List 53.
Braveaitt Ii koncu leto v opomin«
Habete sal in vobis et pacem intcr vos.
Marc. IX. 49.
Bogam bravci novic na potu prihodnjima leta!                             Jezik očistite peg, opilite gladko mu rajo ,
Blag nam ostani spomin,  upanje vam zanaprej.                                    Kar je najetiga v njem,  dajte sosedu nazaj.
Kar govorile smo petkrat   desetcrno in  trikrat,                                    Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira,
Bodi rečeno v korist rodu,    domovju, in vam,                                    Jasno ko strana bo pel, zvonu enako donil,
Bodi ko zernja izmet, poženi obilno klasovja.                                       Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam.
Rekle bi, zvesto de smo namembo dosegle tečaja,                               Res je začetek trud, okorna beseda detinstva,
Tode služabnici molk,  sodba spodobi se vam.                                        Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep.
Sodite! Scer dovolite nam sledeče besede,                                         Volja poprav vam bodi in skerb , izida ni dvombe
Dobro prevdarite jih, vredne pomislika so:                                           Glejte ta hrast košat, hrastič očetu je bil,-
Če bi še manjkalo kaj , iz lastniga blaga dodajte.                               Zakon natore je tak, de iz maliga rase veliko.
Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do sme rti,                                 Nepomenljivo leži nevažna peška na grivi,
Veri zaiipa poklon, glasu zakona posluh,                                               Nekim otroku iz rok padla nevedama jej
Starosti čast, mladenču poduk, otroku ljubezen,                                 Kliti začne, narase drevo, se kroži, se širi,
Ženi prijazno pomoč, bratu Slovencu objem,                                        Krona mu prostre se vzrak , jablan na grivi stoji,
Vezi edinstva krepost — so naše perve naročbe.                                 Važno devet rodovin z obilnim sadjem previdi.
Marno poglejte potem na polje slovenskiga djanja,                             Mlada zaveržena dva pobegneta v hrib aventinski,
Mnogo ledine je še, mnogo je krizama rok.                                         Reven osnujeta stan, komaj pastirju se vda.
Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra,                                         Dvigne se stan, premeni se v grad, se množi, se krepi,
Duhe zarotite v beg dvombe, nemarnosti, tmin,                                  Zezlo prime deržav, morja si skuje trizob,
Dvignite serčno zaklad slovenskiga dlana in uma.                                Roma ponosna slovi, kraljici zemlja se vklanja.
Svetu pokažite lik domače navade in misli,                                           Tako iz maliga stvar narase velika in slavna,
Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos.                                            Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se.
Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov,                                        Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril,
Cenite vrednosti scer roda sedajniga tud;                                              Gani se verli ratar! sin bo veselo sejal,
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.                                     Cvetju se čudil uniik umika unukove žetve.
.___________________________________J. Koseški.