, gostilničar in posestnik A. Turk in trgovec F. Grozdnik, namestniki posestniki M. Hol-mar, O. Tomšič in A. Bernik, revizorji župan F. Koricki, ekonom F. Jereb in uradnik Vinko Vrančič. Želimo novemu društvu, da bi usipešno delovalo in da bi si Višnja gora s tujskim prometom opomogla ne samo kot zgodovinsko zanimivo mesto, ki zasluži več pozornosti, nego jo je bilo deležno doslej, marveč tudi gospodarsko, kar je za prebivalce mesta in okolice življenjskega pomena. ^\Lepi lasje Piki v 3 minutah ! f Najbo$še, najtrapnefce, zmto 13 Za nujne prilike, kadar nimate časa za izmivanje glave: Schwarzkopf Trocken -Schaumpori preizkuieno suho izmivanl* la* C m t r a I nI depol: Rart. i. d.. Zagrtb Avtomobil s 4000 k. s. Angleški listi ipriobčujejo razne podrobnosti o novem dirkalnem avtu, ki ga gradijo ta čas v Wolver1hamptonu in s katerim hoče dirkač Kaye Done ▼ februarju v DaytoTi.u (Florida) postaviti nov hitrostni rekord. Američani so že nazmaniii, da bodo prekosili zadnji Segraveav reko«rd 371J8 km na uro. Doneovo vorilo znamke Sunbeam ima diva motorja s skujemo 4000 konjskih sil, dočim je imela Segraveova »Zlata pišiea« samo 1000 k. s. Ta motorja velikana s 24 cilindri bosta nameščena v vozu, ki ni večji, a znatno nižji od navadnega družinskega avtomoibila. Voz so prilagodili Doneovi višini in širini in bo imel obliko aeroplatia. Angleži menijo, da bo dosegel hitrost 450 km. Pomlajevalne kroglice Pariški medicinec dr. Kazimir Punk je sestavil umeten ekstrakt hormonov, ki daje moškim mlade moči. Ta ekstrztfct bo predelal v oibliki kroglic, ki jih bodo pacijenti jemali kakor vsake druge kroglice. Poskusi z živahni so se baje izborno obnesli, torej pričakujejo, da se bodo obnesli tudi z ljudmi, kar se bo zgodilo v bližnjih dneh v Newyorku. Ce pojde vse po sreči, potem postanejo pomlajevalne operacije po Steina-chovi ali Voronovi ali kakršnikoli drugi metodi čisto odveč. Kanada in jnžnoevropska kvota Iz Ottawe javljajo, da namerava Ka» nada prihodnje leto še bolj znižati kvoto za sprejem evropskih izseljen« cev in sprejeti kar najmanjše število iz teh dežel. Nasprotno pa bodo favo* rizirane severne evropske države te An» glija. Emigrantom iz teh držav bo Ka* nada rade volje odprla svoja vrata, druge bo pa iz načelnega stališča od« klanjala. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Bevk Fr.: Muka gospe Vere (Roman) 4480. Reimmlchl (Vera Pirčeva): Zagorski zvonovi. Povest. 4481. Slavlč M.: Na Sinaj. 4491. Grey Zane: Železna cesta. Roman. 4482. Weyman St.: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 4483. Giuck Sinclair: Zlati panter. Roman 4484. Cummins M. S. (J. Jesenko): Mabel Vaug- han. Roman. 448S. Zgodovina slovenske miverz« v Ljubljani do leta 1929. 4496 r. Hašek Jar.: Doživljaji dobrog vojaka ŠveJ-ka. III. Slavno vojevanie. 127Ito. — Pro-duženje slavnog rojevanja. 1272h. Stendhal: Crveni i črni (Roman) 1275 h. Biasco V. — Ibanez: La belle liegeolse. Roman 753 f. Cocteau Jean: Les enfants terrtbies. Roman. 754 f. Descaves P.: L' enfant de Haiso«. 755 f. Frondaie P.: »Aupres de ma blonde...« Roman. 756 f. Lapeyriere Jean de: Les trois dame* et celle d' atout. Roman. 757 f. Letraz Jean de: Un coupie passa.. . Roman 758 f. Maurice M.: Amoiir, terre inconnne. 799 f. Prevost M.: L' homme vierge. Roman. 760 f Bedel M.: Graf Molinoff erobert die Toti- raine. Roman. 10840 n. Heinz M.: LoTetto. Aufzeichungen eines Kriegsfreiwilligen. 10841 n. Racbtlde: Das Weibstler. 108« n. Schallt Leon: John Galsworthy. Der ^enseh und sein Werk. 10843 z. Georges-Anquetil: Ehen zu Dritt. Das Recht auf die Geliebte. 10884 z. KoIwel a: Volk auf alter Erde. 10848 a. Strauss L.: Der Reiter. 10846 n. Busse H. E.: Das sehlafende Feuer. Roman. 10847 n. Binnus O.: Ein Mfidchen nnd zwei MSnner im Urwald. 10849 n. Johann A. E.: Die innere Kuhle. 108S2 n. Jonhnston M.: Percy kauft eine Frau. Ein virginiseher Roman 10853 n. Ognjev Nik: Das Tagebuoh des Schflier« Kostja Rjabzew. I. 10854 n. — U. Kostja Rjabzev auf der Univerzitet. 10855 n. Colerus Egm.: Kaufherr und KrSmer. Roman. 10856 n. Harbou Th.: Die nach uns komen. Roman. 10857 n. Zweig Štefan: Der Zwang. Eine Novelle. 10858 n. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 posluje za zimski čas od 1. oktobra do 1. aprila od pol 4. popoldne do pol 9. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago imeniki knjig po 10 in 12 Din. Knjižnica kupuie antikvarično zlasti slovenske knjige po najvišji ceni. Zgodovinski pomen Grgurja Ninskega Povodom današnje slovesne otvoritve velike Meštroviceve umetnine v Splita Kdo Je bfl Orgur Ninski? Kaj prav za prav vemo o njem? Katera je njegova prava zasluga ln v čem je njegova veličina? Okrog leta 800 so bib Hrvatje pokrščeni od duhovnov, ki jih je v ta namen poslal Karel Veliki, ko je koncem osmega stoletja osvojil njihovo zemljo. Spor, ki je tedaj vladal med Karlom Velikim ki bizantskim cesarstvom, je bil poravnan z ahenskim mirom 812. Po tej pogodbi so Bizancu pripadla primorska mesta Split, Trogir, Dubrovnik ln Rotor ter tri mesta na otokih: Rab, Cres in Osor. Po tedanjem bizantskem zakonu so morala ta mesta priznati tudi duhovno oblast carigrajskega patrijarha, dočim je ves ostali teritorij, ki je pripadel Karlu Velikemu, moral priznati duhovno oblast rimskega papeža. Tako se je zgodilo, da školje dalmatinskih mest niso imeli nikake jurisdikcije na Hrvatskem in da je njihova oblast bila omejena z mestnim obzidjem. Vse ozemlje hrvatske države je prešlo pod oblast ninskega škofa. Ozemlje ninske škofije se je torej skladalo z ozemljem hrvatske držav«. Ko pa je v letu 912. prišlo do ponovnega razkola med Rimom in Carigradom, ni moglo več biti govora o ujedinjenju hrvatske fkofije s solinsko nadškofijo, ker so dalmatinska mesta bila bizantska, dočim je Hrvatska kot svobodna država bila s papežem. Ali tedaj se je novi hrvatski ninski gkof Grgur pojavil v svoji veliki ulogi. Ko je namreč knez Tomislav v dobri odnošajih s Bizancem sprejel od cesarja upravo dalmatinskih mest z naslovom prokonzula in ko je leta 923. bilo ponovno vzpostavljeno edin-stvo krščanske cerkve ter se je carigrajski patrijarh odrekel Jurisdikcije nad dalmatinskimi mesti v korist papeža, Je hrvatski gkof Grgur hotel postati metropolit aove dalmatinsko - hrvatske cerkve. Toda njegovo prizadevanje je naletelo na strahovit odpor ostalih dalmatinskih Škofov. Ko je papež L 923. dobil jurisdikcijo nad dalmatinskimi škofijami, Je hotel iz njih izčistiti vse ono, kar se je v njih ustalilo in kar se Je razlikovalo od običajev v rimski cerkvi, tako v glavnem obredi in staroslovenski jezik. Dalmatinski škofje, v prvi vrsti splitski gkof Ivan, so zdaj začeli pod papeževo oblastjo pripravljati teren, da zrušijo hrvatsko-ninsko škofijo in da med seboj razdelijo hrvatski teritorij. Ta udar so sklenili prevesti na cerkvenem zboru v Splitu 924, kjer je res bilo sklenjeno: da splitska cerkev kot naslednica solinske prevzame primat in postane metropola vseh ostalih, ki se nahajajo na teritoriju stare solinske cerkve. Tako je bil njej podvržen tudi hrvatski, ninski Škof. Gregor Ninski Je odločno nastopil proti svojim nasprotnikom in z vsemi silami branil pravico hrvatske države do lastne cerkve. Toda na splitskem zboru je bil brez moči, ker so proti njemu složno nastopili vsi ostali Škofje, vezani medsebojno ne samo z moralnimi, temveč še bolj z materijalnimi skupnimi interesi. Videč, da je borba v Dalmaciji sami brezuspešna in da papež utegne odobriti zaključke splitskega zbora, nakar bi bila borba popolnoma nemogoča, se je Grgur Ninski podal naravnost v Rim. Tu je razložil svoje zahteve in papežu raztolmacil svojo pravico, povdarjajoč predvsem, da njemu pripada primat nad vsemi dalmatinskimi škofijami, kar mu papež mora priznati. Papež, ki je imel pred seboj zaključke splitskega zbora, se je znašel v veliki nepriliki, ker je tudi ško! Gregor podal močne argumente. Rešitev je papež našel na ta način, da je sicer potrdil vse druge zaključke splitskega zbora, ne pa onega, ki je govoril o primatu splitskega škofa nad vsemi dalmatinskimi škofi. Leta 926. je papežev legat škof Madalbert sklical ponovni cerkveni zbor v Split, kamor pa so bili pozvani samo splitski škof Ivan, zadarski Formin in ninski Gregor, hrvatski kralj Tomislav in njegovi najvišji dostojanstveniki. Ta zbor naj bi bil rešil vprašanje hrvatske škofije, torej hrvatske državne cerkve. In to 6e je res tudi zgodilo. Ninska škofija je bila ukinjena, a škofu Gregorju je bilo stavljeno na razpolago, da izbere eno izmed naslednjih treh starih škofij : skradinjsko, sisaško ali duvanjsko, pa če hoče, da lahko vzame tudi vse tri. Gregor Ninski se je tudi tokrat boril, toda brez uspeha. Papež, ki je poznal Gregorjevo vstrajno pozicijo, je potrdil zaključke tega zbora in glede Gregorja določil, da mora prevzeti samo skradinsko škofijo in da ne sme nič več upravljati tujih cerkva, ker da bo sicer izobčen. Palij je papež poklonil splitskemu nadškofu . . . Tako se Je razvijala in tako se Je končala velika borba Grgura Ninskega za hrvatsko cerkev. Skromni so življenski podatki o njem. A njegov zgodovinski pomen in njegova veličina Je v Slavi ln vztrajni borbi za samostojno hrvatsko cerkev. V to borbo je Gregor vložil vse svoje sile. Toda zapuščen celo od kralja Tomislava, je podlegel močnejšim in spretnejšim nasprotnikom — Latinom ... Naval instinktivne obrambe, ge-nijalne volje in pridušene moči je dvignil Gregorja Ninskega na pijedeetal nesmrtnega sijaja. Davno sa nami je ta zgodovina, ko sta Rim in Bizanc bila strašna, gospodujoča. Meštrovič Je takoj po koncu svetovne vojne zamislil poveličanje narodne in cerkvene misli na Jadranu ter se je če tedaj bavil s »Kraljevim kamnom«, z veliko figuro svetega Hijeronima in z Gregorjem Ninskim. Me-štrovičeva umetnost je v svojem bistvu vedra in optimistična, ona znači pomirjenje s preteklostjo in nado v bodočnost. Ona raste na tleh, ki značijo sožitje slovanskega in latinskega elementa. Sam Gregor Ninski Je živel in deloval na ozemlju, ki so si ga Slovani prisvojili z isto pravico, s katero so Rimljani prisvojili Galijo in Italijani Lom-bardijo. Slovansko bogoslužje je prodiralo z zgodovinskim razvojem v zidovje latinskih mest na jadranski obali. In če umetnik postavlja kip Gregorja Ninskega v peristil cesarja Dioklecijana, ga ne postavlja na tuja, marveč na domača tla. Meštrovičev Gregor Ninski, ki je bil izdelan v umetnikovem ateljeju v Zagrebu v letih 1926. — 1927- in ki je bil vlit v bron v livarni zagrebške umetnostne akademije tekom leta 1928. in začetkom 1929., so v posameznih delih letos v maju prepeljali po železnici v Split. Tu ga je na peristilu že čakal gotov začasni postament iz armiranega betona. Kmalu nato so v Split prispeli monterji iz Zagreba in pričeli z delom za dvig in spojitev posameznih delov. Do 13. junija je bil dvignjen na peristil spodnji del trupa, a za dvig ostalih delov je bila postavljena posebna armatura. Že naslednji večer je bil spomenik v celoti na svojem mestu, nakar je bila urejena še najbližja okolica vznožja, ki je obložena z lepim kamenjem. Danes bo ta znamenita umetnina odkrita z veliko slovesnostjo ob navzočnosti kralja Aleksandra. Ljudska univerza v Mariboru Kaj je z ljudsko univerzo v Mariboru? Kakor ie bilo razvidno iz neke časonisne notice, ie študiiski kuratorii DODolnoma zavrnil nieno Drošnio. da bi smela nadalie uporabljati čitalnico kot predavalnico. Ofi-cielne rešitve na ljudska univerza sploh ni dobila. Odbor ie sklenil vkljub temu težkemu udarcu, ki škodi v naivečii meri njenemu delovanju. da ne opusti svoieea z mnogl- ml uspehi apoienejra in ra mariborsko prebivalstvo zelo potrebnega kulturnega dela. K temu sklepu Je pripomogla v največji meri nabiralna akcija, ki ie pokazala, da stoji na njeni strani mnogo prijateljev. Njim na ljubo aoče odbor še vse moči napeti. da ne doživi naše mesto kulturnega poloma — ki bi ga zakrivila le indiferent-nost in Škodoželjnost — in sramote, da bi so morala opustiti institucija nieno važnosti. Odbor Je radi tega sklenil, da akceptira vkljub skromni-n sredstvom težke oogoJe zakupnikov »Anolo kina«. A izvesti se morajo neobhodno nekatere preureditve, h katerim 'e potrebno dovolienie zakupnikov ozir. magistrata. Tega dovoljenja še ni. Začetkom oktobra bi moral biti oriče-tek. Povabljeni so že predavatelji — a vse še visi v zraku! Sinclair Gluck, Zlati panter Roman. Založilo »Jutro«. Vezan 35 Din, broširan 25 Din. Ce Jo spričo visokega nivoja ameriškega kriminalnega romana sploh mogoče govoriti o kakem prvenstvu, tedaj si ga je priboril Sinclair Gluck s svojim svetovnoslav-nim »Zlatim pantarjem«. Skrivnostno nesta-janje mladenk iz newyorške visoke družbe _ tihotapstvo z mamilnimi strupi — mladi Clayton išče svojo sestro in najde ljubezen lepe Natalije van Cleef _ odkritje zločinske tolpe in bitka za »cesarjev« grad — evo vam nekaj namigov o vsebini knjige. Tehnika pripovedovanja je sijajna, napetost poglavij te nosi kakor burja od strani do strani, in ko pritrepečeš do konca knjige, bi jo najrajši vrgel pisatelju v glavo, ker je ni napisal desetkrat tako dolge. Da, romanov, kakršen je »Zlati panter«, bi si želeli še mnogo. Na žalost Imamo doslej samo enega. Naročite si ga takoj in začnite ga čitati zjutraj, če mislite ponoči spati! Stanley Weyman, Rdeča kokarda Dejanje Weymanovega romana se sodi v južni Franciji ob oričetku velike revolucije. Neznosni položaj liudstva. prvi izbruhi njegove voiie in brezuspešni poizkusi plemstva in duhovščine, da bi zaie-zili zgodovinsko katastrofo, se v živih barvah rišejo pred čitatelievimi očmi. Oličnt pisatelj ie spretno osredotočil svoio sno\ okoli mladega viskonta de Sauxa. plemiča demokratskega mišlienia. ki bolestno omahuje med tradicijami svoieea stanu in svojim bolišim spoznaniem. Na levi in des-nj Je nanizana okoli glavnega iunaka obilica likov iz obeh taborov, in to s plemenito nepristranostjo. ki ustvaria objektivno sliko dobe. razmer in liudi Naoeto deianie. ganljiva liubavna fabula in pestro razgibano historično ozadie daieio temu romanu posebno privlačnost, ne glede na umetniške vrline, ki ga doisrraio visoko nad maso običajnega zabavnega štiva Priporočamo ga vsem ki žele sebi in svojcem resničnega užitka! _ Zane Grey, Železna cesta Avtor »Železne ceste« le eden tistih izvoljencev. kl združujek) v sebi vse vrline dobrega pripovednika: neusahljivo domišljijo. zdrav zmisel za učinkovitost nevsakdanjih prigod, toolo čuvstvenost. ki sega čitateliu v srce. sijajen sloe in veliko, mnogokrat kar grandiozno liniio. Niegove romane lahko požiraš, lahko Da tudi uživaš od vrste do vrste, kakor te ie volia: v obeh primerih ti bodo ostali nepozabna doživetia. Nihče ne ume slikati prirode ameriškega Zapada tako živo kakor Zans Grey: ninče ne ustvaria tako moških iuna- kov ta tako ranlHvo fenstvenih junakinj: nihče drugi ne budi v bralcu toliko derh-tečega sočutja in tako plemenitih, povzdi-gujočih odmevov. »Železna cesta« Je Gre-yev najboljši roman — če ra smemo še tako imenovati. KaJtI orav za prav je to Ilijada pionirske Amerike, mogočen epos o gradnji prve prekocelinske železni- ce iz Newyorka v San Prancisco. Tistim, ki so čitall »Železno cesto« v »Jutru«, i o ni treba še oosebej priporočati: oni vedo. da soada ta povest med naileoše in najboljše. kar le bilo vobče kdai napisanega. Uvrstite io v svoio lnriižnico in spomnit« se Je. kedar boste kupovali Miklavževe ij božične darove. Odrezek varšavskega filma Varšavska ulica — Palače za zidovi — Židovska četrt — Bogastvo in revščina — Berači — Varšavska gostilna in restavracija — Davek »na sedenje« kakor nekoč v Ljubljani Serijo varšavskih slik začenjam z opisom varšavske ulice. Raizlog je čisto preprost: vsak, kdor pride v Varšavo, mora. nauprvo stopiti na Ulioo. Na prvi pogled se zdi tujcu Varšava pretesna. Sred: ulice se komaj prerivajo dolge vrste avtomobilov in električnih voz, na tlaku se gnetejo neb rajne množice mimoidočih, t bi bila vsa milijonska Varšava na cesti. Tesnobo pa še povečava-jo na vsakem koraku ob tlaku raiztavljene omarice s časopisi. svalčicami stojnice s sodavioo, sadjem, cvetlicami, knjigami in uličnimi prodajalci z naijraz-ličnejšiim blagom od damskih nogavic do gorkih prest. Ta oestna trgovina s svoji/m krikom in vikom daje Varšavi 11-oe vzhodnega mesta. Tudi arhitektomične lepote Varšave fn prekrasni zgodovinski ostanki so nekam stisnjeni med staire, okrašene hiše, brez potrebne prostormlimske razdalje, naj-krasnejše stavbe pa sploh stoje na dvoriščih in vrtovih, za Visokimi zidovjem. Tak je bil namreč stavfani način za časa ruskega cesarstva. V strahu pred atentatorji so velikaši zidali palače na dvoriščih. Poseben kolorit imajo ulice v židovskem delu mesta. Vpitje in vrvež je tam največji. Dolge vrste bradatih Židov, v plaščih do peta jn črno čepico - jarmul-ko na glavi, kriče, mahajo, ponujajo in vabijo deloma v poljščini, deloma v židovskem žargonu. Od strašnega vrišca bi se lahko podrle hiše na Nalewkach kot nekdaj zidovje mesta Jeriho... Vse trgovske transakcije se vrše na cesti. Taim se podpisujejo menice in opravlja neoficnjelna orna borza... Poslopja na Nalewkach s o popolnoma zakrita s pestrimi napisi in reklamnimi slikami, tako da sploh ni gole stene med okni in vrati V vseh poslopih so trgovska podjetja, tudi na dvoriščih je polno majhnih trgovin. Na vsaki ulici cvete posebna obrt Na ulici krznarjev te pogledujejo z reklamnimi tablicami levi in tigri. V ulici puharjev vidiš velike, bele gosi, v ulici krojačev pa elegantne gospe v valovitih plaščih. Varšavo pa označuje kot vzhodno mest« tudi velikanska množina beračev. ki posebno radi obstopajo tujce. Kamorkoli stopiš, vidiš razgaljene ude, rane, beračice z otroki, goslarje in pevce, kj sedijo, kleče ali pa v križ ra-zpeti ležijo ob hišah. Tudi prodajalka časopisov v klobuku čaka na milodar; deček, k5 prodaja žveplenke ali sladkorčke takisto, celo cvetličarka pred elegantno restavracijo začenija z besedami: »Ze dva dni nisem okusila ničesar...« Povsod javno in prikrito berančenje — vzhod! Avtomobilski kralj in operni tenorist Walter P. Chrysler, eden od ameriških avtomobilskih kraljev, katerega ime }o znano po vsem svetu kot ena prvih avtomobilskih znamk, jo na glasu tudi kot Tolik mecen umetnikov. Naša slika ga predstavlja v društvu s tenoristom Rihardom Crooks, ki slovi danes kot največji ameriški tenorist, rt Crooks bo 'etošnjo jesen absolviral v Evropi veliko koncertno in operno turnejo, katero prične v Parizu. Poseben čar ima stara Varšava, V dalji zaimira šum in ropot milijonskega mesta, odmevajo sirene in piskanje vozil, oa trgiu starega mesta pa sedijo ljudje na stopnicah in kramljajo, kot bi biE na vasi... Zvečer se nakJti Varšava kot nočna lepotica. Rtene ulice se potapljajo v morju svetlobe, rdeče in zelene lučke migljajo na strehah, ognjene kače drčijo ob stenah, v tisočih žarnicah govori trgovska reklama. Po glavnih žilah mesta kipi življenje po polnoči ravno tako bujno kot v opoldanskih urah, Pod obloč-riioaimd pa šetajo prekrasno eblečene ženske ter čakajo na zaslužek. Ob eai pomoči, ko zapirajo manjše restavracije, se pojavljajo po ulicah — moški in ženske s prigrizki in vodko, a včasih celo s krožniki in priborom. Posebno radi obkrožajo postajališča avtov in kočij. Druge nočne vešče pa so bežne igralnice, kjer lahko poizkusiš srečo v »očesu«, v ruleti ali pa kaki drugi toazardni igri Tajno igralnico tvorijo ponavadi trije med seboj zgovorjeni moški, ki svoio žrtev oderejo ne samo za denar, ampak tudi za obleko. — Ob sobotah in nedeljah pa vidiš v Varšavi še neko posebnost — takrat je namreč prepovedano točemje vodke im drugih močnih pijač. Zato pa v teh dneh meri Varšavo največ, skoraj do nezavesti pijanih ljudi Tako se dogaja, da je ob nedeljah Varšava ofanuhana. .« * W I ITt; Z varšavske ulice krene tujec v varšavsko gostilmo-Največji fcnas vsake gostilne bodisi na Marszatkowskied ali pa v daljnem predmestju, je bufet s prigrizki'. Na ogromni, podolgovati mizi se gr-madijo skodelice s slamaki v olju in čebuli ribe v majonezi in galareti, kajvijar ruski jm rečni, različno meso v je, klobase, tilsitski, švicarski in ovčji siT. gobice v kisu, slane kumarice, narezan: paradižniki itd., itd. Na pladnjih pa so obloženi z vsemi temi dobrotami namazani kruhki V vsakem bulfetu dobiš tudi toplo kad, ki segreje prigrizke. V velikih, niklastih posodah kipijo preizvrstai staropoljski bigos (zelje z razrezano klobaso s svinjskimi mesom), jetrca, ledvice, gulaš. majhne zrezke s cmoki, fižoi v omaki itd. Zadaj pa se dvigajo police z vodko, vseh vrst in vseh znamk, enkrat, dvakrat, trikrat očiščeno, z močjo 45 do 56 odstotkov, čist vinski cvet, višnjev in oranžni sok. Vmes bleste ari-stofcratičml likerji, konjaki in araki. domačega in inozemskega izvora in steklenice s sadnim vinom, toda z okusom in aromo francoskih in španskih vin... Vsak gost, vseeno, tudi če naroči samo vodko ali kosilo, poje najprvo nekaj mrzlih ali toplih prigrizkov. Za vsakim prigrizkom izprazni šilce pijače, prigrizne košček slanika, kolobarček paradižnika, gobco ali češpljo, Potem šele pride kosilo aH večerja, imenitna pesna-ta juha, razne sadne in zeljnate juhe ter velikanski obroki mesa. K večerji pa postavi natakar kar celo steklenico vodke, iz katere si natočiš poljubno število kozarčkov. Izurjeno oko natakarja bo itak pri računu brezhibno ocenilo, koliko ®i izpili. Napitnina je v varšavskih restavracijah odpravljena. Ze pri ceni jedi in pijače je zaračunjenih 10 odstotkov za postrežbo. Samo varšavski magistrat pobira po polnoči od vsakega gosta, pa najsi je izpili samo čaj, po 10 Din, kar imenujejo Vairšavljani »davek na sedež«. Gostje po navadi nočejo plačati m avstralskega davka, ter pišejo svoje opombe na drugi strani računa. Vpeljava tega davka je povzročila v Varšavi velikanski odpor in razburjenje v javnosti in tisku, zato je verjetno, da ga bedo zopet odpravili. Dr. Bolena Kokalj-Kowalewska. inserirajo v »Jutru" Herman Bang: »Gorje človeka, po komer pohujšanje pride!" Pastor Holek je vzdignil glavo in vi* del, da je dan. Solnce je lilo na vrt. Topo je strmel na krasoto negnoja blizu okna, videl je gredico z visoko« debelnimi vrtnicami in rekel: »Da — vode jim bo treba.« Toda njegove ne* prespane oči so ga bolele od dnevne svetlobe in ga zbudile k zavesti: »Dan je! In potrt je občutil vso te* žo življenja. Nenadoma je vzkipela v njem Jeza in s stisnjeno pestjo je grozil 'nevu in solncu. Vstal je in sunkoma potegnil žaluzije doli; njegove trepetajoče roke so skrbno zakrile vsak solnčni žarek. Potem je legel na zofo v kotu. se skrčil in ždel v temi. V divjem obupu je vil prošlo noč svoje roke, bedno kakor gobavi Job je vzdihoval k Bogu. Ruval si je lase Jod šibo Gospodovo in imenoval ga je ehovo in vsemogočnega Edinega. Na« lahko ječe je molil za Jezusove globo« ke rane; ponižno se je plazil k vznož* ju križa pred svojega Zveličarja. Mo* Htve in po grehih trpinčeni vzdihi tes* nobe so bili poslani to noč v nebo. Ko pa je prišel dan, je mislil na osveto. Ležal je skrčeno in se grizel v svoje napete mišice, med tem ko je mislil na maščevanje. Kri mu je udarila v možgane in ob« šlo ga je hrepenenje, da bi čutil gorak goltanec med svojimi prsti; in ni je bi* lo grozovitosti, s katero bi se njegova osveta ne naslajala onemogla in sama sebe preklinjaje. In zdaj je njegova osveta repkala pred Bogom kakor pri« liznjen pes in zdaj ga je tajila. Ne — ne — ni Boga. Tako ne bi ka* znovalo nobeno usmiljenje, se ne spo* zabilo na enem samem človeku — ne ni usmiljenja. In zopet je imel pred sabo prizor, ki je podil njegove misli: Kako se je ona priklonila, kako se je srečno smehlja* la, ko je njegov mladi nečak poljub za poliubom kradel z ust njegove žene ... Ne — ne — potem takem ni Boga! Ni pravičnosti, ni večnega življenja, ničesar ni, kar bi bilo bogu le podob* no... Laž, sama laž. Župnik je zatajil Boga. Poteptal je vsa sveta imena, rogal se je vsaki bese* di, ki jo je sam izgovoril. In bol je po* stala kakor vroče železo, ki je žgalo njegovo duša Toda osveta — osveta. Ljubil je tako vroče, ljubil edinikrat v svojem življenju, ljubil čisto in čast* no, kakor se spodobi pred obličjem Gospodovim. — Jezus, Jezus! In zaslišal je staro Ime v svojih ustih ln izplunil ga je kakor zoprno krasta* čo. Župnik je zasmehoval Boga. Dal mu je vsa nizkotna imena, vsako psovko, ki se je je domislil. In Bogu je bil žrt* voval svoje življenje! Sesedel se je na stol in glava mu je omahnila na prsi. In videl je svoje živ* ljenje, ki mu je grenko bežalo mimo oči, dan za dnem od prve mladosti da* lje. Po očetovi smrti je živel s svojo materjo; in vse sta delila drug z dru* gim, male skrbi in male radosti, in otroška leta so postala mladost in on je šel isto pot kakor njegov oče ... Ni* koli mu ni prošlo na misel, da bi po* stal kaj drugega nego župnik ... Tedaj ga je zadela prva bolečina: umrla mu je mati. Umrla je z Jezuso* vim imenom na ustnicah. In pastorju je glava omahnila še niže ln solze so se mu izločile iz oči. In ne da bi vedel, so njegova ustna mrmra« la zopet stara imena. Iz vsega njegove* ga življenja so mu vrele molitve na* proti, in moral je moliti ter je plakal — plakal. Toda kako — kako? Saj se morata zdaj on in njegova žena ločiti. Tedaj se qe vzbudila bolečina znova, toda milejše, brez energije; in omaho* vaje, tiho ječč je molil in se plazil pred svojega Boga. Toda ločiti, ločiti se morata. Niti en dan, niti eno uro ne sme ostati ona tu. Oh, Jezus, Jezus! Molil je in si ni vedel svčta, ponav* Ijal je iste besede in niso mu prinesle tolažbe. Nič, nič, kar bi ga moglo spraviti po* konci. Biblija — morda bi mu mogla biblija prikleniti misli. In je čital, obračal list za listom — toda smisla besedi ni do* umel. Kakšna muka, kakšna muka! Ona mora proč. In zakaj? Ljudje bi poizve* dovali in poizvedovali, povpraševali bi in izvedeli. Po njem naj pride nemir. Nemir v vseh dušah, po njem — pa* stirjul Krčevito je obračal liste, čital meha* nično, čital vedno eno in isto. Odgrnil je zaveso in čital v jasni Iu* či, na č^lo pa mu je stopal pot. Zdelo se mu je, da se brez dna podreza v be* sedah, nič ga ni držalo, prav nič. In tako naj gre leta in leta. Ne — je skočil pokonci — ne, on je pošten mož. Šel je sem ter tja, gori hi doli, se ču* til trudnega, prijel zopet s slabotnimi rokami knjigo in čital. Kaj bo, če pojde vse tako naprej — ln on bi molčal — in trpel. Rešen bi bil spogledovanja in trpel. Čutil se je tako omočenega, kakor bi vse ginilo pod njim — oči so ga pekle. Zopet je romal duhovnik gori in doli; obstal v sobi kakor kip z visoko izteg* njenimi rokami. In zopet je planil na biblijo — kakor lačna zyer. In odprl je evangelij Matevža, iskal in hlastno, zopet in zopet čital tčle be* sede: »Gorje človeku, po katerem pohuj* šanje pride! Kdor pohujša koga malih, ki verujejo vame, tistemu bi bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino moria.« In ko je čital dalje, je, trudno diha* je, sklonil svojo glavo na knjigo, in sredi v solncu ga je premagal zaspanec. Kupujte šolske knjige v Tiskovni zadrugi! DornaM Keyhoe: CrHNar t oblakih" Letalski roman 1. poglaivio Tisto jutro je Dick Trent žvižgaje skočil iz postelje. Toda žvižganje mu je zamrlo na ustnicah, ko je pogledal sikozi okno poštne pilotske barake in se z veščim letalskim očesom ozrl na sive zimske oblake, ki so napovedovali vihar. Upravičenost njegove bojazni se je pokazala, kakor hitro je stopil pod milo nebo. Težki, uk ga joči se metežni sneg je že nale-taval in veter je v zavratnih sunkih tulil preko lop. Današnji dan je bil Dickov prvi v službi zračne pošte; določili so ga bili, da se tisti večer vzdigne na svoj »deviški polet« preko Skalnih gorž, tri sto petdeset milj daleč proti vzhodu. Letanje ni bilo Dickiu Trentu nič novega; toda leteti za zračno pošto, kot zaprisežen uslužbenec najbolj dramatičnega podjetja na svetu — kako mu ne bi bilo ob tej misli poskakovalo srce. Dick je bilo dovolj mlad, da se je še umel radovati. Randova zračna prevozna družba ga je bila minuli teden sprejela v svojo službo; prisegel je bil na poštnem ravnateljstvu ter preleteli progo kot potnik v več dnevnih in nočnih poletih. In ves ta čas je koprnel po trenutku, ko si zasluži peroti s tem, da opravi svoj prvi poštni let kot pilot In zdaj ta vihar! Zle novice so ga še prekmalu obsule. Ko se je približal letalskemu uradu, je zagledal Lawsona, starejšega pilota, ki ga je bil že na dan njegovega prihoda na to letališče siprejel v svojo zaščito. Lawson je baš prihajal iz radiotelefonske barake, nad katero je vžižgal veter med drhtečimi antenskimi žicami. »Nič ne bo drevi, če bo ostalo teko,« je rekel Lawson. »Kaj pravi Carmichael?« je vprašal Dick. Carmichael je bil Klavni ravnatelj velikega letališča. »On pravi, da bi bilo neumno spuščati ljudi v samomor.« Dick je zlovoljno zastokal. Njegov starejši tovariš je udaril v kratek smeh. »Otrok neumni!« je dejali. »Nikar ne mislite, da je to vaša edina prilika za polet, še dosti jih boste knell — tega vas ne bodi skrb.« »Vem, a tako rad bi bil letel nocoj. Viharja mi ni nič mar. Rad bi pokazal Carmichaelu, kaj znam. Bodi tako ali tako — prispel bi.« »Kadar boste toliko časa letali, kakor sem jaz,« je mrko rekel Lawson, »se ne boste več tako brezskrbno zanašala na to, kaj znate. Če sneg ne prestane padati, ne boste imeli niti dve sto črevljev prostora nad seboj. In kadar priletite do soteske, do ,pasti' ste izgubljeni, če ne vidite obeh svetilnikov. Ob tem vremenu ne bi zagledali niti ene luči.« »Letal sem že, ne da bi gledal. Ravnal bi se po instrumentih.« Lawson se je dobrodušno zasmejal, ko je videl to Dickovo vnemo in nestrpno željo, da bi se izkazal v nevarnosti. »Nu prav, dečko, počakajte, morda se vreme obrne. Saj je še nekaj časa do noči.« Tudi pri samem Carmichaelu, malomarno ironičnem ravnatelju, ni našel Dick nič boljše tolažbe; nejevoljen j« odkolovratil v svojo barako ter jel čakati z vso potrpežljivostjo, ki je je bil zmožen. • • • Dick Trent je bfl otrok letalskega pokofenja. 2e pred leti je bil žrtvoval dolarski desetak, ki mu ga je bila teta Marta poslala na petnajsti rojstni dan, za kratko vožnjo v starem aeroplaeu, ki se je že pri naslednjem poletu razbil. Njegov oče ju hudo razsajal, ko je zvedel, za kaj je zapravil denar. Mati je bridko jokala. Dick je bil videti ves Skesan, a čez štirinajst dni je napravil isti greh iznova. Nekakšno nagnenje ga je gnalo v zrak, tajni notranji klic, ki se mu ni mogel ustavljati. In tako se je oče naposled prestal hudovati in mamica ni več jokala; z blaženim ponosnim nasmeškom je gledala nanj, kakor da v srcu občuduje tega čudnega, srečnega dečka, ki je bil njen sin. Od tistih dob ni bilo nikoli več spora o Dickovem bodočem poklicu, ne pri njem samem ne drugod. Iz šole je odšel naravnost v vojaško kadetnico ter postal lovski letalec. Letel je s tisto nepojmljivo spretnostjo, ki se zdi prirojena im ki jo kažejo ljudje samo v poklicih, katere resnično ljubijo. Ko je končal šolo in dobil pilotsko spričevalo, je takoj poprosil za službo pri zračni pošti. Kino in ilustriran mesečnik sta mu pomagala ubiti dan v zahodnem delu mesta, kjer je bilo pristajališče za letala. Proti večeru se je vrnil na letališče, toda njegovo upanje je bilo majhno. Vihar je bil postal še hujši. Burja mu je gnala ostre kosmiče v obraz in na tleh je bilo že dve pedi smega. Nebo je bilo Črno, niti ene zvezde nj bilo videti. ge svetilnika na letališču sta le bledo sevala skozi metež, ko Je dospel tja, in veliko vrtljivo znamenje je bilo kar klavrno v svojem prizadevanju, da bi prodrlo snežni zastor s svarilnimi signali. Lawson je bil odšel in tako tudi vsi ostali. Lope so bile pošastno bele in vse tihe. Niti najmanjšega glasu ni bilo slišati z zračne proge. Nikjer v zračnem prostranstvu se ni oglašalo bučenje in grmenje motorjev. Samo skozi okno letalskega urada je slabotno sijala hič. Dic je potrkal in vstopil. Carmichael, s smotko med zobmi in ilustriranim francoskim mesečnikom v rokah, je sedel za svojim pultom. »Nu, mladi mož, kaj pa delate tukaj?« je vprašal z malomarnim, čeprav prijaznim glasom. Njegove oči so izražale dobro voljo, le kotički so se jim leno grbančili. »Prišel sem vas vprašat, gospod ravnatelj, ali bi mi dovolili, da nocoj odletim po vzhodni progi. Bil bi moj prvi službeni polet.« »Ne branim vam, ako želite izvršiti samomor,« je veselo dejal Carmichael. »To je seveda vaša stvar. A nikar ne pričakujte, da vam v ta namen posodim aeroplan, ki jeRandova last.« »Nu, čujte — saj se poznam in vem, da--« »Poglejte tole,« ga je prekinil Carmichael in mu pokazal v mesečniku celostransko sliko vitke in zapeljive ženske. »Ali znate čitati francoski? Podpis pravi —« »Kapetan, zakaj mi ne daste, da bi poiskusil?« je bruhnilo iz Dicka. Carmichael ni utegnil izreči odgovora, ki mu je bil na jeziku. Baš ko je zinil, je nekdo potrkal na vrata. Odprla so se na stežaj in Dick je zagledal luči avtomibila, ki je stal zunaj. Dve postavi v zasneženih kožuhih sta stopili na prag. Carmichael je vstal in prisrčen nasmeh mu je mahoma zaigral na obrazu. Dickove oči so po bliskovo obletele malega, zajetnega moža, ki je bil stopil v pisarno. Spoznal ga je. Stari Rand! Nihče drugi kakor sam Mr. Rand! Veteran zračne pošte, ki je neomajno veroval v njeno veliko bodočnost; močan mož in vendar dobra duša... Njegove košate obrvi so se zganile; izpregovoril je z globokim, godrnjavim glasom, kakor bi hotel utajiti svojo dobrodušnost, obenem pa mu je nekaj odkritega in jasnega vidno sevalo iz iz hladnih sinjih oči. Drugi prišlec je bilo dekle. Njena sloka postava se je razločno oblikovala pod dragoceno kožuhovino. Rahlo in ljubko, z lahnim nasmeškom na ustnicah je stopila v sobo in Dicka je nenadoma prevzel občutek, da vidi pred seboj bitje, ki je tako popolnoma srečno, da ljubi življenje in svet in vse ljuidi, ki žive na njem. Od tega trenutka mu kar ni več dalo, da bi se še kaj ozrl na starega Randa, čeprav je bil stari Rand dolgo njegov junak. Njegove oči se niso mogle odtrgati od devojke — in vendar je ne bi bil mogel opisati. Vse, kar je videl, je bilo to, da je bila lepa, da je imela v očeh in laseh prekrasne zlate odseve in da sta ji lici prelestno žareli od rdečice. Carmichael je nekaj govoril. Dick ga ni poslušal. Dekle je nekam resnobno sprejelo njegov strmeči pogled. Dicku se je zazdelo, da je na prvi mah uganila vse, kar bi ji bil mogel povedati o sebi. Vpraševal se je, ali ji ugaja. In obšla ga je bolestna volja do vsega, s čimer bi se ji mogel prikupiti. _ Stari Rand jo bfl nejevoljen. Kratko je pokimal, ko mu je Carmichael predstavil Dicka, in brez ovinkov izpregovoril o tistem, kar mu je bilo na umu. »Povejte mi, Carmichael, ali je kaj upanja, da bi vzodna pošta še nocoj odšla?« »Kaj pa mislite, gospod!« Rand je nekaj jezno zagodrnjal. »Mislim, kar mislim. Vem, da vreme ni prida. A rad bi odpravil pismo za svojega sina Toma. In Tom biva na koncu proge, kakor veste.« Ali mu ne bi mogli brezžično brzojaviti?« je vprašal Carmichael. Rand je bil v vidni zadregi. »Hm, v tem primeru — rajši ne.« »Nu seveda.« A tedaj je Dicka minilo potrpljenje. Kar planilo Je iz nJega: »Pravkar sem prosil kapetana Carmichaela, naj dovoli, da odletim. Verjemite mi, da bi prispel. Vem, da zmorem.« Rand se je obrnil in pogledal Dicka, kakor da ga vidi prvič. »Ali dobro poznate progo?« »Da — se pravi, štirikrat sem Jo preletel za vajo.« Rand je zmajal z glavo. »Ne, grdo bi bilo, če bi sprejel vašo dobro voljo. Soteska bi vam utegnila dati po glavi,« »Dajte, Mr. Rand, naj poizkusim. Pasti' me ni prav nič strah. Preletel bi jo, pa da je še tako nevarna.« »Polovico poti bi morali leteti, ne da bi kaj videli pod seboj.« »Čeprav. Na vojaški šoli sem napravil petdeset vežbenih ur v slepem letanju.« Rand je pogledal Carmichaela in Carmichael Je počasi zmajal z glavo. Tedaj je pristopila devojka. Z ljubečo kretnjo je segla Randu pod pazduho. »Mislim, očka, da ima prav. Nekaj mi pravi, da Je kos svoji nalogi.« Nastopil je dolg premor. Dick je čakal. Nato Je segel stari Rand v žep svoje suknje, potegnil iz njega pismo in ga pomolil Dicku. »Kdaj lahko odletite?« »Čez dvajset minut, gospod.» Dickov glas je bil rezek od razburjenja. »Prav! Želim vam sreče!« Letel bo, letel bo! Osvestil se je šele zunaj, na letališču, ko jo tekel po pršečem snegu proti lopam. A zdajci se ga je nekdo dotaknil. Okrenil se je. Hči starega Randa je bila vsa zasopla pritekla za njim. »Ali boste skrbeli za to, da res dobi pismo?« Je hlastno vprašala. »Tudi če bi ga morali poiskati — Toma, mojega brata?« »Sam mu ga bom dal v roke,« je odvrnil Dick. »Hvala vam.« Njen glas je bil ves mehak. Nato se Je obrnila nazaj. Čez dvajset minut je Dickov aeroplan zagnal svoje rjovenje. Jadrno so zložili pošto v letalo. Dick je zlezel na svoj sedež in jel ogrevati motor. Obilo nevarnosti Je bilo pred njim. A zdaj so se mu zdele dvakrat vredne poguma. Sredi grmenja, s katerim se je oglašal stroj pri odletu, je še vedno slišal tiho, šepečočo zahvalo deklice, ki je zaupala vanj, da srečno prispe s svojo pošto do cilja. Mehaniki so odmaknili zagozde. Dick Trent se je vzpel v višavo — na svoj prvi veliki polet! S J ............................. Tone Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 Najcenejša in naj solidne j ša radio-tvrdka | SENZACIJA I Trocevni aoarat za priključek na električni tok Din 1900'— % Radi o teli ni k a Vsega zdravilstva dr. Stane Vrhovee zobozdravnik se naseli 7. oktobra v novi mestni d^^ls«, hiši mestne elektrarne (»Pri Kroni") v ^"iJU 11469 Nalpopoliu... :ii najcenejši ai-a.«. n množenje, poslednji uspeh nemške industrije, tultor Co., Beograd, Obiličev venac br. s. Telef. 33-01. 201a ■ ■ ,v ,,.. \ ffiutno predivo nudi tovarna motvo&a in vrvi d. d. OdŽad (Vojvodina) (PredStfo izdelujemo v naSt na novo urejeni jutni predilnici ShCa »abteee pemljem« ponudbe in vsore« tProdaja na drobno m dobe to kupim takoj. Ponudbe na Hsselba&h Celje tuši f>0) peCale ^ , etiUele, graversko 1 vSITAR& SVETEKi W LJUBLJANA Črpalke aa rae namene ia tm vrste pogonov, naprave n dobavljanje vode dobavlja najugodneje IG. DEUTSCH I BRAT, ZAGREB, Marovska ul. 20. Telefon 42-86. Zastopstvo in akladSKe: GARVENSWEBKE, WIM. reumatizma, protina izn*m Ali se hočete svojega Trganje in zbadanje v udih ln členkih, otekline udov, pohabljene roke In noge, trganje in zbadanje v raznih delih telesa ter celo oslabljenje oči so mnogokrat posledice reumatizma in protina, katere morate odstraniti, ker bolezen sicer vedno bolj napreduje. Nudim Tam zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmenjavanje tvarin in izločevanje, torej ni to takozvanl univerzalni ali tajni lek, ampak produkt, ld ga nudi mati narava v do- < brobit trpečega človeštva. Vsakdo dobi brezplačno poskušnfo! Pišite mi tako), nakar bodete dobili od mojih, t vseh deželah se nahalaJoHh zastopstev popolnoma Kantoni in franko poskušnjo skupno s pojasnilno razlago. Ma ta način se bodete sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem učinku. 10935 August m&rzke, Berlin-Wilmersiorl, BruchsalerstrasseNr.5 Abt. 19 Gospodarstvo Položaj na naših borzah Ljubljana, 28. septembra. Na ljubljanski devizni borzi eo v tednu od predzadnjega petka do včeraj med lahnim valovanjem tečaji deloma malo popustili, deloma se za malenkost okrepili Tako je dvretejši London, ki se je okrepil od 275.67 na 275.73. Dalje ro se dvignili: Trst od 297.35 na 297.45, Praga od 168.27 na 168.44, Pariz od 222.53 na 228.60. Neznaten porast beleži tudi Amsterdam, ki Je notiral v petek predzadnjega tedna 22.80, a včeraj se je zaključil po 22.805. Oslabele so devize: New-vork od 56.77 na 53.70, Dunaj od 8.0027 na 7.9945 in Budimpešta od 9.9249 na 9.9167. Nespremenjen je ostal Berlin na 13.54. — Na efektnem tržišču ljubljanske borze rta bili tekom tedna zaključeni Kranjska industrijska po 280 in Ljubljanska kreditna po 123. Promet v devizah na ljubljanski borzi je bil pretekli teden zopet manjši, in sicer je dosegel 19.9 milijona dinarjev, proti 24.3, 22.9, 24.8 in 195 milijona dinarjev v predhodnih tednih. Največ posla je bilo tekom tedna v torek, ko je bilo v devizah za 7.8 milijona dinarjev zaključkov, dočim je bil minimum zabeležen takoj naslednje dni, v sredo, z nekaj nad 2 milijona. Zaključkov je bilo največ v devizah na London, Newyork, Dunaj, Trst in Berlin. V efektih je bil pretekli teden na zagrebški borzi v sploSnem mal promet. Tečaji so ostali pretežno nespremenjeni, odnosno niso zabeležili pomembnejših sprememb. Zlasti bančne vrednote se drže na eni in isti višini. Od bančnih papirjev so se zaključili tekom tedna: Union po 202, Jugo po 81, Poljo po 15.75, Srpska po 155, Zemaljska po 130, Medjunarodna po 57, Etno po 160. Le Praštediona, ki je v začetku tedna bila zaključena po 860, se je pozneje zaključevala po 865. Tekom tedna je bil največji promet v bančnih vrednotah včeraj, dočim v industrijskih vrednotah, ki so bile ves teden deležne zelo malega zanimanja, včeraj sploh ni prišlo do zaključka. Industrijski papirji so malo bolj valovali. Med drugimi so popustili Union mlin od 147 —165.5 na 130-145, Trbovlje od 475—485 na 460 — 480, Drava 430 denar na 400 denar, Narodna šumska je notirala v petek predzadnjega tedna 40—42, včeraj pa 40—45, Slavonija je spremenila notico od 120 — 140 na 120°— 130, Šečerana od 420 — 427.5 na 420 — 430, Brod vagon od 130 — 140 na 130 —138, Oceania denar od 200 na 197-5. Zaključki tekom tedna: Narodna šumska 40, Danica 220, Šečerana 420 (pozneje 430), Du-brovačka 425, Oceania 200, Union mlin 145. Ljubljanska kreditna, Vevče in Trbovlje so ostale brez zaključkov. ( Opozorilo hmeljskim prodneentom. Celjsko eresko poglavarstvo razglaša, da je treba vsak poskus zavajanja hmeljskih pro-ducentov z neresničnimi vestmi prijaviti pristojni orožniški postaji. Producentom se priporoča, da pri presoji položaja na hmeljskem trgu upoštevajo podatke gospodarskih orgar nizacij in institucij, katerih naloga Je, skrbeti za razvoj hmeljske trgovine. = Centralna sveža hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu je imela v sredo 26. t m. glavno skupščino. Zborovanje je vodil predsednik Milan pl. Kiepach. Iz tajniških podatkov povzemamo, da je v zvezi organizirano 335 zadrug z okroglo 40.000 članov. V lanskem letu je bilo ustanovljeno 27 novih zadrug. Iz poslovanja zveze se vidi nadalje, da je njen celotni promet v lanskem letu dosegel okroglo 348 milijonov dinarjev. Zadružnikom je bilo danih posojil okrog 54 milijonov Din, zadrugam pa okrog 8 milijonov. Hranilne vloge zadružnikov znašajo okrog 68 milijonov Din. Med drugim je skupščina sklenila zgradbo hrvatskega zadružnega doma v Zagrebu. Stavil se je tudi predlog, da bi vsak zadružnik plačal letno po 5 Din skozi lo let za gradbo tega doma, kar je skupščina soglasno sprejela. Končno se je izvolilo tudi novo ravnateljstvo zveze, ki se je še Istega dne konstituiralo in je bil za predsednika izvoljen Milan Strahinščak. = Kampanja sladkorne pese. V vsem vin-kovskem okraju se je začela kampanja sladkorne pese. Blago se že transportira po železnici v sladkorne tovarne. Producsnti pretežno niso zadovoljni s ceno. Plačuje se meterski stot po 21.10 do 21.65 Din. Na oral se je pridelalo povprečno 80 do 100 meter-skih stotov, mestoma tudi do 200 in več meterekih stotov. = Organizacija izvoza hmelja ii Poljske s pomočjo angleških veletrgovcev. Iz Varšave poročajo, da pripravlja Hmeljarska banka v Dubnu organiziran izvoz hmelja. Združila je velik del poljskih hmeljarjev v izvozno organizacijo in izročila zastopstvo za Evropo neki angleški skupini veletrgovcev. V Franciji in Belgiji se nameravata ustanoviti prodajna oddelka. Centrala se bo nahajala v Londonu. Če bo ta načrt za reševanje krize hmeljarstva v Poljski uspel, je zelo dvomljivo. => Ukinjenje izTOzne »brane sa kole ln kosti v Avstriji. Avstrijska zvezna ministrstva za finance, za trgovino ter za kmetijstvo in gozdarstvo so izdala odredbo glede ukinje-nja zabrane za kože, kosti in mezdro (Leim-leder). Na podlagi konvencije, ki se je sklenila v Ženevi, se ukinja izvoena zabrana za sirove, ne dalje predelane kože, za rogove, parklje, kopita, kosti in podobno. Obenem se uvaja za izvoz rogov z jedrom, parkljev, kopit, kosti, zadevnih odpadkov in podobnega izvoza davščina 3.40 šilinga (2.50 zlatega franka). Izvozna davščina za kože in mezdro pa se ukine. = K veliki bančni fuziji v Nemčiji. Kakor smo že poročali, sta sklenili fuzijoniratl ee Nemška banka (Deutsche Bank) in Diskont-na družba (Disconto - Gesellschaft) ter staviti zadevni predlog na občnih zborih 29. oktobra t. 1. Fuzijonirani zavod se bo imenoval Deutsche Bank und Disoonto-Geeellschaft ter bo razpolagal z 285 milijoni delniške glavnice in z okrog 160 milijoni mark rezerv. Od delniške glavnice pade 135 milijonov na delničarje Diskontne družbe v razmerju 1 proti 1. Zaradi te furfje bo v bodoče v Nemčiji pet bank manj. Z Diskontno družbo preide v novi zavod tudi A. Schaaff-hausenska bančna družba (A. Schaffhausen-scher Bankverein) v Kolnu, katere glavnica v znesku 25 milijonov mark se nahaja popolnoma v posesti Diskontne družbe. Prav tako se nahaja pri Severnonemški banki CNorddeutsche Bank) celotni kapital 12 mi-'Ljonov v posesti Diskontne družbe. Poleg 'eh dveh prideta v nov zavod končno tudi Iva južnonemška zavoda, pri katerih imata be velebanki, ki se fuzionirata, velik vpliv: 'enska kreditna banka (Rheinische Credit-ank) z glavnico 24 milijonov in Južnonem-ka diskontna dražba (Siiddeutsche Discon-to-Gesellschaft) z glavnico 15 milijonov maric. S to fuzijo nastane velebanka, ki bo Imela obsežen vpliv na nemško gospodarstvo. = Zvišanje diskonta v Avstriji. Angliji, Švedski in Danski je sledila tudi Avstrija in je Avstrijska narodna banka povišala diskontno mero od 7.5 na 8.5 odstotka. = V Angliji se baje namerava diskont dalje zvišati. V Londonu trajajo že nekaj časa neugodne razmere na denarnem trgu. Kakor javljajo, je bila včerajšnja borza v Londonu še vedno pod vplivom teh razmer in se v finančnih krogih že računa s nadaljnjim dvigom diskontne mere. = Tvornica kmetijskih strojev v Bolgariji. V Varni se vrše priprave za ustanovitev delniške družbe, ki bo izdelovala kmetijske stroje. To je prva družba te vrste v Bolgariji. = Nadaljnje zboljšanje poljske zunanje trgovine. Po poljskih statističnih podatkih po-kazuje poljska trgovinska bilanca v avgustu nadaljnje zboljšanje. Tega meseca se je uvozilo v Poljsko za 226.5 milijona zlotov blaga, a izvozilo se je za 280-7 milijona zlotov blaga. Trgovinska bilanca za mesec avgust je torej aktivna za 54.2 milijona zlotov. Napram prednjemu mesecu se je izvoz povečal za 4.3 milijona zlotov, obenem pa je uvoz nekoliko padel. V avgustu je zlasti porasel izvoz živine iz Poljske; lepo je napredoval tudi izvoz premoga. Izvoz polfabrikatov tekstilnih ln topilniških je padel. Na strani avoza so se znižale skoro vse postavke, a največ hrana, stroji in tekstilno blago. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. oktobra ponudbe glede dobave 2500 km bencina, pocinkane žice in žične vrvi; do 4. oktobra pa glede dobave 2000 kg pisanih cunj. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave 50 kub. m borovih plohov; do 7. oktobra glede dobave 90 ms mehkih desk in raznih tiskovin; do 8. oktobra pa glede dobave 335 komadov prozornih šip. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave okretnih plošč. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. oktobra ponudbe.glede dobave železa, bakrenih cevi, plinskih cevfi, 1000 kg olja za pregreto paro, 2000 kg olja za osovine, 500 kg tovotne masti in 300 kg petroleja. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. Dne 10. oktobra bo pri intendanturi komande III. ar-mijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave steklenih posod in namiznega perila. Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi. = Oddaja popravila streh. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. oktobra ponudbe glede oddaje popravila streh kurilnice in svetilničarije na gor. kolodvoru ter popravila streh tovornega skladišča na postajah Tržič in Kamnik. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Borze 28. septembra. LJubljana (Prosti promet). Amsterdam 22.805, Berlin 13.54, Budimpešta 9.9167, Curih 1095.9, Dunaj 7.9945, London 275.73, Newyork 56.7, Pariz 222.6, Praga 168.44, Trst 297.45. Curih. Beograd 9.18, London 25.1675, New-york 518.525, Pariz 20.325, Milan 27-14, Madrid 76.80, Berlin 123.675, Dunaj 73.00, Beograd 913, Praga 15.3675, Bukarešta 3.08, BudimpeSta 90.525, Sofija 8.7575, Varšava. 58.22. Dunaj. Beograd 12.4925 — 12.5325, Berlin 169.07 — 169.57, London 34.45875-34.55875, Milan 37-16 — 37-26, Newyork 709.65 do 712.15, Pariz 27.80 — 27.90, Praga 21.0025 do 21.0825, Curih 136.83 _ 137-33; dinarji 12.45 — 12.51. Beograd. Vojna škoda 403.5, za december 414, investicijsko 84 — 86, Narodna 8175. Blagovna tržišča Žito '4- Chicago (28. t m.) Pšenica: za september 127 in ena polovica, za december 133 in 6edem osmink, za marc 139 in sedem osmink. Tendenca nazadujoča. Koruza: za september 98 in tri osminke, za december 96 in ena četrtinka, za marc 100 in pet osmink. Tendenca nazadujoča. — V Winipe-gu: pšenica: za september 141 in tri osminke, za december 143 in tri četrtinke, za marc 150 in ena osminka. Tendenca slaba. -f- Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 48 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 1 vagon ovsa, 181 vagonov koruze, 4 vagone moke in 2 vagona krompirja. Pšenica: baška 1825 — 195, ladja »Begej< 198 — 202, sremska 182.5 do 187.5. Ječmen: baški in sremski 125 — 127.5. Oves: 147.5 — 152.5. Koruza: 150 — 155. Moka: »0gg< 293 — 300, »2« 270 — 288, >5« 245 _ 255, >6« 220-230, »7< 180 — 190, j>8< 120 — 130. Otrobi: baiki in banaški 105 do 110. Fižol: baški, beli, 2 % 460 — 470. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. t. m.) Položaj na dunajski borzi se ni bistveno spremenil. Vendar pa je bil v splošnem nekoliko prijaznejši, ne da bi prišlo do večjih efektivnih poslov. Uradna no-tiranja so zaradi tega ostala skoro nespremenjena, samo v dunavski koruzi so se cene poenotile. Za domačo pšenico so ponudniki zahtevali okrog 32.5 šilinga. Tu se nahajajoča dunavska koruza je bila oferirana po 26.5 šilinga. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek in carina z Dunaja: pšenica: domača 31.5 — 32.5, madžarska potiska 35.5 — 37-75; ječmen: izbrani 35.5 do 36.5; koruza: dunavska 26 — 27; oves: domači 24 — 25. Prodno H nabavite peči, oglejte si naše izdelke, to je JUGO LUC PECI katere Izdeluje in prevzema v popravila po konkurenčnih cenah tvrdka JUGO LUC LJubljana, Puharjeva ulica 3, prej _Srebotnjak & Golob._m Fižol vsake vrste kupuje vedno 11433 veletrgovina Ed. Snppanz, Pristava Srebrna lisica v farmi - Hanns Huss, Karawankensilbertuchsfarm, Weizelsdorf. Srebrna lisica, ki daje že od nekdaj naj- plemenitejšo kožuhovino, je doma v Severni Ameriki. Zaradi visoke cene, ki se je vedno dosegla za kože te živali, so ameriški lovci na vse načine zasledovali to »plemenito divjačino, tako da je sedaj v prosti prirodi zelo redka. Spričo tega dejstva sta prišla dva Kanadčana na misel reje srebrne lisice v farmah, kar se je po trudapolnem delu končno tudi posrečilo. Z rejo srebrnih lisic 6e bavijo različni ljudje z največjim zanimanjem ln vlagajo vanjo ogromne kapitale. Kakšen obseg je zavzela ta reja, ki uživa v Ameriki veliko državno podporo, je najjasneje razvidno iz uradnega poročila statističnega urada v Kanadi. Vrednost kanadskih farm za rejo živali za pridobivanje kožuhovine je znašala v letu 1928. 18,355.423 dolarjev ali okroglo 1 milijardo ICO milijonov Din. Po svetovni vojni se je pričela tudi Evropa, zlasti Nemčija, zanimati za to rejo in nastanek ter razvoj različnih farm kažeta jasno, da se reja živali za pridobivanje kožuhovine vedno bolj širi. Domneve, ki so obstojale spočetka, češ, da koža na farmah vzgojenih živali ne bo nikdar dosegla kože prave divjačine, so po izkušnjah ovržene in se je celo pokazalo prav nasprotno. Dočim mora lovec ustreliti v prosti prirodi živečo in redko se nahajajočo srebrno lisico, kadar baš naleti nanjo, pred godnostjo kožuha ali pa tudi po njej, pri čemer trpi koža tudi po lovskem orodju, se uporablja lisica, ki se vzgaja na farmah prav ob času, ko je njena koža najlepša. Razen tega gojitelj vpliva na lastnost kože v največji meri in vzgaja take živali, katerih kože se vedno iščejo in dosežejo visoko ceno. Temeljni pogoj je, da se živali vzgajajo v pokrajini, ki ima zelo dobro klimo. Prav alpske dežele so v tem pogledu posebno primerne in ima gojitelj v klimatsko primernih Alpah prednosti napram farmarjem v ravnini. To je jasno že iz dejstva, da se za kože naših rdečih lisic iz gorskih krajev dosežejo večje cene, kakor za kože ravninskih lisic. Reja srebrne lisice ni težavna, da pokažeš zanjo pravo razumevanje. K temu spada ljubezen do živali, dober opazovalni dar i « natančno poznavanje živalskih lastnosti. Kjer obstojajo ti pogoji, bo dosežen sigurno in lahko, ako imaš dober rejni materijal, do-bičkanosen uspeh v reji in ti bo reja živali pripravljala mnogo veselja. Važna za začetnika je zlasti nabava najboljšega rejnega materijala. Vzamejo naj se samo res dobre, akiimatizi.rane živali najboljše kakovosti glede kožuhovine in od preizkušenih rejnih parov, sicer boš irrr-1 pri živalih, ki tem pogojem ne zadostijo, slabe izkušnje, kakor neplodnost, slabo kožuhovino itd. Prav v tem pogledu nI začetnik nikdar zadosti previden. Zato kupuj samo pri gojite-Ijih, ki so pokazali že uspehe. Zelo pogosto ponujajo razni prekupčevalci živali z ameriških farm, ki zahtevam reje nikdar ne zadostijo, in je edini interes teh trgovcev v tem, da napravijo kupčijo. Mladi gojitelj Je potem navezan na sebe ter svoje manj vredne živali in uspeh celega, z velikimi nadami započ^tega podjetja je že takoj ob začetku postavljen na tehtnico. Da se takemu početju prekupčevalcev napravi meja in da bi se pospeševala reja živali za pridobivanje kožuhovine, se je podobno kakor v Nemčiji, kjer so se združili različni gojitelji, tudi pri nas v alpskih deželah ustanovila Zveza alpskih gojiteljev srebrne lisice, ki razpolaga z izvretnim, aklimatiziranim ter preizkušenim rejnim materijalom in ki si je postavila za nalogo, dajati nasvete interesentom pri nakupovanju živali, ustanavljanju farm, gojenju živali itd. Samo na ta način lahko sigurno uspeva v reji srebrne lisice vsak začetnik, ki je v presojanju živali vendar več ali manj lajik; le tako lahko dobi rejni materijal, ki bo poplačal stroške in trud za rejo. Klimatične razmere alpskih dežel, ki so za rejo plemenite srebrne lisice predesti-nirane, so najboljše jamstvo za veliko bodočnost te nove pridobitne panoge v naši domovini. 1200 Ameriški milijonar lil njegov frizer Iz Pariza je prispel v London new-yorški gradbenik-milijonar William Kenny. To je zelo kapricijozen gospod, kajti, da bi si dal ostriči lase, je pozval po radiu iz Newyorka svojega hišnega frizerja, mistra Louiza Arica. Ta je prejel svoj redni potni list in vizum ter je že na poti — tedaj pa je nastala huda komplikacija. Londonski frizerji, ki se čutijo užaljene, so namreč intervenirali pri delovnem ministru in ta je izjavil, da bo morala šele priseljeniška oblast ob Aricovem prihodu v Southamptonu odločiti, da-li sme newyorški brivec kot »tuj delojemalec« na kopno ali ne. Trebalo bi mu namreč še posebnega dovoljenja za izvrševanje svoje obrti na angleškem ozemlju, pa čeprav bi jo izvrševal samo nad poedinim človekom, ki je vrhu tega tudi tujec in milijonar. Angleška javnost čaka sedaj z napetostjo, kako se bo končala ta vele-zanimiva zadeva. Veliki ilustrova« Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR. St I01-B Violine od Din 95. Ročne harmonike od Dta 85. Tambure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. Latinica v Rusiji Ze 1. 1922. so začeli uvajati med turškimi in tatarskimi plemeni Sovjetske Rusije latinsko abecedo. Na čelu je bil Azerbeidžan, ki so mu sledili Uzbeki-stan, Dagestan, Krim in druge zvezne dežele. Ker pa je nastopila vsaka država s svojimi načrti in sistemi, se je osnoval predlanskim »Vseruski odbor za novo abecedo v Sovjetski Rusiji« s sedežem v Bakuju. Ta odbor je prirejal po raznih krajih propagandne kongrese, ki so v tem pogledu mnogo koristili. Do letošnjega leta je sprejelo že kakšnih 30 milijonov ljudi tatarskega, iranskega in mongolskega plemena enotno latinsko abecedo. Zanimanje zanjo je zelo veliko. Azerbeidžan je sedaj tudi oficijelno sprejel novo pisavo. Gasilec - požigalec V Johannisthalu pri Berlinu je bila v zadnjih mesecih cela vrsta požarov, za katere niso mogli dognati pravih vzrokov. Prebivalstvo je bilo zbegano. Slednjič so postavili ponočne straže in pazili so na vseh koncih in krajih, da bi zalotili požigalca. Pred nekaj dnevi so videli mladega gasilca, obrtnika Fritza Kaufmana, kako je tekel iz nekega hleva, v katerem se je kmalu nato pojavil ogenj. Prijeli so ga in mladi gasilec je priznal, da je on zažgal hlev in da ima tudi on na vesti zadnjih petnajst požarov v Johannisthalu. Kaufman je bil najbolj vnet gasilec, prvi povsod na najnevarnejših mestih požara, bil je pogumen in požrtvovalen do skrajnosti. Obvladala ga je pa strast, da kaže svoje bravure pri požarih in ker je gorelo le poredkoma, si je s požigi sam ustvarjal priliko, da se je pozneje pokazal junaka. Ugrabljen z vsoto 512.000 dolarjev Sel newyorške tvrdke Hiscoe et Co.. ki so ga poslali nekam z vsoto 512.000 dolarjev v vrednostnih papirjih, je pred nekoliko dnevi izginil. Tvrdka je stvar ovadila policiji, ki ga je začela pridno iskati. Po nekoliko dnevih pa se je mož sam javil tvrdki, in sicer telefonično iz Brooklyna. Trdil je, da sta ga dva neznanca napadla, mu odvzela vse vrednostne papirje in ga spravila v Broo-klyn. Oblasti sedaj preiskujejo, kaj je resnice na vsem tem. Pekinški človek V dolini Cav-Ku-Tiem, kakšnih 40 km Jugozapadno od Pekinga, so naleteli na okamenele ostanke človeških okostij, ki so vzbudili v učenjaških krogih pravo senzacijo. Po dosedanjih ugotovitvah ne gre za nič manj nego za dolgo Iskani »vmesni člen« med človekom ln opico, sa pračloveka, ki se bolj nego vsi doslej odkriti približuje opicam. To odkritje je plod devetletnega dela, ki ga je bil započel švedski raziskovalec dr. Anderson. Najprvo je našel v debeli apneni plasti dva očitno pra-človeška zoba. Ker miu je manjkalo potrebnih priprav, ni mogel nadaljevati svojih raziskovanj na licu mesta. Tako je izročil zoba paleontologu dr. Zdanskemu, ki ju je vzel s sabo v Up-salo in ju tam temeljito preiskal. UgO' tovil je, da gre za zob odraslega človeka In zob otroka. Potem so natančneje raziskovati dotič-no mesto v dolini Čav-Ku-Tiea Teh raziskovanj so se udeleževali kitajski učenjak dr. Li, švedski učenjak dr. Birger Bohlin in Kanadec dr. David-son Black. Kmalu so odkopali kočnik devetletnega otroka in ni minilo dolgo, pa so našli čeljusti, dele lobanje in nožnih kosti. Vse te najdbe so potrdile domnevo, da gre za najstarejšega pračloveka, kar so jih bili našli doslej. Seveda pa je naletela tudi ta trditev kakor vsaka druga v zgodovini znanosti na odločile ugovore. Najbolj hud je angleški profesor Elliotsmith, ki mu noče v glavo, da bi utegnila biti Azija zibelka človeštva. Brezžična poročila na daljavo 23.000 km Operatorju neke španske kratkovalovne postaje v Bilbaoi se je posrečilo dobiti zvezo z eno izmed ladij Byrdove antarktične efcspedicije. To je doslej najdaljša brezžična zveza, kajti ladja je navedla, da se nahaja v Rossovem morju ki je oddaljeno od Španske celih 22.000 kilometrov. Iz nadaljnega poročila je bilo razvifd.no, da plove proti Duneditiu na Novi Zeflandiji, kier se bo založila s pro-vijantom za naslednje meesce. Byrd čvrsto nadaljuje z raziskovalnim delom. Vsak dan se dvigajo geologi in meteorologi z eskpedicijskim letalom »Virginia«. Žlahtni v k*Tiri fttri pevd ta stovK« kanarčki moistiersfoe Sok v Harao. 10 ntairtc ln viši«, pretipovoi, ple-meo-slkj pa rti. kfotke, pita, itfčjj«. »JrannSa. Veff«sn.t«resaa-ten oenovrok s ofl< r/«N« Preko IfiOOJOOO Hrojmr v mM. Nojbofj vpelfm V madthl Na zalogi pri Rud. jBofofo, Hfuhtfuuu, Šelenburfvvu uKco ciw. t Taltfon štev 2980 Zobozdravnik Med, univ. dr. Rado Sfiligoj špecijalist za bolezni v ustih bi na zobeh je otvoril svoj ambulatoi^l v Ljubljani, Tavčarjeva nI. 4, I. ter sprejema od 8. do 11.30 in od 2.30 do 5.30. Divji kostanj kupuje, kakor vsako leto tudi letos po najvišjih nm dnevnih cenah vsake množine tvrdka V. H. Rolirman, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. C. O a • Ilc88 Vedno najcenejše nudi Stekleni paptt tvrdka HUlIllllllMUlilllUlIlllll""""11'111'111 SiCicium kalUd fou&i Feliks Iih Hotund foubiinevMce Reslje™"tstTLv. so Na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubi fani se prične novo šolsko leto 1929/30, dne 1 oktobra Sprejemajo se notranje, ki plača o Din 1000'— mesečno, in zunanji Din 650— mesečno. Prospekti na razpolago. 10927 gBaiggaiaiaždM«^^ Za ozkotirno industrijsko železnico na parni pogon t Sloveniji iščemo izprašanega Prednost imajo oni, ki »o že bili v podobni službi. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in opremljene g prepisi spričeval je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: Strojevodja. 11466 Telefon J8580 Kmerican HeatinJ Je najpopolnejša trajno goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Iščemo povsod Zastopstvo: „TEHNA" družba sposobne zastopnike I 109 -S Ljubljana, Mestni trg 25. Dvokoleaa najboljših rretovnlb znamk v veliki izbiri, telo poceni VajnovejSi modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk iivainib strojev uajnovejšib modelov, deli in pnevma tika. Ceniki frauko. Prodaja na obroke. .TRIBUNA« F. R L. tovarna dvokole* in otroških vozifk©*, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov, dobavlja in polaga »MATERIJAL" dr. z o. e., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. izborno učinkujoče in najzanesljivejše sredstvo za izolacijo zidovja proti vlagi >n vodnemu pritisku, za izsnšitev vlažnih Sten, tal i. t d. — Dobiva se v trgovinah z materijalnim blagom, barvami, železmno i. t. d. Glavna ialoga za Jugoslavijo: Ljubljanska komercijalna družba N Ljubljana Bleiweisova cesta 18. Cenjenim damam se priporoča modni salon flamskih klobakcv A. FEKOLJ ki se nahaja odslej 11549 Ljubljana, Mestni trg 17 (hiša Kenda). faktubista (že sko ali mofkjo silo), perfektnega, z daljšo prakso, s popolnim zna njem slovenskegp s strojem čiš&no dobavlja v j ^Jl/šP^ vsaki mnošini E. VAJDA, Cakovec (Medjiraurje) Telefon 50, 3, 60. 1144S Sietovpoznana znamka stane Prvorazredna kvaliteta gume in platna Jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar. Generalno zastopstvo* Ivo Movakovie, Zagreb, Žerjavičeva al. 12. 202 Za Ljubljansko oblast: Posredovalec družba z o. z. Ljubljana, Dalmatinova 11. Telefon 29—29. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljnbljana Telefon: 2830 Brzolav: Strol Stroji za obdelovanje lesa Brzotekoče polnojarmenike. tračne, prečne, krožne ln nihalne žage. skobel-niki, poravnalniki. brusilni stroji itd. — VSe specijalne stroje za izdelovanje parketov, lurnirja, stolov, pohištva, lesene volne, lesenih žebljičkov na električni ali transmisijskl pogon. Projektirale kompletnih žaginih naprav. JCaienie fe sir up t Vsakdo »e more igraj, odvadit3*£* našimi „EX» etabletam, , Tekom U dni^J«*«*™ S S sbso- =sasr« r - ^ ^5 "BB 145 Dih franco. Razpošiljamo po povzetju. Aurora ' sekt. 16. Novi Sad, Željeznlčka 88. Najboljši amerlkaoskl para-sumi termoforjl, trebušni in posteMol i souporabi]! vi za higator In kltettro, vedno r Mioji samo pd tvnfc A. Besednik in drui LJubljana, Prešernova nlica štev. 5 Za vsak komad večletno famstve Mladost, svežost. lepota! C DAROUARV NaJboJ) dovrien proizvod modem« » znanstvene kozmetike Kar po prvi npo-rabi postane koža sveža, mehka io fina. odstrani vso nečistost, mozolj«, spuščale, peee, rdečico nosu io druto Na zahtevo smo razposlala okoH 30 000 po-ikušnjib puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic io nad 30000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošllemo Vam Jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Die J.—. Originalne trioelat« puščice dobite po ceni od Din IS— v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. iposoben monter za toplovodne naprave ter centralne kurjave se sprejme do 15. oktobra. — Ponudbe in prepis spričeval je poslati na Fr. Guček. Trbovlje 2._11485 Prvovrstnega za stalno namestitev sprejme takoj stavbeno podjetje - J. SLAVEC, Kranj - Patent »Emge« alarm šport revolver na 6 strelov ne ubija, brez nevarnosti. Nošnja in nakup brez polic, dovoljenja. Neobhodno potrebno orožje za vsakega avto-mobaiiista, bdciflcfeta, otiom, k; potonejo z vo®o cele obleke za dame, triko maje, spodnje in reform hlače ia gospode in dame in skoke za otroke vseh velikosti kupit« H394 najceneje pri O SVA L D DOBE IC, LJUBLJANA Ka debelo PRED ŠKOFIJO it. 15 Bfa drobno Vsakovrstne varilne in rezalne aparate .,GRIESO«EBi", kakor tudi različno varilno žico in prašek ima vedno v zalogi in nudi najceneje vrdka 11388 FELIKS TOIAM mL Ljubljana, Resljeva cesta št. 3Q Avto-doktor 11.563 aparat za iskanje defektov pri avtomobilih, vseh vrstah motorjev, turbinah, parnih in eiektr. strojih ter vodovodnih napravah Vam takoj pokaže vse nerednosti motorjev, puščanje zračnih in vodnih cevi ter Vam obenem prihrani veliko časa, sitnosti in ogromnUi izdatkov. U-5W Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: V. PODLOG AR, LJUBLJANA, Florjanska ulica 22 TrgousKi poslovodja prvovrstna samostojna moč za večjo trgovino (podružnico) z manoifakturo, železnino in |pe-cerijo v manjšem mestu na Štajerskem se sprejme 11493 Predpogoj kavcija ta popolna verziranost v vodstvu trgovine z mešanim blagom. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja in visokosti kavcije na oglasni oddelek Jutra pod šifro »G. D. 50«. dot« in r»M]en« ■nreh rrst ter luto za embalažo lm» redno t »logi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova ollca H. V malih Oglasili je siguren uspehi ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega, nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda ROMAM BEIOOTTA posestnika in peka v Rušah izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Skazu v Rušah, pevskemu društvu za v srce segajoče žalostmke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so v tako leoem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. — Vsem še enkrat iskre a hvala 1 11533 Žalnjodi ostali. Mestni pogrebni cavod Obtin* Ljubljana 11573 Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod BIHARD TEBPIBT strojevodja drž. žel. v p. dne 28. t. m. po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 30. sept. 1929 ob 3. uri pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljnbljani, 28. septembra 1929. Globoko žalujoči ostali. Prvi pariški jesenski modeli T novi mladostni HnfJI, absolutno novo v kroju ln materijalu Izdelani plašči in obleke «a močne postave po primernih cenah so naša specijaliteta 11170 MODELLHAUS SCHWARZ, 6S1Z, Herrengasse 3. Ktk IhaMraiio poročilo za jesensko modo Vam polijemo, ko izide, na leljo gratis v Inozemstvo Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, berbarije, odjeraalne knjižice, bloke, ivezke i. t d. Budim po skrajno ugodnih cenah! IIH DEBELO---HH DROBIlii Hnton Jane lic 11U B Ll H n H, Florjsnsha nI. 14 Knjigoveznica ln Crtalnlca trgovskih knji g n« Kop^n sidbo kostanfev laiiiiiski les smrekov. dconje o* ta rtttjem sod« od stroj, ta Jedd. oB*,V> cenah, takole plačilo. Franc Oset, St. Peter v Sav. doL Hal«! Pozor I NaJbolSa brezalkoholna pijača J« Original Samtas Dotol M ▼ vseh gostilnah in restavracijah. Izdehrje: L slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova 27. 1111 LEPOTA CSBMB ROSE CENT1F0LIA, najtdeal-^SSj^ nejSa francoska suha trema. — Daje flRA motni, ljubki in nežni ten. Z redov-H^ffS no uP°ribo odstranimo vso nesnago, Si Jfc^ z obraz postane mladostni, »vež is ^H ■v.^^" zategnit vse do kasne (tsroeti. Po-^^P ^r trebna fe vsaki moderni dami kot podloga za puder {n Šminko za veselice, ples bi promenado. — 40 Din. GOLD CKEAM originalna angleška radioaktivna mastna no4n» kremi a, katera dovršeno prodira v vse gubo ia tako tečno hrani in dnevno pomlaja obraz. Z naravnost Crapantno hitrostjo odstranja rse gube ia namreženo kožo izpod o5i in na alepoSlcah, pa Je treba, da bo na Tsaki toaletni mizi moderne dame. a Din CSBMB «0818» EMAIL OB BEAUTB, najreljs izumi, ter moderne kozmetike, ter iatoiaeno tajna vsake dam«. Krema daje ono bajeslovno koloraturo ter emallirani tem. zaievii od alabasterskega belila pa do zagaaitega rdeiila Perfektno pokriva vsaki znak (taroati. Oez vse je potrebna za plese la veselice. Dobi m t vseh barvah. — Din 28. BDBCILO nosu tal obraza dela vsakega grdega. — S preparatom proti rdečilu no« odpravim« rdeSilo. Ko« ia obraz postaneta zopet bela. — Din 65. VITKA POSTAVA. Velik tr«bnh ta veliko množino sala izgubimo hitro, ako noebn« <8aSa pas> od dr. Ballo-witza. Pas Je napravljen Jako precizno iz porozne gume Vsakemu daje vitko bi elegantno postavo, a debelost z vsakim dnevom pada Cen« do 100 em 185 Din. Sez 100 sm 195 Din CENTIF0L1A, kozmetiOd zavod, la- K«b, Jurišideva nI. 8. — Zahtrvajt« ezplaCne ilustrovane prospekt«. z nofianje matVianimi tfbvpraSa/ eLekfru-'stmkrnnjateu zarruccuriL ZA JE§EN IN ZIMO! Oblek za moške k Din 290.-, 380.—, 450 —, 590.— itd. za fante od 12 do 171et, Din 220.—, 250.—, 330.—, 380.— itd. za fante od 3 do 6 let, Din 80.—, 120.—, 130 —, 160.— itd za fante od 7 do 11 let, Din 90.—, 130.—, 190.— itd. Zimske suknje, kratke Din 330.—, s pliš ovratnikom, Din 450.—, 540.—, 580.—> Zimski raglani, double Din 520.—, 600—, 700.—. Volnene pletenine: Telovniki, puloverji in sveterji od Din 78.—, 95.—, 110.—, 125.—itd. Klobnke, kape, zimsko perilo, copate, rokavice, nogavice, čevlje ter vsakovrstna oblačila kupite najugodneje v konfekcijski trgovini JAKOB LAH MARIBOR, Glavni trg 8 £'\e$ konkurence t e! (DrasZestna Je in stedlpva Njej ugaja ta v _ • f VV spor trt t pia.se iz dobre tkanine, podložen do bokov z brokatom, toplo vati-ran, z okusno našitimi žepi, gumbnim okrasom in pasom na zaponko. (Dftt . Po želji izdelava tudi po meri za isto ceno tekom 24 ur. Krasen katalog na polah meri v obsegni 120 strani, ki ga dobite na zahtevo takoj in brezplačno. Za s pošto poslamo blago nudimo popolno garancijo: zameno ali denar retur. TScfej bodi lepša, izdaj m art}, tai ah ptst trgovski izvozni tvrdki GOSPODINJE! "N 224 To je priznano najboljši dvojno koncentrirani paradižnikov ekstrnkt Dobi se v vseh trgovinah 1 Zahtevajte pri nakupu pa-radižn kovega ekstrakta izrecno znamko Mellom44 Slmmerlnger tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wien XI. ta Avstrija Žerjavi in transportne naprave Zastopstvo s Inženirska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Monterje za centralno kurjavo proti trajnemu nameščenju in dobri p'ači išče za Zagreb velika tvrdka za kurjavo Samo v istini samostojni monterji naj se javijo in pošljejo svoje olerte na Jugosl. Rudolf Mosse A. G., Zagreb. Zrin skega trg 20 pod „No. 4639' 11422 Razpis. Pri hiše srezkeea poglavarstva v Konjicah se oddajo takojšnja popravila strehe itn oken. Ponudbe na podpisano občino do 10; oktobra t L «1609 Občina trg Konjice. Dva elektri dobra delavca, vešča teorije ln prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spadajočib strojev in naprav pri rudokopu in zraven spadajočem indu strijskem podjetju, se sprejmeta. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Absolventi srednje teh nične Sole in drugi boljši delavci naj se ponudijo s lastnoroč no pisano prošnjo, opremljeno s prepisi spričeval na upravi >Jutra< pod šifro »Prvovrstni s prakso«. 11466 Najpopolnejši Stoeurer šivalni stroji za iivilje, krojače in čevljarje tej za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lud. Baraga« uubiiaae Šelenburgova ulica B/l. Irezolster jouk i5-letn. q»renclii Telefon št. 980. a Konkurs za inžinjere. Artiljerijskom Tehničkom Zavodu u Kragujevcn potrebna su odmah: 2 inžinjera hemije, 1 inžinjer mašinske tehnologije sa večom praksom i 2 mašinska inžinjera za radionice. Detaljnije uslove za konkurs tražiti od Uprave Artilje-rijskog Tehničkog Zavoda u Kragujevcu. Izabrani kandidati imače prinadležnosti po Zakonu o Cinovnicima gradjanskog reda u vojsci; udoban stan sa umerenom cenom; honorarne časove u Vojno Zanatliskoj Skoli a upučivače se vremenom i u inostrane fabrike na nekoliko meseci radi usavršavanja. 11464 Iz kancelarije Uprave Art. Tehn. Zavoda n Kragujevcn T. Br. 8154 Kreditni zavod za trgovino in industrijo ■ LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu)-- Oltrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna oaročila. predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-sila v tn- in inozemstva safe • deposits itd. itd. itd. Brtojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon it 2040, 8457, 8548 Interurban 270« 2806 S7-L Cene malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 sgM | | v da srn mu pomije po pomti naslov aH GaGo drugo drVCt^f9 nOCQ informacijo ticoco a /A® sicer ne bo se matih 9g1amov naj p*i • f v • f los« tnamGah <21929«. 83908 Pošteno dekle zmožno vseh hišnih del, kakor tudi kuhe, sprejmem k druiinl z majhnim obrokom. Tozadevne ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod lifro »Pošteno dekle«. 83639 2 čevljarska pomočnika z vso oskrbo v hiši sprejme Pr. Travnik, Trebnje. 83681 Kuharico popolnoma samostojno ter zelo čedne sprejmem s 1. oktobrom. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 83691 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem takoj za boljše nogavice, na stroj »Ideal« št 10 — Zg. Šiška 164. 33698 Kontoristinjo mlajšo moč z dobrimi spričevali, veščo slov. ln nemškega jezika ter strojepisja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33700 Pošteno dekle zdravo in pridno, zmožno vseh hišnih del, kakor tu-di kuhe, sprejme družina z majhnim otrokom. Naslov pove ogla3o-slati na oglasni oddelek Jutra« pod »Zmožen ključavničar«. 33.834 2 čevljarska Pomočnika dobro izvežbana za razna klinčasta del? sprejme takoj v t-raino delo z vso oskrbo Janko Mladič, čevljarstvo, Raka pri Krškem. 33851 Brivskega pomočnika mladega, sprejme takoj ali po dogovoru Vekoslav Vyborny, Slovenjgradec. 33810 Nožar. pomočnika sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nožarski pomočnik«. 33843 2 kroj. pomočnika enega za boljša in enega za konfekcijska dela sprejme takoj Viktor Avberšek Pragersko. 83779 Dekle pošteno in snažno, 6taro 25 — 80 let, ki že zna kuhati, prati, likati in opravljati druga domača dela ter za popoldanske ure šivati, z Gorenjskega doma, iščem k mali družini. Samo resne ponudbe pod značko »Poštena in zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. SSfll Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši, išče za tako; parna pekarna Vojnik. 83771 Čevljar, pomočnika ti bi znal zastopati mojstra, sprejme takoj Alojzija Montanari, Slov. Konjice St. 128. 33974 Dobro kuharico z večletnimi spričevali sprejmem na Rimski cesti 18,01. 83934 Učenko s predpisano šol. izobrazbo sprejme krojačica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Zdravo dekle srednjih let, zmožno samostojne kuhe in opravljanja vseh hišnih poslov, sprejme takoj Vida Lanc, Litija 83978 Hotelskega praktikanta ki je dovršil z dobrim uspehom 8 ali 4 razrede srednje šole, sprejme hotel »Slon« v Ljubljani. 83966 Pletiljo vsestransko izurjeno sprejmem takoj, proti plačilu 40—50 Din dnevno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Res izurjena«. 84009 Učenke za strojno pletenje, pridne in poštene takoj sprejme Ana Zakostelny, Ljubljana Kette-Murnova 8. 33815 Vajenca ali vajenko sprejmem za moško in žensko krojaštvo. Istotako tudi pošteno in snažno, za malenkostno dnevno opravilo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Dva čevljarska pomočnika za močne delavske čevlje sprejme Rado Uzelac, Pla-ški. 83972 Potnike za obiskovanje privatnih strank po vsej Sloveniji, za brezkonkurenčni mno-žinski predmet sprejmem. Dober zaslužek — provizija ali fiksna plača. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nekaj kavcije«. 83690 Potnika sprejmem za Gorenjsko. Zaslužek dober. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83619 ■4 Zastopnice za 16 predmetov, sprejme takoj Josip Lfndič, Ljubljana, Komenskega u. 17. 33880 Za zastopnike velik, glaven in postranski zaslužek. Dnevno samo 2 uri dela. Vaš zaslužek: 4—5000 Din mesečno. Neprekosljiv šlager —predmet. »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 83895 Zastopniki za S. H. S., brezkonkuren-čna in neprekosliiva novost! Ta šlager imamo mi edini v celi državi. Za ta predmet je bilo že dolgo veliko povpraševanje. Vaš zaslužek: garantirano 6000 Din mesečno. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brezskrbnost«. 83894 Iščemo zastopnike! Velik n«peh! Ako napravite na dan samo 8 kupčije, lahko dokazano izborno ži. vite. Ponudbe na Industrija Vilka Weixl. Maribor 83533 Pletilja izurjena na stroju štev. 10 dobi stalno delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33911 Mizar sprejme stavbna ln pc-hišt-vena popravila ali naročila po zmerni ceni. Glince cesta IX št. 14a. 33828 faikasamte proti plači in proviziji epr&jme tvrdka Singer, Selenburgova 1. 83936 Kuharica veSča tudi vseh drugih hišnih poslov, z znanjem nemškega jezika, zdrava, z dobrimi spričevali, dobi mesto s 1. oktobrom. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kuharica 008«. 34019 Posredovalnica Hiittig — Celje išče kuharice za boljše hiše izveu Celja in služkinje za vse. Priporoča pa solidno starejšo natakarico ter dobro, prvovrstno restavracijsko kuharico. 831772 Marljivo pletiljo za pletenje nogavic na ročni stroj, veščo stroja št. 8 sprejmem proti tedenski plači 90 Din, e stanovanjem, hrano in perilom. Glede stroja po dogovoru. Naslov: Janko Krapec, Zagreb, Pejačevičev trg 12 33801 Delavec se »prejme, trezen, zanesljiv za skladišče, ki je iz-vežban v žaganju drv na cirkuilarju. Ponudbe na tvrdko: Franjo Kalan, Celje, trgovina premoga in drv. 83062 Vzgojiteljice k dvema osem let starima dekl!cam», z znanjem klavirja in po možnosti nemškega jezika naj se ponu dijo pod šifro »Vzgojiteljica 550« na oglasni oddelek »Jutra«. 83509 Prodajalko starejšo moč, dobro verzi-rano v tTg mešan blaga, sprejmem t r. k o j v večjo trgovino na deželi. Oskrba v hiši. Predpogoj znanje nemščine. Pismene oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra prodajalka«. 1 OGA Boljše dekle zdravo, z znanjem- nemškega jezika, za vse posle, ki zna tudi kuhati, sprejmem s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pridno in pošteno dekle«. 84019 Dva krojaška pomočnika samo z» velika, boljša dela sprejmem, predstaviti se osebno ali pismene ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj. Služba stalna. M. Skerbič. Trbovlje. 84012 Iščem za 1. oktober 20 perfektnih kuharic, 80 dobrih deklet, ki dobro kuhajo, S otroške varuhinje, 3 natakarice začetnice. Služinski zavod Ma-roveko 18, Zagreb. 84010 Klobučarskl pomočnik za ženske klobuke dobi takoj mesto. Predstaviti se e spričevali. Industrija 5e-šira, Zagreb, Jurišičeva ulica 10. S4011 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl oddelek »Jutra«. 83842 Potnlke-zbirače poštene In agilne, za po-večavanje slik sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji Povečevalni in fotografski zavod Staut, Kolodvorska št. 18. 83748 Trg. potnika manufakturne stroke, vpeljanega pri privatnih strankah. sprejmemo za Ljubljano in okolico, proti dobri proviziji. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod 5if.ro »Potnik 101«. 38859 Potnika- organizatorja išče veletrgovina s poljedelskimi stroji.-— Fiksum, dnevnice in provizija Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožnost 833«. 88379 Visok zaslužek jamčimo serijoznim damam in gospodom pri obiska privatnih strank Potreben kapital Din 840. Ponudbe ped »Reelna trgovina« na podr. Jutra v Marib<#u. 83048 Zastopnik za prodajo koles fci je posebno v ljubljanski oblasti najbolje uveden, dobi takoj mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolesa« — z navedbo dosedanjega delovanja v tTgovini s kolesi. 33303 Zastopnika dobro vpeljanega pri modnih trgovcih Slovenije — iSSeao. Le absolutno zanesljivi, trezni in zmožni naj pošljejo ponudbe z navedbo referenc pod »Dober zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 33472 Par sto Din dnevno vsakemu in povsod kot stalen ali postranski zaslužek. Strokovnega znanja ali kavcije ne zahtevam Jos. Vardian, Ljubljana, Križevniška ulica 5. 33476 Zastopnike (ce) za poset privatnih odjemalcev, (a prodajo zlate in srebrne robe na odplačilo išče »Alem« k d- Zagreb. Nikoličeva uL 7/1 Potrebna je kavcija ali garancija 15.000 Din. 27148 Pozor! Poak v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek daje redno za dom in poklic, edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega *alona Roza Medved, Ljubljana, Medni trg 24/ilI — nasproti Magistrata. — Uspeh pouka zajamčen, kroji po meri! 33687 Pouk v klavirju dajem dvakrat tedensko v Ljubljani — po najnovejši metodi. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 33708 Francoščino in nemščino poučuje učiteljica. Pismene prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pouk« 33558 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici štev. 11, pritličje. 33868 Klavir poučuje absolvent drž. konservato-rija (šola Ravnikar). Re-flektira 6e le na resne učence. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83655 Francoščino in italijanščino poučuje drž. izprašana učiteljica. Pouk se prične začetkom oktobra. — Gosp. Agricola, Celje, Krekov trg št. 7. 83663 Za splošno Izobrazbo poučujem svetovno literaturo. Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dipl. phil.« 33817 Nemščino In latinščino poučujem proti nizkemu honorarju. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 83816 Prodajalka mešane stroke, želi name-Sčenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv* prodajalka«. 33884 Deklica stara 15 let, se želi izučiti za frizerko aH modistlnjo. Ponudbe pod »Učenka« na podružnico »Jutra« v Celju. 33662 Manuiakturlst z daljšo prakso v večji manu-fakturni trgovini, de-tajlist in engrosist, spreten ter izvežban prodajalec, s prvovrstnimi referencami. želi premeni-ti službo. Cenj. ponudbe na ogla9. oddelek »Jutra« pod šifro »Ia moč 2500«. 33637 Plačilna natakarica dobra igralka na klavir, želi s 15. oktobrom službo v kavarni, hotela ali slitno. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zanesljiva«. 33773 Mlada boljša šivilja išče primerno SiUžbo. Sia bi najraje b kaki šivilji kot pomočnica; gre pa tudi kot sobarica, kjer je veliko šivanja in ročnih del, ali kot varuhinja večjih otrok Veseli jo name-ščenje, kjer bi so lahko priučila nemščine. Nastopi s 15. oktobrom ali pa tudi pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 18«. 33727 Trg. sotrudnik izvežban v vseh panogah mešane trgovine, spreten manufakturist. ž»H preme-niti službo. Zmožen je tudi samostojno voditi trgovino ali podružnico — katero je že vodil. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 33642 Trgovski pomočnik 19 let star, želi službo v trgovini z mešan, blagom, delikatesi ali s porcelanom Izurjen je tudi v lesni industriji. Vešč Italijanskega in deloma nemškega jezika. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna industrija«. 33706 Francoščino in klavir poučuje Aneta Potočnik, strokovno Izprašana učiteljica — vila »Roža« (pri mostu), Groharjeva cesta. Mi,rje. 83790 Poceni poučuje .nižješolce v nemščini, latinščini. matematiki itd — Na željo poučuje tudi ljud-skošolce Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh 84«. 83589 V prepisovanje na stroj sprejema delo na dom gospodična Delo hitro in brezhibno. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Nov stroj«. 32958 Gospodična vešča strojepisja, stenografije in pisarniških del, išče- primernega mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra referenca«. 83633 Agilne zavarovalne zastopnike vseh krajih Slovenije če Prva jugoslov kolesarska zaščita v Maribom, Gosposka ulica 20. 33408 iS? Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodaio državnih vrednostnih papir, iev In zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«. Beograd. Obillčev ve-nac b'. 25 206 Krpanje perila ln nogavic se izvršuje poceni v Rihariovi ulici 6 — klet. 33947 Reliefne vezenine so kras vsaki sobi. Pouk In pojasnila Brezplačno. — Josip Lindič, Ljnbljana. Komenskega ul. 17. 33881 Osmošofec Išče inštrukcije. Dopise sa oglas, oddelek »Jutra« pod »Uspešno«. 88617 Modema šola novih Jezikov Francoščino nemščino, angleščino, italijanščino tn ruščino poučujejo samo akadem. naobraženl predavate!]! vsak ▼ svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz in dr.) v skupinah in posameznike. Istotam nemški otroški vrtec Vpisovanje vsak dan med 6. In 8. uro zvečer na Go-sposvetski cesti štev. 16, pritličje — nasproti Koli-zeju. Začetek tečajev 1. oktobra. 82700 Klavirski pouk dajem po najboljši metodi in zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82989 Klavir poučuje po izkušeni metodi gospodična. Vprašati na Mestnem trgu 12/31 82992 Gospodične ki žele zase šivati perilo, sprejmem v pouk. Goričan Marija, vila Rozinka — za Bežigradom. 88371 Prva oblul. koocesljonirana šoferska šola Camernlk. Ljubljana iJugo avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični vouk m praktične vožnje n» različnih moder nib avtomobilih, s pričet kom vsakega orveg« 254 Inštruktorja za dijaka VI. realne gimnazije iščem. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«. 33935 Klavirski pouk po edini pravilni metodi Pod Trančo 2/n — desno. 33937 Dekle poštena in zanesljiva, vešča kuhe, išče službe pri boljši manjši družini. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3Š682 Šivilja vajena vsega dela. išče mesto pomočnice. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33869 Mlad gospod absolvent srednje šole — vešč perfektno italijanščine, išče zaposlenja. Sprejme rsako delo. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka cena«. 83014 Dobra šivilja za obleke in perilo, zaradi Tireselitve gr,- šivat na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83821 Trgovski pomočnik agilen In v mešani stroki povsem dobro verzi ran dobi stalno mesto. Biti mora vo*aščine prost in dober prodajalec. — Ponudbe na unravo »Jutra« v Mariboru pod »Dober prodajalec«. 33555 Lesni manipulant samostojen — s šestletno prak«o. ravnokar vojaščine prost, oonolnoma veTZi-ran v vodstvu več'e lesne lndn«triie, Mi stalno na-meščenie. C"ni. ponudbe na na«!ov: Tone Vrmnol-šek, Sv. Lenart, Brežice 33407 Tr?Ov«lr| vatenec 16 let star, ki 6e že 1 leto uči v trgovini meš. blaga, radi opustitve iste, išče mesta v kaki večji trgovini za nadaljni uk. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33576 Železostrugarski Pomočnik prvovrsten in z večletno prakso, želi službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stru-gar«. 33789 Gospodična Nemka, z večletnimi spričevali, išče mesta k otrokom ali kako drugo zaposlitev. Ponudba prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Mari bor«. 33796 V pletarno kot praktikant želi vstopiti mlaid gospod, ki ima nekoliko prakse iz modernih vzorcev Pariza. Ponudbe pod »Praktikant« na podružnica »Jutra« v Mariboru. 33797 Vinske sode 5 razloženih, od 25—80 hI proda Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 88670 Prodajalka vešča slov., hrvatskega ln nemškega jezika, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83443 Mesto vzgojiteljice želi gospa, z znanjem nemščine in klavirja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 30«. 83932 Gospodična želi službo gospodinje in kuharice k vdovcu, event. samskemu gospodu. — Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbna gospodinja«. 83992 Modistinja želi službo za t a k o j v Ljubljani ali kje drugje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Modistinja 014«. 34014 Službo skladiščnika sluge ali kaj sličnega želi Ivan Ofolnik. Kodeljevo 9 Nudi garancijo v nepremičninah. S3967 Kotdesna roka gospodarju gre vsestransko izkušen priv. uradnik, 84 let star, vešč poleg naših jezikov tudi italijanšEin« in nemščine, z dolgoletno prakso. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izkušen«. S3968 Gospodična z daljšo prakso, išče nameščen ja za prodajalko aU blagajničarko kjerkoli. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajničarka«. 83990 Zaboje raznovrstne velikosti, v»e porabljive, prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 83943 Interesente iščem za odkup patenta — oziroma licence dveh mno-žinskih predmetov. — Ponudbe na naslov: Al. Ka-riž, Ljubljana, Kodeljevo št. 258. 83985 Lončena peč * dobro ohranjena naprodaj T Bohoričevi ulici štev. 9. 34002 6 lončenih peči razne velikosti, skoraj navili, naprodaj r Ljubljani. Skrabčeva ulica 7. 83997 Kraški marmor za grobnico, vrata za garažo, žičnate vrvi in ko-nopne proda F. Cvek, Kamnik. 83803 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za moško kelo — Poizve se t Hradeckega vasi 28. 32755 Puško SchBnauer. 8 mm, za kroglo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33865 Čebelarji, pozor! Poceni prodam nov letošnji kom-jfletra čebeljnak z vsem orodjem ter 8 Zni-daršičevih panjev (5 polnih) In 9 kranjlčev praznih. Vprašati in ogledati pri Ani Zorinc, Trbovlje X. 33804 Komplet, stolnico s plahto za sejme ln pudl za trgovino prodam. Vprašati pri Ani Zorinc. Trbovlje I. 83805 Uradnik knjigovodja in dopisovalec, verziran v lesni in industrijski stroki, tudi prvovrsten godbenik, išče na-meščenja Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Stalno 1889«. 33799 Mesar, pomočnik izurjen y vseh mesarskih panogah, želi stalne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33168 Krojač dober delavec, trezen, z lastnim orodjem in obrtnim listom Posebno izvežban za usnjate suknje, išče stalnega namesčenja pri kakem podjetju a'i tovarni. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33842 Boljša šivilja želi preskrbeti dobro mesto svoji pomočnici, ki je imela pri njej 3 leta učne in 1 leto pomočniške dc-be, je zelo pripravna, poštena, vestna in spretna v šivanju. Ponudbe na poštni preda! št. 6, Sv. Peter v Sav. dolini. Mesto gospodinje tudi na deželi, že'i poštena gospodična, dobra gospodinja. pri nemške govorečem gospodu. — Ponudbe pod »Skromne zahteve« na podružnico Jutra v Mariboru. 33780 Vrtnar vešč v vseh panogah, sedaj t službi, išče stalno mesto samostojnega vrt narja ir. oskrbnika na gra ščini ali kje drueje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna vrtnarska služba«. 88470 Kjučavmičar vajen tudi pisarniških poslov, % znanjem srbohrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83938 Natakarica želi premeniti službo, najraje na deželo, zmožna kuhanja, event. sprejme tudi službo gospodinj«, je poštena, zanesljiva. Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Nastopim lahko takoj«. 33973 Žagovodja z 32 letno prakso išče na-meščenja. Je specijalist v hrastovim, parenju buko-vine in vseh vrst lesa, kar pripada lesni industriji. — Nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Žagovodja 46«. 33975 Kroj. pomočnik z dobrimi spričevali, trezen in zanesljiv, išče — četudi proti manjši plaSi — službe v mestu ali kakem večjem kraju, da se temeljiteje še izuri v svoji stroki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Krojaški pomo&nik«. 34008 Trg. sotrutfnica želi takoj spremeniti 6voje mesto — najraje na deželo Nekaj mesecev gre tudi brezplačno. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 883«. 83519 Trg. učenko s 4 razr. meščanske šole sprejmem v trgovino meš. blaga. Stanovanje in hrana prosta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pridna«. 33559 Mesto prodajalke najraje v mestu, tudi pa v večji trgovini na deželi — želi gospodična. — Dopise pod značko »Vestna prodajalka«. 83562 Zaposlitve iščem v popoldan, urah v knjigovodski ali tej podobni stroki Sprejmem tudi delo na dom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 83«. 33538 Mesto sobarice ali k enemu otroku želi holjše dekle (šivilja), staro 1« let, ki govori slov., nemško in deloma srbohrv. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra« 38635 S 30 % popustom nrodamo še en sadni mlin in eno prešo. Pišite takoj Brezalkoholni produkciji. Ljubi iana, Komenskega ul ti. 17. 88878 Lipovo cvetje arnikove korenine in suhe borovnice proda Albert Verdnik, Šmartno — pošta Slovenjgradec. Otroška pis. mizica poceni naprodaj v Streliški ulici 32. 33847 2 nagrobni svetflfk 2 viseči svetilki naprodaj v Sv. Florjana ul. 5/11 83836 Radi preselitve trgovine prodam vse predmete, dokler traja zaloga, s popustom 60 odst. Po služite se Izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka Belihar & Velepič, Mestni trg 18. 33838 Vinski sodi 300 lit. naprodaj. Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 21 S3781 Hrastove kadi za namakanje sadja, v najboljšem 6tanju, velike, proda Novakovič, Ljubljana Kolizej. S8152 Več železnih sodov po 800—400 litrov proda zelo ugodno Jane, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1 83151 Za konzerviranje določene doze proda poceni Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Komenskega ul. 17. SSS!t Nagrobni spomenik iz belega marmorja poceni naprodaj. Vprašati na Rimski cesti 9, vrata štev. 15. 88927 Skobelnik (Hobel-bank) malo rabljen i« železen štedilnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83912 Leseno steno 4 X 3.20, zložljivo, s st»-klenimi vrati poceni proda T. Pegan, Stari trg St. lla 83916 Za karbkfaio razsvetljavo kandelabre, kotle, obločnt-ce itd. ugodno proda Sterk — hoteJ Bellevue. 83945 Otroški voziček fin ln dobro ohranjen poceni naprodtj v Ljublj^il, Mestni trg 6,H. 83897 Galanterija fVoboko pod ceno napro-aj pri tvrdki K e n d a v Ljubljani, Mestni trg. 88580 Rodu Radio-aparat turistu vsk;, zelo majhen, dvocevni, moderni, manjii štiricevni in prvovrstni anodni aparat, z 12 odcepi proda Jakopič, Celovška cesta 23/1 (Cekinov grad) cd 12.—14. ure. 33866 Radio Neutrodyne, petcevni, moderne konstrukcije 1929 — prestava za uporabo 2, 8, 4 in 5 žarnic, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33634 Radio detektor kompleten, 2 para slušalk vse novo prodam za 300 Din. Poljanska cesta Hrastove sode od 100—600 litrov, r najboljšem stanju proja Novakovič, Ljubljana. Kolizej. 83150 Male kadi do 3001 ugodno proda Novakovič, Ljubljana. Kolizej. 83149 Stavbenik), pozor! Silicium brusilne drsalce za brušenje terazzo, umetnega kamna ima vedno v zalogi Feliks Toman n»!., Ljubljana, Resljeva cesta št. 88. ----- Steznike in nedrčke najceneje nudi tvrdka A. Besednik. Ljubljana, Selenburgova uL 6 202 Premog ln drva prodaja Jereriek. Vodmat 800 Vse na obroke: Kolesa sa gospode ln da me. motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivi-IJ« la privatnike, žepne ure za gospode in dame. stenske in budilke ter raz ns vrste gramofonov, pro dajamo na dolgoročne ma le obroke vsakomur Pc šljite natančni naslov pod šifro »obrogr« na oglasni oddelek Jutra in mi Vam pošljemo takoj . našega za stopnika na dom. 187 Radio U 8 . osemcevni, t rom. anten* in Radione univerzal aparatom za priključek na iz. menični tok, ugodno prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutrs«. 83504 Radio - Tesik jako selektiven, tricevnl Neiitro Autodyne, 800 do 2000 m, Tador akumulator in pritikline, radi selitv« predam za 2000 Din. Pismene ponudbe na Ekspozituro »Jutra«, Ljubljana 1 pod »Radio«. 3S544 Elegantno kočijo e streho, dvovprežno, do vseh podrobnosti najsolid-nejše izdelano, z vsemi pritiklinami takoj prodam. Kočija je vsled {zbornih vzmeti izredno prijetna za vožnjo Cena 3000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodna ponudba«. 83506 V!>• ln kuhinja išče enaka brez otrok. Ponndb. na oglas, oddelek »Jutru ped značko »Mirna stranka 27« 8827 Stanovanje 2 «ob, kuhinje in pritijin išče mirna, odrasla družina proti primerni najan-nini, za takoj. Cenj. k>-nudbe na oglasni oddeek »Jutra« pod »Veeten planik«. 83199 Stanovanje 2, event. 3 sob s pritlki-nami želi mirna stranki. Na željo plača 8 mesem na Stritarjevo ulico, cpdam boljšemu stalnemu gispodu. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. S3718 Opremljeno sobico z elektiično razsvetljavo tal o j oddam na Poljanski cejti 54. pritličja. i Krasno sobo solnčno, v novi viK, e po-ebnim vhodom in elektriko takoj oddam prazno ali opremljeno gospoda ali gospodični. Naslov V ogl. odielku »Jutra«. 83867 Mesečno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo oddam s 1. oktobrom za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra Lepo, prazno sobo s strogo separiranim vhodom, v neposredni bližini šentjakobske šole ali poštne direkcije takoj oddam samostojni, starejši dami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oktober 100« 8S874 Sobo prazno ali opremljeno, veliko ln svetlo, s posebnim vhodom in elektrike oddam. Primerna tudi za pi samo. Ljubljana VII, Ga silska cesta 8. Opremljeno sobo v novi vili blizu viaide oddam s 1. oktobrom solidnemu gospodu. Vprašati na Groharjevi ceeti št. 7, visoko pritličje. Sobico v mestu ali kje v bližini, z elektriko in posebnim vhodom išče akademik. Daje tudi instrukcije. Ponudbe ( navedbo cene na oglu. oddelek »Jatra« pod Šifro »Svetla«. 83453 Prazno sobo išče mlad, soliden gospod. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Skromna«. 88792 Sostanovalca sprejmem za 150 Din. K»-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. Prazno sobo parketirano in z električno razsvetljavo oddam za Bežigradom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. Kot sostanovalca iščem boljšega, solidnega gospoda. Mirje, Bogišičeva ulica 5. 83921 Opremljeno sobo takoj odda Prešeren v Sp. Šižki, Tržna nI. 5. Sobo solnčno, parketirano oddam takoj boljšemu gospodu v Ilirski nlici 27/p. Gospodična Išče me«, sobo ali kabinet. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi november«. 83713 Sobo prazne ali opremljene odda s 1. oktobrom Papler, Podlimbarskega 40, zraven nove oerkve v Šiški. 83715 Opremljeno sobo solnčno, s separiranim vho dom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelka Jutra Opremljeno sobo ■ souporabo kuhinja oddam vdovi brez otrok. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 83984 Opremljeno sobo zračno in solnčno, s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 33987 V Kranja aH !• ljuie v predmestja išče samski gospod opremljeno sobo ali neopremlje-no stanovanje • 15. oktobrom ali 1. novembrom, in sicer: S sobi (po možnosti 1 z balkonom ali verando), kuhinja, potrebne pritikline, električna luč in če mogoče kopalnica. Ponudbe z navedbo najemnine do 6. oktobra na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le-toviščar«. 83442 Sostanovalca sprejmem na Cankarjevem nabrežja it. 7/II — levo. 83764 Elegantno sobo s strogo separiranim vho dom išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo separirano«. 33976 Zračno sobo oddam na Recljervi cesti. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Dvpisl Ločenec ne po lastni krivdi, 188» gospodično. Dopise slovensko ali nemško > sliko ia polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod iifTO »Obrtnik X«. Soliden gospod v »talni »luibi, • 70.000 Din gotovine, želi resnega znanja z zdravo, primerno premožno gospodično, gospodinjsko nao-braženo in čiste preteklosti, v starosti do 28 let. Neanonimne dopise po mogočnosti a sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blago arce 21«. 83721 Skupni napredek Pismo prejel šele 26. septembra. Radi tega moj neupravičeni izostanek. Odgovorite direktno, oni naslov zadostuje, kje in kateri čas mogoč sestanek. — Prost 6oboto aU nedeljo. Šumar Vrh. 88754 Želim znanja s boljšim gospod-om. DopJ-se na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Blondinka«. Visoka 158 cm taža 55 kg — Ljubljana. »Plemenitost*. Znanja žeU 48 let star vdovec, naobra-žen In simpatičen, s dvema odraslima sinovoma^ v dobri in stalni službi ter posestnik, z dobrosrčno in pošteno gospodično ali vdovo, ki ima veselje do gospodinjstva in nekaj premoženja, za takojšnjo ž»-nitev, staro 88—48 let. Le resne ponudbe s pravim naslovom, sicer v koš, — 5« mogoče s sliko, katera t* vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreč>en dom«. Tajnost strogo zajamčena. 83940 Plesalca Išče gospodična v svrho ^knjv nega posečanja ples. vaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tango« 83941 V svrho ženltve želi znanja z gospodično, pošteno in pridno gospodinjo, s nekaj premoženjem, pošten 401eten fant z lepim posestvom in dobro samostojno obrtjo v Ljubljani. Ponudbe pod »Zvesta« na ogL oddelek: »Jutra«. 33840 Gospodična dobra gospodinja, a sobno in kuhinjsko opravo, išče znanja v svrho ženitve, a starejšim solidnim gospodom, na dobri poziciji. — Resne ponudbe * polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Šivilja 83«. Majhno sobico lerpo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščem s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Intra«. 83970 2 veliki prazni sobi v eno se lahko poetavi Ite-dllnik, takoj oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 33991 >4B B& 84017 Sobo oddam tako; Cek>viki cecti Sobo oddam takoj v centra mesta. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 83998 Prazno sobo takoj oddam v LJubljani — za Bežigradom, Staničeva nlica 6. 83S61 Sobico ■ elektriko, vhod skozi kuhinjo oddam gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33950 Prazno sobo tudi izven mesta išče mirna ln solidna oseba. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Solidna 46«. 83946 Starejša gdč. bi poročila inteligentnega invalida. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Miren dom«. 38853 Pletnm stroj Dubied 8/60, skoraj nov, prodam ali proti odškodnini posodim Ponudbe pod »Dubied 8/60« na oglasni oddelek »Jutra«. 83861 PletDnl stroj Popp it. 10, skoraj nov, s vsemi pritiklinami zelo ugodno proda B. Cerne, Gorje pri Bledu. Pletilnl stroj Popp St. 8 prodam. Nasta* v oglasnem oddelka Jutra Stabilna lokomobila Wolf 1908, 28/35/44 HP, predknrjava, še v obrata, trakovna žaga (BandsSge) 90 cm, parni kotel z armaturo, 46 m*. 8 atm. naprodaj. Kupim dinamo 220 V, 1 Kw. Tehnični biro inž. Schmidinger, Celje. S3770 Bencln-motor 10 HP, fabrikat Langen-wolf, stabilen, malo rabljen, zamenjam za vozeS bencin-motor 8—5 HP. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bencinmotor« 83923 (Velecenpene chcrnstvo t Z veseljem naznanjam, da vsak lahke nabavi pri meni od danes naprej eramoloa po zelo znižani ceni. Ravnokar sem prejel najmodernejše, električnim potom posnete plošče, katere dobite v največji izfcirj pri meni. Prodajam tnJutra«. Za rezanje salame modam poceni stroj nmm-ka »Weetfalia<. Poljanska cesto SS. 83822 2 polno Jarem nika rabljena, 650 mm Širine, ▼ celo dobrem stanju naprodaj. Ogloda te jih lahko t ©bratu. Cenj. ponudbe pod lil« o »Polno jaremnik 650« ca ogiacni oddelek »Jutra« 83747 Jaquard stroj (motorni) Star. 10, 120 cm dolg, ekoraj nor ugodno naprodaj. Naslov ▼ ogla«. Oddelku »Jutra«. 83473 Entel šivalni stroj sa pro?ivanje pletenin telo ugodno prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 33474 Čevljarski stroj levoroSni, ekoraj nor, po ugodni ceni prodam — aH Kamenjam za motor. kolo. Pojasnila daje Franjo Ma-}er, LJubljana, Dunajska eeea »/m. 33603 Žage - Remscheid Oaterice ln rsnecljanke, »talna laloga vgeh vrat pri Rudolfu Derlaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 88. 211 Strojno pletiljstvo Je edina ugodna prilika ta takojšnjo dosego dobrega laelužki in lastnega pod- i'etja brei posebnih rtroS-:ov ln tamude 6aea Učne teSaje s* lahko nastooi T«ak dan. Najboljši pletilni »troji >Walter« vedno v veliki iibiri na talogi F Kos. Ljubljana. Židovska St 5. 191 Pisalni stroj nekoliko rabljen kupim, najraje znamke >Mignon«. Jožko Zupan, Mengeš 134. 83873 Pisalni stroj tudi starejši, v vsakem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroj«. 83719 Pisalna stroja Oliver in Remington, oba dobro ohranjena ugodno proda Jos. Zidar, Dunaiska cesta 31. S3901 Kratek klavir zelo dobro ohranjan naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 83546 Gramofon nov, prodam za 400 Din. Poljanska cesta 83. Pes volčje pasme ki silil na ime >Nero«, »e je izgubil. — Odda naj •» proti dobri nagradi na naslov, M ee nahaja v egl. oddelku »Jutra«. 88&S0 Dobermana lepega, z rodovnikom, prodam. Naslov ▼ oglasnem odd. »Jutra«. 83808 Bolezni, več kot sto imamo ali mnogih zdraviti se mamo. — Tozadevno IrvešSa zaupno: Josip Jlof, Slov. Konjice. 8S&49 Urarska popravila izvršuje najceneje ln naj-precizneje Franc W01fing, urar, Gosposvetfka cesta 12 33804 Fflc klobuke najmodernejše. Zelo nizke cene. Popravila 80—00 Din. — Se priporoča cenjenim damam Stember-ger Rei, Dunajska c. 9. Preproge perzijske ln Smyma »prejmem v popravilo po zmerni oeni. Ji a željo pridem pogledat ca dom. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Preproga«. SS7S2 Jože Gregor ln prvovrstna krojaška obrt, se priporoča gospodom in damam. Marmontova ulica št. 19. Na Mirju. 83094 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra čast* £5. 812 Modni atelje Dular Ljubljana, Turjaški trg 2 n nadstr., (skozi dvorišče) naznanja eenj damam, da izdeluje plašče, kostume in druge vsakovrstne obleke po najmodernejših krojih in nizkih cenah Moda dunajska in pariška. 197 Za trajno kotiranje z najnovejšim Majrerjevim aparatom M priporoča damukofrlzeivkl »alon En gelbert FranchettL Ljul> liana, Dunajska eesta 20 166 Dolg klavir «elo dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33750 KLAVIRJI! Svarim prei nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev! Kupujte na obroke I od Din 400.— prve svetovne fabrikate: BSsendorfer Steinway. F8r-ster, H81zl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le eod. izvedenec in biv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 8. — Velikanska izbira vseh glasbil is strun. 193 Kovčeg gramofon prvovrsten poceni naprodaj — Roš, Za jrradom štev. 1 84015 Skrbi In pota Vam prihrani socijalni zavod »Marstan«, Maribor, Koroška 10, za razna naročila, nasvete v gospodarskih, važnih življenskih vprašanjih — brezobrestno posojilo (navodila) — zidanje,. nakup, prodaje, najem posestev, obrtnih, trgovskih in stanovanjskih hiS. Ponudbe brezplačno. Vprašanjem priložiti znamke. 83798 Najrazličnejše predmete dobro kupite in prodaste v Agenturi in komisijski trgovini. Študentcvska ul. št. 7, Ljubljana. 33814 Pozor! Dober zaslužek. Prianfaio dobro ohranjen po ugodni eeni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33S Konja ponny dobrega vozača, kakor tudi tovorni avto znamke Ford poceni proda Adolf Bern-hard, Maribor, Aleksandr. eesta 51. 83550 5 srn (S srnjaka) ugodno pr«1'1 Andretto, Vič 91. 33871 Papigo kramo, že več besed tz govarjajočo ter druge male vrste papige proda Vinko Vidmar, pekarna, _Ze. lena jama. Majhno opico v velikosti veverice proda Vinko Vidmar, pekarna — Zelena iama. 33863 Psico čistokrvno angleSko pod-gančarko (Rattfer), 8 mesecev staro, proda Hilda Plohi, Mestinje-Podplat 83560 Podganarje 8 tednov stare, sekane, čistokrvne psičke po 200 Din in paice po 150 Din. * kupiranim repom proda Oskrbništvo »Kraljev vrelec«, Kostrivnica-Podplat Za jesensko sajenje i nudimo v raznih sortah in velikostih: sadno drevje, konifere, drevje za okras in drevorede, okrasno grmičevje, ple z a 1 k e, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice itd. Cenik zastonj. Uprava velepo- sestva Tišina, poŠta Bankovci (Prekmurje) ProdalaSce za naše švoclske .posnern- 1 sike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu Tebaa" družba z o. z Liubiu na, Mestni trg 25/1 lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - Slovenija Tel. Jnterurb. 32 Pozor ženini in neveste! 2IMNICE (matraoe), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, io tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg St. 7. »CONTINENTAL« najboljši pisalni stroj nad 400.000 v rabi. Samo-prodajc.: IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telei. imt. 2434. Kupujte pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu! Mv. zakramenti za umi r a joče, bapivdaroo za večno natisnil srvoije oii naš predTagd papa, stari pai», brait itd. gospod Ivan Žargi trgovec bi posestnik Dragega pokoirniika preipeljemo v Kamnik, kfler bo v pone-deHielk, dne 30. seipiteimbra ob 5. uri popoldne položen k večnemu poičittou v lastno grobnico oa mestoiejn pokopaK5£u na Žalah. Sv. maše se bodo darovale pri oo. frandiSkanib ia v lanri cerkvi. Kamnik, dne 28. septembra 1929. Maks Žargi, sdtn; Mlml Žargl roj. We!W, slmaha; Zlatko hi Maksi, vnuka ia ostalo sorodstvo. Lavric Company (Ijondon) LTP.f London PREVZEMA IZVEDBO VSEH TRGOVSKIH IN FINANČNIH POSLOV Z VELIKO BRITANIJO — ZLASTI PROD AJO HMELJA IN DRUGIH POLJSKIH PRIDELKOV. IŠČEJO SE ZASTOPNIKI IN KONCESIJONARJI ZA RAZLIČNE ANGLEŠKE IN FRANCOSKE IZDELKE — NADALJE PRVOVRSTNA PISARNIŠKA MOČ ZA STRASBOURG. — DOPISI V POLJUBNEM JEZIKU SO NASLOVITI NA OSREDNJO DRUŽBO. J. Lairič & Cte.9 a r.l. Strashourg., Francija 4 me dn V. M. aux vlns, braso|avi: Iiavrid, telefon: 519 In 4927 Ure, $Catnino in &re6rnino kupiite naJboJjSe in najcenejše pri stari, priznam tvrdlki H. SUTTNER, LJubljana, Prešernova niica 4, pojej frančiSkan^k« cerfcve. Največja ln najsolldnejla raizpoSl-Ratoicav RaapoSUa v vse kraje tu-tn inozemstva. Zahtevajte brezplačni cenile H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokofirana tovarna ®r v Svioi, zn amk KO, OMIKO, AXO China »rebrno jedilno orodje s 50-letao pismeno tovarniško garancijo. , apoteka K SEME LIC DUBROVNIK m. Mnogim ni znano da bolečine v želodca ta črevesju, fiavo-bol, nervocnost, uespatnle, slab apetit m bemerokK nastanejo vsled slabe prebave, katere vedno itreMe in oedravi pognani elžksir FIGOL. Uvedte se tura$ta.n. V »Veliki Bratski« najdeš vse, kar človek potrebuj« vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, soenčnjmi, toicimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — so ločne ka lunine mrke; — turam« spre. mernbe; — ko-ledar ta pravoslavne to protestante; — poštne določbe za Jn»-gosta/vflo; — Jeetnnioe za loolke na menice, poboitnrice, kupne pogodbe in račune; — konzulate t/ttKh držav v Ljubljana Jn Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekm>urja, Atedffiim/unjiu io v Julijski Benečiji; — progtfed o koncu brejosti živine; — tabete hektarov v oraSih; — popis vseli vai&nfih domačih ta tujih dogodkov v preteklem let«; — tabel« za račanairtje obresti; — življenjepise važnAh in odličnih oseb s dEkami; — oananila predlmetov, ki rabi kmetovalec in žena v h®i. .VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večEh trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. t Ljubljani. CIRKUS KONRADO svetovno podjetje L reda dospe v Ljubljano (Tivoli) ter priredi v torek 1. oktobra 1929 ob 8. zvečer senzacij onalno - otvoritveno predstavo! Umetniki svetovnega sftoveis«. 40 plemenitih kond, sloni kamele, dromedarfi, lame, cebr« ter fodidsfoi fcebu s ed&n&tvenimi rovaijanji. Kcoradovi mogočni levi in grupa, tigrov. Beffi io najavi medvedi, leopardi ter volkovi Nfcakršen falra temveč vse v živem stanja, vodno pri vsaki predstavi. Koaradovi jjajlbolS&i jaihafas TOeftrtM svete, dkv® čerksski, JeroJeci, Jokeyi tec »Saito mor-tate« JezdedL Vsaka predstav* vsetortje 25 s«fflac4i. Pri visafci predstavi sodledluje Votasova sfctt-ipflna, 6 oseb na nihajočem trapecu, oa^veči« atrakcSja v erakra (leteči kjudje). Kooratovf n-aflboiJK eriniSka koimdki, kSovoi ia AvgmsM r svofjdh nedosesSoviih nastopih. Z eno besedo: Ogromen program, kS g? do sedaj ie noben cirkas ni iimeJ prffilke pokazati. Predivo bombaževo, za vse industrije v vseh številkah in vsake vrste ima vedno v zalogi tvrdka A. Romano, Zagreb Boškovičeva ulica 15. Tel. 5193, Brzojavi: DIANA. 207 Na]bol]Si t materijala in konstrukciji in najlepši v opremi so ftivftlnl stroji in kolesa „Gritzner'< in „Adler»« za dom obrt in industrijo le pri JOS. PETEUNC UMOIMM mI(| Mtarmtfi ifMiuHka tk (Ml j«Hi ranal* braz^Mn Večletna garaneija Zahtevajte ponudbe