F'dini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.:« Velja za vse Mo... $3.00 Ima lO.OOOtvtrocnikov:- 0] The only Slovenian ck.. in the United States? 1 list slovenskih delavcev v Ameriki Issued every day except Sundays and Holidays EE0 TELEFON PISAJLNZ: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Clas« Matter, September 11, 1»0«, at the Fort Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 8, 187t, > TELEFON PISARNE: «87 CORTLAND! NO. 160. — ŠTEV. ICO. NEW YORK, FRIDAY, JULY 9, 1915. — PETEK, 9. JULIJA, 1915. VOLUME XXTn. LETNIK XXIII, NOVE BORBF MED ČRNOGORCI IN AVSTRIJCI. RUSI DOBIVAJO PRI KRASNIKU OJAČENJA, AVSTRIJCI IN OGRI SO PODPISALI ŽE NAD ŠTIRI MILIJARDE VOJNEGA POSOJILA. — RUMUNSKA NI ZADOVOLJNA Z BES ARABIJO IN BUKOVINO, PAČ PA HOČE TUDI SEDMO-GRAŠKO. — ČRNOGORCI SO IZGNALI IZ SKADRA AVSTRIJSKEGA KONZULA. — POSVETOVANJE GRŠKIH DIPLOMATOV. — ARMADA NADVOJVODE JOSIPA FERDINANDA JE ODDALJENA 100 MILJ OD ŽELEZNIŠKE PROGE BREST— LITA VSK—VARŠAVA. -o- sovražniškc postojanke pri Avi Burmi in napravila zaveznikom veliko škodo. Londonsko poročilo. London, Anglija, 8. julija. — Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 8. julija. — C rad no poročilo vrhovnega ar-madnega vodstva se glasi: Na jugovzhodnem bojišču je položaj med Dnjestroin in gorenjim T<-kom reke Visle neizprenienjen.! Dopisnik je sporočil nekemu tu-Zapadiio od Visle smo zavzeli z j kajšnjemu listu sledeče: naskokom več sovražniških po-1 -*0 turških jetnikov je izjavilo, stojank. i da se bo turška armada v najkraj- Xa vzhodnem bojišču smo odbili pri Kovnu močan ruski napad in pognali Ruse z velikimi izgubami v beg. Pri Stegni, severovzhodno od Prasniša smo zavzeli nekaj sovražuiških strelnih jarkov. Z zapadnih bojišč. Boji pri Souchez, Francozi so pridobili zakcpe, a so jih zopet izgubili. — Ostri artilerijski boji. PRI APREMONT. Zapadno od Apremont se vrše noč in dan bitke in Nemci vstrajajo v svojih postojankah. Rusi so dobili ojačenja. Dunaj, Avstrija, S. julija. — Avstrijski generalni štab naznanja: Na Rusko Poljskem prav dobro napredujemo. Rusi so dobili zadnji čas velika ojačenja in branijo z izvanredno hrabrostjo svoje po-zieije. Ob reki Bug se ni ničesar posebnega pripetilo. Pri Zloti Lipi smo odbili vse sovražniške napade. Ruske izgube. Berlin, Nemčija, 8. julija. — Iz privatnih poročil je razvidno, da koncentrirajo Rusi v vzhodnem delu Galicije močno armado, ki ima nalogo zaustaviti prodiranje Nemcev in Avstrijcev. Ruski vojaki. ki se nahajajo v tem delu, bi bili izvrstni, če bi bili malo bolj izvežbani. Petrogradsko poročilo. Pctrograd, Rusija, H. julija. — Ruski generalni štab naznanja, da je zaenkrat ustavljeno prodiranje zavezniških čet. Armada generala Josipa Ferdinanda, ki je nameravala zavzeti Varšavo, je . topila v defenzivo in se je že na nekaterih mestih umaknila. V ponedeljek in torek so vjeli Rusi v tem okraju preko 4000 vojakov in zaplenili precej vojnega inaterijala. Vojaški strokovnjaki so mnenja. da bosta zaveznika nadaljevala s prodiranjem, ker imata na razpolago zelo močno artilerijo. Nem«-i in Avstrijci poslužujejo tukaj ravno iste metode kakor v Galiciji in Bnkovini. S svojimi težkimi topovi razdenejo najprej vse. kar jim je na poti, potem pa začno v obliki klina na več mestih obenem prodirati. Vojno ministrstvo pravi, da je sedaj situacija ravno taka kot je bila v začetku vojne. Armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda prihajajo vedno nove čete na pomoč, toda dosegle ne bodo veliko, ker so sedaj oddaljene celih sto milj od železniške proge, ki veže Brest— Litovsk z Varšavo. Enver paša. London, Anglija, 8. julija. — Dopisnik tukajšnjega "Tirnesa" je sporočil iz Mitilen: Poročilo, da je bil nemški gene-ral L i man pi. Sanders, vrhovni poveljnik turške armade, na Gali-polisu ranjen, se potrjuje. Jetniki so izpovedali, da je prevzel sedaj vrhovno poveljstvo Enver pa-s000 turških vojakov. Turkom ob-ljubujejo, da bosta Avstrija in Nemčija poslali na Galipolis nekaj svojega vojaštva, toda vsak, ki je količkaj pameten, lahko prevdari. da se to ne more zgoditi. Po preteku nekaj tednov bo že celi polotok v rokah zaveznikov. Avstrijci in Črnogorci. Dunaj, Avstrija, 8. julija. — Avstrijski generalni štab naznanja. da so vprizorili Črnogorci pri Trebinju močni napad, tenia avstrijska artilerija jih je pognala v beg. 6. in 7. julija so se zopet začeli boji med Črnogorci in Avstrijci. Ker smo pognali G. julija Črnogorce v beg. so nas naslednjo noč napadli. Naša artilerija je bila na svojem mestu in je izborno rešila svojo nalogo. Črnogorsko poročilo. Cetinje, Crnagora, 8. julija. — Vojno ministrstvo naznanja: — 4. in -">. julija so napadli Avstrijci črnogorske postojanke pri Grabo-vu. Vnela se je vroča bitka, v kateri smo zapodili Avstrijce nazaj. Vse vesti o našem porazu, ki prihajajo z Dunaja, so neresnične. Mi se nismo umaknili, pač smo pa na vseh točkah napredovali. Avstrijski konzul izgnan. London, Anglija, S. julija.. — Reuterjev poročevalec je sporočil iz Skadra. da so Črnogorci izgnali iz Albanije avstrijskega konzula in vse njegove uradnike. Veliko avstrijskih podanikov so aretirali ter jih prepeljali v Črnogoro. Zavzetje Skadra. Cetinje, Črnagora, 8. julija. — Ko so Črnogorci zavzeli Skader v Albaniji, so zapovedali prebivalcem. da morajo izročiti vse orožje in municijo. Prebivalstvo se je povelju brezpogojno pokorilo. Posvetovanje grških diplomatov. Berlin, Nemčija, 8. julija. — Iz Aten je dospelo poročilo, da bo sklical grški kralj Konstantin konferenco grških diplomatov, pri kateri bo navzoč tudi bivši grški ministrski predsednik Venizelos. Vsem se čudno dozdeva, zakaj bo povabil tega diplomata, ki se je vedno zavzemal za to. da bi se Grška pridružila zaveznikom. O čem se bodo diplomati posvetovali, ni še nikomur znano. Stališče Bolgarske. Berlin, Nemčija, 8. julija. — Zaveznikom se dosedaj še ni posrečilo dobiti Bolgarske, Grške in Rumunske na svojo stran. Iz Sofije poročajo, da bo ostala Bolgarska nevtralna, v slučaju skrajne potrebe, se bo pa pridružila Nemčiji in Avstriji. Konferenca. Rim, Italija. 8. julija. — "Gior-nale d'Italia" zatrjuje, da so se posvetovali v nedeljo na Dunaju nemški državni kaneelar, nemški Berlin, Nemčija, 8. julija. — Nemški glavni stan je objavil danes sledeče poročilo: '"Zapadno od Souchez se je posrečilo Francozom prodreti skozi našj najskrajnejše zakope 21a širini 800 metrov. S protinasko-kom, katerega se je pozneje vpri-zorilo, se je Francoze zopet pregnalo. Za posest majhnega kosa nekega zakopa, katerega so zasedli Francozi, se še vedno vršijo boji. Tekom celega včerajšnjega dne\a in noči so vprizarjali Francozi brezuspešne naskoke zapadno od Apremont, da nam odvzamejo zakope, katerih smo se polastili mi. Ujeli smo kakih 400 Francozov. Na celi ostali zapadni fronti se vrše artilerijski boji." Pariško poročilo. Fariz, Francija, 8. julija. — V današnjem oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi, da so se vršili tekom prejšnega večera in noči številni infanterijski boji. Med Angres in Souchez se je u-spešno odbilo neki nemški naskok. Potom vprizorjenega naskoka se je posrečilo Francozom priti v večjo bližino Souchez. Polastili so se cele vrste nemških za-kopov ter prodrli še preko teh zakupov. V Argonih se vrši noč in dan artilerijski boji. Neki nemški naskok pri Marie The rese se je odbilo. Med rekama Maas in Mosel se j«* vršilo veliko bojev. Pri Fav-en-Ilaye ter v gozdu Le Pretre so je odbilo dva nemška naskoka. V večernem poročilu se glasi, da je bil naskok Nemcev na pozicije, katere so Angleži zavzeli pred par dnevi, popolnoma brezuspešen. Istotako se je odbilo nemške naskoke med Angres in Souchez. Severno od Souchez so dobili Neinci nazaj zakope, katere so prejšni večer izgubili, a se jih je na nekaterih točkah zopet pognalo iz zakopov. Francozi so koneč-110 izgubili le sto metrov zakopov na fronti 800 metrov. V Champagne, pri Bousejour. so (ksplodirali Francozi eno mino, ki je poškodovala nemške zakope. Med rekama Maas in Mosel se je vršilo živahno obstreljevanje. Požar. Quincy, Mass.. 8. julija. — V tukajšnji ladjedelnici Fore River Shipbuilding Corporation, je izbruhnil danes požar, ki je povzročil veliko škodo. Neki podmorski čoln, katerega je gradila tvrdka za Anglijo, je zelo poškodovan. Naliv v Cairo. Cairo, III.. 8. julija. — Naliv, ki se je pojavil severno od tu, je potrgal brzojavne žice in povzročil poplave, ki so napravile na poljih veliko škodo. državni tajnik, avstrijski zunanji minister, ogrski ministrski predsednik in bivši rumunski ministrski predsednik Majorescu. Konferenca ni imela baje nobenega u-speha. Zastopnik Rumunske je rekel ,da se Rumunska ne more zadovoljiti z Bukovino in Besarabi-jo, ampak zahteva na vsak način tudi Sedmograško. v kateri prebivajo skoraj izključno sami Ru-muni. Jr.tM Avstrijsko poročilo. Včeraj je dospelo iz Londona poročilo, da so prebivalci Avstrije in Ogrske podpisali dosedaj 2 milijardi 650.000.000 vojnega posojila, dočim poročajo z Dunaja, da znaša to posojilo že 4,500,000.000. Sayville postaja. Mornariški department je prevzel nemško brezžično brzojavno postajo v Sayville. Washington, D. C., 8. julija. — Mornariški tajnik Daniels je danes objavil, da je prevzela zvezna vlada brezžično postajo v Sayville in da se je poverilo vodstvo kapitanu Bullard. načelniku zvezne radiografične službe. Vsled te akcije sta obe edini brezžični postaji v tej deželi, ki sta omogoče-vali direktno zvezo z Nemčijo, v rokah zvezne vlade, kajti Tuck-erton postajo je prevzela vlada že preteklo jesen. O nameravami akciji zvezne vlade se je poročalo v zadnjih dveh tednih. Glasilo se je. da odpošilja postaja tajne brzojavke, kojih odpošiljali je pomeni kršenje nevtralnosti. Dasiravno se ni imelo nikakih dokazov za to, je zvezna vlada vendar smatrala za boljše, če prevzame postajo ter stem onemogoči vsako kršenje nevtralnosti na ta način. Telegrafisti iz brooklynskega Navy Yarda bodo odšli jutri v Savville ter nastopili službo. Nikakih koncesij. Pogajanja glede vojevanja s podmorskimi čolni bodo morda dalje trajala kot vojna. Washington, D. C.. S. julija. — Vsled poročil, ki so dospela sem od poslanika Gerarda• v Berlinu glede nameravanega odgovora Nemčije v zadevi vojevanja s podmorskimi čolni, so prišli me-rodajni tukajšni krogi do prepričanja. da bo poslanica vsebovala le malo ali prav nič tega. kar bi Zadostilo stališču. zastopanemu od vlade Združenih držav. Iz vsega, kar se je izvedelo dosedaj. se da sklepati. da nima Nemčija niti najmanjše volje dati kakršnekoli koncesije. Kljub temu pa se ne pričakuje nobenih resnih zapletljajev, ako ne bodo vsled novih napadov od vstran i nemških podmorskih čolnov uničena ameriška življena. Pričela se bodo najbrž dolgotrajna pogajanja o tem predmetu, ki bodo morda preživela celo vojno. Italijanska križarka "Amalfi" potopljena. Italijanska oborožena križarka "Amalfi" je bila torpedirana od avstrijskega podmorskega čolna. PROGLASITEV BLOKADE. Italijanska vlada je proglasila blokado Jadranskega morja. — Postaja v Taranto. Nagrada. Pariz, Francija. 8. julija. _ Vodstvo francoske armade je odredilo. da dobi oni vojaški zrako-plovce, ki izstreli iz zraka sovražil iški zrakoplov, 5000 frankov nagrade in zlato kolajno. Križarko "Emden" se bo dvignilo. Sidney, Avstralija, 8. julija. — Obrambno ministrstvo je poverilo nekemu kontraktorju nalogo, da dvigne potopljeno nemško lahko križarko "Emden", ki je bila havarirana v boju z avstralsko križarko "Sidney" tekom spopada ob Cocos otočju. Kon-traktorji zatrjujejo, da ne bo prrtežka naloga dvigniti križarko in upajo, da bo do Rožiča mogoče spraviti ladijo semkaj, kjer bo javno razstavljena. Zrakoplovec ubit od bombe. London, Anglija, 8. julija. — Poveljnik zračnega brodovja Arthur Soames je našel danes smrt vsled eksplozije bombe, s katero je eksperimentiral. Soames je poveljeval brodovju aeroplanov, ki je poletelo v pričetku vojne iz Anglije v Francijoi Prepoved izvoza zlata. Pariz, Francija, 8. julija. — Izvoz zlata iz Francije je prepovedan, izvzemši potom francoske narodne banke. Tozadevni predlog je stavil že preje finančni minister Ribot. Važna objava. London, Anglija, 8. julija. — Zunanji urad je danes oficijelno objavil, da so trgovske ladije voj- Rim, Italija, 8. julija. — Italijanska oborožena križarka "A-malfi" je bila torpedirana in potopljena včeraj zjutraj od nekega avstrijskega podmorskega čolna, dočim se je nahajala 11a poizvedovalni vožnji v severnem delu Jadranskega morja. Tozadevno poročilo je preteklo noč objavilo mornariško ministrstvo. Večina moštva se je rešila. Besedilo objave je sledeče: — V pretekli noči se je izvedlo v severnem Jadranskem morju poizvedovalno vožnjo. Križarka "Amalfi". ki se je vdeležila te vožnje, je bila danes ob jutranji zovi torpedirana od nekega avstrijskega podmorskega čolna ter se je hitro nagnila 11a stran. Prodno je dal poveljnik moštvu povelje, naj skoči raz krov, je zakričal: — Dolgo naj živi kralj'. Vživela Italija! — Klicu se je pridružila cela posadka ter dala s tem vzgled poguma in hladnokrvnosti. Poveljnik je bil zadnji, ki je zapustil malo pred potopom križarko. Rešilo se je skoro vse moštvo in vsi Častniki. Križarka "Amalfi" je bila zgrajena leta 1008 ter je vsebovala 9950 ton. V mirnih časih je imela na krovu 684 mož. Pulj. avstrijsko vojno pristanišče. leži v Jadranskem morju ter na skrajni točki Istre, nekako 55 milj južnoiztočno od Trsta. Poizvedovanje italijanskih bojnih ladifl se je najbrž vršilo v okolici Pulja. "Amalfi" je druga bojna ladi-ja zaveznikov, ki je postala žrtev avstrijskih podmorskih čolnov. Prva je bila francoska oklop-na križarka "Leon Gambetta" ki je bila torpedirana od nekega avstrijskega podmorskega čolna v morski ožini Otranto. Slučaj križarko "Amalfi" kaže, da so italijanske bojne ladije izpostavljene veliki nevarnosti. <*e se prikažejo v severnem delu Jadranskega morja. Proglasitev blokade. Washington, I). C.. 8. julija. — Celo Jadransko morje je proglašeno za vojno cono vsled odredbe italijanske vlade. Blokada sega do morske ožine Otranto. Tozadevno obvestilo je dobil državni department, od ameriškega poslanika Thomas Nelson Page v Rimu. Blokada se je pričela z dnem 6. julija. Ladije, ki so namenjene v italijanska in črnogorska pristanišča, lahko plovejo po Jadranskem morju proti določenemu cilju, a se morajo najprvo ustaviti v pristanišču Gallipoli. v zalivu Taranto. Tam se jih bo preiskalo ter jim dalo dovoljenje, da smejo nadaljevati potovanje. Ladije, ki odhajajo iz Jadranskega morja, pa se morajo oglasiti v Bari. Vsled tega vladnega ukrepa so Trst in dalmatinska pristanišča popolnoma odrezana od splošnega prometa. Izvedenci zatrjujejo, da bo imela italijanska mornarica kaj malo dela pri vzdržan ju blokade. kajti morska ožina Otranto je široka kakih 50 milj. Eksplozija municije na parniku "Minnehaha." Na parniku Atlantic Transport Line "Minnehaha" je izbruhnil na visokem morju požar. MUNICIJA NA KROVU. Eksplozija se je završila dne 7. julija ter se splošno domneva, da je pbložil Holt bombo. * Požar, ki je izbruhnil vsled neke eksplozije 11a parniku "Minnehaha" Atlantic Transport črte, je napotil kapitana, da je izpre-menil svoj kurz ter se obrnil proti Ilalifaxu v Novi Škočiji. Parnik ima na krovu močne eksplozivne snovi, municijo in kemikalije. Tu so vsi trdno prepričani, da je bila eksplozija povzročena vsled bombe, katero je položil na parnik Frank Holt. Dejstvo, da se je izvršila eksplozija dne 7. julija. kateri dan je označil Ilolt v pismu na svojo ženo kot onega, ko bo eksplodiral na visokem morju neki parnik, dela to domneva še precej vrjetno. Nadalje je važno. da bi moral "Minnehaha" odpluti dne 3. julija, da pa se je odhod zakasnil vsled nalaganja tovora. Ilolt pa je izjavil v svojem pismu, da se bo potopil parnik, ki je odplul dne 3. julija iz New Vorka. Včeraj popoldne je dospela v Now York brezžična brzojavka, v kateri poroča kapitan Claret, da je izbruhnil na parniku požar, povzročen vsled eksplozije, da pa je požar s pomočjo pare in izoli-ranja že pod kontrolo. Kljub temu pa je sklenil kapitan, da so vrne s parnikoin nazaj v Halifax. Uradmki družbe so priznali, da je na parniku dosti eksplozivnega inaterijala. da se požene v trenot-ku v zrak celi parnik. ako bi prišel ogenj do teh snovi. Požar pa je izbruhnil v prostoru, kjer se nahaja splošni tovor. Ladija je v resnici plavajoč arzenal. Med drugim vojnim materi jal 0111 se nahaja na krovu 1000 zabojev koridita, 1400 zabojev nekega drugega razstreljiva. imenovanega Trinitroluol, nadalje L'S00 zabojev nabasanih granat in večja množina kemikalij in olja. Na krovu parnika ni nikakih potnikov ter šteje posadka 158 mož. Parnik je stal od pričet kal vojne v službi angleške admirali-tete ter je prevažal vojni materija!. Carranzova armada pred Mexico Gity, Carranzove čete so oddaljene samo 10 milj od glavnega mesta. — Gonzales si je s vest zmage. 25,000 MOŽ. Obregonova armada ima težko stališče napram Villovim četam. — Carranza je zavzel Icamole. Washington, I). C., 8. julija. — Iz brzojavk, ki jih je dobil danes državni department, je razvidno, da so Carranzove čete pod poveljstvom generala Gonzalesa oddaljena samo 10 milj od glavnega mesta Mehike. Gonzales ima 11a razpolago 25,000 mož, Zapata, ki brani glavno mesto, pa le 15,000. Gonzales je prepričan, da se glavno mesto ne bo moglo dolgo ustavljati. < General Obregon, ki operira proti Villovim četam na severu, ima precej težavno stališče, ker ne more dobiti iz Vera Cruza nikake municije in vojnega inaterijala. Če se kmalo ne obnovi železniškega prometa, se bo morala Obregonova armada udati. Laredo, Tex.. 8. julija. — Carranzove čete so zavzele Icamole in zaščitile mesto Monterey pred napadi Villovih vojakov. Icamole leži 52 milj severno od Monterey. Villa je izgubil 500 mož, Carranzove izgube so bile pa primeroma majhne. Washington, D. C'.. 8. julija. — General Carranza je odredil, da se ne bo več uporabljalo stare mehiške trdnjave San Juan de Uloa v pristanišču Vera Cruz za vojaško jetnišnico. Prostori so tako vlažni in nezračni, da je skoraj vsak jetnik zbolel. El Paso, Tex.. 8. julija. — Huer-tovi zagovorniki so zatrdno prepričani, da bo zvezna oblast izpustila na prosto bivšega mehiškega diktatorja in pot njegovih generalov. Huerta je danes izjavil: Za dosego svoje prostosti nočem sklepati nobenega kompromisa. Raj-še sem v ječi. kakor da bi me povsod zasledovali detektivi. Prostosti ne maram, če mi jo ponudijo pod pogojem, da meram postaviti varščino. Italijani baje zavzeli Podgoro. Chiasso, Italija. 8. julija. — Po ostri bitki, ki je trajala celi dan, so zavzele italijanske čete Podgoro. v neposredni bližini Gorice. Ta kraj obvladuje železniški mosf čez reko Sočo. Na obronkih Monte Calvario so zgradili Avstrijci cele vrste zakopov ter posejali teren z vsemi mogočimi zaprekami. Goro se je iz- skujočih se narodov upravičene v | premenilo v pravcato trdnjavo in lastno obrambo voziti s seboj o-J prvi naskok italijanske infanteri-rožje Že od pričetka vojne so bi-,je je bil popolnoma brezuspešen, le oborožene angleške trgovske [Pozneje je pričela itadijanska ar-ladije v rednem prometu. tilerija z obstreljevanjem, ki je "Adriatic" dospel v Liverpool. Liverpool, Anglija, 8. julija. — Parnik "Adriatic", ki je odplul dno 30. junija iz New Yorka ter iinoi na krovu potnike in velik tovor municije in drugega vojnega inaterijala, je dospel danes popoldne v pristanišče Liverpool. Splošno se je domnevalo, da bodo skušali nemški podmorski čolni potopiti ta parnik. Kapitan pa je izjavil, da je poteklo potovanje brez vsakega posebnega dogodka. Pet mrtvih v Cincinnati. Cincinnati, Ohio, 8. julija. — Strašni viharji in nalivi so se pojavili v pretekli noči v tem delu Ohij doline in .kolikor je znano dosedaj, je izgubilo 32 ljudi življenje. To število je najbrž premajhno. ker so še drugi pokopani pod razvalinami. Povzročeno škodo se ceni na približno $1.000.000. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, posta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga o d-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in ona osebe, kateri se ima izplačati. Cene: trajalo celo predpoldne. Krog poldne je stopila zopet infanterija v akcijo in obupni boji moža proti možu so se vršili do večera. Z zavzetjem Počfgore se je napravilo važen korak naprej pri operacijah proti Gorici. Milan, Italija, S. julija. — Bitka na kraških višinah, med Ca-stello in Novim JTržiČem, se vrši neprestano naprej in tudi operacije krog Gorice postajajo vsaki dan ostrejše in odločnejšo. Italijanski avijatiki so obstreljevali železniški postaji Ajdovščina in Nabrežina. V Karnskih Alpah vprizarjajo Avstrijci ostre naskoke, katere se je pa dosedaj vse odbilo. K $ K 1 .80 120.... 19.20 10.... 1.00 130___. 2n.ho 15____ 2.40 140.... 22.40 20..., 3.20 150.... 24.n0 25____ 4.0O 160.... 25.60 30____ 4.80 170____ 27.20 35____ 5.60 180.... 2S.S0 40.... 6.40 190.... 30.40 45.,„ 7.20 200____ 32.00 50____ R.0U 250... 4O.00 55.... 8.80 300..., 4 S. 00 60____ 9.60 350 ... 60.C 0 65.... 10.40 400..„„ 64.00 70.... 11.20 450..,. 72.00 75.... 12.00 500.... 80.« Q 80.... 12. «0 600 ... 9(5.00 85____ 13.60 700.... 112.00 90.... 14.40 800____ 128.00 100. 16.00 900.... 144.00 110____ 17.60 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj jako spremi- naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI. ŠTVO NE UREDNIŠTVO, GLAS NARODA, 9. JUT,TJA, 1915. '»LAS NARODA" kivemc Daily.) Omtea *nd published by HoTcnic Publishing Co. i« corporation.) »MAN K SAKSPR. PremdflBt. v LOUIS BENED1K, Treasurer. a - - ■ ■ ■■ !■ I I———————■^ Vlmcm of Business of the corporation and addresses of above officers : K9 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. tm celo leto Tel j a list za Ameriko in Canado........................$3.00 ** poUeta....................... 1.50 m leto za mesto New York........4.00 * • pol leta ea mesto New York ... 2.00 ** tvropo *& ve« ieto...........4.50 44 44 pol leta............. 2.55 f " "feetrtleta............ 1-70 JtSLA3 NARODA" izhaja vsak dan _ »*v*em4i nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ("Voice of the People") loaned every day except Sundays and Holidays. r _Subscription yearly $3.00. AdTTtiaernent on agreement, Dcp«: bre« podpisa in oaobt-osti se ne pnončujejo. — D«k ar ttmJ »e blagovoli pošiljati no — Money Order. Pri spremembi kraj« narofnikov prosimo, ca se nam tudi prejir^j* ^vsliiče naznani, da hi tre j« najdemo naslovnika. Dopisom in pošilja t vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"v II Ccrtlandt St., New York City. Telefon 4#87 Cortlandt ^JaN ASSOC/47531? Nevarnost ni še odstranjena. I/ zadnjih poročil iz Berlina je razvidno, da bo dospel nemški odgovor na drugo ameriško poslanic;) koncem tega aH pričetkom priiiodnjega tedna. Nemško-ame-riška kriza bo postala s tem zopet akutna. -v Nobenega dvoma namreč ni, da kriza ne le Se vedno obstaja, tem-v • da vsebuje sedaj kot preje vcliice nevarnosti za mir. Ros je, da sta nemška vlada in nemško časopisje v tonu veliko bolj zmerni. a glede predmeta samega se e dati niti najmanjših koncesij. Washington pa je ponovno izjavil, da mora vstrajati v polnem obsegu pri zahtevah, katere se je slavilo v prvi poslanici na Nemčijo. Vlada Združenih držav zahteva — soglasno z določbami medli:! rodnega prava, — da sinejo civilne osebe potovati po morju, ne da bi jim pretila kaka nevarnost od strani katere vojskujočih se držav. Kam hočejo iti ti civilisti, je njih osebna zadeva in tudi njih pravica. Ako pa Nemčija torpedira ladije, ki vozijo vojni kontrabant sovražnika, je to zo-pi-t njena zadeva in njena pravi-r;\ ako da na krovu nahajajočim se civilnim osebam dosti prilike, da s,* spravijo na varno. Kot je videti, ne pride pri spornem vprašanju sploh ne v poštev. kateri narodnosti pripadajo te ci-v ii h" osebe. Francozi, Angleži, If uši in Nemci so tega varstva v isti meri deležni kot pa Amerikami. Izničenje ameriških živ-Ij'Mij je dalo Združenim državam le pevod, da so se- umešavale. i'govor, katerega se večkrat sli--;, da je treba Angležem le par Ami rikancev napotiti za potovanje na municijskili parnikih, da se te ladije izognejo vsem nevarnostim od strani podmorskih Čolnov, je vsled tega brez vsake stvarne podlage. Če potuje še toliko ameriških državljanov na kakem paraiku, se slednjega lahko torpedira in potopi, — seveda pod pogojem, da vozi kontrabant in da ;se je dalo potnikom prilike za rešitev. Nemška vlada hoče glasom do-šlih poročil nekoliko oslabiti svojo kampanjo s podmorskimi čolni, noče pa priznati principijelne pravice privatnih oseb, da potujejo v vojnem času po morju. To pa tvori temeljno točko vseh razprav v tej kontroverzi. Oas je sicer nekoliko ublažil sovraštvo, nastalo vsled potopa " Lusitanije", a Holt - Muenter afera je zopet iznova vzbudila protinemško razpoloženje v Združenih državah. S^daj je veliko bolj kot kedaj prejo čas, da se deluje za mirovno idejo ter bori proti ideji nemško - ameriške vojne. Opornih vprašanj se je treba lotiti z vsem jniruiu in vso hladnostjo ter pred- oeiti onim, ki ne znajo misliti, vse grozote vojne. Do vojne pride lahko čez noč in to proti volji in namenu pretežke večine naroda. Predvsem pa moi a biti pozorno organizirano delavstvo, da se oboroževalnim in vojnim interesentom ne posrečijo njih grde nakane. Naše težnje in naši cilji, VIT. Tu sedaj prihajamo v svojih tozadevnih člankih do zadnje točke. Bridko in žalostno je vse to, toda resnično je. Hoteli smo osnovati organizacijo, ki bi obsegala vso slovensko javnost v Ameriki in namen te organizacije naj bi bil: pomagati slovenskemu narodu v stari domovini. Poštene so bile naše misli, toda pot, po kateri bi se prišlo do cilja, je bila napačno začrtana. Ne bomo se prepirali, kdo je kriv in kdo ni, ne bomo razpravljali, na koga pade vsa odgovornost. Da nismo tukajšnji Slovenci ničesar napravili za brate onkraj morja, smo krivi vsi in ne moremo drug drugemu veliko očitati. Vsak, ki le količkaj premisli, mora priti do zaključka, da ne more v Ameriki uspevati nobena slovenska obrambna organizacija, ki nima v svojem okrilju vseli, ali pa že vsaj velike večine ameriških Slovencev. Napačno je bilo od nas, ker smo začeli prej iskati prijateljstva pri Srbih in Hrvatih, predno smo bili združeni. Velika napaka je bila tudi, ker smo gotovim ljudem slepo zaupali, ne da bi se prej prepričali, če bodo za nas res kaj storili ali ne. Ce hočemo kaj doseči, moramo najprej sami pokazati nekoliko možatosti, moramo pokazati, da znamo že vsaj nekaj samostojno napraviti. V Londonu, Italiji in Srbiji ter povsod drugod so razni odbori, ki rešujejo narode. Slepo smo se zatekli k njim, ponujali smo se jim takorckoč in jim slepo sledili. Odbori so se sklicevali na Srbijo, dinastijo Karagjorgje-vičev, na črnogorskega kralja in ruskega carja. Besedi Slovenec ali Slovenija sta prišli le redkokdaj iz ust teli odbornikov. Ne rečemo, da so ti možje zahrbtni ter da nas nočejo upoštevati. U-poštevati nas ne morejo, ker smo jim premalo znani, ker so si sve-sti, da se v vseh ozirih strinjamo žnjimi. Še nikdar ni nikomur iz naših vrst padlo v glavo, da bi jih vprašal: —■ Gospodje, kaj pa pravzaprav mislite? Ali veste, kaj so Slovenci ? Naše zahteve so take in take, torej prosimo, da se ozirate na nas. Če hočemo imeti Slovenci v A-meriki obrambno organizacijo, ki bo les nekaj veljala, je potreba, da se sedaj obstoječo obrambno organizacijo popolnoma reorganizira. •Reorganizirati je ne smejo posamezniki, pač pa cela slovenska ameriška javnost. Reorganizirajo naj jo slovenski socialisti, katoliški možje in sedanji njeni pristaši. Načeljujejo naj ji možje, ki so si nasprotnega političnega prepričanja. toda edini v točki: Vse /.a boljšo bodočnost Slovencev onki-aj morja! Program naj sestavijo vse stranke in naj se toliko časa posvetujejo, da bodo s programom vsi zadovoljili. V okrilje te organizacije naj pride vse, kar je slovenskega, izvzeti naj bodo le opo-zicicnalci po poklicu in oni, ki so prodali za kos kruha svoje prepričanje. V tej organizaciji bi se moralo spoštovati politično in versko prepričanje vsakega posameznika. Socialist je lahko ravnotako dober Slovenec, kakor katoliški mož. Odpadla naj bi vsa polemika, konec naj ^pi bil vseh sporov. Avstrijo in zaveznike moramo pustiti zaenkrat pri miru. Avstrija je že dovolj škodovala slovenskemu narodu, najnovejši zavez nik mu bo mogoče še več. Vojaštva ne moremo pošiljati v stari kraj, z denarjem ne moremo reševati naroda, ker nimamo denarja. Diktirati ne bomo mogli nikomur, in tudi za svet nas najbrže ne bo vprašala nobena velesila, kaj naj stori s Slovenci. Kljub temu se pa moramo pripraviti, ker ne vemo, kaj pride. V svetovni zgodovini je že večkrat odločeval najmanjši slučaj. Kdo ve, kako bo ravno z našim narodom. Če bo prišlo kdaj do tega, da bo kdo upošteval ameriške Slovence, jih bo gotovo bolj upošteval, če bodo združeni, kakor1 pa če bo vsak vlekel na svojo stran. _1 Potrebno je zategadelj, da se snidemo in pogovorimo. Vsak naj pove svoje mnenje in vsak dober ■ nasvet se bo upošteval. Stranke j naj že sedaj izvolijo svoje zastopnik? in zastopniki naj se pismeno ali potom časopisja dogovorijo med seboj. Ce drugače ni mogoče, naj se skliče javno zborovanje. Vse stranke so že večkrat izjavile. da potrebujemo močne organizacije. Ker jo res potrebujemo, naj se ne odlaša preveč, ampak ustanoviti jo je treba v najkrajšem času. Pripomniti je treba, da v teh člankih ni izrazilo uredništvo tega lista svojega mnenja, pač pa je to čisto privatno mnenje osebe, ki jih je pisala. Češki spisal Jan Neruda. —o— Izletni parnik nas je pripeljal iz Carigrada k bregu otoka Prinkipo in izstopili smo. Družba ni bila velika. Poljska rodbina, oče, mati, hči ter njen ženin in midva. Kajti, da ne pozabim, že v Carigradu se nam je pridružil na lesenem mostu. ki vodi čez Zlati rog, neki Grk, še mlad človek; najbrž risar, saj tako sem sodil po mapi, ki jo je nosil pod pazduho. Dolgi, črni kodri so mu pa-j dali na ramena, njegov obraz je bil" bled, črno njegovo oko se je skrivalo globoko pod čelom. V J prvem trenutku me je zanimal. J zlasti zaradi svoje potrpežljivosti (in znanja krajevnih razmer. Ker pa je govoril silno mnogo, sem ga .kmalu opustil. Tem prijetnejša je bila poljska .rodbina. Oče in mati bodri, dobri j ljudje, ženin eleganten mlad mož, prijetnega uglajenega vedenja, j Prišli so na Prinkipo, da bi preživeli tu poletni mesec zaradi hčere. ki je bolehala nekoliko. Krasna bleda mladenka je ali pravkar : vstala od težko bolezni, ali pa se je težka bolezen šele razvijala v !11 jej. Opirala se je na svojega ženina. rada poseda vala in pogosto je pretrgal suh kašelj njeno šepetanje. Kadarkoli je zakašljala, je obstal njen spremljevalec pazljivo. Vselej je pogledal nanjo sočutno in ona zopet nanj, kakor ,bi liotela reči: "Saj to ni nič — srečna sem."' "Verjela sta v zdravje in srečo. Na priporočilo Grkovo, ki se je takoj jiri pomolu ločil od nas, ■ si je najela rodbina stanovanje v j gostilni na višini. Gostilničar je bil Francoz in vsa njegova hiša je bila urejena udobno in krasno po francoskem načinu. Zajutrkovali smo skupno, in ko je opoludanska vročina ponehala nekoliko, smo se odpravili vsi na vrh hriba do pinijevega gaja. da bi se naužili razgleda. Komaj smo poiskali pripraven kraj in sedli, se je zopet prikazal Grk. Pozdravil nas je lahno, ozrl se po okolici in sedel nekoliko korakov od nas. Odprl je mapo in začel risati. "Mislim, da je nalašč sedel tako k skali, da bi mu ne mogli gledati na sliko", sem menil jaz. "Ni treba, da bi gledali", je yieuil mladi Poljak, "vidimo dosti pred seboj." In čez trenutek je pristavil: "Zdi se mi, da nas riše kakor stafažo — naj!" Imeli smo resnično dosti gledati. Ni krasnejšega kota na svetu nego ta Prinkipo! Politična mu-čenica Irena, sočasnica Karola Velikega, je živela tu mesec dni v pregnanstvu1 ko bi mogel tu preživeti vsaj en mesec svoje ga življenja, bi osrečil ta spomin vse moje ostalo življenje. Že na ta edini, tu preživljeni dan ne pozabim nikdar! Zrak je bil jasen kakor diamant, tako mehek, tako ljubez-njiv, da se je zibala po njem naša du šd v daljavo. Desno za morjem so se dvigali sivi azijski vrhovi, levo se je modril v daljavi breg Evrope. Bližnji Chalki, eden izmed devetih otokov "arhipela prineovega", je izstopil s cipre-sovimi lesi kakor žalosten sen v tiho višino, kronano z velikim poslopjem — azilom na duhu bolnih. Voda Belega (Marmora) morja je bila samo nekoliko razburjena in je igrala v vseh barvah kakor blesteč opal. V daljavi je bilo morje belo kakor mleko, potem rožno in med obema otokoma kakor žareča pomaranča in pod nami že krasno zelenomodro kakor prozoren safir. Bilo je samo s svojo krasoto, nikjer večjih ladij, samo dve mali ladjici z angleškimi prapori sta se preganjali ob( bregu; ena je bila parnik, velika kakor stražna hišica, druga je imela približno dvanajst veslačev in kadar so se njih vesla sočasno uvignila. je kanilo iz njih žareče srebro. Zaupni delfini so se preganjali med obema in letali v dolgih lokih nad vodno višino. Po modrem nebu so letali vsak čas mirni orli in merili oddaljenost med dvema deloma sveta. Vsa reber pod nami je bila pokrita s cvetočimi rožami, ki so polnile zrak z vonjem. Iz kavarne prt morju se je razlegala godba po čistem ozračju. Bili smo prevzeti. Molčali smo in se vtopili z vsem bitjem v to rajsko podobo. Mlada Poljakinja je ležala na trati in imela svojo glavo oprto na prsi ljubega. Bledi oval njenega nežnega obličja je rdel lahno in iz modrega očesa so ji naglo kanile solze. Ženin jih je opazil, sklonil se k njej in brisal s poljubom solzo za solzo. Tudi mati se je razsolzila — in meni — meni je bilo tudi nekam čudno. " Tu se mora duša in telo ozdraviti", je šepetalo dekle. "Kako srečen je ta kraj!" "Bog ve — nimam sovražnikov. ali če bi jih imel, tu bi odpustil vsem!" je pravil oče čez trenutek s trepetajočim glasom. In zopet smo umolknili. Bilo je nam vsem tako krasno, tako neizrečeno sladko! Vsakdo je čutil cel svet sreče in vsakdo bi bil delil srečo z vsem svetom. Vsi smo čutili enako; zato nismo motili drug drugega. Niti se nismo zmenili za to, da je vstal čez kako uro Grk. zaprl mapo in odšel z lahnim pozdravom. Mi smo o-stali še dalje tam. Slednjič, čez nekaj ur, ko seje Zb pokrila daljava s temnejšo vijoličasto barvo, nas je opomnila mati k odhodu. Dvignili smo se in stopali doli k gostilni, z lahnim, elastičnim korakom, kakor imajo brezskrbni navado. V gostilni smo sedli na krasno verando. Komaj smo sedli, smo zaslišali pod verando prepir in zmerjanje. Naš Grk se je prepiral z gostilničarjem in mi smo poslušali za zabavo. Zabava ni [ trajala dolgo. "Ko bi ne imel drugih gostov..." je godrnjal gostilničar in stopal po stopnicah proti nam. "Prosim vas, gospod", je vpra šal mladi Poljak gostilničarja, "kdo je ta gospod, kako se imenuje?" "Eh — kdo ve, kako se ta imenuj« '*, je godrnjal gostilničar in gledal strupeno doli, "mi mu pravimo Vampir." "Risar?" "Čedno rokodelstvo! Riše samo mrliče! Kakor hitro umre kdo v Carigradu ali v okolici, že ima ravno tisti dan narisan njegov ob^az. Ta človek riše že naprej in nikdar se ne zmoti, kakor vran!" Stara Poljakinja je kriknila prestrašeno — v njenih rokah je ležala hči, bleda kakor kreda, o-medlela je. In že je skočil ženin po stopnicah doli. zgrabil z eno roko Grka za prsi, z drugo segel po mapi. Iliteli smo za njim. Oba moža st«i se zvijala v pesku. Mapa je bila razmetana in na enem listu — s svinčnikom narisan i glava mlade Poljakinje -oči zaprte, krog čela mirto. Roman v treh knjigah. Spisal Ferdo Plemič. —o— Na Štajerskem nekje sem se lo čil (.d njega. V vročem poletju sem izstopil pri njem ter si odpo čil en večer in eno noč, trudno telo in bolno dušo. Il l je blag mož, učitelj. Prihodnjega dne sem nadalje val svojo pot proti jugu. Krepko sva si stisnila roki k slovesu. "Le starega poguma mi ne izgubi'" mi je še naročal pred odhodom. "Pomisli, da je Slovenec šele v nesreči srečen!" Potem pa mi je še izročil mal, štirioglat zavitek. "Roman v treh knjigah je. za nimiv in okusen, kakor nalašč za tebe." "Hvala, mi bo vsaj po poti krajši čas." " Zabrlizgala je piščal, stopil sem v viak. "Z Bogom!" "Z Bogom!" Se nekaj časa je gledal za menoj, sedečim v vlaku pri oknu; jQ _ — III - | - H - || | M Moč, volja in bogastvo je zdravje. BOLEZNI: Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, ledične. pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajne, zerubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, zguba apetita. Z« Tie le bolezni imamo dobra zdravi 'a. BOGAT JE ISTI, ki je zdrav in krepak. Bolebni ljudje so pa žalostni, brez volje in moči. Zato pa mi vse bolne in mabotne opozarjamo na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje in zadovoljstvo. Naša importirana evropska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti. ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje riso našii pomoči. Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolezni, Jpotem pišite na nas, da vam isto razložimo io povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju. To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi vam hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite Box 819, Milwaukee, Wis. Dom. Lekarna ZDRAVILA. Mi zdravimo vse navedene bolezni, posebno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni; z našimi zdravili se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spolna moč. Zdravita pošiljamo po celi Ameriki io Canadi. Zahvala. visoke planine, široke ravnine in) Iz Rumunske. brezmejno morje. A to le bolj v j Ministrski predsednik Bratianu kontemplativnih. trenutkih. Svoj je trdno sklenil, da prepreči vse lastni "jaz" najde najprej med poulične nastope. Vlada noče, da štirimi stenami. In potem zariše bi ji določali po zgledih v Rimu okoli tega "jaz"-a kolobar, pa še in v Milanu politiko kavarniški drugi, tretji in četrti, da slednjič, politiki. Ostro namerava nastopi-vsplove poslednji preko sten tja, ti osobito proti inozemskim agi-daleč, daleč ven v neskončnost J tatorjem. Takrat pravijo, da človek fanta-1 Pogajanja med Rusijo in liu-zira. In to leno fantaziranje do-Jmimsko sta se pretrgala, ker s<-i hro vpliva na živce. j nista mogli sporazumeti glede1 Stegnil sem se po leseni klopi Bukovino. Rusija zahteva za mejo1 ter se udal svojim fantazijam. To'reko Seret, Rmnmiska pa Prut. i je trajalo do prihodnje postaje, j Ko pa se je vlak pričel vdmgič premikati, segel sem po prijateljevem daru. "Roman v treh knjigah", tako je dejal. Slovenci menda še nimamo v svoji literaturi kaj takega. Prevod bo torej ali pa v tuj«, m jeziku spisano delo. Počasi sem odvil skrbno privezani in poviti zavitek. Kaj je bilo to? Se je li moj prijatelj zmotil, ali pa je bil res tolikanj hudomušen ? Bržkone prvo. V roki sera držal namreč tri j drobne, trdno vezane knjige mo-} drikaste barve. Berem naslov na prvih platni-j call: "Abecednik za slovenske ljudske šole." Na drugih: "Abecednik... " Na tretjih: "Abecednik... " Ha, ha, to naj bi bil zanimiv roman? In vendar je bil. Z "Abecednikom" se pričenja vsiko literarno delo. On je tako-rekoč tihi sodelovalee, prva knjiga vsakega romana. On je tehnik, ki je zgradil visoko poslopje, v katerem prebivajo sedaj mogotci, obdani s krasno hišno opravo v rokojevem ali secesijonističnem slogu. Nič te ne zaničujem, drobna knjižica, dasi si se umaknila iz kraljevih palač v borno ljudsko šolo. S teboj je pričel leta 3 r»r>0. — kako pač hiti čas! — naš Primož Trubar boj za novo vero. S teboj je napočila nova doba v našem slovstvu. Ti si odprl Slovencem vrata do kulture, na stežaj si jih odprl, in sedaj tiščimo krepko vanja. Spoštujem te torej, "Abecednik"', in nakažem li častno mesto pod svojo glavo. Trd si sicer in trda je moja glava, a žepni robce vine:; in izhajala bova. Zaspal sem nad drobnimi knjigami in sanjal o oni dobi, ko sem še brezskrben otrok nosil "Abe-cedirk" pod pazduho in velik kos kruha v žepu, suhega kruha, a sladkega kruha. In sanjal sem dalje ter se presanjal skozi vsa ona leta bridkosti do današnjega dne. In te sanje so bile res roman v treh, treh debelih knjigah. EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČINICO, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. Ob priliki smrti ljubljene soproge in skrbne matere, gospe Karoline Avsenik, roj. Poljanec nam je došlo od sorodnikov, prijateljev in znancev toliko dokazov srčnega sočutja in sožalja. da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Sprejmite torej tem potom našo najodkritosrčnejšo zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo čast. g. župniku A. L. Blazniku in njegovej gospodični sestri iz Haver-straw. N. V., za izkazano naklonjenost, gospodičnam Fa-ni Ortalič in Greti Goli may er, za njih prijaznost in skrb, ki so jo izkazovale pokojnici do zadnje ure, gospodu in gospej Volk za hitro dejansko pomoč v brit kili urah, g. in gospej Sakser. kakor drugim prijateljem za spremstvo pokojnice na zadnji poti. cenj. darovalcem prekrasnih vencev, in končno iskrena zahvala vsem. ki so bili v teh težkih dnevih pokojnici. kakor tudi nam v veliko tolažbo. Polni hvaležnosti kličemo še enkrat vsakemu posebej : srčna hvala ! Weehawken, N. J., dne !). julija 1015. Žalujoči ostali. vsem skupaj m dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — To. številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osooje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vne bolezni moške, ženske in otro^jf. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. 3. Pitttbarg, P« ■fJnspretl "Hotelu Pavline« — Kar štev. 1. £. 8 In 4 vozijo naravna do moiehige Zaplenjen je nevtralnih parnikov. Kodanj, Dansko. 7. julija. — Nemške bojne ladije so v Iztočnem morju ustavile štiri nadalj-ne nevtralne parnike, tri danske in enega švedskega ter jih prevedle v Sw i n emu en d e . Aretacija Amerikanca. Pariz, Francija, 7. julija. — Vojaške oblasti v Calais so aretirale nekega ameriškega državljana po imenu Devriers. ki je preje zastopal neko ameriško tvrdko v Amsterdamu. Zakaj se ga je aretiralo. ni znano. Draginja na Ogrskem. V Budimpešti stane 1 kilogram slednjič mi je izginila v daljavi! govedine 6 K 40 v, teletine pa 8 K 40 v. Krušne karte za kokoši V Lipskem v Nemčiji je bila njegova dolga postava. Zaprl sem okno ter se stegnil po leseni klopi. Sam sem bil v vozu. Grozno tesen se mi je zdel ta leseni zaboj, sličen mrtvaški kr-'neka gospa obsojena na 12 tednov sti. A ta misel me ni nikakor mo-j zapora, ker si je prilastila zase in tila, celo rad sem postajal pri tej svoje kokoši tri krušne karte in prispodobi. Človek ljubi navadno je kruh . krmila kokošim. ISP" Kako pomagati starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka FRANK JURJOVEC in največja slovenska trgovina z grocerijo in vinom v Chicagi razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. — gw- Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer: Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine s poštnino vred..... Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred..... Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslovi gpF- Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let. Sedaj je cena lOO Kron $16.00. Priložite Domestic Postal Money Order. Tvrdka Frank Jurjovec 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois. $3.50 $4.00 $2.50 Si tfi S S » s bh tfi tfi S tfi S ifi LFi SS £ri Hi bfi tfl ifi m s s s tfi s ffi yfi s s s s s s X s X s s s s ffi s tfi s s ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GliAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA' - t - NAJ- GLAS NARODA", 9. JULIJA', 1915. Garibaldijev boj proti Tirolski leta 1866. Voditelj italijanskih čet a še v Ga--ibaldi je s svojimi prostovoljci Posluh. Spisal Ferdo Plemič. Vsak človek ima svojo napako ali hibo, ki jo kaj varno skriva ......—— j- — •> ------ -......- poizkusil udreti na Tirolsko na ^ pred svetom, tudi kot svet zanjo ravno na tistem mestu, kjer se je že dobro ve. Nočem naštevati se-tudi v tej vojni izvršil prvi sunek, daj klasičnih izgledov, dasi bi jih mi mre«" v Led roško dolino proti lahko, ker jezik mi teče v tem po-( otdinu. Hrambo Tirolske je vo- plodu kakor namazano kolo. Pač dil tedaj Kuhn pl. Kuhnenfehl pa hočem omeniti nekatere morda i, umrl Na razpolago je imel manj znane. Tako na primer sem poleg 44(H) deželnih strelcev krog poznal jaz pesnika, dobega pesnili! .000 mož rednih <*et z 82 topo-j ka. ki nikdar ni vedel, koliko jam-vi. ki jih je kot "taktične rezer- hov ima sonetova vrstica in je. ve" razpostavil spredaj v štirih[ vprašan po tem, vedno recitiral odsekih zapadne in južne meje Prešernovo: "Poet tvoj nov Slo-(Gardsko jezero in Led roška do-Jvencam venec vije." Zraven je lina Judikarije, Sulzberg in Mon- štel in se navadno uštel za dva po-sberg' in Vintsehgau), medtem ko udarka. In ta človek je speval še sta brigadi gm. Kainza in polkov- ( precej gladke sonete. Poznal sem uika Montluisanta stali kot "stra- j drugega, ki je pisal kaj bistroum-tegične rezerve" v dolini Adiže ne in bistrovidne kritike o raznih krog Tridenta. V staroizkušeni slikah in akvarelih. Na smrtni zvestobi je vstala tirolska črna postelji mi je mož zaupal, da v vojska pod podmaršalom grofom svojem življenju ni nikdar razloče-I vaiiom Castiglione z nad 42.000 val rudeee od zelene barve Imel mož. (iaribaldi je nameraval plav- sem prijatelja, profesorja botani-lii sunek proti Judikarijam, da bi ke. ki je slovel radi svojega obšir-sko/.i dolino Ledra čez Ampolo in nega znanja. Nekdaj sva lazila po Condino prišel do Tridenta; cesar- temnih koroških gozdovih. Prije-ske moči na Stifzerskem sedlu in j ten hlad, tiha samota in divno ze-Tunalu pa naj bi se zadrževale z lenje so vplivali naj kaj sentimen-n.tvideznimi sunki. Kuhn je zami- talno. Molče sva hodila delj časa slil hrambo takole: V padlega so- drug poleg drugega. Kar me prime vražnika naj bi primerno poti- pod visoko jelko za roko in mi re-m i jeni oddelek tako dolgo za«lr- če: "Prijatelj, v tej tihi uri bi te rad nekaj med nama vprašal. .Teli to drevo pod katerim stojiva, je li to drevo — bor ali mesesen?" Četrti slučaj naj vam bom jaz sam. Jaz sem o glasbi znal po cele ■val, «la bi mogla strategiena re-rva priti na pomoč. Garibaldi je utvoril sovražnosti z nasilnim poizvedovanjem v dolini Chiesa, po tisnil (25. junija) avstrijske pred- __________ straže s kaffarskega mostu (na dolge ure govoriti, zdi se mi, da severnem konca idrskega jesera) i sem nekaj tudi ocenil z glasbene- iiazaj. se pa radi poročil pri Cu- ga stališča celo nastop nekega pev- stozzi • -- ^ -----' - ------ .....- • J Zato je pa Kuhn v mali vojni prešel k napadu in v bojih na Monte Suello in pri Vezzi (3. in 4. julija potolkel. Nato je Garibaldi svoje moči zopet polagoma potiskal proti Le-droški dolini in Judikarijam. a zadel na protisunek cesarskih. Pri inossu Cimegro (16. julija) so bili njegovi prostovoljci pognani v beg; edinole mali fort Gligerti v Ampolski dolini je postal po štiridnevnem obstreljevanju (stala sta dva topova proti 12) plen Garibaldi nce v. Ponovni Garibaldijevi ofenzivi v dolini Chisa in Lcura je Kuhn ustavil v krvavem boju pri Bez-zeeci (21. julija ; še se hrtmi v muzeju 'Fcrdinandemn* v Iuottkv-slu takrat uplenjeni stol. na ka-terem so prenašali Garibaldija. Istega dne so bile prostovoljske čete poražene pri Condinu. Kha-nova strategija je bila poplačana. Sicer je ponovno prišlo do majhnih bojev; Garibaldijev napad na Uivo je obrezuspešila cesarska flotilja na Gardskem jezeru, ki se je tudi proti italijanskim topni-čarkam krepko držala. Od te strani ni pretila deželi nobena resna nevarnost več. Drugačen je bil položaj vzhodno od Tridenta. Dogodki na Ceskein. Kraljevi Gradec, so resa rja prisilili, da zmanjša južno armado; od treh armad-nih zborov j«1 ostal razen trdnjav-skih posadk le še 7. zbor podmar-šaln Marojei.'a na Beneškem, kise je postavil ob soški črti. Vse to je opogumilo Viktorja Emanuela za niv napad. Medtem ko naj bi itu-lijansko brodovje v Adriji izsililo ročno zastavo, je bila manjši italijanski armadi namenjena osvojitev južnih Tirol in Trsta; za zavzetje trdnjav iu zavarovanje ope-racijske črte so izbrali 1. in 3. zbor. Pri Padovi je italijanski vrrf d i tel j razdelil svojo moč in ukazal generalom Mediei, tla prodre skozi Lugansko dolino proti Tri-dentu. Dejansko se mu je po več dneh posrečilo, da je potisnil nazaj majhni avstrijski oddelek pod majorjem Pichlerjem : 23. julija je stal Medici pri Levicu v lepi na-di. da bo naslednji dan gospodar Tridenta; toda Kuhn je bil odločen. da drži Trident do skrajnosti in napravi iz njega drugo Sa-ragosso. Medici je poizkušal, da bi z denarjem podkupil kmečko prebivalstvo. da bi razdrlo železniško progo v Verono, a zaman. V Sord-ski dolini je prišlo 25. pri Vigolu še do boja. ki je bil za vpadnike poln izgub. Nadaljuim bojem je napravilo konec premirje v Nikol-sburgu. Sven H edin za Rdeči križ. Berlin, Nemčija, 8. julija. — Znani švedski raziskovalec Sven Hedin je podaril avstrijski in nemški družbi Rdečega križa 75 Lk vojo četo umaknil zopet ( skega društva, in da je ponatisnil na jugozapadni konec Gard-j to oceno in še druge slične eden ■ga jezera (I)esenzano in Lona- naših prvih dnevnikov. A čujte se- daj mojo izpoved — muzikalnega posluha nisem imel. In to je bilo gorje, ki sem ga nosil vse svoje rdečesrajčnika krvavo življenje, gorje, ki ga nosim resi- gnirano še danes. Najprej sem občutil to gorje v svojih mladih letih, ko bi bil za ves svet rad zapel svoji izvoljenki podoknico. Štiri večere se je trudil tovariš moj Vijolinski, da me je priučil napevu. "Le glasno zapoj", mi je dejal slednjič, 4'glas imaš že močan in tudi lep in če glasno poješ, ne bo obučititi tolikanj kakšne morebitne disonanee. Pa tremuliraj z glasom, tremuliraj za boga. drugače si "lifran" že a priori". Vzel sem tedaj dobro ubrano kitaro s seboj in hitel sem pod njeno okno ter pričel brenkati, nekoliko spremijevanja sem se bil namreč uže tako mehanično navadil. Pričnem tedaj brenkati in se ozrem po njenem oknu. Res, odprlo se je že na prj in ona, v belem jopiču, z razpuščenimi južno-temnimi kodri, se je naslonila vanj. Jaz sem le še brenkal: "tra, ta, ta ; tra. ta, ta ; tra ta, ta____" Postavil sem se bil v pozo, jedno nogo naprej, prsa vini klobuk v tilnik in glavo navzgor. In brenkal sem dalje: "tra. ta ta; tra, ta, ta----" Slednjič bi moral vendar z glasom na dan. Hotel sem tudi. Ja vraga, mislite, da sem se spomnil na napevf In če bi mi človek tudi porezal moji brezbožni ušesi, ne bi se ga več domislil. Druge pesmi tudi nisem znal peti, zato pa sem brenkal: "tra, ta, ta.." Zdelo se mi je. da ona že postaja nepotrpežljiva, nekaj je bilo tedaj le početi. "Tra, ta. ta; tra. ta, at. ... Zenijalna misel mi je švignila v možgane. To je valčkov takt. halo, zaplešimo ji tu spodaj kak valček, da bo zabava vsaj večja. In zaplesal sem ga, to pa per ektno, ker plesati pa znam. Ali kolikor sem se tudi kolobaril pod njenim oknom, milosti si s tem nisem priboril pri njej. Nasprotno, v glasen smeh je poknila in nasmejala' se je do dobrega. Jaz pa sem žel hvalo vseh humoristov: pozabljenje. Nič več ni marala zame. Nikoli nisem mogel dognati, za-k;.j Slovenci tako radi* pojejo ono iz nemškega +aborja ukradeno:_ "Okoli mize se okrogla pesen poje." Bodi v katerikoli družbi, nikoli nisi varen pred ono pesnijo. Pri naplepši zabavi, sredi najzanimi vejše debate, ti jo začne evrčati kak ključek in halo vsi za njim. Sedaj imaš muko za najmanj pol ure. Kar mrzlo ti goinazi po hrbta navzgor, ko opazuješ, kako se ti bliža konec, tj. j. kako odpoje drug za drugim svojo pesen, in boš tudi ti kmalu žrtev. Bežati? Ej to ne gre, to bi bilo smešno, pobalinsko. Sreča zate, če (Foločijo že naprej, da plača oni. ki se bo branil peti, kako malenkost v dober namen. _ __ Koliko kronic sem daroval na ta tisoč mark. To je ves čisti dobi-1 način že marsikateremu narodne-ček, ki gu je dobil za svojo knji-Jmu društvu ali inarsikakšni po-go "Narod v orožju". božni bratovščini. Zato bi bil lah- ko že marsikje časten ud. Hudo pa je, če se kaj »ličnega ne določi, ampak velja le oni absolutni 'moraš'. V takih slučajih sem šele spoznal svojo iznajdljivost in duhovitost. Lotil se me je tedaj ki k hud kašelj, ker sem potegnil sli-čajno pr.-več dima iz svalčiee v se. Semtertja sem ?e ravno v istem hipu vrezal v prst, da je kri kar curljala po prtu. Ali pa sem se za dušil ob kosu kruha. Vse to seveda ne ravno tedaj, ko je bila vr sta neposredno na meni,' temveč ko bi imel še eden pred menoj peti. Pogosto me je rešil moj govor-liiši talent. Ko je namreč vrsta prišla name, sem vstal in govoril pri-lično takole - "Krasno je petje v domačem krogu, ni je pesni bolj izvišene. nego če pride iz prostih prs. Tudi jaz sem oboževatelj petja in rad zapojem. ali oprostite, da danes ne morem. Ne morem pravim, in koj vam povem, zakaj ne. Zali me spomin na tužne brate v.... (tu nisem bil nikdar v zadregi za kraj). Mi se veselimo, mi pojemo, oni tugujejo. Mile gospe in gospice, dragi prijatelji in tovariši, pravo sree.se spomni tudi v veselju žalostnih naših razmer. Predlagam tedaj, da naberemo mal dar za družbo____itd. Dovolite, da nabiram jaz. petje lahko. nadaljujemo." "Bravo, bravo!" Na take in jednake načine sem se zvil iz zadrege. Večinoma sem prikril s tem svojo hibo. le če je bil Vijolinski v naši družbi, je bilo to malce težavno. Ta človek je bil brezsrčen dovolj reči, če je prišla vrsta name: "E kaj boš ti pel. nabiraj raje za tužne brate!" A sedaj mi nikar ne mislite, da ini je ostala tajnostmi moč v srce segajoče godbe neznana ali da sem celo bežal pred njo. Oj ne, obiskoval sem pridno opere in koncerte, divil se nebeški spretnosti Kube lika in-Ondrička in drugih korifej na muzikalnem polju. Dobro sem vedel, kaj je mojstersko igranje na klavir, in kaj je "fušerija". Občutil sem glasbo z vso svojo dušo, ali proizvajati, in bodisi najmanjšo pesnico, tega nisem zna!. In sedaj čujte višek mojega gor ja: Podučeval sem celo nekdaj petje. Kaj človek ne stori vse za ljubi kruhek. Jaz n. pr. bi se tudi na glavo postavljal sredi frančiškanskega mosta, če bi si drugače ne znal služiti denarcev. A da bom kedaj podučeval tudi petje, o tem se mi ni nikdar sanjalo. Hvala Bogu, da je imel moj učenec isto hibo, kakor jaz, bratov in sester ni imel, stariši so bili tudi brez posluha, le babica ga je nekdaj imela. ko je še pela na koru; sedaj pa je bila gluha. Iskali so učitelja petja. Huda mi je tedaj predla, zato se koj oglasim. "Tedaj vi ste učitelj petja?" "Profesor petja, prosim." "Ah, oprostite." "Nič, nič. Študiral sem konser-va torij v Bol juncu." "V Bol juncu, to je daleč?" "V Italiji." Boljunec je sicer vasica v Istri, a zanjo vedo Slovenci bore malo. Nu, pogodili smo se. Potem pa sva začela oba, jaz in moj učenec, rjoveti ob nekem starem klavirju, da res ne vem, kdo se je bogu bolj smilil, jaz ali moj nadebudni dečko. Okna sem previdno vsa dvojno zaprl, radi prepiha, da se ne pokvari moj profesorski glas. Potem pa je Šlo: "la, la, la. la, la, la, la", skalo gor in "la, la. la. la, la, la, la" skalo dol ves teden. Mati mojega učenca je pri tem stala navadno pri durih in pobožno prekrižala roki čez tolsto telo ter odprla usta, da bi ji pač nič ne ušlo od tega muzikalnega užitka. Prihodnji teden sem jemal trozvok z oktavo: "la, la, la. laaa" gor in "la, la, la, laaa" dol. Tretji teden sva se vadila v pesmi: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko", tako da so ljudje po drugih stanovanjih vedno tekali k oknom, da bi videli kdaj pridejo vojaški novinci mimo. Četrti teden mi naznani gospa, da je povabila več gospic in gospodov k večerji. "Tudi vi morate priti, peli in igrali bomo na glasovir, in vi boste tako dobri, zapeti tudi kakšno." Ker nisem zaupal vsej povabljeni družbi istega muzikalnega no-j sluha, kakor sem ga imel jaz, prosil sem gospo dvajset kron "na račun" ter sem z njimi zginil za vedno. Kaj vam bom še dalje pravil vse svoje gorje. Najlepše dekle v fari me je za- no je kakšno pel napol glasno. Po- Po cesti drdra kočija. Deklica cerkev, da bi so bil morda kdo 324. — Zagrinjala se mora raz-gosto pa je prenehal svoje delo. (se n* zmeni zanjo in poje naprej, našel, ki bi jo imel rad in kogar grniti nad vsemi polji, kjer dela-Cujte, čujte! Se li spomnite na V kočiji sedi gospod z damo. bi bila ljubila tudi ona, mogla po- jo najeti delavci poleti. To je lastnik tukajšnjega gradu stati poštena žena, mogoče i sreč- l)a se pripomore tej postavi do z gospo, oba nekdaj priprosta tr- na mati... Vse to ji je prišlo na veljave, mora imenovati governer govca, ki sta obogatela s preskrb-1 misel. — In spomnila se je na do- komisijo petih mož, predstavija- snoči pa je slan- napev one pesni ca pala." Vedno "ne' reči. ni kazalo. "Hm, zdi se mi, čakajte, spomnim se ga takoj." "Brum, brum, brum, brum. Ni li tako?" "Res, res, brum, brum, brum, tako bo." ' "Ne, tako ne more biti. Meni se vse zdi, da je tako: brum, brum, brum." "Saj res, brum, brum, brum." "Hvala!" To se je ponavljalo najmanj trikrat v dnevu. Na najlepšo sem naletel pa v tem slučaju. Seznanim se pri nekem koncertu z debelim gospodom. Pevka Vri-skajeva je uprav pela slednjo številko, potem je sledil odmor. Jaz in oni debeluh se podava v buffet ter obsediva za mizo še, ko je nadaljeval koncert. "Vriskajeva lepo poje", omeni on, "le pri slednji pesni, se mi zdi, ni popolnoma blestela.*" "Hm, nisem opazil." "Ne? To je pa čudno, zgrešila je tamle pri onih besedah.... "Aha, pri besedah : z valovi čudno govore." » "Ne. ne. Pri besedah: in gledam in štejem zvezde." "Vi se motite!" "Dovolite, morda se pa vi?" "Pa zapojte dotično mesto ka kor mislite, da mora biti." "Zapojte vi vase najprej." "Prosim, prosim, dajte vi prej." "Ne, ne, le vi, vi". "Hm, hm", rečem na to jaz "kaj se bom prepiral z vami, ko ste gotovo bolj kompetentni nego jaz. Jaz namreč nimam, med nama rečeno, dobrega posluha." "Kaj", se začudi on, "tudi vi ne?" "Tudi? To pomeni, da vi. "Ga nimam." In stisnila sva si roki, bratovsko sva si jih stisnila oba — trpina. ljevanjem armade v vojskinem brotnika in njegovo soprogo, raz- jočih različne politične frakcije. casu- širila svoje ugasle, modre oči in Ta postava stopi v veljavo ta- Na zapoved gospode se ustavi zavikala: "Naj vaju nagradi lin- koj. kočija. Poslušata. die za vajino dobroto, moje liro- —-<•> »-- "To je glas, kakor zvon", me- me roke in mojo bedo!" To je glas, kakor zvon ni gospod. "Pojdiva k nji", pravi gospa Izstopita in gresta k nji. "Cegava si?" vpraša gospa. "Havrankova", odgovarja dekle, -gledajoč neboječe enemu in drugemu v oči. "Znaš brati.'" vpraša gospod. "Ne." "Hodiš v šolo, milo dete?" "Ne, moram varovati Havran-kove otroke in pasti gosi." Gospoda je spraševala še trenutek. Slednjič je pogladila gospa lanene lase dekličine, vprašala jo. kje stoji njih koča, potem sta sedla v kočijo. "Temu otroku se mora pomagati, iz nje bode znamenita pevka". pravi gospod. "Da, talent se mora podpirati, sicer pogine. Pomoreiiio mu in Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. XXXVII. Razne zanimivosti. "La destruction a jamais." Belgijski pisatelj Maurice Mae-_ terliuck, eden najznamenitejših ! umov naše dobe, je spisal v pariškem "Figaro" članek, v kate- ,, . . ... . rem pravi: — Ze danes se lahko V teli člankih se ie večkrat o- - . -- --it i , » , «**«•< « jr0von o sedanji vojni, kakor da oračalo pozornost trirovcev na - . - . - - , , . 1 , . , , f. 1 je rešena stvar m o zmagi, kak« r tendenco, ki vedno boli narašča i a t ■ • . ' . . - da je ze izvojevana. \ pricipu tla se namreč stavi vse nnhovo • -- -i - i i .... , . 1 v ' m v regijonih idealne resmeno- uejanje ni nehanie pod kontrolo' - -nt - • . *' * | sti je Nemčija ze poražena m sle- nekega drugega, s čemur se one- dile l)odo te gotovosti tudi v mogoča inicijat.ivo in omejuje o- llicL Agonija zna trajati še tedne sebno svobo. Očitalo se nam je, da in raeBCC kjer je življeIlj sihl le zagovarjamo trgovino z opojni- llcin5kih mesojedcev mogočna. A mi pijačami Res je da smo stori- Nemčija jc smrtno zadeta To j(. h to, a to raditega, ker je vpraša- „otovo največji zgodovinski dogo-nje prohibicije glavni predmet te-)dek> kar imamo Z{rodovillo iu Zff0. sici i »uiiiiitr. j. uinui emu mu m ,„., - - . • - . . . i • ......UBuUu,mu pošljemo to v časopis. To dekle "^igovma z opojnimi Pi- dil se je proti postavaill zgodovi_ ima glas kakor zvon!" odgovori 3*^ Jf * / S? na.Iiadov ne. Vse je kazalo, da zmaga Nem- oč stran, onih, ki ne verujejo v o-!čija. Francija ni mogla ohraniti sebno svobodo \ eekrat smo pa suprematije, ki jo ji je pridobil ze P"yxtarjali^.da ^ pn>hibicijsko' Xapoleon. Za Rusijo (,as ge nj pn. 1,11 šel in kazalo se je. da govori uso-. da za Nemčijo. Zdaj pa se vidi, da je Francija usodo premenila. Sa Dobrotniki, na Čtsški spisal I. S. Machar. Eno izmed čeških mest l>a;bi. Ob ulici, vodeči k cerkvi, stoji šola z vrtom, župnija iu majhna hišica, v kateri je skladišče rake v. Nedelja je. Pred enajsto uro vab.jo zvonovi na "veliko". "Velika" je priljubljena maša deže-Ianov. Mestne dame, starejši meščani, vaščani iz bližnjih občin se zgrinjajo v cerkev. Iz cerkve vleče skozi odprta vrata hlad in slišijo se zvoki godal. Pred hišo s skladiščem rake»" sedi v polnem žaru julijevega solnca siva beračica. zarjavelega obraza, ugaslih modrih oči in hromih rok; desnico steguje proti mimoidočim. Tupatam pade vanjo kak novčlč, beračica ga da v levico, spusti ga v mošnjo in stegna zopet desnico. Ne prosi, ne zahvaljuje se, kima samo z glavo, kakor bi molila. Pri tem opazuje skrivoma vsakega mimoidočega, zlasti ženske. Pregleduje obleko, ■pogleduje na obraz, lase, opazuje hojo, rast in vzdih ne včasih. Iz cerkve je zadonelo trojno zvonenje zvončkov in mogočni glas orgelj — začetek maše. Ljudje, idoči po ulici k cerkvi, so stopili hitreje in v trenutku je bila ulica prazna. Beračica je sklonila glavo, kakor bi poslušala. Iz cerkve done orgije, gosle, bas in jasni dekličji glasovi, "velika" je v polnem teku. Dokler je mogla, je sklepala roke in zdihovala, mežikajoč leno z očmi kakor sova. V duši so ji vstajali spomini. Daleč odtod v neki vasi, kjer stoji cerkev z rdečim zvonikom in kjer so koče s slamnatimi strehami, pase majhno dekle gosi. Sedi na rebri in se ozira po okolici. Ima modre oči, lase kakor lan, velike ustnice in raztrgano obleko. Je to sirota, katere oče je u-mrl v kaznilnici in katere mate je zmrznila kje pri beračenju; pripadla je občini kakor neprijetna dedščina. Za malo plačilo jo je vzel k sebi iiek najemnik, v če-gar koči je skoro vsako zimo prebivala kot tuja deklica. Varovala gospa, kimajoč resno z glavo. Cez nekoliko dni se je čitalo v novinah: Dobrodejnost. Blago-inisleča gospa X in njen soprog Y, lastnika gradu v Z, sla našla velik umetniški talent. (Sedaj sledi bombastični popis onega srečanja na polju, hvala prekrasnega glasu čudovite deklice itd.) Naznanilo se konča: Blagi dobrotniki so poslali deklico v Prago, preskrbeli ji vzgojo v godbi in literarni umetnosti. Učitelj je slan oznani 0 * 0 Upamo itd. I11 tega dne, ko je slavnoznani naš mojster * ® * skušal glas dekletov, je dejal enemu svojih zaupnih prijateljev: "Ta žaba ima glas kakor kaka pastirica; Bog kaj je padlo tema dvema v glavo. Iz nje ne bode nikdar ni-Česai." "Ali učil jo boš.'" je menil prijatelj. "Razume sc, saj sem kraljevsko plačan!" "Gospod X je tepec in njegova žena ravno tako", ie dejal prija-tel j. "To je lastnost mnogih mecenov ; ali ne škodi, naj živi taka neumnost!" Mecen je plačeval povsod kraljevski. "Če se najde talent, naj se izobrazi vsestransko", je menil. Dekle je bilo topo in je le slabo zapopadalo. Vsak učitelj je po nekoliko poskusih obstal pri najpotrebnejšem in še to se je predelalo le površno. "Vam to zadostuje", so pravili, "vi imate talent, imate krasno bodočnost." Ravno tako so govorili njenim dobrotnikom — ponavljali so, kar so slišali vedno od njih in o če-iyur so vedeli, da radi slišijo. Deklica je zrasla v dekle. gibanje le prieetek širšega globljega omejevanja naše osebne svobode. Različna znamenja kažejo, da so se pričeli trgovci različnih strok zanimati za to nevarno temlenco in v lee Cream Trade Journal je bilo citati aprila meseca zanimiv članek sledeče vsebine: "Teorija, da je vsak povprečni državljan poreden otrok, je popolnoma obvladala gotove "filan-trope" in tudi različne zakonodaje. Državljana ne smatrajo ti za inteligentnega, samemu sebi za-upajočega odraslega človeka, ki zna voditi sam svoje zadeve, zavedajoč se dolžnosti in odgovornosti napram državi in sovrstnikom, temveč za deteta v zibelki, katerega je treba zibati, pitati, oblačiti in negovati. Na zrak se ga ne sme voditi, razven povitega do nosu. Ko vidimo tako narod in posamezne države, preobložene s številnimi bedastimi zakoni, ki posegajo v najbolj navadno, domače življenje, se moramo nehote vprašati, čc smo še možje ali otroci. Ali je res vedno treba človeka z zlatimi gumbi, ki nam pripoveduje, kako naj naložimo denar-kako blago naj kupimo; katero deklico naj poročimo; kako obleko naj nosimo; kaj naj jemo in kdaj naj spimo; kdaj in kako naj si sna-žimo nosove? Evropa je prepre-žena z zlatimi gumbi, a s tem še ni rečeno, da bi ji morali slediti tudi mi. mesto da bi zaupali možganom in vesti povprečnega moža. V vsaki deželi, v kateri se sprejme tako teorijo, je resnična demokracija nemogoča." Isti časopis je priobčil v neki A to se samo vidi. dokaz še nI doprinešen. Tudi tisti dan. ko bo vojne konec in zmaga naša, še ne bo premagana usoda. Šele po zmagi bomo morali resnično zmagati, Kadar bo udarila ura miru, se bo šele začel boj proti nevidnemu sovražniku, ki jc? stokrat nevarnejši od tistega, ki ga imamo danes pred seboj. Ce v tisti uri ne bomo položaja do skrajnosti izkoristili. če ne uničimo vojaške sile sovražnika do zadnje korenine in za vedno, če se že sedaj ne zavarujemo proti temu. da bi bili tedaj usmiljeni iu velikodušni, če se ne zavarujemo proti nespamet-nostim. needinostim in prihodnjim rivalitetam. če pustimo Nemčiji le eno upanje, da pride še kdaj na površje in bo še kdaj mogla dihati. potem bo usoda nad nami triumfirala in vso naše žrtve so bile zastonj doprinešeue. Potopitev "Goliatha." Torpedni Čoln "Muavenet". ki je potopil angleško križarko "Goliath". je bil zgrajen v Schichani ladjedelnici v Danzigu. Preje je pripadal nemškemu vojnemu bro-dovju tei' se imenoval "S 165". Pozneje pra je kupila Turčija s prostovoljnimi prispevki naroda. Cin. ki zagotavlja "Muavenetu" nesmrtno slavo, je rezultat inteligentnega skupnega delovanja turških in nemških mornariških častnikov, ki so bili na krovu "Muaveneta." A' zgodovini vojnih mornaric je to prvi slučaj, da drugt Številki izvrstno parodijo 80 -1'' torpednonui čolnu posrečilo Dobrotnik ji je pripomogel na glede tendence, ki prevladujejo v er. Tu je bil konec njenih sreč- sedanjih dneh. prikazen. Dobrotniku so padle luskine ode nih dni. Propadla je popolnoma. Slabo petje, slaba igra, vsakdanja •i kazen. so padle z oči. "Dal sem ji vzgojo", je pravil svoji ženi, "111 to je mislim zadosti ; naj skrbi sedaj sama zase. Bil je ^o velik talent, ali skazila se je sama. Ti se spominjaš na ta glas? Kakor zvon!" Sedaj je stala sama v svetu. Znanja ni imela nobenega, nobenega veselja za delo, da, niti volje, da bi se česa lotila. Pripravljala se je na blestečo brezskrbno bodočnost, polno slave in sreče — a pripravljala se tako, da se se- se glase sledeče: daj ni mogla privaditi drugemu. Začela je nevarno igro. Igrala je z življenjem za srečo. Padla v močvirje in postala eno izmed o-uih zavrženih bitij, ki trgujejo z Država New York. Št. 1500. V senatu, marca 23. 1915. Uvedeno potom Mr. Marshull-a, —. dvakrat prečitano, tiskano ter predloženo komiteju za poljedelstvo. Postava za a nov tov. varnostne odredbe iu zaposlen ja dninarjev. Narod države New V potopili linijsko ladijo. Nalogo, ki jo je imel "Muavenet", da preplove ponoči z minami naseja-11 i pas, je bila ena izmed najnevarnejših. Ta naloga j«' bila rešena. Ravnotako tudi druga, še nevarnejša: prepluti ozek prekop, na koncu katerega sta bili dve angleški oklopni križarki cilj poveljniku "Muaveneta" pri njegovih nevarnih operacijah. Osem angle- amendacijo poliedelskih zako- -1 1 + 1 -i , - . 1 ' skih torpednib rusilcev po dva it ov z ozirom na cene produk- 1-..,, 1 * - - + ' . u\a v kanalu 11a vse strani čuva lo. Z razumnim manevriranjem je 'Muavenet" premotil čuječnost r»»n v • 1 7- 1ZaSt°'' sovražnikovo ter prišel na sto met- pan v senatu 111 poslanski zborni- -11- i - t, , ,n„,.n 11- oorn, rov daleč od svoje žrtve. Polnoč je PrVič • pIh'Li f • ^ dvanajstih se je "Go- dostavi devet ^ 1 I»OS^taVi se ,iath» udeleieval bombardiranja dostavi devet novih odstavkov, ki t>,,.,i„,Wit y,, . , . se glase sledeče : | Dar,danel- ™ ^^kor (la bi q10 v , , !na krovu vse spalo. "Muavenet" biti no^vnn ^ PI'ei Gt SmC RP ^ P°časi Približal "Goliatha." na Vkoh eUU°r'mi le-ena Ce". prvi torpedni strel je prekinil noč-na. Ako hoče kak farmer izpreme- i • r •• i • t t-- , .. . 1 »o tišino. Na lepi linnski ladin niti ceno, mora obvestiti o tem , - - . J 1 ^ ^ 1 - t le bl,a opažati grozna zmešnjava, poljedelski department, ki bo po ^^ 11- . , , .J . . najdražjo stvarjo žene v življe-! svoje odločil, ali naj obvelia no-1 if! L.tP ^ - ' nju - s častjo. Trgovala je - iz- va cena ali ne in to na zahtevo s+ovra2»lka' gubila čast. izgubila mladost, uni- vsakega konsumenta I I T ° P » torPednera čila v sebi vsako nežnejše čustvo 320. — Vsak najeti delavec sme "-- } V . Je razstrt;hl duše in - prišla v bankerot. O-1 delati na dan le osem ur n^vštev- f™™^ 1Goliatha" stalo ji ni ničesar. Bolezen ji je ši nedeljo in ne sme pričeti z de-'- T"1 S° krvavor,1<'- ohrcmila roke, pohotne noči so ji lom preje kot po osemnajst urah razsvetl-1evah vse "aokol. do razrile obraz — življenje in dru- popolnega jiočitka. Ne sme delati žba sta jo odvrgla od sebe kakor na Gospodov dan, na postavne raztrgano cunjo stare obleke. J«fla je beračiti. praznike. 321. — Vsak far: konca zaliva Morto. Par minut nato je zopet zavladala temna noč. "Goliath" se je bil potopil. Druga angleška oklopnica je vsled vsak tarmer mora naie- , . - Sedela je v oni ulici, vodeči k ti enega delavca več kot jih fak-'^ o^pnosh pozabila priti cerkvi, mežikala leno z očmi ka-'tično potrebuje. 1 pom°e- X JPlosni zmešnjavi je kor sova in zdihovala. Na ulicijiij Izj javi je sjeme od te določbe so dovolje-' rMuavetl0t llšeL Ko so -a za" je njegove otroke in pasla gosi.'bilo nikogar. Petje in godba sta ne le v slučaju sile vsled potresa,1 angleški torpedni rušilci za-Ni vedela o boljšem življenju, ni'se razlegala iz cerkve. Solnce je Hallev-evega kometa ali evropske sledovati, je bil že na varnem, premišljevala o tem, ničesar ni lilo na beračico žgoče žarke, ali invazije. i pustilo, ker ji nisem hotel (t. j.'zavidala nikomur, ničesar boljše-'to je ni motilo. | 323. — Vsi biki, ki se nahajajo Novi vpoklici v'italijanski mor- jznal nisem) zapeti neko pesen, j ga si ni želela — zavidanja vred-1 In zopet ji je vstalo v duši ne- na cestah ali neograjenih prosto- I Pozneje sem dobil kaj muzikal- na vsoda marsikaterega mladega kaj teh spominov.--Mislila si rib, morajo biti opremljeni z zvon- nega šefa. Sedela sva pri dolgi mi- človeka. 'je, da bi bila lahko kot pastirica cem, ki je težak najmanj 50 fun- zi in risala, on je kontroliral ma-! Deklica je -prepevala z neobi- ostaia v oni vasi, služila potem tov. s piščalko ter električno sve- letn»ka 1388. ter mornariško pe. jaz sem profiliral. To delo je čajnim močnim, prodirajočim gla- kje v mestu in mogla hoditi kot. tilko na čelu. ki je močna najmanj pomožno osobje letnikov 1883. do kaj tiho, a moj šef ni bil tih. Ved- som. ' vsaka druga dekla ob nedeljah v 1000 sveč. ' ' 1888. so poklicani pod orožje. narici. Mornariško moštvo vseli kate- GLAS NARODA, 9. JULIJA, 1915. Jugislovanska B- — 51 Katol. Jedneta a -J Inkorporirana dne 24. januarja 1S01 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIH j "" Pre—.43 Stanley v Afriki ;— Sherlock HoLmea, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.86 Sveta noč !—M Sreeolovec t—.24 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.6* Strelec —.26 Sanjska knjiga, velika <—.36 Štiri povesti >—.80 Tegetthof —.2« Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi =—.86 I Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.88 $1.00 —.20 —.35 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $2.50 $3.00 $1.25 ■—.80 $1.00 ■—.40 —.50 —.50 ■—.20 —.20 —.20 f—.80 —.30 —.40 —.15 —.15 p—.25 —.15 •—.20 —.20 .20 ■—.20 —.60 !—.20 -—.35 OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga eertifikatno številko, tretja zavarovano GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Mr. ZVONKO JAEJSHS, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj ae mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: 3aron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj za pravico Boj s prirodo Boži i-ni darovi Bnrska vojska Cerkvica .na skali Cesar Jožef H. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke Don Kižot Dobrota in hvaležnost Evstahija 'dobra hči Fabiola George Stephenson, oče železnic i—.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, <—.20 Hlapec Jernej •—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 3. zvezek po i—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem »—.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub »—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet «—.20 Jama nad Dobrašo 1—-20 Jaromil f—J20 Zlate jagode, vez. —.99 Življenjepis Simon Gregorčiča •—.59 Življenja trn jeva pot —.38 Znamenje štirih —.38 Za kruhom t—.1® ŽivIJeiijO ua avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.7f BPILMANOVE POVESTI f 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike ■—.24 2. zv. Maron, krščanski deček *—.Sf 4. zv. Praski judek —.S? 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.28 7. zv. Sultanovi sužnji i—J2B 8. zv. Tri indijanske povesti / ^-.38 9. zv. Kraljičin nečak —.38 10. zv. Zvesti sin s—.38 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.3® 12. zv. Korejska brata i—.38 13. zv. Boj in zmaga — 14. z v. Prisega huronskega glavarja .■— 15. z v. An gel j sužnjev <—.38 16. zv. Zlatokopi ;—.Si 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev •—.38 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev s—.38 19. ev. Mlada mornarja >—.99 TALIJA- Zbirka gredaliških Igtr. Upravnižtvo "Glai Naroda »* Brat aokol Cigani —.46 Dobro došli H-.« Doktor Hribar —Ji Dve tašči —.28 Pri puščavnika Putifarka t—Ji Raztresenca i—.38 Starinarica V medenih dneh Zupanova Micka RAZGLEDNICE: Nbr,/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.88 ducat po :—.38 Z slikami mesta New Yorka po —.19 Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.38 veliki i—.71 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodtei v gotovini, postni nakaznici, ali pofitn ih znamkah. PoStnina je pri vaeS fnah le vračunana. ____- _ L GLAS NARODA, 9. JULUA, 1915. KVRŠEVALNI ODBOSl frank Bakscr, predsednik. 82 Cortlandt St. New York. N. X. Tajniki t Edward Kalifih, 6119 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trošt, 393 W. Central Park, New York, N. Y. Jahn Jager, blagajnik. B?41 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-pias» na po slovenskih listih, istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko deuarja so poslali. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige,' da nemudoma pošljejo na glavrega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in našlo7 predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajnika Slovenske Lige, Mr. Edvarda Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Okrožnica. Deželni odbor kranjski je razposlal sledečo okrožnico, ki pravi v glavnem sledeče: 1'pali je, da l>o naša dežela obvarovana sovražne invazije. Vendar smatra deželni odbor kot svojo dolžnost, da za vsak slučaj določi pravec, po katerem naj se postopa. r-e bi kljub vsem nadam sovražna armada prišla v deželo. Pre-,1 vsem vprašanje, kako se je obnašati v takem slučaju županu. Nobenega povoda ni, da bi žjpan zapustil svoje mesto. Nasprotno: I \ sakega stališča jc nujno priporočati, da ostane v takeiu slučaju župan na svojem m^stu t«vr mirno izvršuje naprej vvoj • posle, ki spadajo v sair-ostojui delokrog občinske upra e 1st 3 velja /a občinske svetov.*'^ in odbornike. kojih dolžnost je bolj k.4 kd i j podpirati župana v težavnih okoi/einah. Ravnotak-j pa je tudi priporočati celotnemu, prebivalstvo, naj ostane mi -n-; na svojih domovih. V danem slučaju naj županstvo in ob-Musk. odborniki v tem sii i si u vpliv-jj na prebivalstvo. Ni vzroka d- j.niti, da bo tuja armada, če zusj-Iv našo de-že|o, spoštovala osebnost in imetje mirnega prebivalstva, ki se bo s svoje strani skrbno varovalo vsakega sovražnega čina, prepusti vši oboroženi odpor v to poki' ran. <-esarski armadi, h kateri spadajo zlasti tudi naši vrli c. kr prostovoljni strelci. Po resnem vsestranskem preudarku srJi deželni odbor, da tisti najbolje jjo-go(ii in najzanesljiveje var ij-j se-be in svojo lastnino, ki ostane lut svojem domu in se zanese na to, da bo tudi tuja armada skrbela za javni red in mir ter znala ču-.... . . * vati življenje m last mirnih prebivalcev, ki nimajo drugega smatra, kot vstrajati in varovav* svoj zasebni obstanek na domači zemlji. Zapustiti pa bodo vsekakor morali svoj dom še pred dohodom sovražne sile tisti možki, ki s"> podvrženi vojni (črnovojniški) dolžnosti. Semtertja utegne tudi vojaška oblast zaukazati izpraznitev posameznih krajev. Snu posebi se razume, da je takim, kakor sploh vsem ukazom državne (blasti zvesto slediti. Ce bi vsled tega moral župan zapustiti svoje mesto, naj izroči za čas svoje odsotnosti županske posle v poklicanemu občinskemu svetovalcu; če bi pa noben tak svetovalec ne ostal v občini in bi ne bila več mogoča odborova seja, da določi županu začasnega namestnika, naj župan po svoji previdnosti izroči začasno županstvo sposobni, zaupanja vredni osebi kot svojemu pooblaščencu. Izročitev naj naznani župan či.-npr-ji deželnemu odboru, predi oži vSi niu zadevni zapisnik, ki ga je sestavd po doposlanem navodilu. Če bi bil deželni odbor prisiljen spremeniti svoj uradni sedež, se bo to županstvu po možnosti nemudoma priobčilo. K o nočno se opozarja še na •deče: Ce bi res prišlo do zase- denja naše dežele po tuji armadi, bo 10 le začasno. Ne more biti dvoma, da se bo sovražnik v do-glednem času umaknil iz naše zemlje in smatrati je kot sigurno, da ostane naša dežela tudi v bodoče, po sklenjenem miru, združena s krono naše prejasne cesarske liise. Zvesto ljudsivo naj tedaj mirno in upapolno gleda v bodočnost in naj v morebitnem prihodu tuje armade ne vidi nič drugega kot mimogredoč dogodek, ki ne bo zapustil v deželi nikakršnih trajnih sledov. Novo prebiranje Črncvojnikov. Na vojnem ozemlju, to je Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem so poklicani k prebiranju vsi možki do 50. leta. Ugotovitev identitete trupel u-mrlih vojakov. Skupni osrednji poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaju bo dal vse vposlane slilu in popise oseb umrlih neznanih vojakov od časa do časa razmnožiti in jih bo pošiljal potom političnih deželnih oblasti na c. kr. okrajna glavarstva in magistratom mest z lastnim statutom, da se omogoči ugotovitev ideti-tete. Na Kranjskem bodo te slike in popisi oseb vsem interesiranim osebam na vpogled pri vseh c. kr. okr. glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive ugotovitve je z vsemi potrebnimi podatki naznaniti neposredno skupnemu poizvedovalnemu uradu Rdečega križa na Dunaju, VIL Imenovanje v armadi. Za višjega zdravnika v rezervi je imenovan dr. Štefan Križan pri 13. težki havbični diviziji, za poročnike-raeunovodje sta imenovana podčastnika Josip Trampuž pri 53. peŠpolku in Fran Supič pri artilerijskem skladišču v Tridentu. Padel je na bojišču pri Kolo-meji Anton Perne, nečak c. kr. gimn. profesorja dr. Perneta in brat deželnega vladnega prakti-kanta dr. Ivana Perneta in sedaj edini sin pri hiši. Pokojnik je bil vzoren mladenič. Pogreša se že od 17. januarja Fran Burnik iz Stare Oselice št. 48, p. Gorenja vas na Gorenjskem. Služil je pri 17. pešpolku, 3. stotniji. Zadnjič je pisal iz Marmaroš Sigeta na Ogrskem. Vcjak umrl. V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl kadet 17. pešpolka Karol Petavs. Ranjen je bil od šrapnelske krogle na sever-nem bojišču ter je v bolnišnici podlegel rani. Bil je skozinskoz pošten in značajen, a nasproti vojakom dober tovariš. Umrli so v Ljubljani: Valentin Trevisan, sin begunge, 20 dni. — Alojzij Mayrhofer, četovodja-orožjar domobranskega pešpolka št. 23. — Josipina Tomec, mestna uboga, 67 let. — Karol Bauer, sin bivšega posestnika, 6 let. — Marija Badjara, zasebnica, 59 let. — Anton Slant, sin knjigovodje, 18 let. — Pavel Delizan, vojaški delavec. — Maks Tribušon, sin o-rožniškega stražmojstra, 10 mese- cev. — Josip Mantel, delavec-hi-ralec, 34 let. — Umrl je v deželni bolnišniei v Ljubljani Leopold Markič, bivši odvetniški uradnik v Kranju ter član požarne brambe. avstrijskemu Primorju. Namen tega prodiranja bi bil, da se Trst in rnlj zavzameta s suhe strani. Edino v tem slučaju bi moglo italijansko brodovje poseči v borbo, do istega časa pa bi naj ostalo Nezgode. Petletnega Mateja skrito v pristaniščih, kajti Adrija Kumpa iz Selc št. 20 je porinil je .sanjo samo prenevarna, ker ni-tovariš raz lestvo, da je padel in ma tam nikakega opirališča za si zlomil desno nogo. — Šestnajst- svoje brodovje. letni melavec pri žagi Fran Do-linšek iz Zagorice je prišel 4. junija v Litiji med delom z roko v črnovojniškemu prebiranju. Vsi možki do 50. leta na Primorskem so poklicani k novemu cirkularno žago, ki mu je roko odrezala. — llletni Bogomir Kra iiia in njegov 91etni brat Jožef sta na Glincah sekala drva. Pri tem pa je Bogomir svojega brata s sekiro tako nesrečno vsekal v nogo, da mu jo je skoraj odsekal. — Ko se je 6. junija dopoldne pripeljal izpred Škofije proti Stritarjevi ulici v Ljubljani kolesar Ivan Kemperle, posestnik in trgovec iz Češnjiee pri Železnikih, sta mu nasproti pripeljala vojaški avtomobil in voz cestne električne železnice. Kemperle je, hotčč se izogniti avtomobilu, zapeljal med obadva in padel. K sreči je to opazil voznik električnega voza ter ga v naglici ustavil. ker bi bil sicer prišel Kemperle pod voz. Pri padeu se je Kemperle poškodoval na levem sencu in obležal nezavesten. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo vežo, kjer se je kmalu zavedel in sel r.ato s policijskim stražnikom na policijo, kjer je dobil zdravniško pomoč. Ženska požarna bramba se je organizirala na Dobrni. Prvo vajo so imele dobrnske gasilke dne 6. junija. Tatovi. Iz Dolnic pri Št. Vidu nad Ljubljano poro'aje-. Pri nas so se pojavili tatovi. Vlomili so v gostilno "pri Miklavu'* in so menda pokradli vse meso, klobase itd., kar so pač dobili za želodec. V dve drugi hiši so tatov7 vlomili in pokradli denar. Orožniki nepoznane zlikovce pridno zasledujejo. — V odsotnosti po-sestnice Katarine Srnec v Stoži-cali je vlomil nekdo v zaprto stanovanje in ukradel iz omare 40 K denarja in srebrno verižico. Orož-ništvu se je posrečilo najti vlomilca v osebi loletnega fanta, pri katerem so našli še del ukradenega denarja in srebrno verižico. ŠTAJERSKO. Novo prebiranje črnovojnikov. Mladeniči, rojeni v letu 1897, so poklicani k naboru. Naknadni na-boii črnovojnikov letnikov 1878 do vštevši 1890 in 1892, 1893 in 1894 se vršijo pozneje. Pivo dražje. Zveza alpskih pivovarn naznanja uredništvu mariborskega "Slovenskega Gospodarja", da je vlada pivovarnar-narjem zaplenila 30 odstotkov njih sladnih (ječmenih) zalog in da se je cena ječmenu zelo dvignila. Radi tega je zveza prisiljena povišati ceno pivu za 3 do 4 K pri hektolitru. Obenem se bo tudi zmanjšala količina dozdaj izdelanega piva. Slovenski zrakoplovec utekel smrti in ujetništvu. Jakob Fras, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah, sedaj dodeljen e. kr. avstr. zrakoplovnemu oddelku, letalna stotnija št. 8, piše Franu Rampre, kaplanu v Sevnici ob Savi: Dragi! Pred kratkim sem odplul z nadporočnikom proti bojni črti. Bila sva že daleč čez bojno črto nad sovražnikovo deželo kakih 2000 metrov visoko. Šrapneli in svinčenke so kar brnele okrog naju. Kmalu opazi nadporočnik, da je po sovražni krogli pretrgana na levem krilu žica in da je perot predrta. Istočasno opazim tudi jaz spredaj na motorju, da teče olje iz posode. Nadporočnik mi takoj veli. naj obrnem zrakoplov. Bil je že zadnji čas za to, kajti začela sva že padati navzdol. K sreči je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenutku se je še stroj najinega zrakoplova ustavil, ker je primanjkovalo olja, ki je že večinoma izteklo. Nahajala sva se pa še 500 metrov visoko. Trudil sem se na vso silo, da spravim zrakoplov na naši strani na tla, kar se mi je ko-nečno res posrečilo, priletel sem kakih 300 korakov za našo bojno črto ne posebno rahlo na tla. Nadporočniku se ni nič pripetilo, a jaz sem se precej pretresel. Morali so me s samodrčem odpeljati. Sem že sedmi dan v postelji. Vročica me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba radi tega, bo že počasi boliše. Ali se že kaj sliši o miru? Tukaj sem ne izvemo nič. Tisoč pozdravov! PRIMORSKO. Napadi na Primorsko. Francozi svetujejo Italijanom, naj pričnejo z odločnim prodiranjem proti DALMACIJA. Vojno navdušenje. V splitskem okraju so se vsi možje šesterih občin javili, da hočejo prostovoljno Lrez nabora v vojno zoper Italijo. V šibeniškem okraju so se vsi možje občine Derniš prostovoljno javili za vojno z Italijo. Pač najbolj glasen odgovor, da jc Dalmacija italijanska! Italijanski značaj. V italijanskem kraljevem gradu je pred kratkim neka visoka gospa stavila na večjo dvorno družbo vprašanje, kako je mogoče. da Italija nima v inozemstvu nobenih špijonov. Ko nobeden od družbe ni vedel na*to odgovora, je gospa sama odgovorila tode: "Ker nam tujci z lahkoto odkupijo vsakega špijona za 10 lir." Tako cenijo na italijanskem kraljevem dvoru zvestobo svojiii lastnih podložnikov. Iščem svojega brata JOSIPA ŽNEBELJ, doma iz vasi Mar-košna, občina Materija na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov,' di mi ga naznani, ali pa če sam bere, da se mi javi. — John Žnebelj, Box 546, Sheffield, Pa. j (9-12—7) POZOR, SLOVENKE! Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 22 let. Na de ! nar se ne oziram toliko kot na po- J Šteuost. Jaz imam svojo farmo in katero veseli biti na farmi v državi Wisconsin, naj mi piše in če mogoče, k pismu priloži tudi svojo sliko. Andrew Nadroj, Box 88, Morlev, Colo.: Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA SMRDEL. Doma je iz Petelinj pri Št. Petru na Notranjskem. Pred dve-mi leti je bival nekje v Morlev, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Morel j, 427 Depot St., Conneaut, Ohio. (9-10—7) Iščem svojega bratranca ANTONA IIABJAN. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratrancu, podomače Bečuikov iz Jevč. — Anton Habjan, Box 273, Midland. Pa. JSCE SLUŽBO NA FARMI. Mladenič, star 20 let. išče službo na farmi. Glede, plače se bomo že domenili. Kdor potrebuje delavno moč na farmi, naj se o-glasi na: Joe Malovrh, Tony Požar Camp, Litonia, Tioga Co., Pa. _(9-13—7)_ Kje je moj oče JOSIP GLIV AR? Doma je iz Brezovega dola, fa ra Ambruž na Dolenjskem Pred 24 leti je prišel v Združeno -države in pred tremi leti je bi\al v Tower, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se sam oglasi svojemu sinu: John Glivar, 3525 E. 80. St.. N. E., Cleveland, Ohio. (9-12—7)__ Rad bi izvedel za natančen naslov svojega prijatelja JOSEPA KOROŠEC. Doma je iz Cirkni-ce na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za uje-gov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. Pred enim mesecem mi je pisal iz Reitz, Pa. — Matija Ujčič, Box 4S6, Davis, W. Va. (9-12—7) RESNICA JE, da človek, ki ima liiiso ali drugo posestvo naprodaj in nemara dati agentu prodati, je veliko bolj nevaren kot agent. Kajti če misli agent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji, da ustreže svojemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva gleda, da dobi kolikor more več, in mu ni prav nič na tem, če je kupovalec zadovoljen ali ne, saj to je samo enkrat v življenju. — Ravno nasprotno je z agentom. Ce agent kupcu popolnoma ne vstreže, dotični laliko onemu agentu škoduje, dokler je isti agent v okolici nezadovoljnega kupca. Jaz sem že 24 let v Clevelan-du in mislim biti še 24 let, torej ni nevarnosti, da se skrijem po kupčiji. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. Rad bi izvedel za svojega sina ALOJZIJA KRAMAR. Star je, 17 let in male postave. Pred 4. ■ tedni je zapustil dom in ni nič povedal, kam je namenjen. Mi-1 slim, da je šel proti Clevelan- ■ du, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo biva- i lišče, da mi javi. — Joseph' Kramar, Box 43, Lemont Fur-nace. Pa._(8-10—7) Kje sta moj polubrat FRANK CEVKA in prijatelj FRANK KREK? Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa sama oglasita. Imam njima poročati več važnih stvari.; Mike Jerše, 5S0 San Bruno. Ave., San Francisco, Cal. (8-10—7)_ Kjo sta moja dva strica JOE MEZG EC in JOHN MRŠNIK ? Prvi se nahaja nekje v AVest Virginiji, drugi pa nekje v Ca-liforniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da' ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. — John Mršnik, Box 546. Sheffield, Pa.' (8-10—7) Iščem svojega brata FRANKA ŽAGAR in prijatelja ANTONA BENCINA. Oba sta doma iz Še-gove vasi pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali i.aj se sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega. — John Žagar, Box 733, Port Allegany, Pa. (8-10—7) Dajte udobnosti svojim odjemalcem. Vročina, muhe in neprijetni duh vam delajo največ sitnosti poleti. Električni vrtiljaki bodo odgnali vso to nadlogo ter napravili vašo prodajalno ali pisarno prijetno za vas same in za odjemalce. Električni vrtiljak velja zelo malo in električni tok je sedaj cenejši kot kedaj poprej. Pojdite v najbližjo Edisonovo prodajalno ter si oglejte različne vrste vrtiljakov. Vprašajte glede cen in stroškov elektrike in izvedeli boste, da lahko preskrbite svojim odjemalcem udobnost za mal denar. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone; Siu> vesant 5600 Brnncli Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Brr.nrt-.vay Spring 9S'>0 j *I24 W 42d St Brvant5262 126 Delancey St Orchard 1%0 »151 E 86th St Lenox 77S0 10 Irvins PI Stuyvesant 5600 I »27 E 125th St Harlem 4020 *362 E 149th St Melrose 3310 "Open Until Midnisht Xiffht and Emergency Call ; Madison Square <>U0I NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdil a/Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. HARMONIKE kAkwtaiktd mto lat«h(j«tf p«pnvlfui p« u|alS|U uuk, a ry«tu la nutadJlTo. T jtomrl mm-■IflTm tkUo pollj«, kar m+m. U uC 19 it laka| t tam poali tc a«6aj t rr*~ •a lutim Aoaam. V 9opr»T«k jufck« ktkor tm #ro»G «r »«*»»»» h 4*1« kakartM Um «-tair« km wraa«]*. JOHN WENZEL •IT €9. It. 01ct«1UML Okla. i slovensko-hrvaškl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nad. v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-fiija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaški n družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev ▼ oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje State o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Th* James W. 6ood Company Dep. 54 Ashland, Wis. TEL. CENTRAL 3596 V.\ V V JOSEPH MARINCIp SLOVENSKA TRGOVINA ^ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 5SOS St. Clair Ave., Cleveland, O. Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, da boste boljše postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje g^lo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali te-rska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vdako delo in popravljanje je jamčeno. Kadar je kako drnStvo qam^cjano kapiti baadero, xaatava, regalj* god bene inštrumente« kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, Tarixico, privask prstan itd., ne kupite prej nikjer, .da tudi mene saccna vprašate. U prstan j j Vas etane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Suttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na Človeka in obsega neb roj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla matlama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedrij lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družl>e, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar nem jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar »o jih spl-iall ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta lSIK) v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 CcTtlandt Street, New York City, N. Y. ^ GI^SNARODA, 9. JTJLIJA, 19 15. ^viWMnMM ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA I. Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda t*«* prevel G. P. 57 (Nadaljevanje). Ko se je vrnil Rohan v svoje zračno skrivališče na pečinah, je dolgo sedel ter razmišljal v čudih, kater je bil videl. Bil je kot človek. ki je šel v grobišče ter imel pogovor z mrtveci. Razkritje pokopanega rimskega mesta je bilo za Robana presenečenje, katero skoro ni mogel pojmiti. Črna soba, katero je bil videl, je predstavljala cesarja, ki je ju-koč vladal kot vlada sedaj Cesar-Napoleon. Tudi oni je morda kt l preko sveta kot kolos ter širil smrt in razdejanje. Svetišča in kol i žeji, kopališča iz belega inramorja in amfiteatri so vstali iz nič na njegovo povelje. Na migljaj njegovega prsta se je izvojevalo y.niage in i/.gubilo dežele in pred no je zapadel smrti, so ga častili ljudje kot boga. Sobo tn so mu postavili njegovi sužnji, ki so šli v Mint s klieem na usmili: Ave Caesar, m oritur i te s a-lntant! — Zerav nam. Cesar, v smrt idoči te pozdravljajo! Ostala je še njegova soba, a sledu njegovih nog ni več videti na zemlji! Dva dni je razkritje tako strašilo Robana, da si ni upal nazaj. Sedel je v skrivališču, prisluškoval vetrovom ter zrl navzdol na lazburkano, viharno morje. Že nekaj časa je neprestano deževalo in dež je še vedno padal, padal . . . Napočil je tretji dan. teman in bolj miren. Se vedno je deževalo. a vihar je pojenjal in morje je bilo mirno. Roban je zopet zrl na morje ter videl rdeča jadra ribiških čolnov, ki so odhajali na visoko morje. Pogled na te čolne mu je bila tolažba, kajti spravil ga je v stik s tovariši, katere je moral pogrešati že toliko časa. Tako je sedel cele ure ter zrl na morje. Krog poldne pa je zapazil. da se dvigajo z juga gosti oblaki in da pleza ob pečinah navzgor temna megla ki mu krije pogled na vse strani. Drugače pa j<* vladala ona mučna tišina, ki oznanjuje viharje. Bilo je že popoldne in dež je padal močnejše kot poprej. Ves ii/mučen se je Rohan pripravil, da še enkrat obišče novorazkrito duplino in skrivnostno reko. V tem času je bil že skoro popolnoma pozabil, da je bilo razkritje resnično. Mislil si je, da je videl vse v Kanjah. ' Hitro je splezal po hodniku navzdol, ki je vodil k morju. Pri-šed^i v prvo duplino, je splezal po stezi naprej in po hodnikih in »stopnjicah, dokler ni stal pred sobo cesarja. V duplini je sedaj gr-itielo in vreščalo in Rohan je zapazil, da se je votla z \*eIiko naglico dvigala in da je bilo le še malo prostora suhega. Naenkrat, ko mu je plusknil val v obraz, se je zavedel nevarnosti situacije, v kateri se je nahajal. Ostati tu bi pomenilo hitro in neizogibno smrt. Obrnil se je ter pričel bežati, dočim je grmelo za njim vodovje ter so se tresle skale kot ob potresu. Nič prezgodaj ni bežal. Ko je stopil na suhi prod v prvi duplini, je zaslišal za seboj strašen pok. Zdelo se mu je, da so se zrušile za njim skale. Kot blisk hitro je splezal na višje ležečo stezo, vodečo proti kaminu, po katerem je bil priplezal iz svojega zračnega skrivališča. Tam je obstal in oprijemajoč se z obema rokama skal. je videl, kako se je vsula i/ hodnika, po katerem je bil ravno pribežal, velika množina vode, s<- vlila navzdol ter združila z vodovjem, ki je bobnelo in grmelo poti njegovimi nogami.... Triinštirideseto poglavje. NOČ MRTVIH." Bilo je Vseh Svetih zvečer, leta 1813. Dočiin je Kuhan Gwenfern, s plamenico v roki. Ulodil po podzemskih hodnikih, izklesanih v skale, so zvonili zvonovi vaške cerkve v Kromlaix in množice so hitele skozi temo v cerkev. Noč je bi-temna in dež j«1 neprestano padal. V ozkih ulicah vasice je bilo polno luž in padajoče kapljice so povzročale lahno šumenje. Bolj skrivnosten m strašen pa je bil drugi glas, prihajajoči iz globočine. glas morja, ki je grmelo daleč spodaj poti zemljo. Vrata vseh hiš v vasi so bila odprta in v vsaki niši je bila mi-vn pogrnjena in na mizi pripravljen obed. Krog miz so stali prazni stoli m na vseh ognjiščih je plapolal ogenj, skrbno pripravljen že zjutraj. Bila je namreč noč mrtvih. Po cerkvenem opravilu in po lizreč. tiih molit vah, po zavžiti večerji in potem, ko bodo legli živi k po<-itku, bodo prišli mrtvi v hiše ter se mudili celo uro na mestu. kjer so umrli ali kjer stanujejo njih sorodniki. Duše mrtvih pa ne prihajajo le s pokopališča za vaško cerkvijo, temveč od vsepovsod, kjer umirajo ljudje, z dežele za vasico, z morja. Ob eni popolnoči bo polna luna in visoka plima. Lune pa ni mogoče videti, ker je nebo zastrto z oblaki in pada težek dež. — Kljub temu pa je prihajala iz vseh oken luč in tudi iz onih cerkve, kjer se je ravnokar vršilo cerkveno opravilo. Živi so molili in duhovi so čakali, ko je pustila Marcela Derval svojo mater v cerkvi ,tcr šla po ulici navzdol proti domu. Ko je stopila v hišo. je videla vse lepo pripravljeno. Na mizi ^o a je ležal čas z vso silo na njej in tresla se je pred senco nečesa, i.ar ni živelo. Rohan Gwenfern je bil nje n mrtvec, izgubljen zanjo in za svet, pokopan tam v temni noči tako gotovo kot tla ni več dihal. Dočim so molili drugi za umrle drage, katere je bil poklical Bog k sebi, je molila ona za njega, ki ji je bil istotako za večno odvzet. Z mrtvimi je bil mir in pokoj; z živim mrtvecem pa je bila le bolest in groza. Raditega je bilo breme njene bolesti tem neznosnejše. V tem svojem velikem, srčnem jadu je želela biti sama v svoji sobici. — da misli in moli. Kaditega je bila prišla domov. Ostali bodo kmalu sledili in ko bo bila polnočna ura. bo prostor spodaj prazen in ubogi duhovi bodo prišli in sedli za mizo. O Bog. da bi vsaj tudi on prišel ter jedel vsaj enkrat posvečeni kruh miru! Ko je ostal Gildas Derval sam v kuhinji, je zopet sedel na stol poleg ognjišča ter pričel kaditi iz dolge pipe. Bil je videti precej nestrpen in sempatam je vstal, stopil k vratom ter zrl v temno noč. Ko je potekal čas ter je kazala ura poldvanajstih. je postal Gildas še bolj nemiren. Ifa duhov se je bližala in tišina krog njega je postajala naravnost mrtvaška. Ob vsakem ropotu se je zganil ter pazno prisluškoval. Dasi ravno junak, se je vendar bal ter je pričel britko obžalovati, da je pustil Marcelo v njeno sobo. — Kateri vrag pač zadržuje strica? — je ponovno zamrmral. Konečno so se odprla vrata in v kuhinjo je stopil stari kor- poral, premočen od glave tlo nog. — Sto hudičev! — je vskliknii. — Ali si že doživel tako noč? Ali jih še ni nazaj? — Le Marcela je prišla, — je rekel Gildas čmerno. — Ostali so še vedno v cerkvi, dasiravno je za poštenega kristijana že davno čas, da je v postelji. Korporal je šel preko kuhinje ter se postavil k ognjišču, da se malo posuši in ogreje. — Sel sem po cestah ter jih iskal. Ko jih nisem našel, sem šel k bregu. Plima je narasla prav tlo ceste ter bo še naraščala. Doli v vasi so v strahu ter ne bodo spali v tej noči. Morje je pa mirno kot steklo. Ko je prenehal korporal govoriti, je skočil Gildas na noge, kajti v istem trenutku je streslo celo hišo prav tlo temelja. — Kaj je to? — je zakričal Gildas ter obledel do korenin las. — Morda se je dvignil veter, — je rekel korporal. Ko pa je šel k vratom ter jih odprl, da vidi kaj je, je zapazil, da ni bilo nič vetra. — Čudno je! — je rekel, ko se je vrnil k ognjišču. — Isto sem slišal že dvakrat nocoj in človek bi mislil, da se trese zemlja pod nogami. — Stric! — je vskliknil Gildas. — Kaj pa, mon garz? — Duše mrtvih so! (Nadaljuje se). ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO-Premium Dept. 490 Broome St- New York, N. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) S Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e pri JtS palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držav«, koiiko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri naB je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Kalkanskih dižar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite najJ Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New York, N Y. naznanilo. Cenjenim naročnikom v Miehl ganu, "Wisconsinn in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" Uvršoje vsakovrstne tiskovine po nizkih eematu gtelo okono. t Izvriije prevod« v dnife jote* UoQflko organlxlran*. Posebaost m fri&treaa prsviU, okrrf«a, pamfi«fi, eerikffci Y«a naročila pofIjiUaaJ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. v- 'm t ■ ; "V f^rrX^J -i'' ) i 1 ( # I ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*V NAJ[-' VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK, , J' Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasve! in informacije priseljencem, "Thi Bureau of Imdnctri« ari Immigration" za državo New Vork varuje in pomaga prišel j črncem, ki bo bili oeleparjeni, oropa-ai aH ■ katerimi se je slabo rav-aalo. Brezplačno se daje nasvet« pri-»eljencem, kateri so bili oslepar-jemi od bankirjev, odvetnikom, trgovcev z zemljišči, prodajalce* parobrodnih listkov, spremi je val cev, kažipotov in posestnikov go-ftilm. Daj« se informacij« v naturalizacij skih zadevah: kako postat državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s pričel jen ei na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor}* BUREAU OF INDIJ STRM AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: ii East 29th St., odprt vsaki dan o4 9. ur« zjutraj do 5. popoldme in v credo svečer od 8. 4o IS. iM. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pakoknij-skih posestey vseh yelesil. Obsega I 1 raznih zemlje\idov. an ZOtih straneh in vsaka b rari je 10* pri 131 palca velik«; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Občega doyet raznih zamy«Tido? 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. C err a samo IS centov. Y«l nemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesnt države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company , 82 Cortlandt Street, New York, N. ® ® ® ® NAJBOLJŠA ® ® ® & SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe J,-isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. L %, POZOR ROJAKI! Najbolj u-upešno mazilo Jonske in moSke lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako pc rabi to m&ziio, zrastejo v <5 tednih krasni. Kosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadati in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trjjanje v rokah. noirah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in grinte. potn« noge. kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj do cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1892 E. 64th St„ Cleveland, Ohio. ROJAK T NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. enetaie f lansaMpe francoska parobrodna družba.) j Dlraktni trta do Hivia, Pariza, Švica, Inomosta !o Ljubljane m m »AIPKOVEKCE" anira rtjafca 'LA »AVOH" itn lha viicka "L V LOBOAidU* ■J r jata "HASraAMCK1 leafttiHhrilafc. novmi main ai "Chicago", "1« Towfiiae", "Rochambeaa" m "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE corner Fe&rl 8»,, Chcirtroafa BTsMdimg. 3*«9tai pmrniki odpluje]o redno ab sredafe ta IlevPSS it. m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro Do flobregafsem [se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika'je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za& pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. r-j