veselje predvsem moškega dela) za- ključili z atraktivnim trebušnim plesom naših članic – novih (in bodočih) mar- kacistk, ki je bil odličen uvod v prijetno druženje in klepet po njem. Marija Lesjak Markacisti Koroške ocenili delo Odkar je v svoje roke prevzel vodenje markacistov na Koroškem Roman Moč- nik, se je njihova aktivnost močno pove- čala. Roman je znal pridobiti markaciste za še bolj zavzeto delo, več je druženja in povezovanja med posameznimi društvi, poživilo pa se je tudi delo na področju izobraževanja in usposabljanja. Letos so se koroški markacisti dobili na skupnem srečanju na Rahtelu pri Slovenj Gradcu, kjer so ocenili svoje delo za preteklo leto in sprejeli smernice za naprej. Na srečanje so prišli domala vsi aktivni markacisti. Teh je na Koroškem 81, leta 2009 pa tretji del usposabljanja konču- je še 23 pripravnikov, ki že sedaj sode- lujejo pri posameznih akcijah. Še pose- bej so bili na srečanju veseli udeležbe načelnika za planinske poti PZS Tone- ta Tomšeta in predsednika meddru- štvenega odbora za Koroško Draga Horjaka. Na območju Koroške vsa pla- ninska društva vzdržujejo in obnavlja- jo več kot 600 kilometrov planinskih poti, pri čemer ni všteta evropska peš- pot, ki jo na svojem območju prav tako vzdržujejo koroški markacisti. Večina poti je sicer v sredogorju, kjer so dela na vzdrževanju nekoliko manj zahtev- na, kar nekaj pa jih je tudi v visokogor- ju (Peca, Raduha, Olševa), kjer bi potre- bovali tudi več materialne podpore pri obnovi in vzdrževanju najzahtevnejših delov. Poseben problem je vzdrževanje evropske pešpoti. Planinska društva so se sicer zavezala, da jo bodo obnavljala in vzdrževala, vendar za to potrebujejo vsaj minimalno materialno podporo, ki pa je območni zavodi za gozdove, za- dolženi za to pot, ne nudijo. Lansko leto so koroški markacisti na svojih poteh opravili 1300 prostovolj- nih delovnih ur. Vrednost del so oce- nili na 11.700 evrov. Nadomestila za izgubljeni čas markacisti seveda niso prejeli. V manjši meri so jim bili sicer povrnjeni potni stroški pa še kakšno malico so morda dobili, vse ostalo pa predstavlja prostovoljno delo, ki je vse premalo cenjeno. V zadnjem obdobju so se posebej za- vzeto lotili urejanja katastra planinskih poti. Njegov urednik Maks Kotnik je vlo- žil veliko truda, da je zbral vse potreb- ne podatke in jih pripravil za vnos v ra- čunalnik. Res je, da bo treba postoriti še veliko, vendar lahko z gotovostjo tr- dimo, da smo na Koroškem pred dru- gimi, in si samo želimo, da bi bilo naše delo čim prej končano in kronano z eno- tnim katastrom planinskih poti Sloveni- je. Markacisti se pripravljajo tudi za ure- ditev skrbniških pogodb za planinske poti, s čimer naj bi bilo naše delo tudi končano, omogočeno pa bi bilo tudi iz- polnjevanje določb iz nedavno spreje- tega Zakona o planinskih poteh. Tudi markacisti iz sosednjih društev so leta 2008 veliko pomagali pri obnovi poti na Peco. Pred lanskoletnim srečanjem ko- roških planincev in postavitvijo razgle- dišča na Peci so želeli planinci iz Mežice obnoviti poti na ta markantni vrh na Ko- roškem. Na pomoč so jim priskočili mar- kacisti iz domala vseh sosednjih planin- skih društev, še najbolj pa so se izkazali markacisti PD Mislinja, ki so za to sode- lovanje na srečanju prejeli tudi poseb- no pisno pohvalo. Poseben problem še vedno ostaja prestavitev planinske poti iz Grohata preko Durc na Raduho. Ta ob- sežnejši projekt zahteva veliko prosto- voljnega dela, s katerim ob zagnanosti koroških markacistov ni nobenih težav, večji problem pa je zagotovitev finanč- ne podpore za nabavo potrebnega ma- teriala. Upamo lahko le, da bo v priho- dnjem letu PZS pokazala več posluha, saj so do sedaj vse naše pobude o tej pomoči naletele na gluha ušesa. Na srečanju so podelili tudi številna pri- znanja in pohvale. Najprestižnejše pri- znanje je prav gotovo markacist leta, ki ga vsako leto podeljujejo najzaslužnej- šemu članu v tem obdobju. Letos si ga je prislužil Roman Škrube iz PD Mežica. Poleg tega so podelili še nekaj drugih pohval in priznanj najprizadevnejšim markacistom. Mirko Tovšak 21. Matjažev pohod na Peco Peca je osameli vrh med Labodsko do- lino na avstrijskem Koroškem in Meži- ško dolino v Sloveniji. Zaradi svoje mo- gočnosti in lepote je vseskozi vzbujala spoštovanje med domačini, zato so jo ljudje v svojih bajkah proglasili za do- movanje mističnega kralja Matjaža, kjer naj bi spal, dokler se ne bo v naj- težjih časih zbudil skupaj s svojo vojsko in osvobodil Slovence. Morda bodo ti Koroški markacisti Pohodniki na Peco 92 MAREC 2009 časi prišli ravno sedaj, ko tudi Slovenija doživlja težke čase v mednarodnem in gospodarskem življenju … Kakor koli že, Korošci imamo Peco radi in jo spoštujemo. Zaradi tega so se Me- žičani odločili, da bodo nanjo februarja vsako leto priredili množični zimski pla- ninski pohod. Poimenovali so ga po kra- lju Matjažu, je pa to nadaljevanje nekdaj tradicionalnega zimskega vzpona na Stol, ki so ga morali organizatorji opu- stiti zaradi nevarnosti snežnih plazov. Peca običajno ni tako nevarna, še pose- bej iz običajne smeri preko Črne, zato do sedaj zaradi nevarnosti plazov še noben pohod ni odpadel. Organizatorji so ve- seli, da se pohoda vsako leto udeleži vse več pohodnikov, tako da je Peca na ta dan dobesedno okupirana s planinci z vseh koncev Slovenije in tujine. Letos je bilo vreme organizatorjem še posebej naklonjeno. Večina pohodni- kov se je na pot podala od Matjaževega doma, od koder je dve uri hoje do Doma pod Peco, nato pa še uro in pol do Kor- deževe glave, ki je tudi najvišji vrh te gore. Tisti, ki so se letos podali na pot v zgodnjih jutranjih urah, so do planinske- ga doma hodili v soncu, prav tako proti vrhu, le da je bil zgoraj zelo močan veter, ki je pohodnike ob sunkih dobesedno prestavljal na poti. No, kasneje so se vre- menske razmere izboljšale, bilo je manj vetra, res pa na vrhu ni bilo sonca in ne- kateri so se znašli celo v snežnem mete- žu. Vsekakor nobenemu pohodniku ni bilo žal sobote, ko se je podal na ta vrh, saj je bila pot kljub obilici snega dobro nadelana in so se do vrha lahko povzpeli tudi kondicijsko manj pripravljeni poho- dniki. Predsednik mežiškega planinske- ga društva Vili Blatnik nam je zaupal, da so skupaj zabeležili med 600 in 800 po- hodnikov, bili pa so iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške, Avstrije in celo Madžarske. Veseli smo tudi, da tokrat med pohodniki ni bilo nobenih zdrsov ali zdravstvenih težav, tako da prevalj- skim gorskim reševalcem in predstav- nikom gorske policije ni bilo treba po- sredovati. Med pohodniki smo zasledili našega starega prijatelja, Bloudkovega nagrajenca Adija Vidmajerja, ki mu ob tej priložnosti tudi Korošci iskreno česti- tamo za nagrado. Mirko Tovšak »Osemdeseta so b'la leta …« Podnanos 2009, dvajseta obletnica tekmovanja MIG Ja, ni veliko stvari, ki bi mlade držale skupaj celih dvajset let. Starejši bodo ob tem zagotovo dobili dobrodušen nasmešek, predvsem kakšna dedek in babica, če bosta ravno sedla h kosi- lu ob zlati poroki. Pa vseeno je dvajset let za mlade toliko, da jih iz majhnega zavitega hlebčka s kričečimi glasilkami prelevi v mlade in že samorasle planin- ce. Ali če želite, da od vznožja hriba pri- demo tja nekam na plano, od koder so kot na dlani vidni vrhovi našega življe- nja. In tako je tudi tekmovanje Mladina in gore skozi vetrovne razmere prikr- marilo do svojega dvajsetega jubileja. Ampak tokrat zares vetrovne – zbrali smo se namreč v Podnanosu. Tovrstne prireditve vedno znova postre- žejo s prav posebnim nabojem. Preza- posleno organizacijsko osebje se vsake toliko ustavi, spremeni smer, pa si spet premisli in hiti naproti najpomembnej- šemu opravilu v tistem trenutku. Mladi fantje si na vso moč prizadevajo utiša- ti piskajoč mikrofon. Tekmovalci … eni napol v snu sedijo na tribuni, za druge se zdi, kakor da so prišli zaradi košarkar- skega turnirja. Mentorji se pozdravljajo, dobrikajo in že načenjajo znane stano- vske trače, »ta pomembni« pa se roku- jejo z vsemi po vrsti, pa najsi jih pozna- jo zares ali samo na videz. In tako vso zbrano srenjo prekine ura- dna napovedovalka, ki vsaj za trenutek vzbudi pozornost vseh prisotnih, iz ust mentorjev pa se zasliši »pssst«, ki komaj- da uide mimo kazalca, zdaj na levo, zdaj na desno. In vse se začne. Tokrat so nas pozdravili otroški pevski zbor podružnič- ne šole Podnanos, mlade plesalke, pred- sednik PZS, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport, župan občine Podna- nos, predsednik njihovega planinskega društva in še bi lahko naštevali, če bi ver- jeli, da je kdo izmed tekmovalcev sploh slišal vse te ubrane besede, ki so preko zvočnikov odmevale po dvorani. Res so misli, ki se podijo po glavi pred tovrstnim tekmovanjem, nerazložljive in nedoumljive. Če bi jih želel opisati z 93