29. številka.
Trst v torek 6. februvarja 1900.
Tečaj XXV
zhaia <*n ;rat r«:» rta it. razun nedelj iti ^ ruznik>o*. <»'n tj. uii tve^er.
Za eelo leto	. .......24 kron
7ji pol leta .........
za. čem leta................i;
z.i en rn»-er................2 kroni
Ni»r>i uitio je puičevaii nnnrej. Na na-r čhe h»e- nri:<»*pr^- naročnine utirava ne orirfc.
Po tolakinuh v Trstu prodajejo jh>-~amezne številk** j»o -totink (3 nvc. : izven Tr^ta ^t j»o S stotink <4 nvr.l
Glasilo političnega društva „Edinost64 za Primorsko.
V edinutiti Je niof.'.
Oglasi
se računajo po vrstah v neti tu. Za kratno narorilo s primernim popustom Posiana. osmrtniee in javne zahvale. >li» mači otriasi itd. se računajo po pogodHi
Vsi ilotiisi nuj se pošiljajo uredništvu. Netrankovani dopisi se ne sprejemajo. Roko nisi se ne vrača jo.
Naročnino, reklamacije it* oglase sprejema upravilištvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Vredništvo iti tiskarna se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. U prav niš t v o. in sprejemanje Inseratov v ulici Moliti piccolo siv. o. 11. liadstr.
Itdsiatslj *e tdgo^ornj urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Boj do skrajnosti!!!
Bilo j«* takih optimistov, ki so menili, da !>i se <Ial najti kakov m ( m i ob vivendi z nagimi »dobrimi« -odeželani. Prvi in jedini j»o->j, conditio sine tpia non, za kako sporazum-ljenje je pa odjenljivost na ol>eh straneh. A ee premotrimo najveće in najmanjše kretanje akoimcnovai.ih Lahov, ne samo v njih političnih društvih, v njih glasilih, v deželnih u mestnih zborih, kjer so oni na krmilu v sled nesrečne volilne geometrije izza S<*hmerlingove dobe, temveč tudi in to je |h> našem me-nenju še I »olj značilno za njih politično, aH mljše rečeno, za njih zl»esiielo mišljenje — v družinskih ]»ogovorih in v odgoji svoje ie«*e — vidimo, da ni možno nobeno spora-zumljenje.
\ družinah lakoimenovanih Lahov ne ~:i- s. ako govore o Sloveneih, druzega izraza neiro ščavo», tako, da človek bi menil, da obstoji še razlika med «persona» in — «res». In ta izraz eum sua causa jim je prešel tako v meso in kri. da ga ti po-sili-Lahi, katerih pradedje, par don : očetje so se porodili v Kimu, par.ion: na — Krasu, rabijo tudi v slučaju, ko ne mislijo žaliti našega naroda, kateremu so pripadali še njih očetje ali celo oni sami.
I >a vidimo v pravi luči odgojo tleee rakih Ijudij. treba le slišati, kako pet-, šest-, sedemletne dekliee trovore o-Slovencih I
Človeku se zdi nemožno, da se je v taka nežna -rca mogla vsaditi taka mržnja, tako nestrpljiva sni i tost proti Slovencem in vsemu, kar je njihovo. Žalostno ali resnično.
Kar se dogaja v deželnih zborih, kjer zanikuje vsaka pravica nam Slovanom v Primorju, kjer -e prost it Ilira načelo jednakopravni isti, to ve vsakdo, ki le količkaj sled i dogodkom.
Kaj pa še-ie časniki naših nasprotnikov?! No. oni izražajo v pisavi to, kar se govori v deželnih zborih in v medsebojnem zasebnem , v 'ftj'u. Koliko vsakovrstnih žaljenj na a« 1 reso - ■vensk«»-hrvatskega naroda , vsakovrstnih •brekovanj, in mnogo drugih lepih podlostij, k izvirajo iz infernalne nestrpnosti in mržnje proti nam — smo že čitali v teli laških no-vinah !
No, kako oni mislijo o jednakopiavnosti | in jednakovrednosti našega jezika, razvidno je iz člančiča, katerega smo čitali v «Piceolu» od 2. t. m. Št. <>599 v dopisu iz Gorice, na-i slovljenem »Proporzioni e spropor-zioni*. Članek se glasi doslovno tako-le:! Per euriositii ho voluto premiere lingua... sulle lingue pari a te dagli impiegati j>ostali, telegrafiei e telefoni«'i a tjuesto uffieio postale j prineipale, e seppi ehe complessivamente vi sono: 39 italiani, S tedesehi, 29 slavi. Fra i superiori, il numero massimo e dato dai tedesehi, con o.
" i
Si dirii ehe ancora le sproporzioni non sono forti, e ehe vi e nu certo vantaggio di numero per g-li italiani. Ma la sproporzione e enorme se si pensi ehe di tutte le personej ehe atfluiscouo agli sportelli della Posta, apdena il 10 per cento parla lo sloveno e di <jiieste almeno'/-ali' impostazione gruppi e eolli. <£ueste ultime poi sono esclušivamente persone tli servizio, oppure gente del contado, ehe viene <jui per fare spedizioni di frutto.
Al telefono gli abbonati sono 56, dei (juali nemmeno uno slavo! (Je-li res to J)
E al servizio telegrafieo le lingue aniinesse sono 37 ; e eome non oecorre eonoscere il greeo o 1' a rabo per s a per telegrafa re in q u e 11 e lingue, e o s i non dovrebbe oceorrere nemmeno lo s 1 o v e n o».
Po slovenski se glasi to na kratko: Mož se bavi z jeziki, ki jih govori uradniki na pošti v < worici. Italijanov je 39, Slovauov 29, s Nemcev. To da je nerazmerje — sproporzione, ker od občinstva, ki prihaja na goriško pošto, govore komaj 11» odstotkov slovenski, a še ti da so le posli ali kmetje. Mej naročniki telefona da ni nobenega Slovenca. (Ali je to res ? !) Za brzojavi janje je dopuščenih •57 jezikov, a kakor ne t r e b a 1) r z o j a v-n e m u u r a <1 n i k u poznati g r š e i n e ali arabščine, da brzojavlja v teh ježkih, tako mu ne t r e b a poznati t u d i s 1 o v e n š č i ne!!
Ste-li unieli ? Človeku, ki čita to nesramnost, morejo se jeziti lasje, in če je kdo, ki meni. da to, kar je pisano v gori navedenem članku, je le bedastoća brez vrednosti, katero oni sami (naši nasprotniki namreč) u videvajo in ne čutijo in ne mislijo tako, kakor
nostra, pravim, ker mi hočemo skrbeti za svojo kožo in naj se zgodi z — hoče.
pisee tistega članka, ta je v veliki zmoti, ta ne pozna mišljenja v nasprotnem taboru.
Torej sproporzione je to, ako v glavnem mestu dežele, obljudene od več nego dve-
tretjinske večine Slovencev, v katerem se ne j	_ .. . . 1 J
ozirajo na to veliko večino Slovencev v de-	X OlltlClll pregled,
želi, v katerem mestu samem, pravim, je po-	TRST, G. februvarja 1900.
lovica slovenske narodnosti in čigar pošta ima	Jezikovno vprašanje v regione Giu-
opraviti, kakor pravi sam goriški dopisnik	lia. Pod tem naslovom se bavi »Agramer
«Piceola», z ljudmi iz okolice, ki je izključno	Tagblatt« na uvodnem mestu z shodom ita-
slovenska, je samo 29 slovenskih uradnikov	Ijjanskih zaupnikov, ki se je vršil nedavno v
in 39 laških! To je torej sproporzione po njih	Trstu. Označivši vso nezmiselnosti njih za-
nazorih o ravnopravnosti ! A tu treba vpošte-	hteve, da bi se dosedanji privilegij italijan-
vati še dejstvo, da malo ne vsi slovenski	skega jezika uzakonil, meni zagrebški list, da
uradniki znajo laški in morda noben laški	Vsa ta agitacija nam ne more biti neprijetna,
uradnik ne pozna našega jezika.	Naj se le agitira za rešenje jezikovnega vpra-
Je pač sproporzione, ali ne v njih smislu,	sanja v Primorju, kolikor se more in od vseh
temveč v našem. Pa je že tako : mesto da bi	strani, saj sedanje stanje ne odgovarja ni uaj-
tožili mi, ki trpimo krivico, pa tožijo oni, ki	elementarnejim pojmom pravice. Saj to goto-
imajo vsega dobrega — preveč.	vost imamo, da je ne bo večine v državnem
In kaj naj rečemo o zadnjem odstavku:	zb<>ru> ki bi hotela sedanje stanje uzakoniti.
»In kakor ni potrebno znati grškega in	Nadejati se smemo, da bodo vsi Slovani na a r a b s k e g a j e z i k a v to, da uradnik zna
strani Hrvatov in Slovencev, ko se bo to brzojaviti v teh jezikih, tako ne bi bilo vprašanje reševalo. Potem pa prihaja tudi treba znati niti slovenskega?!«	' »Agramer Tagblatt« do istega zaključaka-
Ste-li čuli?
Tako ume vaj o oni jedna kov rednost in jednakopravnost deželnih jezikov. Za njih je slovenski jezik kakor — arabski !
In s takimi ljudmi, s takimi nazori, tla bi se dalo živeti skupno in mirno?!
\ )ogovor je lahek : N e, n e in ne!!! Torej boj proti njim, srdit, neizprosen.
terega smo napisali tudi mi v zadnjem izdanju : da resnično rešenje jezikovnega vprašanja bo možno le po spremembi zistema.
Grožnji Italijanov z opozicijo se zagrebški list smeje. Vse to je le komedija. Italijani znajo mojsterski — igrati opozicijo, o tem pa ostajajo vendar le — podajači vsake vlade. Na shodih, v časopisih, na teatrališkili pouliških demonstracijah se vedejo kakor Ali kako naj se bojujemo vspešno proti ultraopozicijonalei. Ko pa hočejo kaj doseči, sovražniku, ko se bojujemo medse- pripogibajo kolena pred vsakim ministrom, bojno: kako naj se bojujemo vspešno proti	Tej karakteristiki ne bi vedeli mi kaj
sovražniku, ko se bojujemo medsebojno za dodati, k večemu to, da je resnična. «nacela» na način, kakor se ne bojujemo proti j Spravne konference. O včerajšnji srditemu drugorodcu ? ! Kako naj bo zmaga ()tvoritveni seji teh konferenc javljajo z Dumi naši strani, ako se en del naroda veže ^ <]a je raini8terski predsednik pozdravil prav s tem srditim drugorodcem, ki bi nas zbrjme zalll>njke, rekši, tla se mu ne vidi to hotel uničiti, da se le more bojevati proti kakor vspeh vlade> ker so se zallpniki sešli, drugemu <lelu naroda?!	ampak kakor pripoznanje potrebe, da se en-
Ne, tako ne zmagamo. Vsi moramo sto- krat stori konec narodnim bojem, toli škod-piti v tesno falango! Vsi, pravim, brez iz- Ijjvim za državo. Će tudi se za sedaj ne do-jeme moramo posvečevati svoje moči, da častno se*e definitivni mir, pa vsaj najhuja nasprot-izvojujemo vsiljeni nam boj.	stva naj se ublažijo, da nastane premirje, v
Radi tega videant prvaki, ne tpiid detri- katerem se rešijo najnujneja gospotlarska inenti res publiea nostra capiat — kakor je vprašanja. Najmanji vspeh v tem pogledu bo gospod Spinčič izborno rekel! Za respublica gladil pot nadaljnjim vspehom.
PODLISTEK
Spomini.
B —KI. Težki, dimasto- zstsi veli, nizki la^i si prepregli in ovili gorske vrhove in široka. nM»g4»čna slemena, se zlili v močno, črno •dei » ter popolnoma zagrnili nebo.
<i«»ste, debele kajdje tležja padaj<» šumno in trdo na oj»eko streh, udarjajo<V ob visoke stene in inočoe zidove, ki o<i prevelike, neznosne, nasičene moSe postajajo temotni, sre-ženi, začrnt li. Prvi snetr miletava v gostih, kristalno - zvezdnatih snežinkah na otrplo zemljo. Ledeno-mrzla burja brije in zavija |m> d-.lgih, praznili mestnih ulicah in trgih, se jezno piskaje zaletava ob ogle, odprte stene in zidove, siplje drobni sneg s klubujoče strehe mnog« >nadstn»pn ih hiš. v raznoličnih zlogih razkošno zidanih j»onositih vil in krasnih alač. ter krepko zanaša zelenele snežinke na okenska stekla velikih, elegantnih prodajanih izložb, z vsem komfortom bogato zal«^ ženih, ki kliče in miče in vabi sreč in jN»gled m inogredočih.
Na ulicah in trgih je sicer <><1 me val ne-udušljivi dnevni hrušč vrveže množice s<-m-r- rtja hiteči h, na vse strani brezozirno suva-j.H-ih in prerivajoeih se ljudi vseli slojev sr»-< ijalnega življenja, <h1 revnega, skromnega tovarniškega delavca pa do mehkužnega, blaži ranega, pleroenitaškega Ivmvivantaz vsemi
privilegiji in lastnostmi moderne dekadenco, je bilo vse kakor prej : mirno, zapuščeno, posedale vrloznane mestne klepetulje po ru-glasno, nepretrgano govoričenje, starih, brezo- mrtvo — — — —	i javkasto-barvanih klopeh ter obirale v svojih
zobih, jezičnih ženic, gromko, zamolklo dr-	Krasni, moderno vrejeni zabavni parki obligatnih konferencijah, kogar so le vidle
di -anje elegantnih, lahnih kočij, ljubko cin- in veseli, mični ljudski vrti z lepimi, tikus- in mogle, in kjer so se po drobnem, belem glanje in pridušen topot tramvajskih konj, nimi, skrajnje razkošnimi nasadi domačih in proden ženili in podili plebejski vrabci bolestno ječanje in škripanje težkih, nerodnih eksotiških drevesc in cvetic, z mrmljajočimi, ter se ne preveč tiho veselili zlato-srečne omnibustiv ; a danes je bilo vse mirno, prazno, starimi, tuintam z zelenim mahovjem in lišaji radosti, tla je v tem prelepem kraji njih }m »trto, mrtvo — — — —	i prapreženimi vodnjaki in plitčevimi kipi sredi nebeška domačija, se glasno vriščaje prepi-
In . . . tam. .. so šinili iz ozke, na pol j tankovejnih tuj, lepih žainetasto-svetlih cipres, • rali in trgali za d robne, mehke, krušne drob-
tinice, ki jih jim je na veliko veselje sipala radodarna roka, dokler ni hipoma kak hudomušen pes planil izza bližnjega grmičevja med nje, da so se po bliskoma razkadili na vse strani ter se poskrili po gostem, košatem vejevji :
temne umazane stranske ulice okoli ogla na	mogočnih, košatih kostanjev, visokih platan in široki trg liki drobni lastovka urni, lepo re-	rogovilastih akacij, z neštevilnimi vojaškimi jeni, drobnonogi vranci ognjeno-živih oči in j in civilnimi godbami in vrvečo množico ljudij kratko pristriženih repov z lahko, svitlo, tiho	različne boje, kjer je hladilen vetrec tako tekočo, moderno kočijo po trdo tlakanih,	vabljivo in prijetno sapijal v vročih, poletnih polzkih tleh, veselo mendrali drobni snesr,	dneh, se polovil po fiiiosvilnfh, rahlo šumečih vsi ti kraji, ki so bili malo mesecev preje jezno prhali in puhali vročo sapo iz širokih j ženskih krilih in ljubko poigraval z lepimi, j tako bogato nakičeni z vso divoto in kra-nosnic, hulili z iskroživimi očmi v pisan,	svileuo-mehkimi, kodravimi lasci nežnih, dra- st>u> večnolepe narave in umetelne roke, kjer pljašljiv svet. ter ponosno stavili ušesa kvišku,	žestnih, mladih sanj a vi h deklic, raznašal fin, je idealna, sanjava mladina snivala in z veda ne bi preslišali zapovedi neprestano z je-	čaroben vonj iznad cvetičnatih gredic, lahno liko slastjo uživala veliko obetajoče, zlate, a zikom tleskajočega, v debeli zimski kožuh	gibal nežne glavice biserno-belih in karmi- vendar prazne, nične sanje o lepši, slajši bo-skrbno zavitega kočijaža ter občutili njega	nasto-rdečih klinčkov, lepili ciklam, žarkih dočnosti, kamor se je zatekal človek truden, drakonske strogosti. K ljubu temu je pa de-	tej, svetlo-belih nareiz in hiacint, ljubkovno-j preganjan, nesrečen, si hladit vročo glavo, beli, skrbno obriti in v okrogli obraz rudeči	milih spominčic, modrih lobelij, božanstvenih otrest vsakdanjih skrbi, in vsaj za trenutek kt»čijaž vedno nevoljnejj in hudomušno pri-	kamelij, aster in inargerit. in fino duhtečega pozabit viharno minolost ter navideznt) zacelil tegoval lične vajeti, da st> mokri, jmlnokrvni	j grmičevja, kier st> se srečavali in srčkali za-1 najbolj skeleče rane krvavečega srca; povsod, vranci speli tem besneje češ, da čim bolje ljubljeni parčki, lovili skritoma velepomembne j kjer so se malo mesecev preje porajali v oči dokaže svojo visoko tehniško naobrazbo in sanjavo vprašujoče poglede in hlastno po- j bodeči kontrasti, kjer je življenje bujno klilo v spretnem, elegantnem a la bonheur voza- žirali težke, globoke vzdihe razburjenega,! in živo cvetelo v najrazličnejši!, bojah in čenji.	srečno ali nesrečno zaljubljenega srca, mo- j oblikah, vlada danes najslajša, najtišja har-Ali le za trenotek je to motilo mir v	drovali in sanjarili postarni, učeni in modri monija. Narava spava in sniva zlate sanje;
zapuščeni, napoltemui, umazani stranski ulici, in slavni možje s svojimi boljšimi, tudi vse je prazno, potrto, svečano-tiho, mrtvo--
Vse je naglo zginilo za kakim oglom in spet Ksantip-polovicami o srečnih »njega« dneh, I	(Pride še.)
V imenu Čehov j«* izjavil <lr. Engel, da za setlaj so češki jn>slanci prišli na konference le v ieformacijo. Pred vsem zahtevajo (Vlii, da se zopet uvede reški jezik kakor notranji je/.ik. Jezikovno vprašanje treba rešit: za urade na Češkem in Moravskem, k a k o r t 11 <1 i v v s e h pokrajinah z mešano narodno« tj o. Cehi žele, da se češko-nemški sjM>r reši v deželnem za-konodajalnem zastopu. Vsa kako treba odpra-viti pomankljivosti ustave, ako hočemo priti do definitivnega rešenja notranjih prepirov. Kn£el je zaključil z zatrdilom, da udeležba Cehov na konferenci ne pomenja nikake spremenil^ v vedenju Cehov v parlamentu.
Poslane«- Funke je izjavil, da Nemci žele, naj se na konferenci razpravljajo tudi druga vprašanja razun jezikovnega. Povdarjal ]e potrel>o jednega splošnega občevalnega jezika in jednotoosti uradnega jezika na državni upravi. Tudi Nemci si varujejo vso sv t»bo<k» postopanja v zbornici.
Madjari in frozveza. Da-si je bilo v no vej i ea^ čuti nekaj madjarskih glasov, v z lasti iz opozieije, ki so se obračali proti dosedanji vnanji politiki monarhije in vzlasti proti tradicijonalnemu navduševanju Madjarov za zvezo z Nemčijo, more se vendar reči, da so Madjari, zlasti oni jiolitiki mej njimi, ki kaj tehtajo, še vedno iskreni pripadniki tro-zveze in se boje vsake politične sapice, ki bi utegnila biti nasprotna tej ljubljenki njihovi. Tako je v poslanski zhorniei v Budimpešti }M>.~lanec Thalv rekel ve> v skrbeh, da so dela v utrjenje Kotora — p r o t i i t a 1 i j a n-s k e demonstracije! Ti " Bože moj ! A v-strija bi torej — iz ozirov na ljubo zaveznico Italijo, kateri je že izcelila toliko ran in jej že tolikrat pomogla do notranjega miru — ne smela utrjevati svojih morskih obali, kakor to delajo vse pametne države! Madjaru Thalvju so menda zdi, da je monarhija naša okrajno nepremišljena in netaktna, da gre utrjevati obali, na katere lahko pazi Italija svojega praga ! . . . A ministerski predsednik pl. Szell je z drugo logiko sodil gorko prijateljstvo do Italije in je odgovoril omenjenemu poslancu, da utrjevanja Kotora nikakor tii smeti smatrati kakor demonstrativen izraz proti Italiji, da je to k* jednostivno utrjevanje meje. Poklical je v spomin manifestacijo, ki se je trozvezi v prilog vršila v minoli sesiji ogerske delegacije, ki <la je bila tako veličastna in značilna, da jej ni para in ki je za vsikdar izbrisala in pregnala vsako senco suma o velikih ogerskih simpatijah za trozvezo. (>gri morejo pač imeti tehtnih vzrokov, da se vnemajo za trozvezo. O teh vzrokih si lahko mislimo svojo, ako se le domislimo, koliko vzrokov imamo mi avstrijski Slovani, da se ne navdušujemo za sedanjo politiko monarhije.
Vojna v južni Afriki. Laž ima
kratke noge : a da I>i imela tako kratke, tega bi vendar ne mislili. Včeraj še so angležki listi vriskali samega veselja, ker da je Buller zoi»et — kolikokrat že? — prekoračil Tu-gelo in že v ponedeljek bi iinel biti v La-dvsmithu. kjer so oblepanei že slišali travo rasti, pardon. |w>kanje Kullerjcvih topov. l>okler se to ne zgodi, da noče uradni brzojav izdati noI>ene skrivnosti, in res je ni izdal : ni poročal ničesar, ker ni imel ničesar ftoročati. Vkljub temu pa je vladalo neizmerno veselje v srcih vseh oboževalcev zlatega teleta. A le za hip.
1 »anašnje brzojavke so že otožnejše. Ilnller I da niti ne misli, na to. da bi se že seda) ganil - .svojega stališča. Vesel mora biti, če ga puste Boerci na miru. ki se zopet sumljivo gibajo okrog Ladvsmitha. Nekatera i ki trde celo. da so Angleži na tem mestu zopet do-j živeli znaten poraz in tudi pri Colesbergu da so bili tepeni. dasi je trdi l še včeraj angležki! brzojav, da jc general French zajel 7<HM» Boereev pri Colesbergu. — Res je, ljudje lažejo, angležki brzojav pa še bolj.
Tržaške vesti,
»Radeei prapor in dražba sv. Cirila lil Metoda. V zadnji številki »Rud. prapora je daljša notica, naperjena proti naši narodni družbi .sv. Cirila in Metoda, češ, tla to je »klerikalna institucija« in prav tako tudi — seveda bolj zavita — družba sv. j Molu »rja ter druge družbe, ki se nazivljejo; po kakem svetniku ali svetnici. Notica pravi, da je že skrajni čas, da bi začeli delati proti družbi sv. Cirila in Metoda ter jo uničili. Nam se zdi tak poziv v »Rudeeem praporu< do cela nepotreben, kajti socijalni demokratje še menda nikdar niso delali za to našo na-
rodno družbo ter je niso podpirali še nikdar in z ničemer. Seveda je to le konsekventno od njih, kajti njih boj velja mej drugim sosebno veri in narodnosti. A ker so premeteni dovolj, da računajo z razmerami. rujejo proti narodnosti le bolj skrivno pod to ali ono krinko. Tako jim klerikalizem cesto služi le kakor pretveza, da udrihajo in rujejo proti nacijonalizmu v nekaki polutemi, v kateri spoznava njihov pravi namen le oni, ki pozna njihov program. Dokler socijalni demokratje govore ali pišejo o bednih delavskih razmerah in št raj ki h, tedaj je pač vsaki človekoljub na njihovi strani. A kakor hitro začno pobijati vero in narodnost, tedaj se mora nevoljno obrniti od njh,kdor je vnet za moralno blaginjo naroda in za njega kulturni razvoj.
<»reta ili njen »Coro«! Pišejo nam: Minoli teden je bil pri nas člen »slavnega« »eora* z Grete. Ta člen nam je povedal marsikaj zanimivega o tem janičarskem društvu. /a danes nečemo porabiti vsega, kar vemo o členih »cora«, ampak hočemo zapisati le nekoliko sličic, ali najnovejših dogodkov gretarskih eikorijašev. Ti narodni odpadniki trde vedno, da oni ne delajo za dobiček, ampak da je njim le za »stvar« (!!!). Za novo leto pa prosjačijo po Rojanu in po Greti od hiše do hiše, kar jim je letos vrglo — 90 goldinarjev ! Gospod župnik v Rojanu, h o tč prednjačiti z lepim izgledom, je podpisal prvi 10 gld., mesto da bi to svoto razdelil med revne domačine !
V nedeljo dne 2*. januvarja (ako smo prav u meli) je ta družba gretarskih in rojan-skih »pevcev« napravila (gotovoza novoletne novce!) veliko »frajo« v krčmi »Al Gallo«, kjer so med drugim pelo tudi: »Patrijo v rešeti« himno »Lege nazionale« !!! Našega poročevalca (saj tako nam je zatrdil on sam) je bilo sram v očigled takemu škandaloznemu početju slovenskih sinov in nam je tudi zagotovil, da se odtrga od te nelepe družbe! Enega mišljenja žnjim je bil tudi neki S .... iz Bojana, ki je ustal od mize vskliknivši: »To je preveč! Tu gre proti državi, proti veri in proti samim sebi!!!« — Kakor je previdnost božja razsvetlila tega moža in našega poročevalca, tako, dal Bog, naj bi razsvetlila tudi ostale odpadnike našega revnega naroda!
() razdeljevanju nabranih novcev je nastalo navskrižje, ker so novincem določili veče svote, nego starim pevcem. Takov star pevec je Miha Škrlj. O tem smo sodili vedno, da je med naj postenej šimi slovenskimi možmi na Greti in mi se mu le čudimo, da se za par goldinarjev udeležuje cikorijaških komedij! Glavni tabor te »zalege« je pri nekem čevljarju na Greti. Nezavednemu gospodarju na strani stoji njega sodrug, mladenič slovenskih starišev sin in nekdanji obiskovalec narodnih plesov ! Ta dva opozarjamo danes zadnjikrat, naj gledata, kaj delata, ker imamo še drugih pritožeb o tem cikorijaškem taboru! Najža-lostneje pa je po našem menenju to, tla vsa ta družba, ,»red in po nastopu, dosledno govore slovenski, drugače pa delajo prot: svojemu narodu kakor so nekdaj delali slovanski poturčeni sinovi proti svojemu narodu ! !!
Za danes dovolj ! O prvi priliki pa se bomo zopet videli !
Luči. luči bi želeli mi, ki naj bi malce j m »svetila za kulise — uprave naših občinskih naprav. Pregovora pravita, da kjer se je osel valjal, mora kaj dlake ostati, in kjer je mnogo dima, je moralo gotovo kaj goreti. Ako bi hoteli ta pregovora — seveda v primerni varijaciji — aplicirat-' našim občinskim razmeram, bi rekli: kedar se upravitelji ravsajo, moralo je v upravi nekaj — goreti !
In gospoda se pošteno ravsajo med seboj, to je: med upravo mestne plinarne in mestnim zborom na eni, ter županom na drugi strani je navstal akuten konflikt. Vzrok pa je ta, tla župan bi želel od uprave plinarne jasnih računov, mestni svet pa zavrača to zahtevo z utemeljenjem, da v rečeni upravi sede — kristalno čisti možje. Ta boj meti željo |h) jasnosti računov in kristalno čistostjo mož je gospod župan označil drastično, vskliknivši v zbornici : tla cifra je mož, a besede le — baba! V odgovor na »pušico« županovo — tako se izraža včerajšnji »Pic-colo« — je uprava plinarne poslala županu pismo, datirano od 3. februvarja. v Katerem povdarja, tla je od mestnega zbora v seji dne 30. januvarja sicer dobila sijajno zadoščenje, da pa je župan po seji rabil fraze, k: bi onemu zadoščenju mogle vzeti vrednost, ako se jih spravlja v zvezo s poročilom o pokrivanju stroškov za nove naprave v plinarni, ter bi mogle v javnosti vzbuditi dvome o
pravil n osti uprave v mestni p l i - j X a p i s je n a r o č i 1 učitelj < r r o s s nar ni. Uprava plinarne, da ne ostane noben na stroške m a r e z i g a n s k e občine!! dvom, zahteva, naj se sestavi .vomisija, ki naj	Res ne vemo, ali naj bi se bolj čudili
preišče in pregleda vse knjige. V ta namen predrznosti učitelja Grossa, tla se predrzne naj župan čim prej sklice sejo občinskega kaj tacega, ali naj se čudimo potrpežljivosti sveta!	zavednih Mareziganeev, da ničesar ne ukrenejo
Komu naj verujemo sedaj: ali dvomom zoper tak, naš narod in naš jezik sramoteči napis županovim, ali »čistosti mož« ? Gospod žu- na poslopju, katero so sezidali oni s svojimi pan je rekel preveč, da ne bi navstali'dvomi, žulji, katero naj bi služilo za izomiko naše a zopet premalo, da bi bilo možno sklepati slovenske dece. Kajti jasno je, tla je Gross kaj konkretnega. Javnost pa ima interes na naročil ne samo barve, ampak tudi napis, tem, tla postane —jasno! Zato je opravičena hotč s popačenim napisom in nemškimi bar-zahteva, naj pade žarek luči na ta akuten vami sramotiti naš jezik in našo narodnost, konflikt mej željo županovo počistili računih	Tako je torej, po milosti ^ Schatten-
; in mej čistostjo mož ! Jasnosti pa je želeti hauerja, srečno prišlo s slovenskimi Marezi-tembolj, ker je vsled izreka županovega, da gami tako daleč, da se na tamošnji šoli na je cifra mož, a beseda le baba, po mestu nemških barvah šopiri napis v p o p a-i na vstalo vSe polno — čudnih govoric, ki se ceni slovenščini! Krasno! pa vse združujejo v senteneo, da je moralo i X T u t ti frutti. Iz Opatije nam pi-; vendar kaj goreti, kjer je toliko dima!	šejo koncem meseca januvarja : Skoraj smo
V bolnišnico so spravili včeraj 17-let- na vrhuncu zimske sezone, a tujcev je tako nege Miroslava Lisca iz Skednja st. 181. V malo, kakor že mnogo let ne. Kaj je vzrok plavžu v Skednju, kjer je delal, mu je]padlo temu nedostatku? — l'gibajo na vse strani, na nogo težko železo ter mu zdrobilo nogo. a kedo naj bi pogodil pravo ? — Podobna nesreča je zadela 14-letnega Jo-	Kes je, da je letos tudi v naši avstrijski
sipa Ferlota iz idice S. Zaeearia št. 1, učenca Nizzi zima nenavadno ostro gospodarila, a v v neki slaščičarni, kateremu je padel na nogo tej okolnosti ne bi jaz iskal glavnega vzroka. 100 kg. težak utež. Tudi njega so prenesli Saj je zima le do ali največ do 10. ure, v bolnišnico.	a potem je dosti prijetno in ugodno To je
Iz-pred naših sodišč. 64-letni že ka- tudi gospodi dobro znano, zato do omenjene znovani Viljelm Potočnik iz Trsta, pri kate- ure le redko zapaziš kacega gosta-samotarca rem so našli več vrednostnih papirjev, izvi- po krasnih nasadih in lovorovih gajih, rajočih od neke tatvine, je bil včeraj obsojen	Mnogo so zakrivili novi najemniki lio-
v '2 leti težke ječe. — 32-letni Ivan Višno- telov južne železnice, kateri so že prej pre-vič iz Kopra, izgnan iz Trsta, je skušal dne visoke cene še izdatno povišali. A meni se
10.	januvarja t. 1. ukrasti neko svetilnico; o mej drugim vsiljuje tudi misel, da gospoda tem ga je presenetil redar, kateremu seje štedi za pariško svetovno razstavo, mož upiral. Včeraj je dobil (> mesecev težke Tu se hoče pokazati v vsem sijaju, zato pa ječe zaradi javnega nasilstva, tatvine in pre- so se raji zadržali v rezidenci, ali morila celo povedane vrnitve.	na kakem samotnem gradu. To je, se ve tla.
Okrajna bolniška blagajna. Zadnji le moje neraerodajno zasebno menenje. teden je bilo prijavljenih 450 slučajev bo-	Naj je temu kakor si bodi, resnica je.
lezni, 424 oseb je bilo proglašenih, da so da je bilo tlo sedaj v Opatiji kaj dolgočasno, zdrave, l*4n jih je nadalje ostalo v zdrav- Prvi teden, t. j. od 14. januvarja naprej, ljenju. Med poslednjimi je 158 takih bolnikov, nas je bilo včasih le pet ali največ deset ki so ponesrečili na delu. Prestopkov proti poslušalcev na kopališčni godbi. Tedaj so bili predpisom zdravnikov je bilo 15i>. Na bol- koncerti še v kavarni »<^uarnero«, a sedaj niških podporah se je izplačalo tekom zad- so zunaj v prekrasnem parku, njega tedna 10.8Š8*84 kron.	Sem ti prihajajo dan na dan dame v
Vremenski vestilik. Včeraj toplomer bogatili, prekrasnih toaletah v spremstvu ve-ob 7. zjutraj 6.5, ob pop. 12.0 C. —Tla- likomestnih gizdalinov ali pa mladih častni-komer ob 7. uri zjutraj 756.0. — Danes kov, kateri tudi tu prodajajo svoje, po razniJi plina ob 1.24 pred p. Oseka ob 1>.3 predp. šaljivih listih nabrane dovtipe.
Samomorilec, O katerem smo poročali,	Ta slika se ti ponavlja vsaki dan, tako,
da so ga našli v Rojanu (Scala santa), je se je slednjič naveličaš, ker: »quotidiana vi-2S-letni ključavničar Ivan Skapin iz Senožeč, lescunt«. Nejevoljen nad to vsakdanjo izložbo Poskllšcil samomor. Včeraj popoludne toalet, raje kreneš v lovorov gaj in se za-so našli ob uhodu na pokopališče pri sv. Ani topiš v bolj pametne in trezneje misli, nego nezavestno ležati 74-letno Frančiško S. iz doli v parku.
ulice Torrente. Ista je bila izpila količino	Kljubu temu. da so vsi hribi na okoli
karbolne kisline. V nevarnem stanju so jo v beli, sneženi odeji, vendar nam kaže Opa-prenesli v bolnišnico.	tija več ali manj pomladansko lice. Blizu
Najdeno. Na policijskem komisarijatu je hotela »Stefanie« sem videl te dni cvesti k a-shranjen ključ, katerega je nekdo našel na me lije. Tudi sicer je od 10. ure dopolnilne cesti, in vozič s 4 kolesi, katerega je nekdo naprej dokaj ugodna temperatura, pozabil v ulici tlella Fabbrica.	Mej odličnimi g<»^ti naj vam v prvi vrsti
imenujem nad vojvod ki njo Marijo Jožefo, so-Pogrebno društvo za It o col in Kja- pr0g0 nadvojvode Otona. Biva v krasni dill vabi svoje ude za nedeljo dne 11. t. m. v;jj »Kleinc. -Ja prejasna gospa je pač vsem j ob 4. uri popoludne na občni zbor, ki se bo ffOS|)em vzgled materinske ljubezni in prave ! vršil v društveni krčmi št. 604. v Rocolu. pobožnosti. Vidi se jej že na obrazu, koliko Posnemanja vredno. »Delal, podpor- srečo uživ:i v kvo„\x svojih ljubkih otrok, nemil društvu« sta podarila gg.: Stanko Vsaki dan posluša z največo pobožnostjo j Godina 2 K. in Ivan Šuban pa 1 K, name- žrtyo gv mage Kakf> naSprotje moj t(> pre-
isto vstopnine na veliki ples, katerega so Lahi	jagno goS|lo in mej koketnimi damami ljubavne
iza letos preprečili.	Opatije!	Don Drago.
Redili občni zbor pogrebnega dru-	Narodna zmaga v Istri. Sinoči
št v a »Ari mate j« v Barkovljali, ki se je	()0 zaključku lista smo dobili iz Žminja br-
imel vršiti v nedeljo dne 4. februvarja, se ni	zo|avi-OT j-j nam naznanja, da so Hrvatje na
mogel vršiti, ker število udeležencev ni bilo	I>(movni obeski volitvi v tretjem razredu
zadostno. Ta zbor se bo vršil po že nazna-	/m:l„.aIi z večino 100 glasov. Živio! Te vo-
njenem dnevnem redu prihodnjo nedeljo dne	Utve go se že vr-Ue necIavnfl tcmu in je tudi
11.	fehruvarja 19CMJ. ob 10. uri zjutraj, v	^^ kakor sedaj> zmagala naša stranka, prostorih »Narodnega doma« v Barkovljali.	[talijanom ]e bilo seveda to samo na sebi
zadosten vzrok, tla so uložili reknrz; vladi
ODBOR.
pa je bila zopet — po stari, lepi tradiciji — že laška nezadovoljnost sama na sebi zadosten razlog, da je uničila volitve. Tako gonijo naše ljudi brez potrebe in opetovano na volišča in — v stroške in zgnbo časa ! '.
X H r v a t s k a č i t a o n i c a v K a-stvu priredi v soboto dne 10. februvarja zabavo v prostorih »Narodnega doma«. Cisti dohodek je namenjen v dobrodelne svrhe.
Vesti iz ostale Primorske.
X H a r v e-f r a n k f u r t a r i c e na š o 1-skem poslopju. Iz Marezig, okraja ko-perskega, nam pišejo: Slavno uredništvo! Pred kratkim je objavila cenjena »Edinost* ilopis iz koperskega okraja, v katerem pripovedujete, kakega učitelja nam je poslal gospod glavar Schaftenhauer.
Kakor krasen doprinos k omenjenemu dopisu pa naj Vam in čestitim čitateljem »Edinosti« služi sledeče:
Nekaj ilnij sem se blišči na šolskem poslopju v Marezigah tabla z sledečim klasičnim vedno draieje svoja črna krila tudi nad našo napisom »Ljudska šola«. Temeljna tabli Ljubljano. Te dni je imela tam svoj občni (napisu) je črn, napis sam zlatorumen, a rob zbor. Členi so jej od lani tlo letos narasli tam trudeč. To se pravi: Barve frankfur- od 301 na 33H. Letos je dovršila pripravljalna dela za »Sudmarkische Bank« in za
Vesti iz Kranjske.
* Nemška »Siid«arkae razpenja
! t a r i c e.
licaji namenoma niso hoteli preprečiti stvu kakega poslanca na Dunaj. V valjarni
v Odernbergn so morali omejiti delo, ker primanjkuje premoga. Dosedaj se mir ni kalil
ustanovitev nemške ljudske knjižnice na -le-senicah. Posn^lovala je Nemcem služl>e na Kranjskem, a kranjska hranilnica jej je darovala 4<M> kron. Človeka se polaščata jeza in t n g a ko vidi, kako se na itak ne obširni, a krasni slovenski zemlji snujejo nemške ]><»stojanke ter utrjujejo in zavarujejo iste, sta lula oproščena. A nemški izgrednik Se-I kmalu zaključena, ker so uprave rudnikov kak .r, da jo bila ta zemlja last njihovih pra- liga je dobil 1U dni zapora. Priznal je sam, postale popustljive nasproti zahtevam delav- ^g31«'1-. . lov in kakor da jo nočejo zapustiti nikdar i da je metal kamenje v češke akademike, da cev. Urad za pogajanje skličejo danes ali več.	ga je na to prijel Slovence g. Perdan, ki je jutri. Upati je, da ho pogajanje imelo uspeha,
Sudmarka v Ljubljani? Mar zahteval, naj policija aretira njega, Šeligo, a ker sta obe stranki pripravljeni, da se po-
i/gredov dne 1». in 10. avgusta lanskega leta, temveč da so asistirali izgrednikom ter se dejanski udeleževali i z g r e- nikjer, d o v. Oba slovenska obtoženca: hišnik »Narodnega doma«, Karlovšek, in neka ženska, da bo stavka v okraju ostrovsko-karvinskem
Trgovina in promet.
Monopol tobaka na Francoskem.
Uspehi tobačnega monopola so bili lanj-
DUNAJ 5. (P.) Tukajšnji listi javljajo, i skeSa leta Sl>-'ni; Za <J milijonov tVl,nkm* 80
bili dohodki veči <»1 prejšnjega leta. Zlasti
se je pomnožila poraba finejših smotek in
Kaj hoče
ni /a tamkajšue Nemce preskrbljeno v vsa- da je potem policija aretirala g. P e r- godita.
kern oziru? Nemških ljudskih šol imajo, a te dana, njega pa i z p u s t i 1 a. Nek policijst,	LJl BNO 5. (K. B.) Rudarji v Seegra-
šole bi ostale do }M>lovioe prazne, ako bi v Kunst, ki je radi onih izgredov že bil ol>- benu so sklenili na današnjem shodu, tla vz-Ljubljani ne bil«, brezvestnih ali neumnih sojen na tri dni zapora, je iz maščevanja na- držijo svoje zahteve ter jih uresničijo, če
»venskih starišev, ki pošiljajo svoje otroke pravil več ovadeb proti Slovencem, ki so se treba, s skrajhimi sredstvi, v uem>ke ljudske šole in nemške vrtee. < > im- vse izkazale docela zlagane in na zadnji
razpravi je proti njegovi, pod prisego potrjeni izpovedbi, priseglo šest prič, in le čudno
nazija je nemška in prav tako državna višja realka. Ob net leljah in praznikih imajo v
stolnici nemško propoved in j*»l«*tr tega imajo je, da državni pravdnik ni stavil primernega
PRAGA 5. (K. B.) Glasom vesti iz Mosta, Falknova, Duhovcova, Toplice-Seho-nau in Kladna je položaj v okraju, kjer je stavka, nespremenjen. V Plznu se je stanje
Znižanje obrestne mere.
Avstro-ogerska banka je včeraj znižala obrestno mero za Vi°/o' j- ^ na ^Vs'Vo-Ogerski javni vrednostni papirji in rentni davek.
Neki budimpeštanski list javlja, da sta se avstrijska in ogerska vlada dogovorili, da odsihdoh v Avstriji ne bodo več zahtevali rentnega davka od ogerskih vrednostnih papirjev.
Financijski položaj v Crnigori.
Ruska vlada je poslala na Četi nje dr-
svi.ro jM sebno nemšeo eerkev, |H>leg pro- predloga. Rezultat te razprave je zopet po- malo zboljšalo
testantske, ki je seveda tudi nemška. I >o gle- stena pljuska vsem onim, ki so se ob celjskih «1 išča uživajo iste pravice, kakor Slovenci in izgredih postavili na stran Nemcev in nem--La jim naklonjena vlada in 'deželni odbor škutarjev.
iim ne krati ni mrvice pravic. Tudi mestni olw"inski svet je skrupoloznt jalen napram njim ! torej opraviti »Sudmark eer pa naj bi |M»stt »panje -p«•• Ibudil«► vs^ Slovence, da bi boo lj podpirali ga je premagala teža vode, zgubil je ravnu-
— Grozna nesreča seje dogodila glasno resolucijo, ki izreka grajo poslancu
žavnega svetnika Mullerja, da prouči finan-
O USTI 4. (K. B.) Shod žena, sklican oiisko stan->e ^rnegore. V svojem poročilu o
tem predmetu predlaga več reform, ki bi bile pripravne, da /.boljšajo črnogorske finance.
za včeraj, jc bil prepovedan. Na shodu nem-ško-narodne delavske zveze so sklenili so-
pravičen in lo- ,l„e k januvarja t. 1. v vasi na Vitanu pri	Sehrammelu (socijalni	demokrat), ker da dela	Trgovinska pogodi,;, ...ed Srbijo i 1. Tl.rSko.
• . . ,, i • j i •	tr	-1-111 i/ Langrada lavliaio dne o. t. m., da
kaj. za Boga, ima Središču. Središki tržan Fran Kolarič je,	neslogo mej delavci,	lvonecno je bil shod ® „	, 0 , .. . r„
.... . , , , ,	trgovinske« pogodbo med Srbijo in 1 ursko,
a v Ljubljani? Si- hotč napajati konje, privlekel vodo iz vod-	razpuscen.	, . . ,	. ..." .	, ,
, ' . j . , . , ., . , * vrucr'u \ rT -	/Tt i» ^ r\ i •	ki mine koncem t. m., podaljšajo za kratek
ijc »Sndmarkovcev« J njaka. Ker pa je bil nagnjen nad studencem,	A L Kot HA L D. (K. 1j.) Delavci so	v	„..
in se lxdj zanimali za smo to videli do sedaj.
»Našo stražo , nego težje, se prekucnil v 30 metrov globok vodnjak in se ubil pri tej priči. Ko so ga po-Vprašanje s a m os 1 o v e n s k i ii tegnili iz vodnjaka, je truplo kazalo več ran, n a p i s o v v L j ubijani, oziroma odijozni korak deželnega odl»ora kranjskega, je vzbudilo — kakor nam poročajo od več strani — vseoln-e zanimanje. ZVTi smo že povedali svojo, a včeraj smo dali prostora energičnemu glasu javnega menenja. Za sedaj nimamo druge dolžnosti, nego da — z ozirora na naš poziv do irg. členov deželnega odbora - • zabeležimo, da je dosedaj pojašnjeno stališče trojice teh gos»»odov : »r. dr. Tavčar je govoril v mest-
sklenili. da se ne zadovoljijo s pogoji delodajalcev, katere jim je priobčil urad za spravo, nego da ostanejo v štrajku.
DUNAJ 6. (K. B.) Kakor javljajo listi
posebno glava je bila vsa razbita. Ponesre- j iz Budimpešte, se je štrajku, ki je nastal .
.,.,.. , . , , ' , „ ....	i-i-ii» - i • jc? da se povzdigne trgovina. / ozirom nato
čenec je bd jako priljubljen, kar je pokazal predvčerajšnjim v rudnikih državne zeleznice J _	1 ®	.... . .
čas, dokler se Turčija ne dogovori z vele-vlastmi glede novih trgovinskih pogodeb. Trgovina v južni Afriki po vojni.
Naš generalni konzul poroča iz Cap-stadta : Kedar bo končana vojna, pričakovati
lep in veličasten pogreb. v Režiei, včeraj še pridružilo 1000 {drugih __delavcev. Delavci zahtevajo znižanje delavnika in posebno odškodnino za ponočno delo.
»Figaro« proti le »Jour«.
PARIZ 6. (K. B.) List »Figaro« je po-Ljubeznjivega nadzornika so imeli do še slal pravosodnemu ministru pismo, v katerem
Razne vesti.
Jour
in
pred kratkim, jetniki v ječi ruskega mesta Nevcl, v guberniji Vitel>sk. Nadzorni! nem svetu: v imenu gosp. Povšeta je pove- Averkov je bil s svojimi »varvancic v jako | predloga za pomiloščenje.
Predsedništvo francoskega senata.
protestira proti proti listu »Le
dal Slovenec , da ta gospod ni bil pričujoč prijateljskem in familijarnem razmerju. Pustil v dotični se j i de/.'lnena odbora, a da je si- jih je ™mreč svobodno hoditi po
seji
cer odločno za s a m o s l o v e ii s k e napise v Ljubljani, dokler nimajo v Gorici, Celju, Mariboru itd. dvojezičnih napisov; o deželnem glavarju, g* i— j h k! u Otonu Deteli. pa trdi »Slov. li.-t«, da kakor predsednik ni glasoval.
*	V Polhovem gradcu so dovršili vodovod. Kolavdacija se bo vršila dne lO. t. m.
*	Obesil se je /Hi-letni posestnik Ignacij I»nčar, na Bregu pri Tržiču.
*	V Ameriko je odj»otovalo v mesecu januvarju ^-">7 oseb. Zaradi namerjanega izšel jenja pred izjKjlnitvijo voja ške »1 lžn * >st i s< > bili 4 mladeniči prijeti. Zgor: ijšna številka mora vsaeega rodoljuba navdajati s tugo.
*	Cesar je p o t r d i 1 izvolitev gospoda Josipa Kušarja predsednikom kranjske trgovske in obrtne zbornice in g. Antona Kleiua pod predsednikom.
*	V e Ii 1» r e š p e k r p r e ti Nemci
imajo nekateri L]tibljančanje. T<i se je zopet	„
.	,	, .. lavlia, da je cesar podelil profesorju na tr-
občnem zboru društva hišnih J •> '	1	1
mestu in
okolici, naj so bili dotični jetniki še v preiskavi ali ]>a že obsojeni. Taka ječa torej nikakor ni bila nič hudega in obe stranki, nadzornik in jetniki, sti bili zadovoljni z njo. . Kakor je vsaki stvari enkrat konec, tako je bilo konec tudi veselih izletov, veselih jetnikov v Nevelu. Neki mož, ki je bil v preiskavi radi tega. ker je baje kradel konje, je bil namreč tako nepremišljen, da se je na nekem izletu pustil zasačiti — na kraji konj. Prijeli so ga in s spremstvom odveli nazaj zapor, a ljudomilemu nadzorniku so priredili na vrat na nos — odhodnico.
Loterijske številke, izžrebane februvarja:
Dunaj	ST 14 s
se je že ustanovilo več družb, ki se bodo bavile vzlasti s trgovino v južni Afriki. To so večinoma amerikanske in angležke tvrdke. Zadnji čas se je naročilo oziroma uvozilo: gradiva za mostove (za popravo razdrtih mostov) iz Anglije, umetnega gnoja (181)8. leto
..... .	,8500 tonelat v vrednosti 39.246 Lst.) od
onriolzenju njegove pravde1 .	...... ... .. .
. . , ondot in cereahj (žita) iz Avstralije. Dobra sprejetju	...,„..	.. ,
utegne oiti kupčija z nozi za lovce, puškami,
calicos, steklenimi biserji, medeno žico za
urojence v Rodeziji. Pošiljatve treba naslov-
ljati via Breia.
proti
dne
Ti*.
Brzojavna poročila.
Odlikovan profesor v Trstu.
DUNAJ ti. (K. B.) »Wiener Zeitung-
govinski in pomorski akademiji v Trstu, dr. Mihaelu Sten t i o priliki zaprošenega pre
stavljanja v trajni pokoj vi težki križec Fran- potrdil a, d a b Josipovega reda.
Odlikovanja.
pokazalo na olk-nem zl»«»ru
jMjscstnikov v Ljubljani <lne ?>l. januvarja. Na tem zlM»rii je mej drugim g. Vaso Pe- i t riči č hotel vedeti, v katerih jeziivih društvo | od]t<>šilja uloge, ker se čuje, »la je slovenski jezik manje v rabi. nego mu p ris toj a. Predsednik <lr. (irregorič je odgovt»ril, da na vlado in dež.odb vlagajt« prošnje tlvojezično, na magistrat dvttjezično in slovensko. A slaščičar <» Kir-biseh, »ki je dt»lgt» let v Ljubl jani c — kar se menda navaja v opravičenje njegove zahteve, a mi menimo, tla bi se bil prav zlx»k tega že lahko toliko privadil jeziku velikega tlela svojih odjemalcev, da bi ga vsaj umel — ta slaščičar torej je zahteval, da se mu mora Petričičeva interpelacija povedati nemški. Seveda se je tej zahtevi takoj ugodilo. 1 Slaščičar Kirbisch je tudi sicer že večkrat pokazal svojo nemško zagrizenost in nam se zdi tudi ta slučaj plod nemške ošabnosti in nadutosti. Čudno je res. tla imajo v tako
važnem društvu, kakor je društvo hišnih po-	.
„ , sam na sebi razveseljiv, da-si so se pojavila .Nemci o.ilocilno	_	.	.
PARIZ 5. (K. B.) Falličres je zopet izvoljen predsednikom senata.
Kaual v Nicarairni. \VASHINGTON 5. (K. B.) «Reuter» javlja: Anglija in Zjetlinjene države so se prijateljski sporazumele glede kanala v Ni-caragui.
Aretiran skof.
CARIGRAD 5. (K. B.) Glasom vesti iz Aleppa so zaprli tamošnjega armenskega škofa, ' ker je oblast trdila, da bi s svojim pozivom v prispevanje trpečim občinam utegnil nabirati denar v prekueijske svrhe. Vsled j>t»sre-dovanja angleškega poslanika so škofa izpustili proti kavciji.
General Praeterius na svobodi. LONDON o. (K. B.) »Re -ter« javlja iz Capstadta: General Roberts je zaukazal, da izpuste boerskega generala Praetorija, kateremu so morali odrezati nogo ter opravičuje svojo naredbo s tem, da tako hrabrega vojaka noče imeti ujetega.
Buller miruje. LONDON 5. (K. B.) Kakor je zvedel
»Ren ter c, n i m a j o v v o j n e m u r a d u
Velika zaloga
soMneia pMstva in tasecarij
OOOOOOO O. i OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San friovniuii list. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčna cene.
Moje pohištvo done srečo!
Proti kašlj u,
griololu. tiripavosti, upadanju glasu, Kataru itd
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštiije
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendiuijeri lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tmli po celi Evropi.
Buller
pet
i l> i bil general prekoračil T u-
DUNAJ 6. (K. B.) Kakor javljajo listi,	vse (la kaže na to, tla je p<dožaj na fronti
je prejela eela vrsta uradnikov avstro-oger-	miren ter da za bližnje dni ni pričakovati
ske banke odlikovanja, med njimi generalna	nobenega gibanja. Glede vesti, da so v Ladv
svetnika Karol Auspitz in Žiga Gold	smithu slišali Bulleijeve tope, menijo,
plemstvo, Miroslav Suess komturski križee	to bile le poskušnje z novimi baterijami, ki
reda Frana Josipa in Ignacij Schreiber	so baš prispele v ospredje.
Sladcičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TKST - Pia/.za S. Ciaeomo št v. :J. Corso - TRST
priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsak vrstnega g e I o ter šel proti Ladvsmitliu. Nasprotno, najfinejšega peciva in sicer za poroke, pojedine.
krste, pogostovanja kakor, sladčice. konfete, čokolado, line pijače: rozoljo, maršala, malaga, ciper, rum itd. itd.
Velika pekarna, kruh vedno svež.
«la so Sprejemo naroube otl zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
železne krone III. razreda.
0 »pravni konferenci.
DUNAJ ii. (K. B.) Kakor javlja
N.
Ustavljen časnik.
LONDON 5. (K. B.) »Standard« pri-obeuje brzojavko iz Durbana dne 3- t. m.:
. Kr. Pressec, bo na željo strank predsedoval Dnevnik »Weekly Reilewand Critik«, ki iz-
minister-predsednik pl. Korber ne le češki, ampak tudi moravski spravni konferenci; kedar bodeta imeli obe konferenci istodobne
haja v Durbanu, je po ukazu mestnega poveljnika nehal izhajati, ker je priobčil članek, v katerem se ostro kritizira postopanje lorda
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
sest ni kov v L j U bij a n i l»esedo ter so njihove želje društvu — za po-vedi. No, pa to naj bi še bila, ako bi se tudi Nemci in Italijani vedli takt. ,>opustljivo napram Slovencem.
seje, nadomestoval ga bo pravosodni minister Bullerja v sedanji vojni. Urade uredništva ! baron pl. Spens-Bt»den. —O prvi seji spravne \in upravništva so zaprli ter je vzel ključe konference nagiašajo listi, da je že sestanek »eki uradnik politične oblasti.
Crraja prijateljem Boereev.
različna menenja, ter tla ni popolnt>ma izključil uspeli ali pa vsaj začasno premirje. Vsi listi hvalijo soglasno pozdravni govor mini-
NEW-YORK 5. (K. B.) Bivši tajnik vojnega urada Alger je nasproti nekemu časnikarju grajal, da se odlični amerikanski po-
Vesti iz Štajerske.
Umazan ost celjske policije.
stra-predsednika, ki daleč presega nivo besed, j Udki mešajo v južno.afriško vprašanje. Alger ki so običajne o takih prilikah, ker ga na- je opravideval 8Vojo graj0 s prijateljstvom, I m »ln j uje moder državniški duh in presodna katero je Anglija dokazala Amerikancem za
stvarnost in ker znatno vspodbuja delo miru
Stavke
OPAVA 5. I K. B.) V okraju ostrovsko-| dragoceno
časa amerikanskt»-španjske vojne, katero prijateljstvo je bilo za Zjedinjene države zelo1
L):if 1 t. m. se je zo]»et vršila na celjskem karvinskem traja stavka v polnem obsegu. | mm1:šču razprava radi dogodkov o glasovitih Urad za spravo skličejo znova. Odbor za;
Zaloia iii tovarna
pohištva vsake vrste
Ataanlro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosrat izhor v t a po t arija h. zrcalih in slikah. Ilustriran tonik srratis in Tranko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
protičeskih demonstracijah. Na tej razpravi se je znova dokazalo ne le to, da celjski jk.-
stavko je izv<»lil j>otlo<lsek, ki pojde v slučaju, da bi pogajanje ostalo brezuspešno, v sprem-
Prertmeti stavijo se na brod ali železnico brez tla hi se za to kaj zaračunajo.
Trgovinske vesti. Kudimpešta »>. 1'šeniea za oktober K. 7.-o tlo 7.s 1. Pšenici za april K. 7.<»i> tlo 7*<»7 Kž za oktober K. -* tlo —•—. Rž za april K. I»*3H <io • >-."»'.*. Kornza za juli K. . tlti	Koruza za maj 11HMJ K.
<lo 41*:». Oves za oktol»er K! —■•— do —*—. Oves za april K. 50 2 d<» 5*03.
Pšenica: jNinudbf zim-rsie. povpraševanje omejeno slnfx», Prodaja: l.i KM' met. st. »♦•stalno. Vrem«*: dež.
liani bil rir «>. Trg za kavo. Sant.os trtu«] a ve rage za mare .37.75 za ma:	za
Temlwr o4.*.'J~k za december 4<>.— Denar.
Ha vre ti. Kava Sanios good average 5o k. frankov|4<». , za maj 50 k. frankov 47.—.
Dunajska borza dne 6. februvarja.
Jas Ana Csillag	Nova drogerija
JU ^^	» ^voiimi lsr» centimetrov ——_ JTOZOf !	DRAGOTIN-A IFN11I1
			ilMM	
Državni «U»!g v p:	ipirjti	<	i C. t	To
_ v src	■bril			t ;r>
Avstrijska renta v	zlatu	int.l;)	11«	.2 r*
- kron	;th 4°/o		i »it.	2<>
Kreditne akeije .			L'37	.15
T »inIon D> Lsr. .			24-2.	
mark		•>:\AV2	23L	(TJ
^ aiM »leoTi i ...			!!♦.	27>
1 K) italijanskih lir	' .	-s9.su	,S •!.	311
Cekini ....		11.31»	1 1.	31»
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi
svojimi ilolgiini Lorelev-lasnii dobila sem jih vsled 14-me-	. _ sečne uporni »e svoje samo-	priporočam svojo bogato zalogo m proda-izcajdene pomade. T<> so	jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga, najslovitise avtoritete pri-	ki se n:l]iaja v „liei Pilone st. 4. vogal znale za jedrno sredstvo,	. *,. Dt -i	.	;
jlllica Omlia. Blago najboljše vrste in vedno Cene zmerne in postrežba točna.
ki ne provzroča izpadanja Ins. povspešuje rast istih, poživlja hišnik povspešuje pi i gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do najvišje starosti.
Cena lcnčka 1 gld., 2 gld. 3 gld.. 5 gld.
Počiljampo pošti vsak dan. akc se znesek naprej pošlje ali pa spoštninz povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
sveze
Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo.
Priporočujč se za m nogo I »rojinaročbe, beležim spoštovanjem	utlani
Hanibal Škerlj
frtjorec.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
♦5.^0 p"lp- omn. N:1 brezina. (ervinjan. Benetke 8 — _ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
S.— „ omn itJio _ pošt 1^45 pop omn
.30 _
s ir,	zvt
»tt	_
S.ii	.
S 45	_
♦».10	_
p'ip-
4 -t-J	_
bA7*	_
10.25	I
10-4O	„
11.30	_
7.45
- 30
pošt
pop.
ZVČ
n.3~» „ 10 3« jmJp
p«lp. - 4.". _ 4ii0 pop. T 4 "» .
±3fi _
*.0& ptlp. 9J5 _ 11.15 .
♦».15 zve. 9 JO ,
H.25 _
Nabrežina. V dem. lienetke, liim Nabrežina. Videm, Benetke. Verona I »uiiaj. zveza Budapest in Zagreb Konnin. zveza C ervinjan, Benetke Nabrežina. V it leni. Benetke, Rim Benetke ivia t ervinjan in via Videm) Kim (via Bixijt naravnost. l>unaj. zveza 7. Reko brzo vi. Konnin
Dunaj. zveza s Pešim. Reko meš Nabrežina. Vitlem. Benetke do Miirzuschlaga samo ob sredah i ekspres v Ostem le
Dohod v Trst:
me- iz Murzusehlaga. Beljaka itd.
iz Italije, Kormina. Nabrežine brzo vi. iz Kormina
Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim pošt. Dunaj, zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn iz Benetk (via ( 'ervignjanl post. Dunaj, zveza z (iorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
_ Du naj. zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina -amo v sredo) ekspres iz < Istende
Državna železnica.
O d h o ti od S v. Andrej a
Hrpelje. Ljubljana. Dunaj. Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje. Divača. Kovin j. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj Herpelje. Divača isamo ob nedeljah in praznikih).
D o h o ti k sv. Andreju. Divača Pulj. Rovinj
Hrpelje. Ljubljana. Dunaj
Pulj. Rovinj, Dunaj. Ljubljana
brzovl. Pulj. Rovinj, Dunaj
Hrpe!je. IH vuča (samo ob nedeljah in
praznikih.)
Ana Csillag
Dunaj L, Seilergasse 5.
Varstvena znamka: SIDRO. <
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kichterjeve lekarne v Prairi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro44 iz Richterjeve lekarne ter
vzame previdnostno samo steklenice r s to varstveno znamko kakor or:- I
ginaini izdelki.	•
RicUlerjeva letam m zlatem levu v Pragi.
Elizabctne nlioe 5.
Gostilna
Andemo de Franz
Via tlt'lla <wep|>a št. U.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure jMipolnoč . Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
F I L I J A L K A
DRAGOTIN-A JENULL
v Trstu. ViaMeppa vosa I Via Carrador! (J.
je preskrbljena z vsem v to stroko spadajočim blagom. Priporočam /.lasti vse predmete za čiščenje, barvan je in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za povejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti bubonični kugi, raz- kuž!jiva mila in razkužlj vi prah za oblažiti zrak v vodnikih, straniščah. jamah itd. Za svečnieo velik izbor sveč iz pristnega vtc-ka kakor tudi barvane sveče. Sprejemam naročbe za slikanje svelnikov itd. na svečah. Vse po nizkih cenah Oziraje se na svoje iM-letno službovanje v droge-rijah v ulci Ghega in Be nvenoto ter obljubujč točno in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
Dragotin Jenull.
/a trgovino in obrt v
O" iJ«
Trstu.
Kovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 /„ 30-dnevui odkaz 2®/0°/0 30-	_ :J5 »	3-mesečni _ 214°/0
b-
Rinuioue Adriatica di Sicnrta v Trsfn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen; društva dne 31. de^r 1892.:
Glavnica društva......gld.	•£.000.000*—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje..........13.3*2fi.34»5*9S
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................l,»;:J2.24s-2 >
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ..... \ „	49.4H5-07
Reserva na razpolaganje ... _	.r)«M).0<M)*— Reserva zavarovanja proti premi-
! njanju kurzov. bilanca (A) . . ..	333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . . ..	243.331 *s:; Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	oOO.OOO*—
Občna reserva dobičkov..........1,1 ST. 1 f>4-S»;
l" r a ti ra v u ate I j st v a : Via Valdirivo St. 2, (v lastni hiai>.
svoto. V napoleonih
.'.'Nezaslišano!!
11)1 predmetov za samo 2. gld. io kr.
1 krasna pozlačena ura. jamčena tri leta. 1 pozlaćena verižica. 1 krasen etui za smodke.
1 tino toaletno obrobljeno zrealo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz douhle-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2f> rtnih pismenih zavitkov. 2f> pol finega pismenega papirja in 50 koristuih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo i 2 ;rt»ld. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne upija se sprejema nazaj v teku .S dnij. i Hustrovani cenilci zastonj in franko.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z finem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. L po dotičnih ohiavah. Okrožni oddel.
v vrfedn. papirjih 2" „ na vsako
brez obresti. Nakaznice
1 na Dunaj, Prago, Pesto. Brno, Lvov, Tropa vo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. Gablonz. Gradec. Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line, Olomuc, Reiehenberg, ršajlz jD Solnogratl, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1u „„ provizije. Inkaso vseli vrst poti najumestnej.šinii pogoji. Pr e d n j mi. Jani cevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ! v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
j Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke | italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Eafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu spre-jeiimice. zimiiic in peresuic. ogledal in železnih blagajn, po cenah, tla se ni bati konkurence.
J Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali ; sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Glasbena šola.
jr-BS
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabasi Natančneja pojasnila tlaje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure pretlp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspesni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo beležim	udani
Hrabroslav Voirrie
Odhod in prihod parnikov.
Zavije preko Sv Marka. Skednja. Sv. Sobote. Milj ob 7 ir>, !». 11.30 pretlp. 2.15 pop. Prihodi
8	—, 10.— pretlp 12.10, 3 25. 4.4.*> pop.
Milje S ipoštai. IV.*'^). 12 (pošta) pretlp. 2.30, 4 1."» ' preko Sv Marka) Kl a pt»p. Prihod 7 preko Sv. Markah f-1-	(poštai pretlp.; 1.30.
(po-tai. :».:50 poj». <>b ne d. in prazn. s i pošta l. 9.30. 12 (}K»šta) pretlp. ; 3.—. 4.30. 7.15 ]K»p Prihod:	i preko Sv. Marka s.
po-tai pretlp . 2.—. :i 4f> (p<»šta)	pop. i
Koper 75o pretlp . 12.06 ijM»šta) 3.—. 4.1"» tpo-šta) pop Dohod »145, 9,— (posta) pretlp. l.:>). 3— i pošta). Ob neti. in prazn 7..*>0 pretlp. 12.(C» (poštai. 5— pop. Dohod: f.4."..
9	— i pošta) predp.. 4 — ipt>šia) pop.
Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. 1) o h od preko Izole »;.30. 7.— pretlp. Ob ne d. in prazn : 11.30 in opoldne. Dohod: H.30, 7 — zjutraj paniika _Istria- in _Pt»rtorc»->e-.|
Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. D o h o ti
♦».— zjutraj.
Rovinj preko Pirana. Cittanove. Poreča vsaki p,,ud., sreth«. petek 7 .Jo zj. I)t>hf»tl torek, če-x ^.ek. soboto ob 7. uri zjutraj.
Pulj pri ko Pirane, Cittanove, Salvore. Poreča, Vr-ara. Rovinja in Fasane ob l».4;> zjutraj vsak dan. Dohotl 2 pop.
M i r a m a r 10.45 pop.
Spedicijska poslovnica G a š p a r Hvali
t (joriel v u liei More! H st. 1*^.
se r.»j»lt> p:*ipt>n>ea Slovencem v mestu in tleželi za prevažanje vsakovrstnega blaga pohištva v vse kraje.
Nov zaprt voz za prevažavje.
1 »ostavijenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
Najboljša domača zabava
F O N O G R A F T
NAJIMENITNEJŠIMI
The Anilo-Mian Comm6rGB-Company v Milan
Izključno zastopstvo za Avstro-Og;ersko ima:
Preinovaiii grafični zavod E. Freisinger
Predavanja najslavnejših profesorjev
v Trstu. Corso štv. 2.
CILINDRI
Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov

pretlp 3.15 pop
zjutraj Dohod 1.30.
Bamanilo.
Slavnemu oheinstvu in }>. novo veliko tvornisko podjetje pot
u. t-rgoveeni tirmt>
vljudno naznanjam, tla sem ustanovil in otvoril cisto lia
Javna zahvala.
1 'odpisana se zalivaljnjo i/ globine -vtije^a srca za vse mnogoštevilne dokaze -oentja oli smrti nje nejiozabne^a sojnv^a
Ljubljana
Dragotin Hribar
Tržaška cesta št. 57
Lj ubijana.
Frana.
S< >schi)< ► toli rastna
jej je l»ila v veliko tnlažho udeležba na pogrebu.
Hvala vsem!
V Trstu. "t. februvarja 1900. Marija ml. Potopni k.
Ta tvornica opremljena je z najnovešimi struji na roko in gonilno električno silo, tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tueatov vsakojakih iioiravie od priprostih do najfinejši h za srospe in irospode. otroke itd.
Lzdelujein pa ttnli vse »lruge izdelke iz volne in bombažev i ne in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na irlavo in za ogrinjati, rokavice, stueke. telovnike za irospode kakor tudi vse potrebščine za gospode bicikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, da lahko konkurira tvornicami bodi glede izdelka kakor tudi eene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in t »z i ru naj | a >šteue je.
XB. GoKpotle trgovce prosim, da pri letošnjem na rt »če van ju jemljejo ozir na gornjo obvestilo in ker jMttovidee z vz<»rei ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpušlje, napravi se takoj proti vzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tueatov.
z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi zagotovi jam, tla bodo postrežeui v vsakem