OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 3, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 107
DomaČe vesti
Kolizija na St. Clair ju
Na križišču St. Clair Ave. in 33 St. se je včeraj zgodaj pripetila kolizija med nekim vozom ulične železnice in nekim tovornim avtom, pri čemur so štiri osebe na vozu ulične železnice dobile lahke poškodbe.
Žrtve so bili Joseph Gruden, 51, iz 6215 Carl Ave.; Mrs. Minnie Mednik, 42, iz 402 E. 148 St.; Mrs. Alice Ahcin, 36, iz 14917 Darwin Ave., in Mrs. Marie Gross, 48, iz 11202 Sellers Ave. Vsi so bili vzeti v bolnico St. Vincent Charity.
V zadnje slovo
članstvo društva Ribnica št. 12 SDZ je prošeno, da izkaže zadnjo čast pokojnemu članu Math Križman v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave.
Občni zbor
V	soboto večer ob osmih se vrši občni zbor dramskega društva Ivan Cankar v starem poslopju SND.
Premestitev piknika
Mr. John Gabrenja, tajnik društva Cleveland št. 126 SNPJ, nam sporoča, da se bo društveni piknik vršil 22. junija in ne 29. junija, kot se je prvotno nameravalo.
Nagrajena za dramatiko
V	Collinwood High šoli je dobila nagrado kot najboljša igralca v dramatiki mladenka Helen Hrvatin, hčerka poznane družine Joseph in Danica Hrvatin, ki vodita gostilno na 16901 Grove-wood Ave. Helen je dobila za nagrado sedem tednov proste šolnine v dramatiki v Cain Parku. Čestitamo!
Pozdravi
Iz Fort Wayne, Ind., pošil^ta najlepše pozdrave vsem phjate-Ijem Mr. Joe S ter iz 854 E. 207 St., in Rose Ivančič iz 1090 E. 222 St., ki pišeta, da se prav dobro imata.
Hokoborba
Na nocojšnjemu programu ro-koborbe v Centralni orožarni bosta nastopil v glavni bitki Bronko Nagurski in "Baron" Frederick Von Schacht. To bo prvi nastop Nagurskija v Cleve-landu v 10 letih. Poleg teh dveh rokoborcev, bodo nastopili tudi dr. Ed Meske in Lou Neuman, Mike Sharp in "Wild BiH" Zimm, Freddie Bozik in Frank Julian iz Salema, O. ter Louis Samic in Al Piacente iz Wick-liffe, O.
Poroka
Dne 17. maja sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Elsie Drobnich in Daniel Zaborowski. Nevesta je hčerka poznane družine Joe in Angela Drobnich na 917 E. 75 St., ter nečakinja Mitzi Pečenko iz Richmond Rd. Po poročni slavnosti sta se novopo-ročenca podala na ženitovanj sko potovanje v Tampa, Fla. Bilo srečno!
Krožek št. 3 Prog. Slovenk
članice krožka št. 3 Progre sivnih Slovenk so vabljene, da se Jutri večer udeleže redne meseč seje. Na dnevnem redu bo več lažnih zadev. '
bolnišnice
Poznani Mr. John Japel se je ^^il iz bolnišnice na svoj dom 20351 Lindberg Ave., kjer ga Prijatelji sedaj lahko obiščejo.
8.hvaljuje se vsem za obiske,
^fila in voščilne karte, katerih J® bil deležen v bolnišnici
Papež se hoji, da je Evropa ^'izgubljena"
Apelira na vladarje sveta,
da jo rešijo pred "vlado revolucije," dokler je še čas
VATIKAN, 2. junija—Papež Pij XII je danes povedal vladarjem sveta, da imajo še priložnost, morda zadnjo, da upostavijo "normalne odnosa je med narodi in rešijo Evropo razpada."
Obenem je izjavil, da bodo^
"jutrišnji revolucijonarji" izkoristili brezupnost. kontinenta, ako ustvarjalci miru hitro ne podvzamfejo Jiorakov za telesno in moralno blagostanje evropskih narodov.
To utegne biti zadnja prilika, pravi papež
"Sedaj je še vedno mogoče obnoviti take normalne odnoša-je celo po drugi svetovni vojni," je rekel papež v radijskem govoru, ki se je oddajal javnosti celega sveta. "Naj vladarji sveta ne izpustijo te zadnje prilike. Bog nas varuj, ker morda druge prilike ne bo več."
Papež je svoj govor, ki je trajal 25 minut, obdržaval v italijanskem jeziku. Med drugim je na vladarje zmagovitih narodov apeliral, da "nehajo rabiti metode, ki nimajo ničesar skupnega s kaznovanjem vojnih zločincev in ki ne prinašajo drugega kot trpko razočaranje."
Tega bi se plasti ne sn^^lo delati z ozirom »a osebe, ki niso odgovorne za dejanja propadlih režimov, je dejal papež:
Papež je dejal, da sta mu ob-
seg m resnost "neizrečene usode Evrope" dobro znana, potem pa je nadaljeval;
"Niti ne želimo podcenjevati ogromnosti njene krivde, ampak kako je zmagovitim narodom mogoče, da bi sedaj sprejeli metode sovraštva in nasilja, od katerih je dotični sistem živel in uspeval, ali kako morejo rabiti orožja, ki so vzbudila njih pravično jezo, ko so uporabljana v rokah drugih?
"Kateri razumen človelc bi iskal jamstva za svojo lastno varnost in sigurnost v uničenju in propasti svojega soseda?"
Stalin v Nemčiji bolj popularen kot pa sv. oče
HERFORD, Nemčija, 28. maja—Angleške okupacijske oblasti so v svoji okupacijski zoni Nemčije razpisale anketo, da ugotovijo, katerega moža smatrajo Nemci za najbolj popularnega. >
Na podlagi te ankete je najbolj popularen Churchill. Drugo mesto je zUvzel Stalin, tretjo papež, četrto pa Truman.
Nemški znanstvenik
I
povabljen v Ameriko
NUERNBERG, 31. maja. — Willy Messerschmitt, ki je za nacistično letalsko silo zgradil znano "jet" letalo, je danes izjavil, da bo mogoče v kratkem odpotoval v Zedinjene države, kjer bo pomagal pri graditvi ameriškega letala, katerega pogonska sila bo atomska energija.
"Dobil sem ponudbo od Ame-rikancev pred dvemi meseci," je rekel Messerschmitt. "Če se mi dovoli, da delam ^samostojno, bom ponudbo sigurno sprejel."
Messerschmitt je izjavil, da mu je vzelo štiri leta, predno je nemške oblasti prepričal, da bi se moralo graditi "jet" letala in da so jih Nemci pri borbah proti zaveznikom leta 1944 imeli okrog 800.
Ker je Messerschmitt 1. 1939 pristopil k nacistični stranki, se bo moral podvreči formalni proceduri "denacifikacije".
Vrnite vstopnice
Mr. Leo Wolf, blagajnik odbora za koncert Florence Une-tič, prosi vse, ki so imeli vstopnice v predprodaji za koncert, da prav gotovo vrnejo jutri večer neprodane vstopnice ali pa denar za prodane vstopnice, da bo mogoče zaključiti račune.
Stavka pri Eaton Co. končana
Stavka 2,500 delavcev v dveh tovarnah Eaton Manufacturing Co., ki je trajala 24 dni, je bila snoči končana, ko je unija MESA sprejela sporazum glede mezd in drugih vprašanj, ki je bil sestavljen med, upravo in unijo.
Taft za odobritev 4 mirovnih pogodb
WASHINGTON, 1. junija — Senator Robert A. Taft je danes podprl apel senatorja Arthur ja H. Vandenberga za ratifikacijo mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo v teku poletja.
Taft je izjavil, da je podprl Vandenberga, ker veruje, da je takojšnja ratifikacija mirovnih pogodb potrebna, ker da so to najboljše "mirovne pogodbe, katere smo lahko dobili." Toda Taft je obenem dal vedeti, da je mnogo razmišljal o izjavah nasprotnikov ratifikacije mirovne pogodbe z Italijo, ki trdijo, da bi se z umikom ameriških čet iz Italije komunisti polastili kontrole vlade.
"Ne vem in tudi mislim, da nobeden ne ve, kaj se bo zgodilo, če^ umaknemo naše čete," je rekel Taft. "Mogoče se bodo komunisti polastili kontrole italijanske vlade, če se to zgodi, kje bomo ostali z našim programom za pomoč Grčiji in Turčiji, da ne bi padli v roke komunistov?"
V DVEH DNEH SMO DOBILI DOVOLJ DEŽJA ZA POLNIH 13 DNI
Vremenski urad poroča, da je včeraj do 7:30 zjutraj v Clevelandu padlo toliko dežja kot ga običajno pade tekom 13 dni v juniju, ozirom a 44 normalne kvote za tekočI mesec.
Ker je včeraj skozi ves dan in pozno v noč še vedno lilo, je odstotek moče, ki smo je bili deležni doslej, nedvomno blizu polne normalne kvote za ves junij.
V tem letu je do včeraj zjutraj padlo 21.13 palcev dežja, oziroma skoro toliko kot smo ga imeli v celem letu 1934, ki je bilo eno najbolj suhih let v zgodovini Clevelanda.
Najbolj mokro leto je bilo 1878, ko je padlo 53.5 palcev dežja. Normalen letni padec je 33.82 palcev, kar pomeni, da smo dobili že več kot 60 odstotkov običajne letne moče.
Mnogo ljudi se vprašuje, da li nimajo morda z nenavadno množino dežja kako zvezo eksplozije atomskih bomb. Vremenski urad na to odgovarja, da se za to teorijo ni našlo še nobenih dokazov.
župan New Yorka se pridružil protestu delavcev
NEW YORK, 1. junija—Delavski-svet AFL je snoči obelodanil proklamacijo new-yorške-ga župana O'Dwyerja, katera je bila podpisana preteklega četrtka in s katero se odreja sredo za "dan protesta na naše državne oblasti v Washingtonu, D. C.," zaradi protidelavskih zakonskih predlogov Taft-Hartleya.
V proklamaciji, katero je župan podpisal, je naslovljen apel na vse "državljane tega mesta, ki so nasprotni omejitvenim meram, da se pridružijo organiziranemu delavstvu, da se da vedeti državni oblasti, da je najbolj zanesljiva pot v industrijski mir prijateljsko sodelovanje med podjetništvom in delavstvom."
Amerika odtegnila pomoč Madžarski
Državni tajnik želi ne komunistični vladi Italije vsak uspeh
MALAJA ZAHTEVA DELJUZ PRI MIEU a JAPONSKO
SINGAPOR, 1. junija—Kitajska in malajska unija verujeta, da bi Malaja morala imeti direktni delež pri ustvarjanju mirovne pogodbe z Japonsko in sicer, ker je njeno ljudstvo pri temu "^ivljensko prizadeto."
Kitajska policija duši demonstracije
SANGAJ, 2. junija—Policija in vojaške sile so posegle v demonstracije, ki jih prirejajo Sirom Kine kitajski študentje, zahtevajoč končanje civilne vojne.
Kitajski tisk poroča, da je policija razpršila demonstrante v Mukdenu, Hangčovu, Wučangu, Foošovu, Kaifegu, Cungkingu in Tientsinu. Kot poročajo časopisi, sta bila v Cungčinu ubita dva študenta, poškodovana dva, več kot 1,000 pa jih je bilo vrženih v zapor.
WASHINGTON, 2. junija — Državni tajnik George C. Marshall je ukazal, da se odloži izplačilo druge polovice kredita Madžarski v znesku $30,000,000, ker je tam bila ustanovljena komunistična vlada.
Marshall je obenem izrazil željo za "vsak uspeh" nove vlade Italije, katero je sestavil premier Alcide de Gasperi brez vklju-čenja skrajnih levičarjev.
"Mi bomo nudili nadaljno pomoč italijanskemu ljudstvu, ki je pokazalo iskreno in čvrsto vero v demokratični proces za oču-vanje njegovih individualnih svobodščin in osnovnih pravic človeka," je rekel Marshall.
V Italiji se nahaja posebna misija Eksportno-imporj;ne banke, ki razmotriva, na kakšni podlagi bi se Italiji odobrilo zahtevano posojilo v znesku $100,-000,000.
Zedinjene države bodo protestirale
WASHINGTON, 2. junija — Z umikom pomoči v znesku $30,-000,000, katero so obljubile bivši Madžarski vladi, so Zedinjene države podvzele svoj prvi korak proti novi madžarski vladi.
Vsi znaki kažejo, da bodo Zedinjene države naslovile na Rusijo ostro protestno no^o, čerai^ no za sedaj še ni nobenih komentarjev, ki bi prišli iz državnega oddelka. Vse, kar je bilo v zvezi s tem v državnemu oddelku izjavljeno, je izjava načelnika tiska Michaela J. Mc-Dermotta, ki je rekel, da se položaj temeljito "proučuje."
Neki opazovalci sodiji, da je sprememba vlade na Madžarskem ruski "odgovor na 'Truma-novo doktrino'."
Duhovnik Varga zbežal Madžarske
BUDIMPEŠTA, 2. junija— Bela Varga, katoliški duhovnik, ki je v prejšnji madžarski vladi imel važno pozicijo, je baje ušel z Madžarske iz bojazni, da ga komunisti ne bi aretirali.
Nepotrjeno poročilo pravi, da je Varga všel v ameriško okupacijsko zono Avstrije.
SABOTERJI KAZNOVANI V RUSKI ZONI NEMČIJE
BERLIN, 1. junija—Časopisje iz Thuringije v ruski okupacijski zoni Nemčije poroča, da so bili nekateri nemški kmeti kaznovani z globo, ker niso izročili svojih kvot hrane, kar se smatra za sabotažo.
INDIJSKI VODITELJI BAJE SPREJELI ANGLEŠKI NAČRT
NEW DELHI, 2. junija. ■ Voditelji Muslimanske lige in večji d e 1 voditeljev hinduške Kongresne stranke so baje spre jeli kompromisni angleški načrt za delitev Indije, ki se še drži v tajnosti.	>
Potankosti tega načrta bodo pročitani jutri potom vseh radio postaj Indije.
V Bombaju, Kalkuti, Pinjabu in ostalih nemirnih, točkah so podvzete varnostne mere.
WASHINGTON, 2. junija—Jugoslavija je po šestih tednih zavrgla noto, v kateri so Zedinjene države protestirale proti zaplembi lastnine v tržaški okolici, ki je bila po ameriškem ,tolmačenju italijanska last.
Državni department je 27.'"
marca v fornialni noti obtožil Jugoslavijo, da je "izvršila velike odstranitve lastnine v zoni B okolici Trsta, ki se nahaja pod začasno jugoslovansko upravo,
in da je s tem kršila določbe italijanske mirovne pogodbe."
Jugoslavija navaja razloge za postopanje
Uradniki državnega depart-menta so danes povedali novinarjem, da je jugoslovanska vlada v noti, datirani 14. maja, zavrgla ameriški protest ter za to navedla sledeče razloge:
1.	Vsa lastnina, ki je bila odstranjena iz tržaške zone, je pripadala fašistom.
2.	Zedinjene države so same dovolile odstranitev italijanske imovine iz tržaške zone A, ki se nahaja pod upravo anglo-ame-riških čet.
Ameriški uradniki pravijo, da so Zedinjene države dovolile okrog 28,000 Italijanom, da so zapustili Trst in vzeli s seboj svoje imetje, da pa Zedinjene države niso zaplenile nobene lastnine.
Na drugi strani pa obstoje dokazi, pravijo aijneriški uradnici, da je "Titova od komunistov dominirana vlada v tržaški zoni vzela vse, kar ji je prišlo pod roke'.'
EKSPLOZIJA SMODNIKA UBILA DVA DELAVCA
NEW CASTLE, Pa., 2. junija V tovarni smodnika American Cyanamid Corporation se je danes primerila eksplozija, ki je razdejala dvoje poslopij in ubila dva delavca, osem pa jih je bilo poškodovanih. Tovarna normalno uposluje okrog 300 oseb.
43 MRTVIH IN 223 RANJENIIT V TORNADU
.PINE BLUFF, Ark., 2. juni ja. — Tornado je zadel nekatere dele Arkansasa in Oklahome, je ubil 43 oseb, 223 pa jih je dobilo poškodbe.
ŽENE NACISTIČNIH VODITELJEV ZAPRTE
BAD TOELZ, 31. maja. ■ Žene bivšega voditelja Hitlerjeve mladine Baldur von Schira-cha, ministra za ekonomijo Wali ter Funka, Hermana Goeringa in Hans Franka so bile danes zaprte.
Ukaz, da se žene nacističnih voditeljev zapre je dal bavarski minister za denacifikacijo Al« fred Loritz. Vse se bodo pojavile pred sodni jo za denacifikacijo.
Jugoslavija zavrnila protest Zedinjenih držav
Izjavlja, da je lastnina, ki jo je vzela v Trstu, pripadala italijanskim fašistom
Maršal Tito zagovarja enotnost Balkana
BEOGRAD, 2. junija — Maršal Tito je danes rekel, da je ze-dinjenje svobodnih balkanskih narodov v močno edinicp brezpogojno potrebno.
Tito je govoril skupini bolgarskih novinarjev. Svoje opazke je podal v zvezi z grško situacijo, o kateri je rekel, da je prežeta z nevarnostjo.
Podkralj bo predlagal delitev Indije
NEW DELHI, 1. junija—Podkralj Indije Lord Mountbatten bo indijskim voditeljem predlagal, da se Indija razdeli v dve državi, »odnosno dva angleška dominiona, v Hindustan in Pakistan.
Po načrtu, ki ga je baje odobrila angleška vlada, bi oba dela Indije bila "popolnoma svobodna," kar se tiče kontrole s strani angleške vlade, toda oba do-miniojia bi polagala prisego angleški kroni.
Podrobnosti tega angleškega načrta se držijo tajne, toda zanesljivi viri pravijo, da so na konferenco, kjer bo obravnavano tozadevno vprašanje, povabljeni indijski voditelji. Indijski podkralj bo v slučaju, da bi bil načrt sprejet, avtomatično izgubil svoj položaj in postal generalni governer obeh Indij.
Novi grobovi
MATIJA KRIŽMAN
Kakor smo že poročali, je po pet-mesečni hudi bolezni preminil obče poznani Matija Križman, p. d. Štamfelnov Matije, star 84 let, stanujoč na 1098 Norwood Rd. Doma je bil od Ribnice, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti.
Pokojni je vodil svojo mesnico dolgo let na Addison Rd., pozneje pa na St. Clair Ave. Bil je dober pevec in član pevskega zbora Lira, društva Ribnica št. 12 SDZ in društva Dvor Baraga Borštnarjev. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, rojeno Šile, doma iz Jurovca, pet otrok: Mrs. Albino Novak, ki je predsednica Slov. ženske zveze 1 urednica glasila "Zarja," Jean, ki je zaposlena pri American Gas Ass'n, Mathias, ml., ki vodi gostilno na E. 32 St. in St. Clair Ave., Frederick, ki pohaja John Caroll univerzo in Emila, ki vodi mesnico, devet vnukov, nečaka Emery Krizman, ki vodi gostilno na Addison Rd., odvetnika Joseph A. Krizman in Joseph Post.'
Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na Calvary pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob dveh.
#
JUANITA GUZIK
Staršem Walter in Augusta Guzik na 1432 E. 41 St. je umrla za pljučnici pol leta stara hčerka Juanita. Bila je članica mladinskega oddelka društva George Washington št. 180 ABZ in društva Lipa št. 129 SNPJ. Poleg staršev zapušča brata Walter ja in sestrico Patricijo, starega očeta in staro mater Joseph in Anna Terbovec ter strica Anton Terbovec. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Calvary poko-pališČQ.
TAFT VERUJE, DA BODO ZAKONSKE PREDLOGE POSTALE "ZAKON"
WASHINGTON, 2. junija. — Senator Taft in kongresnik Hartley sta danes izjavila, da niti malo ne dvomita, da bodo proti-delavske zakonske predloge, katere se pripravlja, da se jih pošlje predsedniku Truma-nu, postale "zakon".
Taft in Hartley sta podala to izjavo skupno.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so pro-šene, da se udeleže.	•
KATOLIČANI PROTESTIRAJO PROTI PROTI DELAV SKI PREDLOGI
»NEW YORK, 1. junija. — George R. Donahau, predsednik Zveze katoliških trgovinskih unij, je danes pozval katoliške člane, naj pišejo predsedniku Trumanu in zahtevajo, da veti-ra Taft-Hartleyevo proti-delav-sko zakonsko predlogo. Donahau je govoril pred 800 člani katoliških unij.
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: 0'o raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) —-—-
For Half Year—(Za pol leta) ---------
For 3 Months—(Za 3 mesece) -—--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Me:tico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) --——
For 3 Months-^(Za 3 mesece)--—
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) —-----—:--
For Half Year—(Za pol leta) ----
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Mdtter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ČUDNA NEODVISNOST
Večina kolonijalnih narodov se danes nahaja v težkih borbah za izvojevaAje svoje nacionalne in ekonomske neodvisnosti. Takoj po končanju druge svetovne vojne, ko je bila dosežena zmaga nad naci-fašizmom, so izbruhnili nemiri v posameznih kolonijah, se naglo širili in postali izraz odločnosti in volje naenkrat prebujenih suženjskih narodov. Kolonijalni narodi so se pričeli dvigati tujemu zavojevalcu in izkoriščevalcu, ki je dolga stoletja sesal iz njih kri in znoj, ki je dolga stoletja stal nad njimi z bičem v eni, križem pa v drugi roki. Nesrečen je bil vsak tisti narod, katerega so posetili takšni "blagi" misionarji, ki so prišli kot volkovi oblečeni v ovčjo obleko, da bi te narode "civilizirali," jih zasužnjili, osleparili, izrabljali, morili, terorizirali . . . Tudi kolonij alni narodi so končno spregledali. Med njimi se je začel širiti duh upora. Požar revoke se je širil od daljne holandske Indonezije do Le-banona in Sirije, od Indokine, Burme, Indije do Madagas-kara in Alžira.
Pred enim letom so prihajala dnevna poročila o nemirih v holandski Indoneziji. Angleške in holandske čete podprte s ameriškimi tanki in letali so v krvi zaduševale upor teh prebujenih sužnjev, ki zahtevajo svojo svobodo. Po večmesečnih borbah je končno bilo zaključeno "premirje." V Cheribonu je bil sklenjen sporazum, ki je baje zapečatil bodočnost Indonezije. Ta sporazum je ameriški tisk pozdravil kot "pametno solucijo" in pozdravil indone-ski narod, ki da je stopil v bratsko zajednico "svobodnih narodov." Pred nekoliko dnevi pa so holandski uradniki v Bataviji poslali oster protest indoneškim .republikanskim voditeljem. Ta protest se označa tudi za "ultimatum." Holandski zavojevalci, ki so zaduševali upor Indonezijcev s strojnimi puškami v eni, s križem in sporazumi v drugi roki, zahtevajo od indoneških republikanskih voditeljev, naj takoj pristopijo k izvrševanju pogojev označenih v sporazumu, ki je bil sklenjen v Cheribonu. Po temu sporazumu so ustanovljene Zedinjene države Indonezije v okvirju holandske imperije. Jasno je že na prvi pogled, da je vrsta neodvisnosti Zedinjenih držav Indonezije neka čudna vrsta neodvisnosti, ki "neodvisen" narod postavlja v odvisnost tujezemne holandske imperije. V memorandumu, protestu ali pa ultimatumu holandski uradniki svarijo indoneške republikanske voditelje pred posledicami, ki jih utegne povzročiti neizpolnjevanje sporazuma v Cheribonu. Kar zahtevajo v- imenu Holandije njeni uradniki je, da bi Indonezija pošiljala svoje mladeniče v holandske zunanje šole (vojaške seveda), ki bi izvežbale te mladeniče v "bodoče častnike republikanske indoneške armade," kat pomeni, da bi holandske imperij aliste oskrbovala z bodočimi janičarji, ki bi zaduševali eventualne upore svojega lastnega ljudstva.
V svojemu memorandumu holandski uradniki zopet poudarjajo "Zedinjene države Indonezije v okvirju holandske imperije," ki naj bi polagale prisego holandski kraljici! Ni dvoma, da bi ta prisega čudno zvenela, kajti od republikanskih indoneških častnikov se zahteva, da polagajo prisego holandski kroni. V sporazumu je še cela vrsta raznih klavzul, ki se nanašajo na ekonomske in carinske obveze, ki bi jih te Združene države Indonezije morale sprejeti kot pogoj za njihovo "neodvisnost."
Po drugi svetovni vojni je izbruhnila cela vrsta konfliktov z vzhodnim evropskim državam, posamezno s Poljsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, ki so se oprezno izogibale takšni vrsti "neodvisnosti" kot jo imajo na primer te Zedinjene države Indonezije. V Jugoslaviji, Poljski, Bolgariji, Albaniji, Čehoslovaški niso zastonj vključili v svoj slovar najbolj močne besede "ekonomska demokracija" In "ekonomska svoboda." V današnjih časih ko se množice narodov, pa naj bodo zasužnjeni pod eno ali pa drugo obliko, dvigajo proti tujezemskemu okupatorju in izkoriščevalcu, je ta slučaj indoneškega naroda resno svarilo, da pri vprašanjih svobode in neodvisnosti ne more biti nobeni!? kompromisov in nobenih posebnih klavzul v sporazumih, ker takšna "neodvisnost" ni neodvisnost in takšna "svoboda" ni svoboda.
Slovenski pisatelji graditeljem Mlodinske proge Šamac-Sarajevo
Ponatis iz "Slovenskecfa poročevalca"
V petek 11. aprila je priredilo Društvo slovenskih književnikov v opernem gledališču recita-cijski nastop, na katerem so brali odlomke iz svojih del skoraj vsi naši starejši pesniki in pisatelji. Prireditev, ki je imela namen, da moralno in gmotno podpre graditelje Mladinske proge, so obiskali tudi zastopniki ljudske oblasti in političnih ustanov s predsednikom vlade tovarišem Miho Marinkom, poslušalci pa so do zadnjega napolnili gledališče.
Najprej je spregovoril tovariš Janez Logar, tajnik Društva slovenskih književnikov. Podčrtal je tesno povezanost naših književnikov ž ljudstvom in njihovo pripravljenost, da dado poln delež k izpolnitvi našega petletnega plana. Zato se bodo vključili tudi v največjo delovno akcijo, gradnjo mladinske proge Šamac-Sarajevo; mlajši bodo sami odšli na progo, starejši pa dajejo kot prvo pobudo in podporo mladini ta bralni večer.
Prvi je bral iz svojih del France S. Finžgar črtico "Njiva," za njim Lojz Kraigher odlomek iz novele "Aretacija," Ivan Pregelj pa povest "Smrt Tine Matkove." Otona Župančiča je bolezen zadržala doma, poslal pa je pismo in po njegovi želji je Slavko Jan prebral odlomek iz "Dume" in še dve novejši pesmi.
Drugi del sporeda je začel Josip Vidmar s predavanjem "Literatura na prelomu," v katerem se je dotaknil najbolj živega problema v naši kulturi. Poiskal je vzroke krize v današnji slovenski književnosti in nakazal razvoj za prihodnjost.
Za njim je prebral Pavel Go-lia vrsto svojih pesmi. Juš Kozak odlomek reportaže "Stari na mladinski progi." France Bevk pa nekaj partizanskih spominov. Prežihovega Voranca je bolezen zadržala v njegovem domu na Koroškem.
Večer slovenskih književnikov ni bil le pomemben kulturni dogodek, ampak tudi lepa manifestacija tesne povezanosti naših književnikov z ljudstvom in t našo delovno mladino. To najlepše potrjujejo tudi misli o pomenu Mladinske proge, ki so jih povedali književniki v razgovoru z našim dopisnikom:
"Nekdaj smo kmečki študentje prinašali s počitnic na rokah pečat v obliki žuljev, ki nam jih je vtisnilo kmečko ročno delo. S temi pečati nam je bilo vcepljeno v srce in dušo globoko spoštovanje do vsakega težkega ročnega dela. Danes pa je skupno trdo ročno delo organizirano na Mladinski progi za kmečke fante prav tako kakor za študente. Vse te brigade bodo našle trajen stik z vsemi poklici in z vsemi narodi naše države. To pa mora roditi pošteno medsebojno spoštovanje do skupnosti in do vzajemnih naporov za srečo domovine. V študentu pa mora posebno še obuditi zavest dolžnosti, da kasneje kot izobraženec nesebično in z veseljem poklanja sadove svojega uma, ki mu jih je dala od ljudstva plačana šola—ljudstva.
"F. 8. Finžgar."
"Poglavitna naloga mladincev je izgradnja, vestna in temeljita izgradnja proge same. Prav tako važno, če ne še bolj, pa je tudi to, da se mladinci pri delu čim bolj ko mogoče usposobijo v vseh delovnih strokah. Gradnja proge je izraz udarniške požrtvovalnosti mladine, obenem pa je tudi najboljša strokovna in življenska šola zanje, v kateri se nam bodo izučili številni kadri v vseh strokah, od stavbenih do zdravstvenih.
"Lojz Kraigher."
"Iskren pozdrav mladini, ki se je s čilim zaletom lotila napove-
dane petletke in daje svetel zgled vsem naprednim ljudem v naši domovini!
"Kje je Bosna, kje Slovenija? Daleč vsaksebi nekdaj, sta si dandanes blizu, zakaj bratstvo in edinstvo vseh naših narodov ni več prazna beseda, temveč živo dejstvo krvi in srca, polno vsebine, in veže vse naše pokrajine v eno samo organsko celoto.
"Blagrujem to mladino, da se je rodila v čas, ki ji stavi važne naloge, vredne zagoAa in napora, v dobo, ki navdihuje duše z daljnovidnimi zamislimi in jih drami in spodbuja k plodovitim dejanjem.
"Naš veliki maršal Tito snuje, njegova mladina hiti izvrševati: res: z zaupanjem zrimo v bodočnost! Petletka bo rodila čuda.
^ "Oton Župančič."
"Izgradnja proge Šamac-Sarajevo ni samo mladinska zadeva, temveč celotne Jugoslavije in vseh njenih narodov. Prav tako ni samo del petletnega načrta, tem več je eden najvažnejših preizkušenj kamnov glede discipliniranosti in strnjene volje naših narodov. Ne pripisujem ji ogromne važnosti samo zaradi materialnih uspehov, ki nam jih obeta, temveč jo smatram za neprecenljivo sredstvo v zbliževanju mladega pokolenja vseh narodov Jugoslavije in za nad vse važno politično šolo. Zavest, ki se bo ustvarila in utrdila pri tej gradnji, bo preverila vse naše doraščajoče kadre, da so združene ljudske sile nepremagljive v boju, a prav tako vse-gamogoČne pri ustvarjalnem delu.	J osi/p Vidmar."
"Proga je vitalne vrednosti in sem prepričan, fla jo bodo srečno dovršili in to še pred določenim rokom. Čestitam temu idealizmu, ki je zavzel edinstveno na svetu izgradnjo tako velikega podjetja. Organizatorjem take zamisli je treba posebnega odlikovanja.	Ivan Pregelj."
"Jugoslovanska mladina stoji v osrčju svetovne mladine. Življenska borba dobiva spet smisel in svojo etiko. Z nepojmljivim elanom se je mladina zagrizla v delo in opravlja delo, ki se je zdelo nemogoče . . . Kar je bilo poprej igračka, je sedaj resnica. Delo mladine je kakor ljubezen, ki svet prežge in starca pomladi, "Juš Kozak."
"Vesel sem, da sem mogel s I soudeležbo na recitacijskem ve-I čeru književnikov prispevati skromen del k izgradnji proge ! Šamac-Sarajevo. Ponosen sem, I da sem se mogel vsaj na ta na-|čin pridružiti naporom mladine, I ki z živim ognjem gradi novo I domovino. Želim, da bi mogel v svojih bodočih delih kdaj verno in z umetniško silo naslikati te plemenite napore bodočim rodo-jvom za zgled in sodobnikom za bodrilo. Danes se moramo prav vsi—vsak po svojih sposobno-■stih in močeh vključiti v veliko delo za našo lepšo bodočnost. I Mladina nam kaže pot. I	"France Bevk."
italijanski partizani
odhajajo v gorovje
RIM, 1. junija—Po poročilih, ki so bila priobčena v neodvisnih ih desničarskih časopisih, se je baje 80,000 bivših italijanskih partizanov zopet podalo v svoja skrivališča v planinskih predelih Turina in Milana.
Poročila so v zvezi s formiranjem nove vlade, iz katere je de Gasperi izobčil komuniste in socialiste. Poroča se tudi o nemirih, ki so izbruhnili v Genovi; Milanu in Turinu.
Novice iz Jugoslavije
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveše dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
V zagrebški tovarni se je začelo serijsko izdelovanje induk-torskih telefonov
Izdelovati jih je začela tovarna "Rade Končar". Potreba po teh telefonskih aparatih je bila po vsej državi zelo velika. Prejšnje Čase smo jih uvažali vse iz tujine. Delovni kolektiv je premagal vse začetne težave in pokazal mnogo iznajdljivosti. Da bi bili aparati čim boljši, so naredili številne poizkuse in zbrali vse potrebne podatke o vrstah in kakovosti materiala, ki so ga dajale naše tovarne, med njimi tudi jeseniška jeklar-na.
Glavni načrt za zaščito pred poplavami v Vojvodini
Že lani so opravili velika regulacijska dela pri vojvodinj-skih rekah. Za letošnja dela je bil izdelan glavni načrt, ki je že odobren. Po tem načrtu so poplavna področja razdeljena na posamezne vodne uprave. Na področju vsake uprave je glavni vodja zaščite pred poplavami direktor vodne uprave, ki je odgovoren za vso organizacijo dela. Vsa zaščitna dela pred poplavami so skrbno organizirana in pri njih sodelujejo v največji meri ljudske oblasti in
množične organizacije.
*
Delavci in nameščenci državnega posestva Crnci-Apače pozivajo svoje tovariše na tekmovanje
Člani sindikalne podružnice delavcev in nameščencev državnega posestva Črnci-Apače se zavedajo, da bo mogoče samo z vestnim kmetovanjem doseči zaželjene uspehe in izvršiti naloge, ki stoje pred državnimi in poljedelskimi posesivi v našem petletnem planu.
Da bi bili ti uspehi čim boljši in plan čim prej izvršen, pozivajo na enoletno tekmovanje vse sindikalne podružnice državnih posestev, ki so poljedelsko-živi-norejskega značaja v sledečih točkah;
1.	Kdo bo živino bolj sistematično krmil in dosegel višjo produkcijo mleka.
2.	Kdo bo prvi uvedel delovne norme.
3.	Kdo bo prvi izvedel setveni načrt.
4.	Kdo bo dosegel večjo čistočo in večjo disciplino.
5.	Kdo bo prvi imel počiščeno in poškropljeno sadno drevje.
6.	Kdo bo dosegel višjo produkcijo.
Sestavljena bo tričlanska komisija, ki bo imela nalogo pregledovati dosežene razultate ter oceniti uspehe posameznih podružnic, katere bodo sprejele tekmovanje.
Podjetje za dviganje ladij
Med vojno je bilo ob naši morski obali potopljenih okrog 800 raznih plovnih objektov. Nekateri so "bili tako poškodovani, da jih ne kaže več dvigati, številni bodo pa še lahko služili naši trgovski mornarici. Ladje in druge plovne objekte, ki so še primerni za popravilo, dviga podjetje za reševanje ladij. Njegova naloga je zelo težavna, zlagti še, ker nima dovolj primernih tehničnih pripomočkov. Do konca lanskega leta je podjetje rešilo 450 plovnih ustanov. Dviganje ladij letos spada v okvir našega splošnega gospodarskega plana.
Tudi v tovarni zdravil delajo po normah
V tovarni zdravil "Pliva" v Zagrebu so uvedli norme skoraj v vseh oddelkih, tako da dela 60 odstotkov delavcev po normah.
Farma biserov na Japonskem
Naravni biseri nastanejo, če prodre v telo školjke med lupino in plašč kako tuje telo, na primer zrnce peska ali kak parazit. Tuje telo vzdraži telo školjke, ki se vsiljivca brani na
ta način, da okoli njega kot ne-
zaželjenega jedra izloči biser.	™jen vffi
"Kultivirani biseri" nastajajo	I-',™-'" ™ ™selja Zato na isti naJin kot naravni, ie da
"tnje telo", v tem primeA. zrn-	J"fovem. sklemle. da
ce biserne matice, vnese v telo	.tetao na
školjke človek. Obe vrsti blse-	"a prostorih Sloven-, J v . , . ske delavske dvorane na Prince
rov sta SI tako podobni, da lu	.
Infi ip	Udarile se bodo za prven-
loči le strokovnjak.
Po prvi svetovni vojni je Ja-
ponska začela razvijati silno iaflC ZJ : o^ncarje m pn-
produkcijo knltiviranii biserov. ^±'^2!%=% H-Pri +ATY. i« ^«,.1	obiskat. Vabimo tudi so-
Pri tem je imel viogo pionirja T
Kokichi Mikimntr, v,- I« iiafoTin. ? Gospodinjski klub
Kokichi Mikimoto, ki je ustanovil veliko farmo biserov pri kra-
ju Ako Bay ter je postopno dvi-
nrndnkfinr. fabn	prijatelja balincka Fran-
gal produkcijo, tako da je končno zalagal z biseri ves svet. Prejšnji kultivirani biseri so •imeli grdo obliko in modrikast lesk, tako da jih je bilo lahko prepoznati.* Vendar so kvaliteto neprestano izboljševali in leta 1921 je Mikimoto poslal v Evropo in Ameriko bisere, ki so bili za nestrokovnjake zelo, zelo podobni pravim. Mož je svoj obrat vedno bolj razvijal; končno je odprl svoje urade v Londonu in ZDA in kmalu preplavil svetovni trg. Preobilica blaga je 1. 1929 znižala ceno naravnim biserom, kar je dalo Japoncem nove prilike, da prodrejo s svojimi cenejšimi kultivi-ranimi biseri. Toda že leto kasneje so zaradi hiperprodukcije zelo*padle cene tudi kultivira-nim biserom in Mikimoto je moral zapreti več svojih farem. Potem pa je poskusil z novimi metodami pošiljanja in sicer s tem, da je pošiljal konservira-ne školjke s pristnimi (kultivi-ranimi biseri, ki so jih v Zed. državah kupovali po 8 šilingov. Ce si imel sreČo, si tudi sorazmerno poceni dobil velik biser, lahko pa seveda tudi majhnega. Ta metoda je prišla v New Yor-ku v modo in ženske so začele nositi take školjke v svojih torbicah (živali so bile seveda mrtve in neužitne).
Ko je izbruhnila vojna, so uvoz kuitiviranih biserov v Veliko Britanijo prepovedali in zato je japonska industrija biserov propadla. Zaradi tega pa je cena naravnim biserom spet na-rastla in Mikimoto je spet začel "delati."
ruski patrijarh se nahaja v romuniji
BUKAREŠTA, 1. junija—Pa-trijarh Aleksej se nahaja na obisku v Bukarešti. Danes je izjavil, da bodo povabljeni vsi glavarji grško-pravoslavne cerkve v Moskvo, da razmotrivajo o vprašanjih, ki jih "medsebojno prizadevajo."
Na čelu mu je zapisano
Tudi naš jezik je ohranil sledove mnogih starinskih šeg, kazni in njihovih posledic. Tak izraz je tudi: "Na čelu mu je zapisano.' Danes to sicer ne pomeni vselej kaj slabega, v sred-
njem veku pa je bilo jo j, komur ..........
so za kazen vžgali znamenje na Mrs. AucinT^znaL^Cllveland
čelo. Posebno radi so z vžiga njem znamenja kaznovali tato
Urednikova pošfa
Iz Jutrovega
Cleveland, Ohio. —Po dolgem zimskem spanju se je zopet narava prebudila. Pomlad nam je zopet prinesla krasne cvetlice in lepe zelene travnike. Zopet slišimo krasno petje ptic, ki človeka tako razveseli, da se počuti,
stvo.
Vabimo vse balincarje in pri-
iz
Maple Heights, da nas obišče. Nikakor pa ne smem pozabit
četa iz hriba. Saj vem, da bi France tudi klobuk za balinčka dal. Torej, le pridi, France s svojim štabom, da se bomo z balinčkom v veseli družbi prav luštno zabavali.
Članice kluba bodo preskrbele tudi okusen prigrizek. Toraj v imenu kluba še enkrat vabim vse prijatelje balinčka od blizu in daleč, da pridete na prostore SDD 15. junija ob 2:30 popoldne.
Pozdrav vsem čitateljem, Mary Rozanc, članica kluba.
Iz mojega potovanja
Cleveland, O. — Po 11 mesecih mojega potovanja, sem zopet v Clevelandu, ki je lep kljub temu, da imamo večno deževje.
Odšla sem na pot 17. junija lansko, leto. Prvo sem se podala v Minnesoto, posetit mojega brata in njegovo družino. Bilo je veselo svidenje po dolgih 30 letih. Ostala sem pri njih dva meseca.
Ker sem pa bolj ciganske kr-ivi me je zopet pognalo nap''®J' to v prvi vrsti, da ^e znebim vražjega revmatizma, ki me muči že toliko let. Šla sem v toplice v Hot Springs, Ark., ter sem se zdravila tam dva meseca. Za-tem pa sem se dvignila v zračne višave ter se odpeljala po /'luftu" z zrakoplovom v Texas. Ostala sem tam samo dva dni, ker nisem mogla dobiti nikjer "jerperge". Ala, pa spet sedem na "tiča" in odfrčam v Arizono. Rada bi ostala tam dalj časa, pa sem imela smolo ker zopet nisem mogla dobiti stanovanja. Pa jo zopet odrinem in to pot v sončno Californijo, in sicer v lepo naselbino Fontano. Tam je naseljenih mnogo Slovencev, ki imajo tudi svojo dvorano, katere ustanovitelji so bili Mr. PeČ-n*k, Mr. Blatnik in Mr. Zaje.
Tamkajšnji rojaki se bavijo s kokošjerejo, a imajo tudi lepe pomarančne nasade. Kdor izmed vas ima priliko iti v Californijo naj ne pozabi ustaviti se tam, ker so vsi tako prijazni in gostoljubni. Stari Fontančanje so tam poleg preje omenjenih tudi Mr. in Mrs. Anton Vider-gar, Mr. in Mrs. Frank Pickel in drugi. Sami dobri ljudje, da le kaj.
Bolj "frišna" sta tam Mr. in
čana iz E. 172 St. Preselila sta se tja lansko leto. John je kraš-
ve. Iz tistih časov je ostal tudi ka korenina. Pustil je revmati vzklik, ki ga uporablja Frank zem, ki ga je mučil toliko časa
v Clevelandu ter se počuti kot riba v vodi. Pa, da ga vidite kako gospodari in dela na svojem res lepem posestvu, da bi človek dejal, da je rojen farmar-Prav pridno mu pomagata nje-
Levstik v "Martinu Krpanu:'
'Oj tat sežgani!'
Nabiranje zdravilnih zelišč v naši državi
Po vojni so začeli pri nas po	^	_ _____
svečati veliko pozornost nabi- gova žena Mary, ki je zlata d^' ran ju zdravilnih zelišč, ki jih je ša, in sinko. Pri njih sem se mnogo skoraj po vsej državi in "zasidrala" za celih sedem meso bile doslej prav za prav ne- j secev ter bila vedno deležna n^& izkoriščen kapital. Nedavno je prijaznosti. '
institut za farmakognozijo za-1 želim vama obilo sreče in ljU' čel izdajati časopis, čigar nalo- ^ bega zdravja, katerega sem z"' ga je, pospeševati nabiranje pet zastonj iskala, ter prišla zdravilnih zelišč, poučevati na-' nazaj v Cleveland s svojim r^' biralce ter opozarjati, katera matizmom.
zelišča kaže predvsem nabirati, j Pozdravljeni, dokler se zopet Časopis se imenuje "Lekovito ne vidimo.
,bilje" in izhaja mesečno v Bso-	Ana Jurgek
gradu.	(podomace Hočevarjeva Ančka)
3. junija 1947
enakopravnost
STRAH 3
Gaber:
Ljudstvo se je oborožilo
Sedeli som v topli sobi, oči pa so nam begale skozi okno. Zunaj je sijalo sonce, nasproten breg je bil že popolnoma kopen. Zaradi kopnega brega, zaradi sončnega dne in zaradi toplote v sobi smo imeli občutek, da smo že v pomladi. Bilo je pa šele sredi februarja in če si stopil na prag, te je mrzla burja vsega obrila.
V daljavi je od časa do časa zagrmel minomet. Na drugem koncu so bohnjale strojnice in parkrat se je celo oglasil top. Ko so se granate razpočile, je zamolklo zadonelo in šipe so za-šklepetale.
"Beli in Italijani nam pošiljajo pozdrave," se je zasmejal Matevž. Sedel je na peči in bingljal s svojimi dolgimi nogami kot bi zvonil. Pred nekaj tedni je začel otekati in komandir ga je poslal sem na zdravljenje.
"Naj streljajo, hudiči," je za-godrnjal Tonček, kurir iz druge čete.
Gospodar, stari Janez smo mu rekli, je prenehal z delom in dejal: "Po ofenzivi diši." Nato se je spet sklonil k delu. Pripravljal je grabljišČe. Pred vojno je prodajal grablje daleč naokrog ter se tako skromno preživljal. Sedaj pa je bil njegov trg omejen na nekaj vasi ,toda on je kljub temu vso zimo delal grablje. Imel jih je naročenih čez 500.
Bilo mu je že precej nad 60 let. V obraz je bil upadel, pepelnat, oči je imel udrte, lase pa že popolnoma osivele, toda če si ga gledal pri delu, si pozabil na njegovo starost. In zdelo se ti je, da ga nobena stvar ne more spraviti iz ravnotežja. Izstrelki granat ga niti toliko niso vznemirili, kakor bi ga včasih vznemirilo streljanje z možnarjem. Ko je rekel "po ofenzivi dišiV je povedal z letim glasom, kakor bi rekel "pomlad bo."
"Ce bo ofenziva in se bomo prebijali iz obročev, ali boste šli z nami?" sem ga vprašal.
"Še vselej sem šel, pa bom šel tudi to pot," je kratko odvrnil.
Tri, štirikrat je potegnil z rezilom, nato pa je še rekel: "Ne, starega Janeza živega ne bodo dobili v pest. Samo še takrat me je rešil moj zdravi nos."
Zopet se je sklonil k delu. Molče je obračal in poganjal rezilo^ zdelo se je, da je popolnoma pozabil na nas in in na vse drugo. Čez nekaj časa pa je spet začel pripovedovati:
"To je bilo lanskega maja. Saj še veste, kakšna je bila lanska zima. Zamedlo je oktobra, držalo pa je do aprila. O Veliki noči je bil v tem grabnu še sneg. Nato pa je kar nenadoma ozelene-lo. Tako te je prijelo, da si moral" vsak dan v gozd. Takrat sem prvič prišel med partizane. Tam so jih napadli Italijani. Ves dan je streljalo in nam je bilo tesno, ker je bilo partizanov samo 26. 'Ali bodo zdržali proti tolikšni premoči?' smo se spraševali. Pri tem pa je vsak mislil na svojo puško.
"Nas Ivan je ves dan letal na
DANCE
sponsored by , JOHN T. BLASKOVIC POST NO. 5275 V. F. W.
SAT., JUNE 7th, '4:
SLOVENE HOME,
ST. CLAIR & E. 6Sth ST. 8 p. m. till 1 a. m.
Vadnal's Orchestra Admission 60c, tax incl.
"Dance With the Boys of Foreign Wars"
Hruševo in v Gaberje. Bil je organiziran v Zaščiti, pa mi o tem ni nikoli pravil. Name niso računali, češ da sem že prestar. Motili so se, če so mislili, da bodo brez mene opravili. Slutil sem, da nekaj pripravljajo, pa sem še jaz izkopal puško. Ali naj bi ob prevratu zastonj nosil muni-cijo in orožje vkup?"
Za hip je obmolknil, potem pa je začel pripovedovati, kako je ob prevratu zbiral orožje. Tak je bil Janez. Med pripovedovanjem se je vedno spomnil na toliko stvari, ki se mu je zdelo, da jih mora povedati, da je redko dokončal prvotno zgodbo.
"Takrat so ležale puške ob vseh poteh. Tudi municije in bomb si dobil, kolikor si hotel. Deset pušk sem že dal našim, koliko pa nabojev in drugega, pa vam ne morem povedati. Na veliki četrtek sem nesel polno naročje pušk na podstrešje. Mimo je prišel Logar, tista velika hiša tam spodaj je njegova, sam pa je pri belih na Dobravi, in me vprašal: 'Ali boš kuril z njimi?'
" 'Kuril,' sem rekel s posebnim naglasom, da mu je kar sapo zaprlo. Z Logarjem se nisva posebno razumela, bila sva drug drugemu v napoto, se reče, bolj sem bil v napoto jaz njemu, kakor on meni. Saj veste, kakšni so taki. Vse, da bi bilo njihovo. Tiste tfi njive, ki jih vidite skozi okno, so bile pred leti moje, zdaj pa so Logarjeve. Davki in drugi stroški so me pognali v dolg, pa so šle njivice. Logar pa bi hotel še vrt. Vrgel je nanj oči in od takrat nisem imel več miru pred njim. Na vse načine je vrtal, da bi me spravil še ob to krpo zem-
je.	'
"Dosti smo plačevali za te puške," sem dejal. "Vidiš, v teh puškah so moje tri njive, ki sem ti jih moral prodati, pa naj jih pustim ležati v grmovju?'
"Nekaj je zagodrnjal in šel. Ko pa so čez nekaj dni Italijan} razglasili, da je treba oddati vse orožje, je prišel k meni in dejal: Sedaj pa boš oddal puške, kaj ?'
Ogiaaiajte v - -Enakopravnost:
"'Ne bom jih oddal!' sem rekel, pa mi je bilo takoj žal.
"'Kaj ti bo orožje?' je razočarano vprašal.
" 'Zajce in volkove bom stre-jal,' sem rekel z nasmehom.
'Tudi on se je nekam kislo zasmejal, ko je rekel: 'Zajcev ne boš zadel s kroglo, volkov pa ni pri nas.'
"'So,' sem dejal. 'Že prej so divjali, zdaj pa bodo še hujši.'
"Oba sva vedela, kakšne vol-tove imam v mislih. Pred vojno so prišli pome žandarji, ker sem ubil zajca, ki je hodil glodat moje drevje. Drugič so me zaprli ob času tistih kmečkodelavskih shodov. 'Ej, če bi nam dali orožje, ali če bi znali sami priti do njega,' sem si večkrat mislil in 3og ve, koliko je bilo še takih.
Uncle Sam Says
Zdaj pa naj bi oddal puške, ko so se bližali še hujši časi?'
Zamislil se je in roka mu je povsem obstala. Dolgo je strmel proti Logarjevi hiši.
"Napačno je bilo, ko sem mu rekel, da ne bom oddal pušk," je ponovil, "še tisto noč sem jih zakopal v zemljo in ko so prišli Italijani preiskovat, niso ničesar našli in so odšli z dolgim nosom."
"Nasmehnil se je in šel s pogledom od enega do drugega. Njegove male oči so zadovoljno mežikale,
"Ko so tisto jutro zabrneli kamioni na cesti, se mi je kar zdelo, da bo treba izkopati puško," se je vrnil k prvotni zgodbi. "Ko je začelo na Ključu streljati, sem bil kakor na trnju. Do opoldne sem še držal, potem pa sem moral v gozd po puško. Zvečer sva z Ivanom skupaj ležala v grmovju. Razporedili smo se od Hruševega do Sel. Sami zaščitniki, tudi jaz sem se štel med nje, čeprav me prej niso marali v svoje vrste! Ko se je delal mrak, ao se Italijani vračali s Ključa. Tako smo užgali po njih, da smo jih v trenutku razbili. Cez sto smo jih takrat pobili, v Gradaščici pa so ležali prevmje-ni kamioni."
Za trenutek je prenehal pripovedovati in nas zadovoljno motril, kot bi hotel reči: "Nisem še za staro šaro, ne." Nato se mu je pomračilo čelo. "Bili smo pijani zmage in takrat bi zdrobili vse, kar bi nam prišlo nasproti. Potem pa smo šli zopet domov in smo zakopali puške. Jaz sem jim rekel: 'Pušk ne več iz rok. Kadar zagrabita kmet in delavec za orožje, ga ne smeta več izpustiti.' Tega takrat vsi še niso razumeli. Potem pa je še Logar skušal sejati svoje seme. Naj bomo pametni, da ni še pravi čas in druge neumnosti, saj poznate te besede. Nekateri so šli v nedeljo celo v Polhovgra-dec k maši. Tudi jaz sem bil že na poti, toda prišel sem samo do Dvora, nato pa sem se vrnil. Saj pravim, moj zdravi nos mi ni dal. One pa so prijeli, ko so šli iz cerkve. Sedem so jih ustrelili, druge pa so odgnali . . ."
Nekaj trenutkov je še zamišljeno strmel predse, nato pa se mu je zopet zvedril obraz. "Tako smo jih naprali takrat," je dejal, "de si nič več ne upajo v to-dolino. Samo ob ofenzivah pridejo sem, ob zaščiti tankov in topov. Tole streljanje okrog in okrog diši po ofenzivi. Pa kaj? Prebili se bomo iz obročev, po končani ofenzivi pa se vrnemo. In zopet bomo šli, pa se bomo zopet vrnili. Bog ve, kolikokrat še. Toda končno bomo ostali za zmeraj tu. Jaz bom mirno delal grablje in jih zbpet prodajal na Notranjsko, Gorenjsko in na Dolenjsko. Morda bom še svoje njive dobil nazaj. Zgrabili smo za orožje in ga ne bomo izpu stili, dokler tega ne dosežemo."
how much ha^e. i^ou in fhe last 12 months?
Čez severno s+eno Triglava
Dolgo je že od tega. Okupator še ni napolnil prijaznih gorskih dolin in strmin vrhov naših Alp svojo smrdljivo prisotnostjo. Gorski svet je sprejemal le tiste, ki so se znali spojiti z njegovo dušo v eno harmonično enoto, le tiste, ki so iskali v njega kamenitem objemu zavetja, četudi ob gromu in bliku.
Zvezde še niso zamrle na jasnem nebu, mežikaje so se potapljale v žuboreč potoček, kot bi tam iskale svojo pravo podobo. Jutranji hlad veje nad mirno dolino Vrat, Lahno prhutanje sove, ki se vrača z nočnega lova, opominja na bližajoči se dan.
Krepkih korakov se pomikava s tovarišem iz prejetnega zavetišča v Vratih po širokem pro-dišču gorskega potoka v vedno ostrejši kot doline Vrat, Zavije-va ostro na levo in se izgubiva v gosti temini dreves, kamor ne prodre niti svetli sij lune in milijonov zvezd. Pot se vije strmo navzgor; majhno oko žepne baterije je edini vodič v tej gosti temi. Nalahno nakazana pot naju vodi po meliščih polnih skal, jih je elementarna sila nagro-madila pa zopet razmetala, igrajoč se z njimi kot otrok z žogo. Svetlika se; zvezde umirajo nasemem nebu, da bi drug večer še veličastneje kraljevale ve-soljstvu. Lahne jutranje meglice se podijo od Stenarja čez Luknjo in zavijejo steno in njen okoliš v fino belo tančico, ki se natrga ob najmanjšem sunku vetra. Še malo in vznemirjena in očarana od tolike lepote in divjine obsto-jiva kot vkovana pod Severno steno Triglava. Pod njo in okrog nje vlada spokojen mir. Ona pa se pne mogočno, kot kraljica, kipi v višino, skoro da se dotika neba. Razorana je kot starta; polna je grap, žlebov in kaminov, robov in plat, toda mlada v svojem zanosu. Vedno znova je devica in vedno znova se vdaja pogumnemu plezalcu.
Prvi žarki pozlate robove Al-tarjev in škrlatice, ko si tesno ob vznožju stene natikava plezalke in se naveževa na vrv. Prvi koraki in prijemi so nesigur-ni, človek šele tiplje, dokler ne dobi občutka, da diha s steno, da čuti njen utrip; potem je sigur-nejši. Mišice so napete kot tetive na loku, vse misli so skoncen-trirane na točko prijema.
Prvi klin, ki jekleno zapoje v jutranje ozračje se mi zdi kot vesel pozdrav steni, ki naju zviška motri navzdol, kot bedna čr-vička ob njenem vznožju.
Prvi klin, ki jekleno zapoje v jutranje ozračje se mi zdi kot vesel pozdrav steni, ki naju zviška motri navzdol, kot bedna čr-vička ob njenem vznožju.
Tovariš pred menoj vodi varno in brez naglice. Vsak njegov prijem je varen, dobro premišljen in preizkušen. Tu v steni ni poti, le velika, nepregledna skalna gmota, ki se bolj ali manj razčlenjena bohotno dviga kvišku. Zarjavel klin moli tu in tam iz temno zarezane razpol^e.
Že sva se dvignila nekaj sto metrov, ko nama pot zapre gladek, nekaj metrov visok steber. Malo prijemov nudi in še ti so varljivi in kritični. Toda le tod je možen prehod. Spogle^ava se. Brez besed sva dogovorjena. Kako čudovito se v steni izmenjava misli, brez govorice in dolgoveznih razgabljanj in vendar so sklepi enaki, točni in precizni.
Zabijem klin in se varno usidram v skali pod strebom. Tovariš nad menoj se tesno priljubi skali, skoro je z njo spojen. V teku se plazi navzgor, tipa na desno in levo za prijemom, noga išče opore. Ped za ped jo se dviga. Vidim njegove mišice na nogah, ki se napete do skrajnosti od napora; njegov obraz je bled, kri je izginila iz njega. Vrv utripa nad menoj in se nalahno po-zibava v zraku. Ali bo dosegel sigurno mesto prijema in varen izstop?
mm
Završil sv«je delo. Zionistič^ ni voditelj David Ben Gurian iz Palestine se je po zaključku sej Združenih narodov povrnil v svojo domovino. Slikan je na letališču tik pred vstopom v letalo.
Skoro visi v zraku, potem pa se sunkoma potegne kvišku in obvisi. Kritični trenutki! Še zadnji napor in izgine mi izpred oči. Ostro zabijanje klina me zdrami iz napetosti; srečno je dosegel vrh stebra.
"Naprej," mi zakliče od zgoraj in z nekaj urnimi prijemi sem dobro varovan čez nevaren steber.. Hvaležno ga pogl<^am v oči.
Le kratek odmor, zamenjava vodstvo in naprej po ozkih previsih navzgor in navzgor, kamor je neprenehoma uprt najin pogled, saj pod nama je globina, ki je vleče kot nevidna sila vase.
Tesni kamini nudijo telesu največ opore, po njih se pomikava vzdržema naprej. Roka neprestano išče trdnega prijema in nehote otiplje mrzlo jeklo, zarjavel klin, ki je služil bog ve komu pred nama v oporo.
Na varnem mestu se nekoliko ustavim. Pogled mi šine na nasproti stoječe vrhove, ožarjene od dopoldanskega sonca. Stenar, raztrgani robovi Altarjev in zala Škrlatica s svojimi bogatimi čermi si sledijo v neprekinjeni vrsti.
Š6 nekaj težjih mest pod vr-
hom, ki ni toliko prepaden in bolj varen zaradi svoje bogate razčlenjenosti in že se s krepkim sunkom poženem skozi izstop na teme premagane stene. Počakam tovariša. Krepko si stisnjeva roke. Ni to čestitanje k osvoboditvi, to je le iskren izraz tovarištva na skupno gri-borjenem cilju.
Zastopniki Enakopravnosti
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih Sž.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grove wood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
9^
EAMER'S RESTAURANT
742 East 185th Street - KE1444
ZA FINE OBEDE IN DOMAČE PECIVO OBIŠČITE NAŠO RESTAVRACIJO
Odprto dnevno od 6.30 zj. do 8.30 zv. Ob nedeljah od 10. zj. do 8. zv.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskinn
nesrečanri, i+d.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
If you can't write a good big figure in the spate above then you'd be smart to adopt a method of savings that millions of Americans have found to be absolutely sure fire. This method Is the regular buying o' United States Savings Bonds. Peopl buy Savings Bonds now on two coj venient plans. If you are on a pay roll, through the Payroll Savings Plan. If you are a professional man or woman or self-employed, through the Bond-a-Month Plan at your bank. By signing up on either plan, twelve months from now you will be able to write a nice healthy sum in that space up above.
U. S. Treasuty Def*artnttnt
Dr. "Carniola Hive" Š+. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" Št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje so vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se n^j javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.


The EMBASSY Bar
300 W. Center St.. Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORAl^ŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * $ $
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana
« « «
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI, ZA OBISK « « «
Lastnika;
Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
Brooklinski most je bil tarča "zračnega napada," ko so leteče trdnjave vršile svoje manevre nad New Yorkom. Eskadrila 100 letečih trdnjav B-29 je letela nad mostom.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM,
ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
T uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 St.
na uradu; IV 6561 — na domu: KE 3662
SLOVENSKA KUHARICA


'
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTL sestavljena po Ivanki Zakrajšck v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
3. junija 1947
ooooooooooooooooooooooooooooo.
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
v>0000000000000000000000000000000'6
Celo ko je stopil z njo na teraso, celo ko sta zavila po bregu in sela na klop nad poljem, kjer so popoldne kmetje kosili, mu ni "bilo v srcu drugega nego to mirno, sanjavo če-ščenje. Tudi noč je bila temna in sanjava, zakaj mesec je bil še dobro globoko za gorami. Mali orkester je igral naslednji valček; on pa je sedel brez giba, brez misli, kakor da mu je nekaj vzelo vso silo, in ne more ne delati ne misliti. In duh nagel jčka na njegovih prsih je vstajal, zakaj vetra ni bilo. Nenadoma mu je srce zastalo. Ona se je bila naslonila nanj, njeni lasje so se mu dotaknili lica. Takrat je zaklopil oči in obrnil obraz proti nji. Začutil je, kako mu je pritisnila z naglim pekočim poljubom ustnice na usta. Vzdihnil je, iztegnil roke — objel je samo še zrak. šumenje njenega krila po travi — to je bilo vse! Cvet — tudi cvet je izginil.
Deseto poglavje
Ana ni vso noč niti za minuto zaspala. Ali je ostala budna, ker jo je pekla vest ali ker so jo opajali spomini? Ako je čutila, da je bil njen poljub greh, ni bil proti njenemu možu ali njej, temveč proti fantu — ker mu je umoril neke sanje, nekaj svetega. In vendar se ni mogla ubraniti tudi nekake vrtoglave blaženosti, in niti na misel ji ni prišlo, da bi skušala izbrisati, kar se je zgodilo.
Torej ji je pripravljen nakloniti malo ljubezni! Prav čisto malo v primeri z njeno, in vendar nekoliko! Kaj drugega ne more pomeniti tisti pregib njegovega obraza z zaprtimi očmi, kakor da ji ga je hotel pritisniti na prsi.
Mar se je sramovala svojih zvijačic zadnjih dni — da se je smehljala mlademu goslarju, da se je tako pozno vrnila z gora, da mu je dala nagelj, da ga je skrbno oblegala od tistega večera, ko je prišel njen mož, sedel k njeni postelji in jo opazoval, ne da bi bil slutil, da ga ona vidi? Ne; sramovala se pravzaprav ni! Vest jo je pekla samo zaradi poljuba. Bolelo jo je misliti nanj, ker je to bila smrt, poslednji utrip materinskega Čustva v .nji; in prebujenje — kdo ve česa — v fantu! Zakaj če je bila ona njemu skrivnostna, kaj vse je bil on njej s svojo gorečnostjo, sanja-vostjo, mladostno toplino, s svojo nedolžnostjo! Kaj, če mu je to ubilo vero, posnelo roso, utrnilo zvezdo z neba? Ali si bo to mogla odpustiti? Ali bo mogla prenesti, če bi s tem naredila iz njega človeka, kakršnih je toliko in toliko drugih, kakršen je ta mladi goslar; ciničnega mladiča, ki gleda na ženske kot na žlahtno divjačino? Toda ali je mogoče, da bi ga tako spremenila — da bi se on kedaj tako izprevrgel? O, prav gotovo ne; sicer ga ne bi bila ljubila od tistega trenutka, ko ga je prvič ubrala v oči in govorila o njem kot o "angelju".
Po tistem poljubu v temi — po tistem grehu, če je bil greh — ni vedela, kaj je naredil, kam se je dejal — morda je blodil okrog, morda je šel naravnost v svojo sobo. Zakaj se je takrat obrzdala, ga ostavila tam, se mu izvila iz rok? To je sama komaj razumela. Ne iz sramu, ne od strahu; nemara iz spoštovanja — pred ljubeznijo — pred iluzijo, skrivnostjo, pred vsem, kar poveličuje ljubezen; pred mladostjo in njeno poezijo; nemara samo zaradi črne,
tihe noči in zaradi vonja tiste cvetlice — temne cvetlice strasti, ki ga je potegnila k nji, in ki mu jo je ona spet izmaknila, ki jo je nosila vso dolgo noč tesno Za vratom in jo je zjutraj velo spravila v svojo obleko Tako dolgo je stradala, tako dolgo je pričakovala tega trenutka — kaj čuda, ako ni jasno vedela, zakaj je storila prav to in ne česa drugega!
In zdaj — kako naj stopi preden j, kako mu pogleda v oči? Ali so se mu spremenile? Ali ne bodo imele več tistega odkritega pogleda, ki ga ona tako ljubi? Zdaj bo morala ona voditi, oblikovati bodočnost. In nene-homa si je ponavljala: "Ne bo me strah. Zgodilo se je. Sprejeti hočem, kar ponuja življe nje!" Na svojega moža sploh ni mislila.
Toda prvi trenutek, ko je zagledala fanta, je vedela, da se je po tistem poljubu nekaj pripetilo, nekaj od zunaj in sicer nekaj neugodnega. Res je stopil k nji, a rekel ni nič; stal je ves trepetajoč in ji izročil brzojavko, ki se je glasila tako "Pridi nemudoma. Poroka takoj: Pričakujemo te pojutrišnjem. Cicely." Besede so se ji zdele med čitanjem nerazločne, in fantov obroz se ji je razblinil. Nato je napela vse sile in je dejala mirno:
"Seveda morate iti. Sestrine poroke ne smete zamuditi."
Gledal jo je brez ugovora; in ona je komaj prenesla ta pogled — ki je po vsej priliki ta ko malo vedel, in tako mnogo izpraševal. Rekla je. "Kaj to -samo nekaj dni. Vi se vrnete ali pa pridemo mi k vam."
Takoj se mu je razvedril obraz.
"Ali pridete res kmalu, takoj k nam — če bi vas povabili? Potem mi ni nič mar — jaz -jaz". Prenehal je, zaprlo mu je sapo.
Ona je povzela:
"Povabite nas. Pridemo."
Prijel jo je za roko in jo stiskal in stiskal z obema svojima, nato pa jo je rahlo pobožal in rekel.
"Oh! Boli vas!"
Ona se je zasmejala, kef ni hotela jokati.
V nekaj minutah je moral odpotovati, če je hotel ujeti edini vlak, ki bi ga pripeljel za časa domov, šla je ž njim in mu pomagala pospraviti. Srce ji je bilo kot svinec, a ker ni mogla več prenesti tistih mračnih potez na njegovem obrazu, je neprestano veselo pripovedovala o svoji in moževi vrnitvi, izpra-ševala o njegovem domu, kod prideš do njega, govorila o Ox-fordu in prihodnjem semestru. Ko so bile njegove stvari nared, mu je ovila roke okrog vrata in ga je za hip prižela k sebi. Nato je zbežala! Ko se je ozrla pri vratih nazaj, je videla, da stoji še natanko tako kakor takrat, ko mu je odtegnila roke. Lica so ji bila mokra; na stopnicah si jih je brisala. Ko se je čutila varno, je stopila na teraso. Tam je bil njen mož, in rekla mu je:
"Ali hočeš iti z menoj v vas? Rada bi nekdaj stvari nakupila."
Vzbočil je obrvi, se medlo nasmehnil in šel za njo. Počasi sta koračila po klancu na dolgo vaško cesto. Ves čas je govorila — sama ni vedela kaj, in ves čas je mislila: "Njegov voz pride mimo — njegov voz pride mimo!"
Več voz je prižvenkljalo mimo njiju. Nazadnje je prišel on. Sedel je in strmel naravnost
predse, ni ju videl. Slišala je, kako je dejal njen mož:
"Halo! Kam pa naš mladi prijatelj Lennan s svojo prtljago? Saj je tak kakor zbegan levček'"
Mukoma mu odgovorila z vedrim in mirnim glasom:
"Najbrž kaj neprijetnega; ali pa sestrina poroka."
Čutila je, da jo mož ostro opazuje, in bi bila rada vedela, kakšen je njen obraz; a tisti hip ji je udarila beseda "Ma-dre" na uho, in že ju je obkolila četica "angleških moralnih pur-manov."
Enajsto poglavje
Teh trideset kilometrov na vozu je bil nemara najhujši del fantovega potovanja. Vedno je težko mirno sedeti, kadar trpiš.
Ko ga je Ana prejšnjo noč pustila, je taval po temi, ne da bi bil prav vedel, kam gre. Ko je izšla luna, je videl, da sedi pod ostrejšem zraven skednja tik pastirske koče, kjer je bilo vse temno in tiho; in spodaj pod njim dolinska vasica, pobeljena z mesečino — strehe, stolpi in brleče, v neresničnost pre-čarane luči.
V	svoji večerni obleki, razo-glav, s črnimi razmršenimi lasmi bi bil čudna prikazen lastnikom tiste koče, da ga slučajno zagledajo, kako sedi na senu tik skednja in strmi v hrepeneči zamaknjenosti predse. Pa to so ljudje, ki jim je spanje dragoceno • . .
In zdaj mu je vse iztrgano, odmaknjeno v neskončno oddaljeno bodočnost. Ali bo res mogoče pregovoriti varuha, da jih povabi v Hayle? In ali bi onadva tudi prišla? Njegovega profesorja pač ne bo mikal odročen kraj — daleč od knjig in vsega! Namršil se je, ko se je domislil profesorja, a to je bila zadrega — nič drugega. Ako jih ne bo mogel imeti tam, kako naj čaka cela dve meseca do začetka prihodnjega semestra! Take misli so mu rojile po glavi, ko so konji počasi kimali ,in ga vlekli dalje in dalje, od nje.
V	vlaku je bilo bolje; tam se je razmislil ob vsej tej čudni množini tujcev, zanimal se je za nove obraze in nove kraje; potem pa spanje — vso dolgo npč je kinkal v kotu ves zbit. In naslednji dan zopet novi kraji, zopet novi obrazi; in polagoma sta se mu prelila bolečina in nemir v občutek, da mu je nekaj obljubljenega, česar si je lafiko z veseljem v svesti. Naposled Calais in nočni prevoz z majhnim vlažnim parnikom, poletni momik, ki mu je pršil roso v obraz, belo sperljeni valovi po črnem morju in divji šum vetra. Nazaj v London, rana vožnja skozi mesto, ki je še spalo v avgustovskem čadu; angleški zajtrk: kaša, bravina.
marmelada. In končno vlak domov. Vsekakor ji lahko piše; in iztrgal je list iz svoje male skicirke in začel:
"Pišem v vlaku, zato mi oprostite tresočo pisavo ■—"
Potem ni vedel, kako bi nadaljeval, zakaj vse, kar bi ji bil rad povedal, je bilo tako, da še misliti ni, da bi se dalo napisati— razkladanje njegovih čuvs-tev bi se glasilo strahovito; mimo tega ne sme zapisati, česar ne bi smel brati kdorkoli — kaj naj torej pove?
Naposled je zapisal: "Tako dolga je bila ta pot od Tiro-lov" ('od vas' si ni upal reči), "kakor da je ne bo nikoli konec. Mnogo sem premišljal o Tirolskem. To je bil krasen čas — najkrasnejši, ki sem ga sploh doživel. In zdaj, ko je minil, se skušam tolažiti z mislijo na bodočnost, a ne na bližnjo bodočnost — ta ni posebno razveseljiva. Rad bi vedel, kakšne so danes gore. Prosim, sporočite jim moje srčne pozdrave, zlasti tistim levom, ki polegajo v mesečini — iz tega tu jih ne boste spoznali" — in sledila je risba. "In to je cerkev, mimo katere sva šla, kjer je nekdo klečal. In to naj bi bili 'angleški moralni purmani', ki strme v nekoga, ki prihaja zelo pozno s planinsko palico — samo da so se mi angleški purmani' bolj posrečili nego oseba s palico. Zdaj si želim, da bi bil'angleški purman', in še na Tirolskem. Upam, da dobim skoro pismo od vas s poročilom, da se pripravljate za odhod. Mojega varuha bo strašno veselilo, če pridete za nekaj časa k nam. Ni tako napačen, kadar ga spoznaš, in po poroki ostaneta tam njegova sestra Mrs. Doone s svojo hčerko. Bilo bi kar grdo, če ne pridete vi z gospodom. Stormerjem. želel bi, da bi mogel pisati vse, kar čutim o prekrasnih dneh na Tirolskem, toda to si morate, prosim vas, sami misliti."
In kakor ni vedel, kako bi jo oslovil, tako je bil v zadregi, kako bi se podpisal, in je postavil kar 'Mark Lennan'.
Oddal je pismo v Exeterju, kjer je moral nekaj časa čakati, in misU so se .mu gibale vse bolj in bplj iz preteklosti v bodočnost. Zdaj, ko se je bližal domu, je začel misliti na svojo sestro. V dveh dneh bo ona že v Italiji; in potem je dolgo ne bo videl; in cela množica spominov je iztezala roke proti njemu. Kako sta ona in on skupaj šetala po obzidanem vrtu in po vgreznjenem kroketišču, in mu je ona pravila pripovedke, držeč ga z roko okrog vrata, ker je bila dve leti starejša in takrat večja od njega. Prvi razgovor, kadar se je vrnil k nji po počitnicah; prvi čaj — z neomejeno marmelado — v stari Spiski sobi, ki je imela okna s ste-
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
briči in s pisanimi katunastimi zavesami, samo on in ona in stara Tringlica (Miss Tring, nekdanja vzgojiteljica, ki se ji nadzorstvo prav zdaj končava), in Silvija, malčica, kadar se je namerilo, da je prišla z materjo. Cicely ga je že od nekdaj razumela, kadar ji je razlagal, kako omejeni so v šoli, ker se nobeden ne zanima za živali ali za ptice drugače, nego da bi jih ubijal; ali za risanje, ali sploh za kako spodobno delo. Hodila sta skupaj na izprehode, šetala kraj reke ali po parku, kjer je bilo vse tako očarljivo in' divje — hrapavi hrasti in velikanske skale, o katerih je trdil stari kočijaž Godden: "Te pa vem, da je že vesoljni potop sem pri-valil, gospod Mark!" Ti in še tisočeri drugi spomini so mu zdaj silili v dušo. In ko je prihajal vlak vse bliže njihovi postaji, se je vneto pripravil, da bi skočil iz voza in jo pozdravil. Po stebreh ob hodniku in nad čakalnico so se vzpenjali gosti' kozji parkeljci — čudoviti letos; in tam stoji ona, sama na peronu. Ne, saj to ni Cicely! Izstopil je razočaran, kakor da so ga spomini imeli za norca. Sicer je bilo tam res dekle, a prisodil bi mu komaj šestnajst let; s slamnikom, ki ji je zakrival lase in pol obraza. Imela
mm
Zemilisca
ODPRTO V NEDELJO ZA OGLED
2. do 5. pop.
3478 W. 56 SI.—Moderen bungalow s 6 sobami; 3 spalnice spodaj. Za
takojšnji prevzem. —........ $9,500
4307 Orchard Park Dr., blizu State Rd.—Moderna hiša za 1 družino; 5 sob; takojšnji prevzem.
Bridge Ave.—6 velikih sob za eno
druž. klet .....-......... $4,700
W. 13 St., Denison Ave.—4 družine; po 4 sobe in kopalnica; klet pod vso hišo. Cena znižana
na ..................................... $7,000
Bridge Ave.—2 druž., 5-5 sob; Vž
klet, fornez. ...................... $7,500
Slaščičarna, zaloga in oprema ter hiša s 6 sobami, fornez; takojšnji prevzem............................ 12,500
L. REP REALTY CO. 3612 Fulton Rd.	FL 7610
Linwood Ave.—dobro zgrajena hiša za 2 druž. 3 sobe zgoraj, 4 spodaj; 3 garaže. Idealna investicija—dom in dohodek $864. Cena samo $7500. GL 2737.
Za takojšnji prevzem. 1122 E. 169
St. od Blvd. Za 2 druž. 5-5-1 sob, ognjišče, kabineti, "tile" podi v kopalnicah, lepo dvorišče. Lota 40x150. Dobra garaža. Lastnik IV 6893.
6 sob za eno družino, v prvovrstnem stanju; "tile" kuhinja, beneški zastori, preproge, gorkota na plin. V dobri naselbini. MU 4394.
ZA SKORAJŠNJI PREVZEM
Velika hiša za 1 družino; 6 sob, dobro zgrajena, na 22501 Seabrook Ave. "Kitchen-nook," zgotovljeno 3. nadst. gorkota na plin; dve garaži, cementiran dovoz. __IV 3491
II sob za eno družino—$9,850—V
okolici Superior in Euclid Ave. blizu cerkve sv. Filomene. 3 sobe na 1., nadst., 4 na 2. in 3. nadst. 4 garaže. Ocenjena za G.I. posojilo. V dobrem stanju. Pokličite lastnika. LI 8024.
Posluga
je modro krilo in za pasom nekaj kozjih parkeljcev. Videl je, da se mu smehlja in pričakuje, da bi se on nji nasmehnil; in tako se je res nasmehljal. Stopila je k njemu in rekla;
(Dalje prihodnjič)

Razno
OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM
Lahko se posluži tudi kuhinje. Vpraša se na 15012 Hale Ave.
NAPRODAJ JE LEDENICA
KI DRŽI 50 FUNTOV LEDU Zelo poceni.
Poizve se na 1008 E. 83 Si.
Dela za ženske
TIPKARICA—BILLERS
40 ur tedensko—5 dnevni tednik. Stalno, Tedenska plača. Nov prostor na E. 72 St. blizu St. Clair Ave. Upošteva se začetnice. 850 E. 72 St., EX 7200
FILE KLERKINJA
Prednost ima izurjena delavka: stalno delo. Tudi dekle za splošno pisarniško delo in strojepisje. Tedenska plača. Prijetne delovne razmere.
HOT STREAM HEATER CO., EN 1300
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
FOHNEZI
Novi fornezi za premog, olje, plin. gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Dekleta in Žene!
Priporočam vam, da si izberete |n naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLING suknjo. Suit ali Fur Coat sedaj, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera. Prosimo, pokličite me, da vas peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
ENdicott 3426 ali ENdicott 2920
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Stenografka izurjena — nekaj knjigovodstva. Stalno delo. Plača od ure. — FL 8010.
RELIABLE ASPHALT CO.
Rezidenčno in komercijalno delo po izurjenih delavcih. Proračune damo brezplačno. Kadar imate kakšno cementno delo, pokličite RA 6029
POSEBNOST—Forneze sčistimo in nanovo cementiramo ter preuredimo, za $18.50. Popravimo in inštaliramo forneze vseh izdelkov na plin, olje in premog.—MI 7012— 9407 Aetna Rd.
POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE
Točna postrežba. ME 2714
VRHNJA PRST napolnjena na truck, $1.75 jarda. Na Columbia Rd. med Lorain Rd. in Center Ridge. Tudi gnojila. Dovažamo na zapadni strani mesta. W. F. Biehl —Berea 6535.
Preproge in pohištvo sčiščeno po izvežbanih delavcih na vašemu domu ali v naši izdelovalnici.— G. & E. Cleaning Co., (Samo na vzhodni strani mesta), WA 7934.
PAPIRARJI
izurjeni; imamo tudi popolno zalogo 1947 vzorcev stenskega pa-pirja; barva ža hišo po $3.49 gal. in več; lanolejsko olje in druge potrebščine za spomladansko deko-riranje.
ANDY'S PAINT & WALLPAPER STORE 3491 W. 25th St.. SH 3787
LASJE
MOŽJE
IN ŽENE!
All 10 vail lai]9 brezbarvni, mrlvl. Izpadajo? Da, ctreinlca Loreen Johnilon vam lahko pove kaj iloriti z nenormalnim »tanj em kože na vaši glavi. In navzoča sta dva zdravnika. Na plešasti glavi se nam je posrečilo, da so pričeli rasti lasje. Sleherni hvali znano Loreen Johx^ton zdravljenje za rast las. V temu poslu smo preko 20 let. 14 do 2b "treatments" dobite v zaboju za $25—v nekaterih do 32 "treatments" in lasje pričnejo rasti. Za postrežbo s temi v našemu uradu računamo $5 vsako pol ali 3-krai za SlO. Dajte pričeti s tem zdravljenjem takoj, če hočete polno glavo las.
Uradne ure vsak ponedeljek, torek in sredo 9' zj. do 9. zv.
J. G. & C. J. PRODUCTS COMPANY
9200 HOUGH AVE., RA 3773
Bus Girl—Tedenska plača—obed! i,ln uniforme. Od H. do 8 zV.—1 uro prosta. West Side YMca 3200 Franklin Blvd., WO 3277,
ŽENSKE za delo v' perilnici; moderna in dobro razsvetljena delavnica. Plača od ure, prijetne delovne razmere. Westlake Laundry. 1328 Linda St.. ED 2553.
Hišna opravila za priletno dvojico^ ženska mora znati kuhati, -mož pa šofirati. Imata svoje stanovanje. Dobra plača. Poletni dom v Madi-son-on-the-Lake. Poizve se na 8321 St. Clair Ave., EN 5016.
Dela za moške

BUSHEL MAN delni čas; izurjen-Plača od ure. 11017 Woodland Ave., GA 7925.
BUSHELMAN in PRESSER, Stal-■ no delo za dobrega delavca. Plača od ure. 14228 Madison Ave., LA 9588.
MOŠKI ZA DELO NA TESARSKIH STROJIH TUDI ZA BENCH WORK Ako imate kaj izkušnje, imamo Dobra plača. THE GREAT LAKES SASH &
DOOR CO. 3820 Lakeside Ave., EN 0644
KUPIMO Singer sivolne s+roje Plačamo v gotovini
za vaš star stroj Singer Round-Bobin Drophead model 115.
$4 O za vse druge Singer Round-Bobin Drophead
stroje.
$10 za Singer Long Shuttle
** Drop-head stroje. $10 za White Rotary stroje
NE GLEDE NA NJIH STANJE 9 do 5.30	SU 4140
Lay Out delavec. Mora biti izurjen na jeklarskem delu. Plača od ure. 521/i ur tedensko. — Colonial Iron Works, 17643 St. Clair Ave
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Oglašajte v
Enakopravnosti