PRIMORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Stev. 242 (2552) Pokažimo v teh zgodovinskih dneh vso našo odločno voljo v borbi, da se nenasilni italijan-ski imperializem ne vrne nU koli več na naša tla ! Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 13. oktobra 1953 Cena 20 lir Mbena solidarnost tržaškega delovnega ljudstva z odločno akcijo jugoslovanskih narodov (SI ENOTNO ODLOČNO V BOJ PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIALIZMU! ljudstvo nadaljuje s pošiljanjem zahvalnih brzojavk voditeljem jugoslovanskega ljudstva/ poudarjajoč svojo solidarnost s povirni besedami/ da bodo enote slavne jugoslovanske armade vkorakale v našo cono v trenutku, ko bo vanjo stopil prvi i^janski vojak - Slovenske zastave vihrajo v tržaški okolici - Brisanje napisov poitalijančenih slovenskih krajevnih imen , Del, 'a t'ašenL^Udie našega mesta 5?^ itiočn se vedno živiio TitOvik .TO Vtisom ortloomh Cm,Ujav P°‘eku n!.n sledii° njihovemu 0 ‘rdimo ripret-iravanju lah" vtisom odločnih . v Leskovcu in ^Ušain » , vedn° nenehno *»tov 0nvpre!?0 radijskih apa. "*** atanifn1?1^6 na veličast-fcslavi^^tacrjah po vsej Ju Bre; l Trstu"?,’a ni najti danes ,e Slede p°s‘enega demokrata ?° Prinaa nleS°vo strankar-bravai ^dn°st. ki ne bi odo-°rnlm se navduševal nad Tiskih na”a!topom jugoslo-!a*° rekoč £odov. Naši ljudje Cele » Pamet ponavlja-5‘tdsednike avke iz govora ''like in jps°sl°vanske re-e izjave a °dobrovanja Tito. > -> -<( bodo slavne eno- fc: •: V v ' '-K- §118111 mmm ijkale V'”vanske armade vko. našo cono v trenutku, st°Pil prvi itali-?)a. °)ak, ni konca Vsj *= ■ in pravic, pri čemer še posebno ugodno pozdravljamo sklep, da bo jugoslovanska vojska vkorakala v cono A. če bi le en italijanski vojak prekoračil mejo našega področja. Pozivamo jugoslovanske narode in jugoslovansko vlado, da vztrajajo na tem odločnem stališču, pri čemer lahko računajo z našo stoodstotno podporo. Naše geslo o-stane: Nikdar več pod Italijo! Sinoči so se na množičnem sestanku OF zbrali tudi člani sektorja - center, da dajo izraza svoji ogorčenosti, ker hočejo zahodne sile barantati z našimi življenjskimi interesi, z našo zemljo in z našimi življenji in nas predati na milost in nemilost barbarskemu italijanskemu imperializmu. Slovenci mestnega središča čutijo zato v sebj v prvi vrsti spontano dolžnost, da se strnejo skupno z vsemi protianeksionističnimi silami v močno fronto, ki bo lahko preprečila povratek Italije. Posebno pa čutijo spontano dolžnost, da javno izrečejo zahvalo Jugoslaviji, njenim narodom in njenemu vodstvu, ki so se kot en mož dvignili z vso avtoriteto svobodnega in neodvisnega ljudstva v obrambo našega področja pred rimsko imperialistično nevarnostjo. Nihče od Slovencev mestnega središča, pa naj pripada tej ali oni politični skupini, ne prikriva v teh dneh svojega navdušenja in svoje hvaležnosti do Jugoslavije in maršala Tita, ki je izrekel nepozabne in izredno pomembne besede, da bo v trenutku. ko bo stopil na ozemlje cene A prvi italijanski vojak, vkorakala v cono A tudi jugoslovanska vojska. Vsemu temu svojemu mišljenju, Svojemu prepričanju in vsem tem svojim željam so dali člani OF sektorja center izraza v pozdravni brzojavki, ki so jo naslovili predsedniku FLRJ maršalu Titu, izraze svojega ogorčenja' in protesta proti kri-vičnemu sklepu zapadnih sil, aslovili v posebni reso- |i6°slovaJ2!'az* solidarnosti z -'°, ki ukrepi in z živr° ,‘zr.az najosnov- | pa so n rAV,vebjskih interesov luciji glavnemu tajniku Zdrm našega me- i»ritv°!j?lidyzraz nai°di°e" se nenasitnost Veadarll l1 imperializ-L’ '‘obivaj* at zaustavl ilk p°zdro, ■, aza v števil- ko« PoS'ljain brzojavkah, ki ''Ort '15® liurT s. sv°i'h sestan-tavlte'iem die Jugoslovanskim fc°^enfaad?liuje'° se 1Z" tL a*če li j zlasti v okolici, »i^V napi "*1? odstr.aniu'e hheni P1S(;, s Poitalijance-°ntano «asih kraiev, kjer •n iu_„ poJavljajo sloven-tesV *mo ,?-°Yanske zastave, S naou l1 srečavati na K v0ranP se: Nočemo Italije! Bi BarkovljahVe-tne!a, kl'?z’ sprei J=*h,?e d«'go ca- 1 ko je hn ljudi kot S. ««2,* ”"""■ K„LNa' 150 ljudi *)et v njej mno-Osvobodilne , Je z za" , Ušan HvU-S,al,° govor ’» *a' 5eH„ čaka- ki ie v -,;5danJ‘ politični »m. Zpte.2i.s tržaškim vpra- lPtas.^ *eni je 0hra7ln7.il po- r,avn, *>w«?dločitvo ln proti: K**? vlade anSl6Žke je obrazložil protizakoni- A ltuUn .° Prepustitvi Italiji epa, ter krivičnost ki je dejansko bivšega napa- ženih narodov. Na tem množičnem sestanku sta govorila tov. prof. Jože Kosovel in tov. Boris Mrak. Tudi II. okraj ni hotel izostati v protestu proti nezaslišanemu koraku bivših zavezni. kov. Veliko število ljudi se je sinoči udeležilo aktiva Ljudske fronte, kjer je tov. Lau-renti orisal nastali položaj po ukrepu angleške in ameriške vlade. Prisotni so se zgražali nad podlim izdajstvom ter grajali in obenem odločno odklonili ta enostranski sklep dveh vlad ki se ne zavedata, da bosta s tem pripomogli itali. janskemu imperializmu Vsi brez izjeme so končno sklenili, da se sestavi protestno pismo, ki naj se pošlje predsedstvu Organizacije zdru. Ženih narodov. S svojega sinočnjega sestan- klic ukrepa, ki bi za naše ljudstvo pomenil obnovitev prejšnjega suženjstva. Maršal TITO, BEOGRAD Tržaški slovenski intelektualni delavci, ogorčeni nad nezakonitim, samovoljnim in krivičnim ukrepom anglo-ame-riških vlad, ki je tak, da bi nas pahnil ponovno v suženjstvo, se zahvaljujemo, ponosni in ginjeni, enodušnemu izrazu solidarnosti jugoslovanskih narodov ter odločnemu in junaškemu nastopu za obrambo naših pravic in našega življenju. Skupine delegatov iz raznih krajev okolice in tržaških predelov pa prihajajo na Delegacijo FLRJ ter j j izročajo pismene zahvale jugoslovanskim narodom s prošnjo, naj njihovo hvaležnost in solidarnost z odločno obrambo naših interesov tolmači pri jugoslovanski vladi. Med drugimi so izročili zahvalna pisma delegaciji FLRJ predstavniki prebivalstva iz Bazovice, iz Sempolaja, Praproti, Prečnika in Trnovce iz nabrežinske občine, predstavniki prebivalstva Sv. Križa in prebivalstva nekaterih drugih krajev. Sinoči se je sestal mestni aktiv Zveze antifašistične mladine Trsta, da bi izrazil odločen protest tržaške demokratične mladine proti nesramnemu kupčevanju z našim ozemljem in proti prihodu italijanskih čet v Trst. Na aktivu so prečitali br- ( Nadaljevanje na Z., strani • PROTESTNO ZROROVANJE profi prihodu Italije Predstavniki antianek-sionističnih slovenskih in italijanskih političnih skupin, ki predstavljajo 40.000 volivcev, sklicujejo za sredo ob 17. uri protestno zborovanje na Trgu Garibaldi proti zločinskemu vojno hujskaškemu sklepu angleške in ameriške vlade, da se naša cona izroči Italiji. Predstavniki omenjenih skupin bodo danes dopoldne zaprosili conskega predsednika za zadevno dovoljenje. V : ■ ... - PRVI UKREPI VLADE JUGOSLAVIJE NA OSNOVI LISTINE OZN štirih 1. Predlog za konferenco Z. Nota generalnemu taktiku OZN V smislu člena 33 listine OZN predlaga vlada Jugoslavije vladam Združenih držav Amerike, Anglije in Italije neposredne razgovore o možnosti odstranitve nastalega položaja ~ V noti pa se opozarja OZN na nastali napeti položaj BEOGRAD, 12. — Jugoslavija predlaga sklicanje konference predstavnikov Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, na kateri bi razpravljali o možnosti odstranitve položaja okoli tržaškega vprašanja, ki utegne ogrožati mir. To je Jugoslavija predlagala v noti, ki jo je državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler izročil danes v imenu državnega tajništva britanskemu veleposlaniku v Beogradu Ivu Malletu in ameriškemu odpravniku poslov Wallneru. Noto enake vsebine so izročili tudi italijanskemu poslaniku. Nota pravi takole: «V zvezi z jugoslovansko noto od 9. oktobra letos vladi Velike Britanije ter vladi Združenih držav in ker je italijanska vlada sprejela sklepe omenjenih držav glede Trsta, ima jugoslovanska vlada za potrebno takoj opozoriti na naslednje: 1. Mirovna pogodba z Italijo priznava Jugoslaviji posebne interese v Trstu in na vsem STO in 'o postavlja za enega izmed mandatarjev na tem ozemlju. Razen tega je cona A STO sestavni del strnjenega jugoslovanskega etničnega ozemlja s Trstom kot etnične mešanim otokom. Dalje je Trst zgrajen in potreben kot pristanišče zaledju, katerega je neposredni in' najvažnejši del Jugoslavija. Sklep je v nasprotju z mirov, no pogodbe. Zaradi tega pomeni Doseganje v pravice in KOČA POPOVIČ PRI F. DULLESU: koristen In ploden raigowor Danes nov sestanek obeti državniti tajnikov za zunanje zadeve - V Londonu in Washingtonu še rezerviranost WASHINGTON, 12. — Jugo- danji_ nevarni položaj. Na slovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN, se je danes sestal z ameriškim državnim tajni-kom Johnom Posterjem Dulle-som Razgovoru ki je trajal 50 minut, sta prisostvovala tudi jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič in ameriški državni podtajnik Livingstone Merchant. Po razgovoru je Popovič izjavil: «Moj današnji razgovor s Posterjem Pullesom je bil koristen in ploden«. Izjavil je, da je prikazal Dullesu resnost sedanjega položaja in poudaril. da trdno upa, da bo_ s spo. razumom mogoče izboljšati se- jC^oie !«fP°Segiid so ’ia' u Pouh .plam borbenem «atkuPQnUdar‘l. da je V tem 2 dolzn°st, da se jfc Pu itali:tm\ silam‘ proti jV, ‘er Dri yskega imperia-i.kt'vice mem omenil ra-itaijiJ?1 ,so se godile "B s“Bod' Kv,tem dlen° razp°l°že- 'h ^ aH r' d,uhu so tudi iz-^ iz^C,l3°' ki io bo-S wlele8acib i lug°slovan-' 5 prošnjo, da Si>fc0lUcija gyslo.vansk‘ vla-pravi- ” s' V0)?We, 2°leSke in -c- .Trr>PZedrtsta Trst vprašanje novinarjev je izra, zil upanje, da bo mogoče tržaško vprašanje rešiti brez uporabe oborožene sile. Končno je Popovič napovedal, da se bo jutri ponovno sestal z Dul-lesom. V krogih ameriškega državnega tajništva danes še niso hoteli komentirati jugoslovanskega predloga o konferenci štirih (ZDA, Velika Britanija, Jugoslavija in Italija),\ da se omili sedanja napetost zaradi grožnje, da pride Italija v Trst Uradni predstavniki, je dejal, popolnega in uradnega besedila jugoslovanske note v Wa-shingtonu še niso prejeli. Prav tako še tudi danes še ni bilo nobenega uradnega komentarja o obeh Titovih govorov. Na vprašanje nekega novinarja, ali bi ZDA lahko umaknile svoj sklep o pripustitvi cone A Italiji, je predstavnik državnega tajništva Lincoln White dejal da ZDA. kolikor mu je znano, ostajajo pri svoji izjavi od prejšnjega četrtka. Na drugo vprašanje je White dejal, da ničesar ne ve o tem, ali bodo ZDA proučile možnost ukinitve vojaške pomoči Jugoslaviji. fice ni hotel dati nobenih uradnih komentarjev o razvoju tržaškega vprašanja, temveč je samo dal razumeti, da tudi angleška vlada ostaja pri svojem sklepu. Na današnji tiskovni konferenci se je uradni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izognil številnim vprašanjem in se samo skliceval na angioameriško izjavo 8. oktobra. Dejal je še, po mnenju angleške vlade Italija nima napadalnih namenov glede cone B. Predstavnik Foreign Officea je tudi najavil, da se angleška vlada trenutno posvetuje z ameriško in francosko o «vpra_ šanjih, ki so v zvezi s Trstom«. Potrdil je tudi, da so francosko vlado obvestili o angio-ameriškem sklepu, da pa je niso poprej vprašali za mnenje, češ da je to ((vprašanje, ki spa. da v pristojnost britanske in ameriške vlade«. Končno predstavnik Foreign Officea ni hotel povedati dneva, kdaj bodo angleške čete odšle iz cone A. V londonskih uradnih krogih pa se že širi mnenje kot trdi agencija ((United Press«, da verjetno ne bo prišlo do vstopa italijanskih čet, da pa nameravajo ZDA in Tudi v Londonu Foreign Of- Anglija uvajati v cono A ita- ka so slovenski intelektualci po govoru dr. A. Kukanje poslali naslednji brzojavki: Organiz. Združenih narodov, NEW YORl< Tržaški slovenski intelektualni delavci vseh poklicev odločno protestiramo proti nezakonitemu krivičnemu sklepu anglo-ameriških vlad, ki izroča slovensko zemljo in slovensko ljudstvo v upravo italijanskemu imperializmu. Gospodarsko in kulturno zatiranje, nasilno raznarodovanje in celo fizično iztrebljenje, kateremu smo bili po zaslugi tega imperializma podvrženi nad dvajset let, nam je v živem bridkem spominu. Za svojo osvoboditev smo ob strani za- n(tšili"J,«.s£a"^c v o-1 veznikov prispevali nadčlove-npnih koristi I ške žrtve. Zato zahtevamo pre- ■isiSli? jo tudi, da nakazuje sovjetska nota stališče, ki ga bo zavzel sovjetski delegat pri OZN, če bodo razpravljali o jugoslovanski pritožbi. Mi Protestna nota vlade ZSSR V noti vladama ZDA in Velike Britanije se opozarja, da izročitev cone ,4 Italiji krši mirovno pogodbo z Italijo MOSKVA, 12. — Sovjetska vlada je danes izročila angleškemu in ameriškemu veleposlaniku v Moskvi noto v zvezi z angloameriškim sklepom o izročitvi cone A Italiji. Nota pravi, da pomeni ta sklep hudo irršitcv določil mirovne pogodbe z Italijo. Nota nadalje ponavlja trditve obeh sovjetskih not o Trstu od 17. novembra 1951 in 24. junija 1952 m nadaljuje, da nova kršitev mirovne pogodbe «povzroča trenje med državami, ki imajo meje s STO, in ustvarja nevarnost za mir in varnost na tem področju«. Ves sovjetski tisk objavlja besedilo note, rje dodaja pa no. benega komentarja. V londonskih političnih kro-gih zatrjujejo, da bodo na posvetovanjih z ZDA, ki so se začela po jugoslovans*. 1 reak-ciji na angloameriški sk-^n o izročitvi cone A Italiji, govj-rili tudi o odgovoru na sovjet-I sko noto. V Londonu zatrjuje- lijansko upravo. Iz raznih komentarjev je tudi mogoče razumeti, da zaenkrat London in Washington nimata nobenega namena, da bi umaknila svoje okupacijske čete iz cone A, pravi agencija «United Press«. Iz Pariza pa poročajo, da so v francoskih uradnih krogih, v katerih so najprej protestirali, ker so jih izključili od sklepa glede Trsta, zdaj zelo zadovoljni, da z zadevo nimajo nobenega opravka. Zanimiv je tudi komentar a-gencije «United Press« iz Londona, ki ga navajamo: • aAngloameriški sklep, da se izroči cona A STO Italiji o-značujejo v londonskih diplomatskih krogih za «na pol preračunan riziko«. Uradno Foreign Office ni hotel ko mentirati zadnjega razvoja položaja, \endar pa je že jav_ na tajnost,' da je ostra Titova reakcija skupnp z grožnjo da bo postavil ZDA in Veliko Britanijo pred sodbo OZN, mnogo več, kar so zavezniki pričakovali, ko so se poga jah o svojem sklepu«. Agencija nadaljuje, da so v Londonu in Washingt.onu predvidevali, da bo njihov sklep sprejemljiv za Italijo in da so tudi pričakovali jugoslovanske proteste, vendar niso upoštevali možnosti tako odločnega upora, ki ga je povzročil njihov sklep. nacionalne interese Jugoslavije. To pomeni enostransko razpolaganje z jugoslovanskimi pravicami in nacionalnimi interesi. Pomeni vsiljevanje sklepa neki suvereni državi o vprašanjih, ki so zanjo življenjskega pomena Istočasno c meni rušen je osnovnih načel o suvereni enakopravnosti držav; ki so potrjena z listino Združenih narodov. 2. Omenjeni sklep in njegov sprejem s strani Italije v neposredni zvezi z voja škimj demonstracijami, ki jih italijanska vlada izvaja ob italijansko-jugoslovanski meji cd konca avgusta letos. Izvajanje tega napadalnega priti-:ka na Jugoslavijo z incider.-in kršenjem jugoslovanske, ga zračnega prostora mora jugoslovanska vlada gledati-v luči izjav italijanske vlade in njenih predstavnikov, da izvedba .omenjenega sklepa pomeni samo prvi korak k na daljnjim italijanskim zahtevam nad jugoslovanskim o-zemljem Pri tem ni niti za trenutek izgubljati izpred oči, da take izjave in zahteve prihajajo od uradnih predstavnikov tiste države, ki je v nedavni preteklosti zaradi po. dobnih teritorialnih zahtev z oboroženo silo napadla Jugoslavijo, Zaradi tega bi jugoslovanska vlada morala gledati v izvedbi omenjenega sklepa prehod k odprtim napadalnim akcijam s strani italijanske republike. Nj no-oenega dvoma, da je dolžnost in pravica Jugoslavije zaščititi z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago v samo. obrambi, svoje pravice in na eionalne interese. 3. Vsiljevanje sklepa o vprašanjih, ki zadevajo življenjske interese in pravice Jugoslavije, sklepa, ki ogroža jugoslovansko celovitost in neodvisnost. ter zaostritev napadalnega pritiska Italije je ustvarilo po oceni jugoslovanske vlade položaj, ki mora ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, če se omenjeni sklepi izvedejo. Jugoslovanska vlada je imela za potrebno, da o nastalem položaju obvesti glavnega tajnika Združenih narodov. 4. Medtem jugoslovanska vlada, ki se zaveda svojih ob, vez iz listine Združenih narodov, ima predvsem za svojo dolžnost, da v smislu člena 33 listine Združenih narodov predlaga vladama Združenih držav in Velike Britanije ter Italije neposredne razgovore. V ta namen bi po mišljenju jugoslovanske vlade najbolj odgovarjala konferenca predstavnikov omenjenih vlad in Jugoslavije. Konferenca naj bi sprejela na dnevni red vprašanje o možnosti odstra- nitve položaja, ki utegne o-grožati mir Jugoslovanska vlada postavlja svoj predlog kot zelo nujen in poudarja, da bi predlagana konferenca 1 bila nesmiselna. Se bi med tem časom prišlo do izvedbe sklepov ameriške in angleške vlade od 8. oktobra 1953. BEOGRAD, 12 — Jugoslo- vanska vlada je poslala sledečo noto glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov. «Vlada FLRJ ima za svojo dolžnost, da vas opozori na položaj, ki je v zadnjem času nastal v odnosih med Jugoslavijo ir. Italijo. Jugoslovanska vlada vas želi predvsem opozorit, na potek dogodkov, ki so privedli v od-ncsiji med sosednima državama do današnje napetosti. Po koncu prve svetovne vojne je Italija prišla v posest znatnega dela jugoslovanskega narodnostnega ozemlja z okrog 700.000 jugoslovanskih prebivalcev. Sodelujoč v napadu sil osi in kot glavni ev. repski partner hitlerjevske Nemčije je fašističnš Italija leta 1941 Jugoslaviji vsilila vojno in ji povzročila o-giomno škodo v ljudstvu in imetju Z zmago demokratske koalicije, h kateri je Jugoslavija s svojo odločno in nesebično borbo dala od vseh zaveznikov relativno po svoji rr.oči največji prispevek, je Italija izgubila večji del v te.: vojni prilaščenega ozemlja Italija pa še vedno zadržuje pod svojo oblastjo znatno jugoslovansko narodnostno ozemlje. Od ozemlja, ki ga je izgubila, je bil del vrnjen Jugoslaviji. Iz enega dela ozemlja pa, Trsta, njegovega neposrednega zaledja in dela Istre, je bilo ustanovljeno o-zemlje ki je bilo z mirovno konferenco izročeno v začasno upravo trem zavezniškim s:lam, Jugoslaviji, ZDA in Združenemu kraljestvu Velike Britanije. Neposredno po podpisu mirovne pogodbe je vlada repu. biike Italije objavila svoje zahteve po tem mednarodnem ozemlju in vladi Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, kakor tudi vlada francoske republike so dale tem zahtevam svojo javno podporo. S tristransko izjavo iz leta 1941 je v najnovejšem času vlada republike Italije zahtevala s jedaljt večjim ui-sistiranjem likvidacijo uprave treh zaveznikov na Tržaškem ozemlju Da bi svoio za. htevo podprla, se je zatekla k poskusom oboroženega pritiska na Jugoslavijo Konec avgusta letos je vlada republike Italije približala neko I Zahodni odgovor o konferenci štirih LONDON, 12. — Predstavniki treh zahodnih vlad, ki pripravljajo odgovor na sovjetsko noto o štiristranski konferenci, so imeli danes Svoj tretji sestanek in nekateri funkcionarji so izjavili, da bodo odgovor v Moskvo poslali verjetno drugi teden. Neki obveščeni predstavnik ie izjavil, da so tri vlade skle. nile pozvati Sovjetsko zvezo na konferenco zunanjih ministrov, na kateri naj bi razpravljali o združitvi Nemčije io o avstrijski neodvisnosti in ta konferenca naj bi bila 10. novembra v Luganu, Na dnevnem redu naj bi bilo tudi vprašanje avstrijske državne pogodbe in v zvezi s tem ugotavlja nota. da sovjetski predlog, naj bi o tem vprašanju razpravljali po redni diplomatski poti. ni prav primeren po tolikih letih brezplodnih pogajanj. Nota pušča odprta vrata glede morebitne konference petih. 0 KOREJSKI politični konferenci VVASHINGTON, 12. — Združene države so danes obvestile Kitajsko in Severno Korejo, da bodo poslale svojega predstavnika v Panmunjom, da se sporazumejo o kraju in datumu korejske politične konference, ki jo predvideva sporazum o premirju. Ameriškj predstavnik bo nadalje pripravljen, da izmenja mnenje glede sestave politične konference. I liko pehotnih divizij meji Ju_ goslavije in pripeljala v obmejna področja tudi določene letalske sile. Od tega trenutka pa vse do danes izvajajo te oborožene sile vzdolž meje z Jugoslavijo demonstrativne pritiske, ki so šli celo do izzivanja oboroženih inciJen-trv, vštevši vdore na jugoslovansko ozemlje in kršitev jugoslovanskega zračnega prostora. Te in podobne italijan. ske akcije so pripravile vladi Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva na o-čitno popuščanje italijanskemu napadalnemu pritisku na škodo pravic in življenjskih interesov Jugoslavije. 8. oktobra letos sta vladi ZDA in Združenega kraljestva objavili svoj sklep, da se odpovesta upravi nad cono A STO, katero sta doslej upravljali, in da to upravo izročita vladi republike Italije. Dne 9. oktobra letos je vlada republike Italije objavila izjavo, da sprejema ponudbo za sprejem uprave nad ceno A Svobodnega tržaškega ozemlja. Istega dne so se nove oborožene sile republike Italije začele približevati meji s cono A STO in se pripravljale, da stopijo v to cono. Tak potet^ dogodkov je ustvaril zelo ki-itičen položaj na severozahodni meji Jugoslavije. Jugoslavija je izpostavljena nevarnosti, da se na tej meji znajde pred izvršenim dejstvom, ki bi hudo prizadel njene nacionalne interese, njene pravice in njeno varnost. Okupacija con A STO s strani italijanske vojske in prevzem uprave cone A s strani italijanske republike bi pomenila, da se osem let po zmagi Združenih narodov dovoljuje, da si država napadalka prisvoji etnično o-zemlje svoje žrtve, to s samovoljnim aktom treh vlad, ki jih za to ni nihče pooblastil. V zvezi s tem je tret>a vedeti, da je cona A STO del strnjenega jugoslovanskega etničnega ozemlja, na katerem je mesto Trst edini pomembni etnično mešan otok, medtem ko je razen mesteca Milj vse ostalo področje v et. ničnem pogledu jugoslovansko, prav tako je glede zemljepisnega položaja mesta in pristanišča Trsta, ki sta nastali v prvi vrsti kot mestno tržišče svoje jugoslovanske o-kolice in zaledja. Z italijansko okupacijo cone A bi bila Jugoslavija pa tudi druge srednjeevropske države, v prvi vrsti Avstrija, močno prizadete. V ostalem so vsi ti etnični in gospodarski razlogi ter zgodovinski in moralni razlogi privedli do tega, da je mirovna konferenca v svojih odločbah priznala Jugoslavijo kot neposredno zainteresirano državo na Tržaškem ozemlju. To se je izrazilo v tem. da ji je poverjena skupna uprava tega ozemlja, in s tem, da je bilo sklenjeno, da se je treba z njo obvezno posvetovati o vprašanju izvolitve guvernerja Združenih narodov. Z izročitvijo uprave cone A Italiji in s prevzemom uprave nad tem področjem s strani italijanske vlade bi bile hudo prekršene tudi nesporne pravice Jugoslavije. Te pravice izhajajo iz mirovne pogodbe, v kateri je Jugoslavija sodelovala in ki jo je skupno z 20 državami — zaveznicami podpisala. Pri tem se ne smejo pozabiti že omenjena dejstva, da Jugoslaviji kot najbolj neposredno zainteresirani državi pripadajo še posebne pravice nad Tržaškim ozemljem. Sklepi teh vlad glede cone A STO teptajo pravice Jugoslavije in si prisvajajo pravico, da samovoljno kršijo mirovno pogodbo iz leta 1947 in da spremenijo eno od njenih osnovnih ozemeljskih določil in to brez pristanka najbolj zainteresiranega udeleženca te pogodbe. Te okoliščine spravljajo do zaključka, da bi (Nadaljevanje na 2. strani) PRIMORSKI DNEVNIK S3>3 13. oktobra Množice zahtevajo Dovoli je potuhe ftalllanshemu Imperializmu nota TLADEFljj jasen odgovor če želite mir med Jugoslavijo in Italijo! Z akrobacijami vidalijevsko vodstvo ne more prikriti izdajstva Tržaško kominformistično vodstvo so spravili zadnji dogodki v precep. Spričo samovoljnega dejanja Angležev in Amerikancev, ki izročajo cono A Italiji, se je treba jasno in nedvoumno izreči in je zato minil čas zavijanja in dvoumnih fraz, ki so kominfor-movcem že v krvi. Smo pred zgodovinskimi odločitvami, do katerih mora vsakdo zavzeti odkrito stališče in po njem tudi uravnavati svojo akcijo. Vse to je seveda zelo neugodno za ljudi, ki radi ribarijo samo v kalnem. Danes ni druge alternative: ali se sprejme italijanska administracija in vojaška okupacija ali ne. Množice sploh, in seveda tudi kominformov-ske, zahtevajo na to alternativo jasen odgovor. Kominformovski voditelji pa ga ne morejo dati, ker so vsa ta leta lastne pristaše sramotno varali in ker je vse njihovo delovanje šlo za tem, da se vse Tržaško ozemlje priključi Italiji. Zato se sedaj zvijajo v svojih protislovjih in ne morejo najti iz njih izhoda. Tu je vzrok za njihoue akrobacije, s katerimi skušajo pridržati svoje pristaše, ki jim povsod uhajajo. Zato tekajo njihovi priganjači po mestu in vaseh, zato se Vi dali dere po sestankih in skuša zaman prepričati svoje poslušalce, da ni vprežen v italijanski imperialistični voz. Pri tem mu goreče pomagajo predvsem njegovi slovenski tekači Siškovič, Blažina, Gombač in podobni, ki ponavljajo Vidalijeve argumente, češ da je vsega kriv Tito, da so se Angleži in Američani pred svojim sklepom posvetovali z jugoslovansko vlado in da so edino oni vedno vodili dosledno politiko v obrambo STO. Tem «argumentom» pa nihče več ne verjame, ker se je kominformovsko vodstvo s svojimi dejanji popolnoma razgalilo. Ko namreč to vodstvo trdi, da zahteva uresničenje mirovne pogodbe za STO, v isti sapi pošilja solidarnostne izjave italijanski kominformovski partiji in Togliattiju, ki je v italijanskem parlamentu glasoval za zahtevo po priključitvi celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji. Vidalijevim pristašem ni več mogoče tega prikriti in zapuščaj o zato njegove vrste. Zato kominformovski voditelji zaman kričijo proti Jugoslaviji, Titu, jugoslovanski vladi. Kominformisti, med njimi zlasti bivši partizani, odkrito odobravajo odločni nastop maršala Tita in jugoslovanskih narodov ter pravijo, da je le v tem edino jamstvo, da ne pridejo italijanski imperialisti v Trst. Ljudje, k’ pristašev OF že leta še pogledali niso, prihajajo sedaj k njim in izražajo upanje, da bo jugoslovanska vojska preprečila italijansko okupacijo cone A ter se navdušujejo nad Titovimi govori. Medtem pa kominformovsko vodstvo dela proti volji in interesom lastnih pristašev ter dejansko podpira Pellovo imperialistično in aneksionistič-no politiko. V vseh akcijah, v stavki, ki so jo proglasili Enotni sindikati, v raznih proglasih ni kominformovsko vodstvo niti enkrat protestiralo proti prihodu Italijanov v Trst. Ugovarjali pa so delitvi obeh con, obsojali ((teror« v coni B in izražali solidarnost z nekim namišlje- Lovriha strelja kozle Včeraj je dolinski župan Lovriha sklical zborovanje kominformovcev, na katerem pa je revež imel smolo. V svojem dolgoveznem govoru je namreč streljal take kozle, da se je hudo osmejil. Med drugim je blagohotno priznal, da se je do včeraj strinjal z demonstracijami jugoslovan. skega ljudstva proti anglo-ameriikim sklepom, da pa se ne strinja več, odkar so ljudje začeli vzklikati; «Dajte nam puške!« In veste zakaj? Ker bodo po Lovrihovih besedah s temi puškami streljali Boljunčane in ((komuniste«! Po tej budalosti je na svoj način razlagal stališče KPI. Dejal je, da so pafvse komu. nistične partije nacionalne in da zato nujno branijo interese svojega naroda (ni seveda rekel interese imperializma). Tu ga je tovariš Kenda, ki je bil slučajno navzoč, vprašal, ali so komunistične stranke predvsem nacionalne ali internacionalne, na kar mu ni znal odgovoriti drugače kot s psovkami in mu grozil, da ga bodo vrgli ven. Nato je zagovarjal Togliattijevo početje z dejstvom, da mora pač upoštevati voljo in čustva volivcev. Tov. Kenda mu je oporekal in dejal, da po marksističnih načelih pripada mesto zaledju, podrejati se šovinističnim čustvom volivcev pa pomeni za komunistično partijo nedopusten oportunizem. Vprašal ga je še, ali je lahko komunistična partija oportunistična, ko gre za načelna vprašanja To vprašanje je spravilo Lovriho še bolj s tira in je začel kričati; »Jaz sem s Togliattijem, ker je ko-munist«. S tem je pač povedal, da tudi on podpira italijanski imperializem. Tovariš Kenda se je tedaj obrnil na udeležence sestanka in jim dejal; »Videli ste, da Lovrt-h» na moje poslednje vpra aaoje sploh ni odgovoril«. nim trpečim ljudstvom ter s tem pokazali, da jih od sklepov angleške in ameriške vlade boli le to, da Italija še ne more pogoltniti vsega Tržaškega ozemlja. Hkrati pa zahtevajo nekak referendum, izza katerega pač prozorno škili Pellov predlog o plebiscitu, ki ga mora vsak pošten demokrat v sedanjih razmerah odkloniti, ker bi pomenil le sankcioniranje fašističnega raznarodovanja in preganjanja slo-venskega življa. Prav zato tudi odklanjajo vse predloge o skupni akciji, ki so jim jih predlagale stranke in skupine, ki iskreno zagovarjajo STO. Zanje je sklicevanje na uresničenje STO le demagogija, ker bi ga radi čimprej vrgli v žrelo nenasitnega italijanskega imperializma. V tem so istih misli kot Togliatti in je razlika le v tem, da jih ne smejo tako jasno izraziti, kot je storil on v italijanskem parlamentu. Sedaj, ko dogodki zahtevajo odločno akcijo, ko bi morali skupno nastopiti vsi, ki ne marajo Italije v Trst. so začeli z zbiranjem podpisov. Doslej jim je del ljudstva nasedal, sedaj pa bodo le redko koga preslepili. V tem času, ko nam grozi italijansko suženjstvo, se ljudje dobro zavedajo smešnosti takih akcij, ki nimajo drugega namena kot ta, da bi odvrnili pozornost ljudi od nevarnosti, ki nam grozi. Zato je tudi ta podpisna akcija podpora Pel-lovim spletkam. Tako ravnanje naletava na obsodbo vedno širših plasti delovnega ljudstva, ki so bile doslej nekaka Vidalijeva domena. Poslednji dogodki so za vse preizkusni kamen, ob katerem se kaže, kdo iskreno in pošteno misli in deluje in kdo ljudstvo samo vara in ga peha v suženjstvo. Prav ob teh dogodkih pa je pečina ljudi našla pravilno pot in se opredelila za tisti tabor, kamor po lastnih stremljenjih objektivno spada. To je glavno geslo jugoslovanskih narodov, ki nenehno nadaljujejo po vseh mestih in vaseh z demonstracijami proti sramotnemu prodajanju naše zemlje Danes veliko protestno zborovanje v Kopru AH V glavnemu tajniku OZN (Nadaljevanje s 1. strani) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12 —- Potrpljenje jugoslovanskih narodov je pri kraju. Mera je polna Q-gorčenje jugoslovanskega ljudstva, ki je znano po svoji miroljubnosti, uvidevnosti in razsodnosti, je doseglo skrajno mejo vzdržljivosti. ZDA in Velike Britanija sta s svojim nerazumnim in protizakonitim ravnanjem izdali jugoslovansko ljudstvo in zgubili njegovo zaupanje. To so beograjski študenti sinoči pokazali ko so v dolgem pogrebnem sprevo. du in po nagrobnih govorih pokopali »zaupanje« zahodnih zaveznikov pri jugoslovanskih narodih. Istočasno pa je v srcih jugoslovanskih narodov še bolj vzplamtela ljubezen in zaupa-nje v maršala Tita, ki verno tolmači želje in težnje jugoslovanskega ljudstva. Vsi jugoslovanski narodi brez izjeme se danes strinjajo z maršalom Titom, da je orožje edino sredstvo za razgovore z Italijo in da se ne mislijo odpo-vedati svojim pravicam v Trstu in coni A Nad 300.000 ljudi na Okrogli, ci, nad 300.000 ljudi v Splitu, nad 300.000 v Rumi, nad 250.000 v Bjelovaru, 100.000 v Leskovcu, 280.000 v Skoplju. sto in stotisoči zborovalcev in demonstrantov po vsej državi, skratka vseh 17 milijonov Jugoslovanov je jasno in odločno reklo in ponavlja zahodnim zaveznikom: našega po- trpljenja je konec! Mi ze no. beno ceno ne prodamo niti koščka našega ozemlja! Umaknite svoj sklep, dokler ni pre. pozno! Prenehajte z dajanjem potuhe italijanskemu imperializmu, če resnično želite mir in normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Italijo! Da Jugoslavija želi mir in mirno rešitev, je dokazala s tem, da se je obrnila na Združene narode in predlagala sklicanje konference štirih. S tem je Jugoslavija, poudarjajo politični krogi v Beogradu, izkoristila zadnjo možnost za mirno rešitev tržaškega vprašanja in da bi se izognila vojni., Toda namen predloženega sestanka, poudarja nocojšnja »Borba«, ni rešitev tržaškega vprašanja kot takega, temveč samo proučevanje sedanjega nevarnega položaja, ki je na- stal zaradi nezakonitega dejanja vlad ‘Anglije in Amerike. Ce se uresniči sklep zahodnih držav tedaj je spopad neizbežen, ugotavlja ((Borba«. Dolžnost vlad Anglije in Amerike je, da upoštevata konstruktivni predlog Jugoslavije, ki ima za cilj onemogočiti izbruh o-boroženega spopada Medtem ko je jugoslovanska vlada posegla po zadnjem sredstvu, da bi brez žrtvovanja svojih interesov rešila mir, jugoslovansko ljudstvo že pet dni brez prestanka demonstrira proti nepravičnemu sklepu zahodnih držav. Milijoni Jugoslovanov zahtevajo od zaveznikov da v interesu miru umaknejo, ta nerazumni sklep: Ob izražanju svojega ogorčenja se jugoslovansko ljudstvo zgrinja okrog svojega maršala. ((Demonstrirali bomo do zadnjega diha, če pa to ne bo zaleglo, bomo zagrabili za orožje«, je poudaril eden izmed govornikov, na današnjem zborovanju v Beogradu, katerega besede je nepregledna množica pozdravila s skandiranjem «2ivljenje damo. Trsta ne damo«. B B. KOPER. 12 — Tudi nocoj so bile po vseh večjih središčih jugoslovanske cone demonstracije in protestna zborovanja, ki so se ponekod začela že zjutraj. V Umagu so po demonstraciji šli številni mladinci, Hrvati in Italijani, pred zadružni dom. kjer so zahtevali, naj jih vpišejo kot prostovoljce v Jugoslovansko ljudsko vojsko. V Kaštelu se je v eni uri javilo kar BO pro. stovoljcev. Demonstranti spre. jemajo na zborovanjih resolucije in pošiljajo brzojavke voditeljem Jugoslavije ter vo jaški upravi v Koper, Številna pisma in brzojavke je pre. jel tudi komandant vojne u-prave polk. Stamatovič med njimi tudi pisma Tržačanov z željami, da pride jugoslovanska vojska zaščititi demo. kratično tržaško prebivalstvo pred italijanskim imperializmom. Prebivalci Kort so z zborovanja poslali pismo ob- činskemu svetu občine De-vin-Nabrežina, V večini brzojavk >z drugih krajev izražajo demonstranti svojo pripravljenost, da ne bodo odnehali, dokler ne bo krivični sklep Angležev in A-merikancev preklican. Pri demonstracijah, ki so zlasti množične v večernih urah, ko ljudje končajo delo, sodeluje, jo delavci, kmetje, žene in mladina Italijanski dijaki in profesorji, ki so tudi sodelovali pri demonstracijah, so danes s smehom komentirali izmišljotino lista «Giornale di Trieste«, da so titovci zažgali in razdejali njihovo gimnazijo. Jutri popoldne bo v Kopru veliko okrajno protestno zborovanje, kjer bo govoril Boris Kraigher, ki je na številne zahteve demonstrantov iz koprskega okraja pristal, da se udeleži zborovanja B. T. izvajanje sklepa treh vlad pomenilo samovoljno razpolaganje treh vlad / nacionalnimi interesi in pravicami drugih držav, kar predstavlja kršitev osnovnih mednarodno pravnih določil o suvereni e-nakosti držav, ki so določena v listini Združenih narodov. Toda v danih okoliščinah bi izvrševanje sklepa treh vlad pomenilo tudi resno kršitev varnosti Jugoslavije. Prihod italijanske vojske v cono A STO in okupacija cone po italijanski vojski bi pomenila ustvarjanje mostišča na vzhodni, t. j. na jugoslovanski obali Jadranskega morja. Grenke izkušnje iz preteklosti, zlasti pa iz druge svetovne vojne, sovražna politika povojne Italije do Jugoslavije, zahteve sedanje italijanske vlade po vsem Svobodnem tržaškem ozemlju, vštev-ši jugoslovansko cono. zahteve, ki so bile v teh dneh ponovno potrjene, nato zahteve italijanskih vlad po ozemljih pod popolno jugoslovansko suverenostjo, kot sta Istra in Dalmacija, kakor tudi kurz, ki ga je sam predsednik vlade uradno in javno določil — kurz na osnovi bivše veličine (H Y M0LLET IN JEAN CASSOU SOLIDARNA Z JUGOSLAVIJO PARIZ, 12. — Odločno stali-, šče Jugoslavije je naletelo na velike simpatije naprednih ljudi v svetu. Po poročilu dopisni- j ka beograjskega radia iz Pariza javni in kulturni delavci Francije odločno obsojajo sklep Anglosasov in pozdravljajo odločno stališče Jugoslavije Jugoslavija je ostala zvesta svojim načelom in svojim obveznostim, zato ima pravico zahtevati, da tudi drugi spoštujejo svoje obveznosti in da ne sprejemajo enostranskih sklepov, ki so v nasprotju z načeli neodvisnosti kar bi lahko privedlo do povečanja mednarodne napetosti«, je izjavil francoski književnik Jean Cassou. Generalni sekretar socialistične stranke Francije Guy Mollet je med drugim poudaril, da je bila socialistična stranka Francije vedno za miroljubno in sporazumno rešitev tržaškega vprašanja in dodal, da je anglosaška pobuda »nekoristna, nora in nevarna«. »Nora in nevarna je zato, je poudaril, ker sploh ne more prispevati k trajni in miroljubni rešitvi tržaškega vprašanja. Nevarna je zato, ker predstavlja nov činitelj napetosti in ovira uresničitev sistema kolektivne varnosti na tej tako občutljivi točki. Poleg tega pa je ta sklep nevaren, ker v znatni meri povečuje že obstoječo napetost. Ta sklep je po tristranski deklaraciji in londonskih sklepih tretja največja napaka Anglosasov«. ((Izročitev cone A in Trsta Italiji bi imelo neugodne socialne, gospodarske in politične posledice«, je poudaril Guy Mollet. V zvezi s tem je poudaril, da bi Trst, ločen od svojega zaledja, popolnoma zamrl, kar bi privedlo do povečanja brezposelnosti in do socialnih motenj. Internacionalizacija mesta s priključitvijo zaledja k Jugoslaviji bi bila rešitev, ki bi lahko privedla do rešitve gospodarskega in socialnega vprašanja Trsta in s tem tudi do politične rešitve. Verjamem, je zaključil Guy Mollet, da bo Jugoslavija, ki je bila vedno zvesta listini Združenih narodov, storila s svoje strani vse, da prispeva k miroljubni rešitvi tega vprašanja. r ^ __________________________________ ODRAZ RESNEGA GMOTNEGA POLOŽAJA MALIH LJUDI PONOVEN PORAST meni&nih protestov V lanskem avgustu je bilo 1636 meničnih protestov v skupni vrednosti 39 milijonov lir, letos avgusta pa je bilo 1992 protestov v skupni vrednosti 44 milijonov lir | Ameriški avtomobilist povozil do smrti pešea na Opčinah Podatki o meničnih prote. stih za avgust govore o nadaljnjem poslabšanju gospodarskega položaja tržaškega prebivalstva. V avgustu so tako zabeležili izredno visoko število meničnih protestov, ka. terih je bilo skupno 1.902 v vrednosti 44 milijonov 715 tisoč lir. To je izredno mnogo in znatno nad povprečjem preteklih let, ko so zabeležili: 1952 leta mesečno povprečno 1 636 meničnih protestov, 1951 leta pa 1363 meničnih prote. stov v povprečni vrednosti 39 odnosno 36 milijonov lir. Porast števila menic, katere ne morejo dolžniki plačati, je vedno zelo značilen znak za gospodarski položaj. Ta porast namreč govori, da je vedno več ljudi, ki zaradi poslabšanja svojega položaja, ne razpolaga več z denarjem. V Trstu pa je ta porast še pomembnejši. Večina menic namreč ne izvira iz poslovanja med trgovci temveč je rezultat pro. daje na obroke To so menice delavcev, uslužbencev in predstavnikov ostalih revnih in manj premožnih slojev. Ti ljudje so si pač na obroke kupili radijo, pohištvo ali druge slične predmete in plačali s podpisom na menici. Sedaj pa nimajo več denarja, da bi dolg tudi poravnali. Da izvira velika večina menic iz poslovanja na obroke nam govore tudi podatki o številu menic glasečih se na različne vsote. Velika večina-870 protestiranih menic se namreč glasi na vsote od tisoč do 5 tisoč lir zelo visoko (488) je tudi število menic, ki se glase na vsote od 5.000 do 10.000 lir in (224) na vsote od 10.000 do 20.000 lir. Kot vidimo, se glasi velika večina protestiranih menic na zelo nizke vsote, kar jasno govori, da imamo opravka z neplačanimi dolgovi malih ljudi. Pa tudi menice, ki se glase na višje vsote niso vse rezultat velikih kupčij. Mnogi trgovci namreč prodajo sicer blago na obroke pa ne zahtevajo podpi-sa na menico. Oni prodajo blago na upanje in podpišejo menico sami. Prihod in odhod družiu ameriških vojakov V nedeljo je prišla iz ZDA v Trst ameriška vojaška transportna ladja, ki ;e pripeljala družine ameriških vojakov v Trstu. Prvotno’ je bi. lo rečeno, da se bodo te družine z isto ladjo ponovno vrnile v Ameriko. Načelnik tiskovnega urada TRUST pa je izjavil, da je to ^navaden reden prihod družin ameriških vojakov v Trstu. Z isto ladjo pa bodo odpotovale druge a-meriške družine vojakov, ki so dobile izmeno in se vračajo v ZDA. Žrtev je znani openski Slovenec Avguštin Andlovič Bolj podrobno poročilo bomo objavili naknadno Kot po navadi je ob nedeljah več prometnih nesreč kakor med tednom. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Neki ameriški vojak se je okrog 20. ure peljal iz Trsta z avtomobilom «Alfa Romeo« po novi cesti na Opčine, Na tej cesti popravljajo zdaj tlak in so zaradi tega nekateri predeli, enkrat na desni stra. ni, drugič pa na levi, zaprti za promet. Vojak jo nenadoma zapazil pred seboj na desni strani ceste pregrajo in je krenil na levo toda ni zapazil pešca, ki mu je priha- jal naproti in ga je povozil. Nesrečnež, 69-letni Avguštin Andlovič, iz Ul, Moreri 181, ki se je tedaj vračal domov, je obležal na mestu mrtev, ker si je pri padcu verjetno zlomil tilnik. Avtomobil je zadel ob obcestni kamen in je precej poškodovan, medtem ko se vojaku ni zgodilo nič, hudega. Na kraj nesreče so takoj prihiteli rešilni avto, piometna policija in vojaška policija za potrebne ugotovitve Truplo ponesrečenca so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice MORILEC JOSIP KLOBUČAR PRED POROTNIM SODIŠČEM Državni tožilec predlagal za Klobučarja 23 let ječe Predlagana kazen velja za Hriamerni uboj, za tihotapstvo in posest orožja Razprava proti Klobučarju se bliža h koncu. Včerajšnji popoldanski del razprave, predzadnje po številu, so izbrali za prečitanje izjav nekaterih prič, ki so odsotne, bodisi ker so se izselile bodisi ker njihovi naslovi niso znani policiji in sodnim oblastem. Nasprotno pa so med jutranjo razpravo pričale nekatere priče, ki v glavnem niso prinesle nobenih novosti v razpravo. razen seveda če izvzamemo Rina Varnerina, ki je prisostvoval zločinu ter je o tem tudi pričal. Njegove pripovedovanje pa je v precejšnjem nasprotju z izjavami drugih prič >n tudi s člankom. ki ga je Varnerin napisal ob priliki zločina v časopisu «Voce Libera«. Posebno dolga debata se je razvila po njegovi izjavi, da je imel Klobučar samokres v levi roki. /animivi sta bili izjavi kapi. Dursa in nar. Bacchina, ki sta Klobučarja spremljala od milanskega letališča Mala-pensa v Trst. Med potjo jima je Klobučar izpovedal, da ga je nahujskal Kovačevič in ker 'je bil premlad in povrhu še brez izkušnje se mu je samokres nekote sprožil Kaj takega, je nadaljeval Klobučar med pogovorom z njima, bi se mu danes nikakor ne dogodilo. Da so tudi zdravniki sumili v ilegalno kupovanje mamil s strani pok. dr. Caviniju je zvedel tudi inip. Rappo, ki je po umoru vodil preiskavo, o tej zadevi. Iz krogov zdravnikov je namreč prišel glas o njegovem delovanju in ko je inšpektor zaslišal nekaj ljudi, so mu ti potrdili glasove. Skoraj vse izjave sedaj odsotnih prič so opisovale Klobučarja kot elegantnega mladeniča, ki je imel vedno dovolj denarja in je pogosto potoval. Nekdo je celo izjavil, da se je bavil z žeparstvom. Dumani Claudijo, ki je bil tedaj zaprt, je policijskim oblastem izpovedal, da mu je neki Della Santa, Klobučarjev znanec, ob neki priliki omenil sum, da je prav Joso ubil Cavinija, ker mu ta ni hotel plačati vsoto denarja, ki mu jo je bil zdravnik dolžan zaradi nakupa kokaina v znesku nad 1.000.000 lir. Ker ni bilo več prič je sodišče predalo besedo zagovorniku zasebnh stranke odv, Fa-stu. Odvetnik je predvsem hotel dokazati, da je Klobučar ubil zdravnika iz roparkih namenov. ker je absolutno nemogoče. da bi se dr. Cavini, ki je bil bogat. spustil tako nizko, da bi trgoval z mamili. Predvsem pa bi sodišče ne smelo nikakor oprostiti Klobučarja obtožbe o ropu. »Važno je«, je nadaljeval odvetnik, sklicujoč se na izjave o aferi z mamili, in z namenom, da reši čast dr. Cavinija, da pokojnika že drugikrat ne umorimo tudi mi«. Njegova zahteva ob koncu govora je bila. da sodišče spozna Klobučarja za krivega obtoženih dejanj, ter da ga zato obsodi na hudo, obtožbam pripadajočo kazen, Za škodo je zahteval samo 100 lir, medtem ko za stroške svojega dela ni zahteval ničesar. Njemu je sledil državni to- žilec, ki je razčlenil obtožbe in prišel do zaključka, da se o roparskem napadu ne more govoriti. Strinjal se je z odvetnikom zasebne stranke, da se tu sodi Klobučarja in ne dr. Cavinija. vendar se je treba spomniti pokojnega moža posebno tedaj, ko se govori o tihotapstvu, kajti prav ta vzrok ga je spravil v grob. Klobučar je brez dvoma izpovedal vso resnico, čeprav je nekatere stvari omilil kar je povsem razumljivo. Zaradi tega mora sodišče verjeti v njegove izjave da je dr. Caviniju nameraval le groziti z edinim namenom, da mu izsili dolžni denar. Kot posledica tega odpade torej obtožba o ropu, ostane pa ona o tihotapstvu. Tožilec je nato prešel na razlago napada ter zaključil, da je Klobučar brez dvoma ustrelil z namenom, da zdravnika ubije. Bi bilo torej nesmiselno trditi, da je obtoženec sprožil nehote. Na zaključku je tožilec predlagal sodišču, da obsodi obtoženca za umor, za tihotapstvo ter za posest orožja, katerega ni prijavil in izročil oblastem. »Predlagam zato, da sodišče obsodi Josipa Klobučarja na 23 let zapora in 20.000 lir globe ter na 6 mesecev pritvora« je zaključil svoj skoraj enourni govor dr. A-modeb. Razprava se bo nadaljevala v sredo zjutraj ko bo spregovoril Klobučarjev zagovornik. nakar bo izrečena obsodba. Pred,: Palermo; tož.; Amo-deo; zapis.: Neri; obramba: odv. Presti; zagovornik zasebne stranke odv. Fast. Danes, torek 13. oktobra Edvard, Rosica Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.24. Dolžina dneva 11.06. Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 20.13. Jutri, sreda 14. oktobra Kalist, Sestrena Na današnji dan je leta 1943 II. bataljon V. udarne brigade miniral železniško progo St. Janž-Trebnje. Osvobodilna fronta SESTANEK OF V NABREŽINI Danes ob 20. uri bo na sedežu sestanek OF. Na dnevnem redu sedanji politični položaj. Vabljeni člani in simpatizerji. SESTANEK OF V CEHOVLJA1I Danes ob 20. uri bo kjer po navadi sestanek OF. Na dnevnem redu sidanji politični položaj. Vabljeni člani in simpatizerji. SESTANEK OF V DEVINU Danes ob 20. uri bo kjer po navadi sestanek OF. Na dnevnem redu sedanji politični položaj. Vabljeni člani in simpatizerji, III. OKRAJ OF III. okraja vabi svoje članstvo in simpatizerje na sestanek, ki bo danes 13. t. m. ob 20. uri v Ul. Montecchi 6. Na dnevnem redu bo vprašanje sedanjega teritorialnega položaja. iz i e ti MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA Organizira enodnevni izlet v Dornberg 25.10.1953. Vpisovanje do 15. t. m. Tridnevni izlet v Maribor 30. X.. 1. in 2. XI. t. 1. Vpisovanje do 20. t. m. MOTOKLUB «AMATORI» organizira izlet na Reko-Opatijo 25. t. m. Vpisovanje samo za člane do 15. t. m. med 17. in 18. uro. ( GLEDALIŠČE VERDI ) Danes zvečer ob 21. uri skupina Calindri _ Zoppelli - Volpi -Valeri ponovi Saittovo komedijo »Ni pravil«. Jutri novost Verneuila »Državni posl I«. Rossetti. 16,00: ((Vrnitev Don Ca-milla«, Fernandel. G. Cervl. Excel»ior. 16.00: «Kadar ženske ljubijo«, M. Carol, A. Lualdi, D. Gelin, D. Darieux. Nazionale 16,00: »Vesela vdova«, L. Turner, F. Lamas, Filodrammatico. 16.00: »Osvoji- tev Kalifornije«, C. tVilde, T. VVright. Arcobaleno. 15.30: «Bajnl Andersen«, D. Kaye, J. Marie. Astra Rojan. 16.30: «Veliko streljanje«, R, Conte, V. Lindfors. Grattaclelo. 15.30: »Okrutno morje«, J. Havvkins, V Mc Kenna. Alabarda. 16.00: «Skrivnosti Mata Grossa«. Arlston. 16.00: ((Milijonarski Na-poli«, Totb. Armonia 15.00: »Tragična Sara-banda«, S. Granger, F. Rosay. Aurora. 16,00: »Atanazij, niie- murni konj«, Rascel, T. De Mola, K. Urbani. Garibaldi. 15.30: »Krila bodočno sti«, N. Patrick, D. Sherldan. Ideale. 16.00: »Morski roparji v krilih«, V. Lake, J. Canfield. meron. Impero. 15.30, 17.40, 19.50, 22.00: «Jetniki preteklosti«, G. Garson, R. Colman. Italia. 15.30: »Podravi In poljubi«. N. Pizzi, T. Reno, G, Latilb V, Montand. Viale. 16.00: »Tiho Je... Mosk-va«, 0'Homolka, N. Gray, Kino ob morju. 16.00: ((Ljubila sem izobčenca«, J. Garfieid. Massimo. 16.00: «Nori pevec«, D. Martin, J. Levvis. Moderno. 16.00: ((Plavolaske«, D. Morgan, V. Mayo, G. Nelson. Savona. 15.30: «Kral.i Luisiane«, B. Hope, V. Zorin. Vittorio Venelo, 15.15: »Diva«, B. Davis, S. Hayden. Azzurro, 16,00: »Avanture Olivera Twlsta», R. Nevvton. Belvedere. 16.00: ((Prepovedani ples«, R. Fleming, D. Stevens. Mladoletnim prepovedano. Marconi. 16.00: »Smrtonosno za- peljevanje«, R. Mitchum. Novo cine. 16.00: «Pu;čavnik Teksasa«. R, Scott, L. Chaney. Odeon. 16.00: «Pet puščavskih skrivnosti«, A. Baxter. E. Von Stroheim. Radio. 16.00: «Kansaški roparji«, A. Murphy, B. Donlevy. Mladoletnim prepovedano. TOREK, 13. oktobra 1953 TKST 11. 306.1 m ah 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba. 12,10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Rossini-Respighi: Fantastični bazar. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Saint Saens: Koncert št. 1 za čelo in orkester. 18.40 Stravinski: Ognjeni ptič, suita. 19.00 Sola in vzgoja. 19.15 Pestra glasba. 20.00 Šport. 20.05 Operetni motivi. 20.30 Hačatur- jan: Masquerade, suita. 21.00 Tolstoj: Moč teme, drama v 5 dej. 23.00 Schubertove skladbe. T K S T *. 18.20 Variacije br._ teme. 20.25 Glasba po željah. 21.00 Komorni koncert, vodi G. Cambissa, sodeluje vokalni duet in kitarist Bruno Tonazzi. » li O V 14 A 3 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Pojeta pevska zbora iz Barkovelj in Nabrežine. 12,30 Poročila. 13.15 Znane melodije. 13.45 Glasbeni razgledi. 16.00 Komorna ura, 17,10 Operetna in lahka glasba. 18.00 Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi. 18.30 Iz bojev naših narodov. 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška. 19.00 Radijski dnevnik. 20.10 Tenorist Eugen Conley in basist E-zio Pinza pojeta arije iz znanih oper. 22.00 Poročila. Mali oglasi Med Skofjami in Zavel.lami Iz-gubljeni jugoslovanski potni list na Ime Rener Jože prosim vrnili na ureduiitvo ali upravo »Primorskega dnevnika«. Smatram ga za neveljavnega. ADEX IZLETI 24. in 25. oktobra 1953 dvodnevni izlet v MATERIJO 0BR0V0 P00GRAD 24. in 25. oktobra 1953 enoinpoldnevnj izlet v SK0CIJAN DIVAČO 25. oktobra 1953 enodnevni izlet v POSTOJNO Vpisovanje do 16. t. m- Od 31. oktobra do 2. novembra 1S53 izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR 31. oktobra in 1. nov. 1953 enoinpoldnevni izlet v V0JŠČIC0 KOSTANJEVICO KOMEN GORJANSKO 1. in 2. novembra 1953 dvodnevni izlet v VIPAVO AJDOVŠČINO Vpisovanje do 21. oktobra pri «Adria-Express», Ul. F, Severo 5-b - tel, 29243. Z A H VA L A Družina ALBIN se najiprlsrčneje zahvaljuje vsem tistim, ki so žalovali za našim dragim in nepozabnim MARINOM in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki so mu »tali ob strani v njegovi dolgi- in hudi bolezni t'.r zahvala pevskemu zboru, godbi, darovalcem -vetja in venca ter vsem ostalim, ki »o nas tolnžili in nam pomagali. Kontovel, 13. oktobra 1953. Italije oziroma janskega imperija, a ^ kretneje sedanja aKCj je, v kateri je govora dokumentu — kažejo, uJ|. nevarnosti se skrivajo ^ varjanjem italijanskega , stišča na jugoslovanski ( Zaradi zgornjih oko^m morala vlada FLRJ Lt hod italijanske vojske v c ^ za napadalno dejanje- j FLRJ sodi, da ima Pra’ W dolžnost v duhu člena « , ne Združenih narodov v Tj, primeru upreti se z vseffli ^ stvi izvajanju navedenega -pa, kakor tudi da stavi t , šanje pred pristojni ^ Združenih narodov, ker J ^ slavljena pred- IJ0l07aJ,m(j[iZ utegnil ogrožati mir in » ^ rodno varnost — če » '.j« nadalje traja - (člen 34 n« Združenih narodov). . . p Istočasno pa zavedaj j svoje velike odgovornostik, mednarodno skupnostjo, A ogrožena s številnimi nimi težnjami v raznih m sveta, in zavedajoč se dolžnosti kot miroljubna 2 va, ki želi še nadalje 1 silami sodelovati za miru in kolektivne var ^ ker se zaveda svoje »J i kot članica Združenih na ^ Jugoslavija želi predvse ^ jeti ukrepe, ki so ji na )jt, lago, da v duhu člena 3J D, Združenih narodov z nep^-- ...................... -M nimi pogajanji z vladami j. Združenega kraljestva i" ^ blike Italije odstrani ^ nevarni položaj. Ko vas ^ šča o zgornjem, vas -.jini FLRJ prosi, gospod **%» tajnik, da seznanite z sporočilom vse vlade članic Združenih narod® Odločno imperializmu ■ s 1 strt' (Nadaljevanje nje ou ii je o ljubljanske tržaški demokratični n* ki se glasi; . Tržaški demokratični " [jj Mladina Ljubljane j eS*rp-ogorečnja in gneva m no pričakuje razplf1 i, s umazanega prekupceV" njuu slovensko zemljo in ! jir ljudmi. Dragi tovariš, vajj ljubljamo vam. da b° nili * in naše pravice ?*doSti »S vsem žarom nase nu» . t odločnostjo. Ne ?n«sjM vami je vsa i“.gof.,rosl9vl' mladina in narodi je. Vaša borba je Mladina mesta zJ.!* Mr t1 zojavko Tržaška mladina n« kakof . misli dopustiti t to zemljo, zaradi « jZra** mestni aktiv gotov, 0ff>. želje in zahteve vse a ^glaš0" tične mladine, ko J.e^ val sledečo resolucijo- utff eAktiv napredne “ P lične mladine Trsta,«((• sestanku ZAM odloCf>v'raP stira, da se prepusti cone. A Italiji. Mladina sc — - *,.■ pomeni najbolj 0r° -h obl j d zaveda, “fari IJUinciii iiujuuij v quv « sprejetih mednarodni nSktP nosti "v korist ,ta imperializma, ki 0a mladina dobro ,■ Uveljavitev tega u fl . pomenila še težje, s znosno stanje. ntežV Iv povečanje vrst .. br.yl i««’ mladine, zmanjšani strijske, trgovske tn vse i st* sir nikoli 'jjgi f i> italijanski t vrn. so le dejavnosti. Mi nočemo žit’, v Italija,,- -. ,aj »» -Siciliji in Kalabri}>, .r0 -P ši očetje že dovolj av vol znali bridkosti ta j sr po proslulih (ibataP j cialin ■ „ Pe' jt Zaradi tega PMZnči*°' j» i.kiiv vso tržaško strne v skupne> J 0 t . vodi enotno ter, 11 s**? lvu.1 e numu 1 ' . bo proti priključiti krajev Italiji. Istočasno jugoslovanske nar $0 s slovansko mladi110!.- t) bfl1 ko odločno postavi j( naše pravice.« cesta0 ,, t? V nadaljevanju ^,*«!))1* bilo še govora -uoc- jzi u vivv« gg«,n»- V nadaljevanju -*«; ilo še govora o žaške mladine. trotr « 4* jn p Mladina s ProlrtojavK> tovela je dobila ' a pr , jj> so jo poslali s sVOJ^Jin nega zborovanja nSKeŽa yjj» mladinke iz Bos z«gP‘v da. V brzojavki b01 ^ bosanska mladina, botb0'm* mi silami podpr>a vencev in tržaške ^ sploh proti tu^sice angleške in amer j^nt0 Proseška in-.vko z • v$il mladina je brzoja jsti ,|l Senjem sprejela. 8 ; razO m so borbeni - i* nu uuiucii* .v• t« ■ na vseh vidnej«10 tt»° (>t venske zastave . svoJ svoj način pokaz<* poi*-*. —Tasti«« Protianehsiottt j )Stnlft..V letaki na me e1taVŽfe^ v ?redittuMmž»ti iredentistični 10 3ieieW . mistični letaki s toM TR2ACANI! n0 CK)ll$ ALI BOMO %”|»tl Uill V. kako bodo ln,Fei nami smrtno, dovolj čakati %|ii« i’ K: r-Sj&sirS £',.Sir«S "i*-'* M ne‘vrne ^ nji zatiralec, - da izvrši >n1 rj nami. ---- samozvane «^lber"V>ff r»* K naših vrst U» 1 ,em TjK* ki bo znalo v ^1» - nutku POP«'#',Ite-r in vse demo« K, jo ,p jT0 tetke situacij*-vratnik, na JJ* sd^io* ^ d*. Samo.Jpk» v nad pri (F DOL S ‘ - t 'STuIlCl . sTl fte. - GA HAZ khaticnih .jaKŽ&T PROTI BttMORSKI DNEVNIK 3 = 1*. rjrtntnrri MSI J S h vseh krajev Jugoslavije prihajajo brzojavke: DOMOVINA JE Z VAMI J ii II je 8. t. m. zvečer raz-Wst o krivičnem sklepu in ameriške vlade, da upravo cone A Tr- «£ jtT«0Zem^a Italiji, in da tfct St vkorakale italijan-se je ob tem stisnilo i; ea Tržačanov, razen one j« Ze odkrito majhne plasti d,,Jstov. ki še sanjajo o so itali-An»inJfaetari* izposlovali Pa ie voIia jugoslovan-" >ba2.U prišla še bolj 5(8a č]2& 'n zajela Prav sleher- i“8o‘lovlnkt' Ka3 ČUda’ Saj ie 'ila tol- armada žrtvo-0 ‘ko svojih borcev za Nb, l!P0(i °ditev tržaškega ljudstva M f-v. /“-“O ja^SUčnega ‘n nacistič-8 *n dobro pozna ita. ‘kr. s ponovno Pule, Reke, mogočnih in ^ ‘mperialistične meto- i'tainosr'OVO surovo> zares do l^Poš' '‘avarsko vojsko, '»nu lga'a in ropala po Bal- I p°leg * HtVo se jugoslovansko Na /aveda’ da je tržaška i* ‘e Da ? Jugoslavije, zave-^Porijij udi’ da je italijanski Ss, . m “enasiten, saj že V, **aiiii ° -S0 niegove čete še iEotče" P°leg V 8 . demonstracij, ki se dan . * m- Vrstijo iz dneva Nh trJu611 jnguslovanskih .8o‘loV)n i Vaseb, dokazuje Kost 0 ljudstvo sv°j° I> ČL*Trstom in trža- fo 6lavnern °m tako- da P°ši-tr0tirUJ)dboru Osvobo-'4 dr«6' z&škega ozem- CSt4nov)mm °rganizac‘jam V«pisem .n"?4610 telegra- *ti ka2ov drugih podobni6 Svojn ’ S aterimi izpri- skleg0rčenost nad kr‘-N»ke“e.pJom angleške in ‘iti11’6'da i! e, hkrati pa do-V‘e, da Pr*Pravljeno sto-Se zaščitijo nacio- Na Brdu pri Ljubljani so pijani, poživinjeni fašisti uprizorili strahovit pokol. Žrtve so nato zmetali na kmečke vozove in jih ob divjaškem petju in tuljenju peljali skozi vas. v Je ^efcel *k°PVu !rr »em Pnndarjam to iih' s° da6*161 vccraj: Mil ^ nas bodo z da-Naj 2!Poci spravili v N tist„a se bomo od-^ N*, kar je na- mor« 10 Pomoč S?"- Z t °dr«i«. C bo, te Je,^naSe! Zal šji? Pripravtu do tega, šjNie žrtve smo na “Mi kradlte! *a nadal-deželfv socia|izma ‘nteresi ^t?'nskega Lgb tukajŠnJe- N\v‘e tržašk da “ a*‘Zrna°rvj ‘talijanskega ljudstvo 'h v. "'•■šJia r\ ^ -junskoga > ti^lov 0rd„Skzainih juž. i*.0 ft' Maribor ugos'avije, pa St:ke- vsea’-°d Beograda 0 s telo JUgoslovansko ShdiWfr'rfmi obvešča čiio Vse za to’ ilnperioinaltane itali' ?Wo bnb io llzma. v V “> »-Vij Sicer "tres vs« ljud-ti' ‘Ve?*1 -Publi5uajne’ Pokra- M a j,, to deiov«itKe socialistič-'bltoVatn. mešz 3Udi’ kolek- 1 '*ta«tnikiaii!’ kulturnl kmetje. kom živel tov. Tito in živelo borbeno ljudstvo Tržaškega ozemlja. Iz Črne gore Borbena Crna gora, ki je na svojem telesu občutila italijansko okupacijo in zverstva fašistične vojske, pošilja sledeč telegram: «Ker razumemo vso krivico, ki sta jo vladi ZDA in Anglije prizadejali našim bratom v coni A s tem, da jih nameravajo ponovno prepustiti na milost in nemilost italijanskim imperialistom, se pridružujemo stališču vseh narodov FLR Jugoslavije in najodločneje protestiramo proti tako krivičnemu sklepu ter poudarjamo, da ste- bili vi že dovolj časa italijanski sužnji in da ste se borili ter prelivali svojo kri ter s tem izvojevali svobodo ki so jo vam odvzele zahodne sile... Pripravljeni smo vsak trenutek postaviti se na vašo stran za zaščito vaših pravic Dol z licemerno politiko vlad ZDA in Velike Britanije, dol italijanski imperializem, živel) bratje tržaški Slovenci« Iz Plevlja Iz črnogorskega mesta plevlja imamo kar cel niz brzojavk. v eni teh brzojavk nam Črnogorci sporočajo sledeče; »Obveščeno o sklepu Velike Britanije in Amerike, da se cona A priključi Italiji, se je ljudstvo našega mesta zbralo na protestnem zborovanju in najbolj energično protestira proti temu krivičnemu skle pu in popuščanju povampirjenemu italijanskemu fašizmu, Solidarni smo z vami in z vašim stališčem in izražamo svojo pripravljenost, da ponovno prelivamo kri obrambi vaših in naših pravic«. V neki drugi brzojavki nam Pleveljčani sporočajo med drugim; «... Skupno smo se borili proti fašizmu v pretekli vojni, in danes, če je potrebno, smo pripravljeni ponovno žrtvovati »voje živ- io- «Dragi tovariši, krivičen sklep vlad ZDA in Velike Britanije o odstopanju cone Italiji bi vas ponovno izročil italijanskim fašistom, na kar ljudstvo zgodovinskega mesta Jajce nikakor ne mo-pristati. V našem mestu e bil pred desetimi leti na zasedanju AVNOJA sprejet zgodovinski sklep o priključitvi vseh delov naše zemlje koder živi naše ljudstvo svoji domovini Jugoslaviji. Mi smo odločeni in pripravljeni braniti pravične sklepe in borili se bomo z vsemi možnimi sredstvi proti krivičnim sklepom vlad ZDA in Velike Britanije...«. vine pošilja sledeč telegram: «Mi pravniki Bosne in Hercegovine, ogorčeni zaradi krivičnega sklepa vlad ZDA in Anglije, vam pošiljamo tople pozdrave in obljubljamo, da sa bomo z vsemi svojimi silami borili za odstranitev protizakonitega sklepa«. Od vsepovsod In brzojavke se nizajo druga za drugo iz vseh krajev iz vseh kolektivov. Samo šop ki ga imamo v rokah nosi bodrilne besede prebivalcev, delavcev, kmetov, intelektualcev, od mladine do starcev iz Tuzle, iz Travnika, iz Titograda, ponovno iz Tuzle in Milovan DJilas beograjskim množicam na protestnem zborovanju «Gre torej za dejansko aktivno in stalno podporo italijanskega imperializma proti Jugoslaviji. Nastaja vprašanje, čemu delajo tako. Mar zato, ker smo komunisti? Morda ima tudi to neki pomen. Mislim pa, da to ni poglavitno. Tu je 1878. leta prestolo-val kralj Milan. Ni bil Tito, pa so Angleži podpirali Turke proti Srbiji. Leta 1915 sta tu sedela kralj Peter in regent Aleksander. Torej spet ni bilo Tita in vendar so dali po londonski pogodbi Dalmacijo Italiji kot plačilo za sodelovanje v vojni proti Avstriji. Stvar je torej v tem, da še vedno ne morejo razumeti, da je nastala na Balkanu močna, nova in neodvisna država, ki bo vodila svojo neodvisno politiko. Ne morejo in nočejo se odpovedati tem starim zakulisnim nameram v odnosih do manjših držav. V tem je bistvo vse zadeve*. iMp' : Zabljaka, Bačke Topole, spet iz Titograda, iz Durmitorskega sreza, Rozaja pri plevlju, spet iz Sarajeva, iz Tuzle iz Maribora, Savnika, Petrovega Gradca, iz Ljubljane, iz Beograda, iz Travnika, iz Andri-jevice, in dalje, dalje iz vseh drugih mest, trgov, vasi Jugoslavije. Vse te brzojavke so polne ogorčenja nad krivičnim sklepom vlad ZDA in nad pohlepnim italijanskim imperializmom, ki si ponovno skuša, kot je to storil leta 1941 ko se je pridružil nemškemu imperializmu, ponovno prisvojiti našo zemljo. Jugoslovansko ljudstvo pa je odločeno za vedno preprečiti italijanskemu lakomnemu impe. rializmu nadaljnja osvajanja. Tito: Ze na Okroglici in v Splitu sem rekel, da nočemo takoj odgovoriti z zbiranjem čet, ker se nam zdi to z njihove strani komedija. Rekel pa sem tudi, da bo še čas, če bomo videli, da so koristi naše dežele ogrožene, da pridemo tja! Zdaj pa je prišel čas za to in mi smo morali odriniti tja. Zdaj, tovariši in tovarišice, je čas, ko smo mi to morali storiti, ko moramo storiti vse, seči po vseh zakonitih sredstvih, da preprečimo novo izdajal-stvo nad našo deželo. jj protestnega zborovanja v Lonjerju. IZ VSEH KRAJEV NAŠE DOMOVINE ODMEVA ENO SAMO ZAGOTOVILO: Zanesite se na Jugoslavijo! Josip Vidmar: »Mislim, da jim lahko zagotovimo, naj bodo brez skrbi, naj bodo pogumni, naj se zanesejo na Jugoslavijo, ki je danes tako enotna in tako strnjena v svoji volji po pravici in po pravilni rešitvi tega problema, da je ni sile, ki bi nas v našem stališču omajala Tudi včeraj se vse od ranega 1 vraži vse, kar je podlo, zahrbt-jutra Ljubljana ni pomirila, j Val demonstracij pa je posebno naraščal proti popoldnevu. Nekaj po 16. uri so se po vseh glavnih ulicah začele valiti proti Trgu revolucije ogromne množice ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnile trg in vse sosednje ulice. Demonstranti so nosili napise kot ((Uničimo ostanke fašizma«, »Trst je naš«, «Mi ne damo Trsta« in podobno. Ob 17. uri se je začelo na Trgu revolucije veliko demonstrativno zborovanje. Vsa množica je bila ogromno razburkano morje. Od ene do druge strani Trga revolucije so neprestano odmevali vzkliki ogorčenja, protesti, na vzklike Titu armadi in Zvezi komunistov Pa nepopisni izrazi odobravanja. Govorniki dolgo niso mogli priti do besede. Prvi je spregovoril predsednik mestnega sindikalnega sveta Lojze Ocepek nato pa je dal besedo članu sekretariata mestnega odbora Socialistične zveze Francu Hočevarju, ki je v svojem govoru med neprestanim preki. njanjem med drugim dejal; «Danes ni v socialistični Jugoslaviji nikogar, ki ne bi spričo takšnega akta, kot sta ga dovolili angleška in ameriška vlada glede Trsta in cone A STO čutil odpora prav za to, ker’je naše ljudstvo, junaško, pošteno in delavno, predano miru in socializmu, ki so- no in agresivno. Kako so mo-gli ti državniki v Angliji in Ameriki, ki so občudovali nadčloveške napore našega ljudstva v pretekli vojni, njegovo brezkompromisno borbo proti fašističnim osvajalcem in domačim hlapcem, ki so občudo-vali junaški in samozavestni odpor našega ljudstva proti sovjetskim agresorjem, ko je šlo za svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine, sedaj računati, da bo naše ljudstvo ostalo mirno, ko se italijanski osvajalci ponovno vračajo in ponovno osvajajo pod anglo-ameriškim protektoratom?« Za njim je govoril član predsedstva Socialistične zveze Slovenije, književnik Josip Vidmar. Tudi on dolgo ni mogel priti do besede. Dejal je: «Ne bom govoril o naših zaveznikih drugega, kot opozoril bi Vas rad na način, kako so napravili ali skušali napraviti to kravjo kupčijo, kot pravi naš narod. Ne da bi se kakor, koli posvetovali z Jugoslavijo, so se posvetovali samo z Italijo in samo njim na ljubo napravili ta korak, kot so ga sporočili maršalu Titu. To je mednarodna kupčija, ki je slab vzgled za bodoče mednarodno življenje. To ni usluga miru, to je ustvarjanje novih voj. nih žarišč, novih vojnih nevarnosti Prepričan sem, da takega ravnanja nemoralne vesti clo- S protestnega zborovanja na Tr*u Revolucije v Ljubljani. ZVESTI ČUVAR NAŠIH l veštvo ne more odobravati, in globoko sem prepričan, da ni v skladu z. Zvezo narodov. Izbire, ki so jo storili naši zahodni zavezniki, ne bomo pozabili. Zapomnili si bomo, kakšno je njihovo prijateljstvo, kako neiskreno je in kako omalovažujoče so nas hoteli odpraviti pri kupčiji s Trstom. Zaradi te svoje pripravljenosti na žrtve za mir smo stavili Italiji celo vrsto predlo, gov. Vse pa je Italija kot nesprejemljive odklonila Se danes dopoldne je predsednik republike, maršal Tito, postavil zadnji in dokončni pred-log. Predlagal je zahodnim zaveznikom, da se razdeli celo Tržaško ozemlje na dva sektor, ja: na mesto Trst v ožjem smislu in vse ostalo ozemlje. Trst bi deset ali več let upravljala Italija, vse ostalo ozemlje pa bi bilo priključeno Ju. goslaviji. T° je naš zadnji predlog, zadnja pripravljenost na žrtve. Ce pa niti ta predlog ne bi bil sprejemljiv, če bi Italija kljub temu zasedla cono A, potem bomo Italijo sma. trali za agresorja, nastopili bo-no in z njimi ravnali kot z agresorjem S to končno izjavo so naši računi čisti. Povedali smo, kar smo imeli povedati. Od tega je odvisna u-soda ne samo Trsta, temveč eventualno tudi miru. Končno, tovariši in tovarišice, končno ne smemo pozabiti še enega faktorja, to je našega življa v Trstu in v okolici. In mislim, da jim lahko v imenu nas vseh in v imenu vsega slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije s tega mesta izjavljamo, naj bodo brez skrbi, naj bodo pogumni, naj se zanesejo na Jugoslavijo, ki je danes tako enotna in tako strnjena v svoji volji po pravici in po pravilni rešitvi tega problema, da je ni sile, Jci bi nos v našem stališču omajala. Ro zborovanju so se demo«* stranti razšli v dolgih povo* kah po ljubljanskih ulicah. Propadli so vsi, ki so nam stregli po življenju Nad 14 stoletij traja boj za slovansko obalo Jadrana, Od 6. stoletja, ko še ni bilo nobene formirane zahodnoevropske narodnosti je ves snet smatral vzhodno jadransko obalo za slovansko, in od Porfgrogeneta do Danteja in do Cavourja nihče ni podvomil v to očitno resnico. Zanikati naravno mejo na Soči, vsem zemljepisnim, zgodovinskim, narodnostnim in gospodarskim elementom navkljub, pomeni nasilno zanikati vsa plemenita in človečanska načela, na katerih temelji evropska civilizacija, Mazzinijevi ideali mednarodne solidarnosti na Jadranu, ki so rodili svobodno Italijo, so tudi pri nas navdihnili cela naša pokolenja, ko se je pred stoletji formirala politična zavest o enotnosti južnoslovanskih narodov. Vse tisto, kar je o nastajanju naše enotne narodne zavesti govoril Cavour v turinskem parlamentu, se sklada danes s Titovo formulo o internacionalizaciji Trsta, kot edinem razumnem načinu razmejitve na Soči. Žalostno je, ker te modre in plemenite teze na zahodni obali zdaj tako strastno zanikajo, usodno pa, ker to slepo zanikanje očitnih in neizpodbitnih dejstev umetno negujejo v prid taistih sil, ki so Italijo pognale v propast v okviru zadnje konflagracije Ker skupaj z Mazzinijem verujemo v civilizirano skupnost vseh evropskih, zlasti pa naših narodov na Jadranu, smo prepričani, da je moč vprašanje razmejitve na Soči rešiti sporazumno, ob obojestranski zadovoljitvi skupnih koristi. Nasilni, enostranski napori da bi ta spor rešili z rožljanjem orožja, ne bodo pojačali prepričljivosti vseh teh preglasnih in preveč prozornih argumentov, s kate-rimi danes opravičujejo vdor v Trst. Na grožnje s sabljami in topovi je odveč odgovarjati z besedami. Vsa naša zgodovina je eno samo krvavo pričevanje o tem, da so propadli vsi tisti, ki so nam stregli po življenju, današnji hrup okrog Trsta pa pomeni ponovni izrek smrtne obsodbe Istri in Reki in Zadru in vsej slovanski obali do Rudve in do Kotora. Tovariši, ki s Titom na čelu danes opravljajo težavno in odgovorno državniško dolžnost, se zavedajo te usodne nevarnosti in bodo ukrenili vse. da bi zaščitili naše najosnovnejše človečanske in narodnostne pravice. Glede tega so si naši narodi kot en mož z njimi. Ljubljana, 10. oktobra 1053. m, Krleža V REJI E Vremenska napoved za danes: Malo oblačno in topleje. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 18.7 stopinje; najnižja pa 12.7 stoP'nie- TRST, torek 13. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADI« ..n/inA fpmes. d'a' Opozarjamo vas- na sledeče oddaje: Trst II.: 18.40: Stravinski: Ognjeni ptič, suita. 21-00: Tolstoj: «Moč teme«. or* ma v 5 dej. — Trst I.: 21.00: Komorni koncert, vodi Cambissa. — Slovenija: 12.00: Pojeta pevska zb0”. Barkovelj in Nabrežine. 18.30: Iz bojev naših narod — MANIFESTACIJE OISTRAH MEJE ŠE Ti:0X0 TRAJAJO Naše ljudstvo pozdravlja in odobrava odločno stališče jugoslovanskih narodov „Verujemo v tovariša Tita in njegovo odločnost, da se prepreči uresničitev nesramnega sklepa*' - S pesmijo v vojsko Vzdolž državne meje pri Gorici že štiri dni trajajo manifestacije ogorčenega primorskega ljudstva, ki ne bo nikdar, dovolilo, da se v Trst vrne nekdanji okupator in požigalec slovenskih domov. Odločne izjave tovariša Tita v Leskovcu in v Skoplju, pozdravljajo vsi Slovenci v svobodni domovini in mi, ki smo prišli po zaslugi zaveznikov iz druge svetovne vojne, kljub naši borbi in žrtvam, ponovno v roke italijanskih imperialistov. Ljudje, ki prihajajo čez mejo, poročajo o velikih vojaških premikih in o veselju ki je navdalo v nedeljo vsakega jugoslovanskega državljana, ko je prejel vojaški poziv. Posebno veliko navdušenje je zavladalo pozno v nedeljo zvečer v Solkanu, kjer so mladinci kar s plesa odšli na vojaške odseke V Kihemberku so se fantje zbrali takoj, ko so prejeli pozive, si kupili v domači zadrugi nekaj za na pot in s pesmijo krenili naprej. V Ajdovščini se je vse prebivalstvo zbralo na trgu, da pozdravi svoje borce. Ljubljančani so si v nedeljo zvečer privoščili smeha in dobre volje. Po mestu je šel mrtvaški sprevod, pred katerim je nekdo bobnal, za njim so nesli krsto, na kateri je bila privezana mačka in napis «Laški imperializem«. V nedeljo in tudi včeraj je bila v Gorici mirno, le po-noč, je bilo opaziti pojačenje policijske straže, na vogalih ulic. po mestu pa so tako čez dan kot ponoči krožili policijski avtomobili. Opaziti, je tudi več vojaških tovornih avtomobilov z vojaki v popoln: vojaški opremi. V nedeljo je po mestu še viselo nekaj italijanskih zastav, ki pa so včeraj izginile z vseh oken. Med meščani ni bilo nikakršnega veselega razpoloženja in številni fotoreporterji, ki so te dni v Gorici, res niso imeli priložnosti, da bi slikali navdušene Goričane, ki bi po želji kakšnega vročega iredentista le morali bolj pokazati svoje veselo razpoloženje ob vrnitvi Trsta Italiji. Toda ljudje hodijo po svojih opravkih in govore o žalostnih posledicah, ki bi jih povzročila vrnitev Trsta Italiji. Zlasti so zaskrbljeni oni, ki so zaposleni pri Angležih in Amerikancih v Trstu. Zadnja dva dni, po odločnih izjavah maršala Tita pa je v nekaterih krogih zavladal strah, da utegne zares priti do vojne. Ljudstvo onkraj meje je razjarjeno in ne bo popustilo pred nikakršnimi pretnjami. To so jasno dokazali tudi demonstranti na go-riški postaji v nedeljo in ponedeljek popoldne. Včeraj dopoldne je demonstrirala pri italijanski meji zlasti mladina. Bili so silno ogorčeni in miličniki so jih s težavo zadrževali. Zdelo se je, da bodo planili čez leseno pregrajo. Italijanski finančni stražniki, so se prestrašili in s pomočjo orožnikov skočili pred pregrajo ter se postavili v tri zaporedne vrste, da se uprejo morebitnemu vdoru ogorčenih prebivalcev Nove Gorice. Vsa dogajanja v Jugoslaviji zamejski Slovenci spremljajo z velikim navdušenjem, v mislih in besedah so pri svojih bratih onkraj meje. Titov govor v Skoplju je naletel na splošno odobravanje v Gorici in posebej v okoliških vaseh. «Dovolj je popuščanja, dovolj je bilo trpljenja, prišel je čas. da se prepreči vsak najmanjši korak italijanskega požrešnega imperializma na slovensko zemljo» — »Verujemo v tovariša Tita in njego- vo odločnost, da prepreči u-resničitev nesramnega sklepa o predaji Trsta Italiji«. To so besede, ki jih je slišati vsepovsod na Goriškem od Krasa do Brd in v središču Gorice. ----------- Neznanci ukradli vespo in jo hoteli zažgati Preteklo sredo je predsednik društva «Vespa club di Gori-zia» prijavil na kvesturi tatvino svoje vespe, ki jo je bil pustil pred vhodom «ENAL» v Ul. S. Giovanni. Naslednji dan in proti večeru so nekateri o-pazili vespo, ki je bila zapuščena za nekim grmovjem v bližini Ul. sv. Gabrijela. O tem je bila takoj obveščena polici. ja, ki je prišla na kraj in ugotovila, da gre za vozilo, ki je bilo prejšnji večer ukradeno v Ul. S. Giovanni. Policija je ugotovila nadalje, da so neznanci ukradeno vespo hoteli sežgati. Do tega zaključka so prišli zaradi tega, ker je bila vespa oblita s bencinom in v bližini so našli več zažganih časopisov, s katerimi so neznanci verjetno hoteli zažgati vozilo. Seja občinskega upravnega odbora Prejšnji večer je bila seja upravnega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Teden Rdečega križa Teden Rdečega križa se je zaključil v nedeljo. Po ulicah mesta so bolničarke Rdečega križa pobirale prostovoljne prispevke.Nekatere podjetja in privatniki pa so jih oddali že prejšnji teden. Skupno je bilo nabranih 30.895 lir. Predavanja glede žita Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo iz Gorice bo imelo v teh dneh po vaseh predavanja glede žita: Nedelja,. 11. oktobra ob 11. uri v Standrežu, Sovodnjah, Rupi in Doberdobu; sobota 17. oktobra ob 19. uri v Ločniku, Moši, Sv. Lovrencu in Ka-privi. f- lil .. ■ il:; JUGOSLOVANSKI NOGOMET V NEDELJO Odredovci torej le vedo kako se dobro igra nogomet Zmaga koprske Aurore brez tekme, Izola in Piran pa sta bila poražena KINO VERDI. 17: ((Povratek don Ca-milla«, Fernandel. CENTRALE. 17: ((Zenski za- por«, M. Douglas. VITTORIA- 17.15: «Zadnji vlak iz Bombaya», G. Hall. MODERNO. 17: »Dekle z Donave«, M. Rokk. S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Vedno bolj požrešni Kominformisti podpirajo italijanski imperializem in tudi v Gorici glasuje njihov predstavnik skupno z italijanskimi šovinisti za priključitev Trsta k Italiji - Na vrsti je že Istra Včeraj zvečer je bila na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na seji nista bila prisotna slovenska pokrajinska svetovalca. Po številnih sklepih upravnega značaja je predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot predlagal, naj pokrajinski svet pošlje brzojavko predsedniku vlade v zvezi s sklepom angleške in ameriške vlade glede Trsta. Na kratko je po svoje poročal o razvoju tržaškega vprašanja in omenil, da to zanima tudi Gorico, ker da so neurejeni odnosi med Jugoslavijo in Italijo zelo vpli- PROMETNE NESREČE V NEDELJO Dekleti z motorjem v avto - Brezvestni motorist > Z motorja odletel na cesto - 6e ne spoštuješ prometnih praviI Huda prometna nesreča se je v nedeljo popoldne dogodila v Gradiški na Trgu Marconi. Motorno vozilo «Galletto» GO 2749, ki ga je vozila 23. letna Jone Lignuzzi iz Ronk, je iz Borgo Gradišča bilo namenjeno proti Trgu Unita, Na omenjenem križišču je vozilo trčilo v avto «Fiat 1100» z e-videnčno tablico GO 7927, ki ga je vozil 20-letni Franco Furlan iz Gorice. Pri trčenju sta Jone Lignuzzi in 19-letna Bruna Montom iz Ronk, ki je bila na zadnjem sedežu motorja, zleteli z vozila in obležali na tleh. Na kraj je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je odvedel obe ponesrečenki v bolnico v Tržič. Precej hudo je stanje Montonijeve, ki si je zlomila desno nogo in nosno kost, ima precej ran na obrazu ter živini napad. Lažje poškodbe je odnesla Lignuzzijeva, ki se je poškodovala po obrazu in kolenu. • # # V nedeljo popoldne je 27-letna Berta Simonetti por. Po-laric iz Ločnika, Ul. Rialto 32, šla s kolesom v’ Gorico. Ko je vozila do Ul. Diaz jo je povozil motor znamke «Guzzi» z e-videnčno tablico GO 5778. Motorist se ni zaradi nesreče nič zmenil in ni čutil niti toliko dolžnosti do ponesrečene ženske, da bi ji nudil prvo po-moč, ter je nemoteno nadalje val svojo pot. Simonettijevo je v bolnico Brigata Pavia odpeljal rešilni avto Zelenega križa, kjer so ji ugotovili zlom leve noge. Sprejeli so jo v ortopedski oddelek na opazova-nje. * * * 53-letni Attilio Devetak iz Ul. Lunga št. 27, je v nedeljo okrog 15 ure nesrečno padel z motorja na glavni cesti Vi-dem-Gorica Devetak je s svojim motorjem «Triumph» šel v nedeljo popoldne proti Krminu. Ko je prišel v bližino Moše se je ho. tel umakniti neki zapreki ter je zgubil ravnotežje in zletel na cesto Na pomoč mu je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri ne-sreči si je ranil dlan leve roke ter odnesel več udarcev na glavi. Ozdravel bo v nekaj dneh. V soboto proti večeru se je na križišču Ul. Vittorio Vene-to in Duca dLAosta pri sodnij, ski palači dogodila prometna nesreča. Avto znamke «Fiat 1100» z evidenčno tablico UD 18427, ki je last dr Tullija Vezzija iz Vidma, ki pa ga je vozil 45-letni trgovec Karlo Mischou iz Gorice, Ul. Angiolina št. 23, je takrat privozil po Ul. Vittorio Veneto v Ul. XXIV maggio. V istem hipu je iz Ul. Duca d’Aosta prišel drugi avto namenjen v Ul. Nazario Sauro. Slednji je z desnim prednjim delom zadel v avto »Fiat 1100». Na srečo ni bilo nobene žrtve, le vozili sta se znatno pokva. rili. Vozni red avtobusov na progi štev. 1 Danes stopi v veljavo nov vozni red mestnega avtobusa na progi št. 1. Proga: Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik, Ul. Carducci, Trg E. De Ami-cis, Ul. Silvio Pellico, Sveto- gorska ulica. Ul Caprin, Sve. togorska postaja, Ob delavnikih: odhod z glavne postaje: 5 00, 5.32, 5.50, 6.10, 6.30, 6.40, 6.50, 7.00, 7.15, 7.25, 7.33 (do 20-07 vozi vsokih 8 mi. nut), 20.07, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21.00, 21.15, 21.30 22.00, 22.40, 23.20. Odhod s Svetogorske postaje: 5.12 5.45, 6.05, 6.40, 6.50, 7.00.7.07’, 7 20„7.30, 7.40 (do20.p7 vozi vsakih 8 minut), 20.07, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21.00, 21.10, 21.30. 21.40 21 50, 22.20, 22.55, 23.40. Ob praznikih: odhod z glavne postaje: 5.00, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 7.00, 7.15, 7.25, 7.35, 7.45, 7.55’, 8.03 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, 21.15, 21.30, 21.45, 22.00, 22.30. 23.20. Odhod s Svetogorske posta. je: 5.12, 5.45, 6.05, 6.30, 6.55, 7.05, 7.15. 7.30, 7.40, 7 50, 8.00 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, 21.10, 21.30, 21.45, 22.00, 22.30, 22,45. 22.55, 23.40.’ V prihodnjih dneh bo spremenjen urnik tudi na ostalih sedmih progah mestnega av. tobusa, ki ga bomo objavili naknadno. vali tudi na trgovinske izmenjave z Jugoslavijo. Pokrajinski svet v svojem telegramu pozdravlja z velikim zadovoljstvom sklep vrnitve Trsta pod italijansko upravo in prisrčno pozdravlja tržaške brate ter italijanske brate v Istri in izraža željo, da bi bili poleg Trsta v najkrajšem času in .dokončno priključeni k «madrepatrii». Zastopnik MSI se je zahvalil italijanski vladi za njen odločen nastop za priključitev Trsta k Italiji. Kominformi-stični svetovalec Poletto pa je izjavil, da se pridružuje in odobrava izjavo glede Trsta, za Istro pa da naj se izvede plebiscit. Dr. Culot mu je odgovoril, da je bolj važen cilj kot način izvedbe, to je priključitev Trsta in Istre k Italiji. Vsi prisotni svetovalci so soglasno odobrili pozdravni telegram predsedniku tialijanske vlade. O upravnih sklepih pokrajinskega sveta bomo poročali v prihodnji številki. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 4. do 10. oktobra 15 rojstev, 5 primerov smrti, 8 oklicev in 7 porok. Rojstva: Nicolino Petrillo, Gaudenzio Musina, Ferruccio Bevilacqua, Marzia Pizzul, Ma. ria Assunta Minon, Rinaldo Roldo, Paolo Urbani, Giuseppe Nutrizio, Rita d’Angelo, Gianfranco Cardini, Flavia Privileggi, Franco Carli, Bruno Kumar, Francesco Calliga. ris, Rosalia Tfanzariello. Smrti: 77-letna Ana Visintin vd. Bressan, dninar Angel Morsolin, 46-letni kovač Gu-stavo Wirtisch, 83-letni kmet Ivan Sfiligoj, 48-letni pek Giovanni Norbedo, Oklici: pleskar Umberto Turchutto in gospodinja Ines Pertoldi, krojač Franc Botta-cin in gospodinja Elda Gonel-la, elektromehanik Alojz Bi-zaj in gospodinja Marta Radinja, brivec Silvij Stanič in delavka Mirella Venchiarutti, agent policije Francesco Cor-reale in bolničarka Licia Por-telli, policijski stražnik Gae-tano Baresi in delavka Maria Grazia Prinzivalli, geometer Giovanni Musso in učiteljica Ana Marija Brezigar, mehanik Saverio Iosini in gospodinja Tosca Tiberio. Poroke: pek Anton Pelicon in delavka Olga Devetak, šofer Leopold Nardin ih gospodinja Miroslava Tabaj, policijski stražnik Mariano Benedetto in gospodinja Emanuela Catala-no, mehanik Roman Vidoz in delavka Giacomina Rossi, šofer Rudolf Bauzon in gospodi, nja Ana Marija Tasca, učitelj Guido Licinio in uradnica Io-landa Belpin, paznik Carlo Petri in delavka Rita Chitarro. Rezultate osmega kola jugoslovanske I. zvezne lige smo objavili že v naši včerajšnji izredni številki. Napisali smo tudi, da je za največje presenečenje poskrbel ljubljanski Odred z zmago nad Crveno zvezdo. Res so Ljubljančani igrali doma, toda po neuspehih tudi na domačem igrišču pač ni nihče pričakoval, da bodo uspeli proti državnemu prvaku, čeprav so sicer že dosegli med tednom prvo zmago v tekmi z BSK. Toda Crvena zvezda je vse kaj drugega, je vsakdo mislil. Tokrat pa so odredovci zaigrali, kot da sploh niso to tisti igralci, ki so dovoljevali, da jim celo neznatni klubi odnašajo točke iz Ljuhljane. Vse moštvo je dalo iz sebe vse, kar more in zna in končno se je pokazalo, da tega le ni tako malo. Kajpak se je moralo vsiljevati vprašanje: kaj ste pa do sedaj delali? Domačini so ves prvi polčas popolnoma prevladovali na igrišču. Po prvih dveh golih v prvem polčasu so v drugem prešli celo v vodstvo s 3:0. Pozneje je Beograjčanom uspelo razliko zmanjšati in malo pred koncem so dosegli že tretji gol. Vendar so Ljubljančani le uspeli vzdržati pritisk in onemogočiti Crveni zvezdi neodločen rezultat. Na tekmi je bilo 10.000 gledalcev, ki so na povratku v mesto v mogočnem sprevodu manifestirali za Trst. V Splitu je imel v tekmi s Hajdukom Dinamo sicer ne- kaj premoči na terenu, vendar mu to ni zadostovalo. Zelo je ugajal vratar Dinama Majero-vič, ki se je odlikoval tudi v pokalni tekmi s Partizanom v Beogradu prejšnjo nedeljo; kot znano, je Majerovič tudi med izbranimi, iz katerih bo pozneje izbrana reprezentanca. V ostalem ni bilo presenečenj, če izvzamemo zmago Sarajeva v Skoplju nad Rabot-ničkim. Čeprav namreč Rabot-nički ni velesila, Sarajevčani na svojem zadnjem mestu v lestvici tudi niso najbolj poklicani za zmage na tujem terenu. LESTVICA : 8 7 0 1 Hajduk Crv. zvezda Dinamo Partizan Vojvodina Spartak Vardar Proleter BSK Radnički Odred Rabotnički Sarajevo Lokomotiva Tekma BSK odigrana danes. 5 2 1 5 1 2 5 1 2 4 2 2 5 0 3 2 3 3 2 3 2 3 0 4 1 3 4 2 1 5 2 1 5 2 0 6 0 3 5 17:7 15:7 16:7 20:12 24:14 17:16 14:12 12:14 16:13 8:12 11:21 9:26 5:17 9:15 Proleter Tudi v drugi ligi je slovenski klub, mariborski Branik, poskrbel za presenečenje, toda v nasprotnem smislu kot Odred. Branik je namreč imel v gosteh Mačvo iz Sabca in ji dovolil, da mu je pustila v mreži 7 golov, ne da bi tudi sam dosegel vsaj en sam zgo-ditek. V tej ligi vodi lanski prvoligaš Velež iz Mostarja. V hrvatsko-slovenski ligi je slovenski predstavnik Kladivar v Celju premagal Kvarner, Ljubljana pa je premagala Se-gesto. Kranjski Korotan je izgubil tekmo na domačem igrišču s Tekstilcem, medtem ko je Izola, ki je igrala proti Lokomotivi, doživela svoj tretji poraz in je tako še vedno brez točke z zelo negativno razliko v golih, 4:11. V slovenski ligi (zapadna skupina) je doživel Piran poraz v Postojni in tako je moral prvo mesto v lestvici prepustiti Braniku, ki je premagal svojega soseda, Železničarja iz Nove Gorice. V vzhodni skupini pa vodi trboveljski Rudar pred Dravo iz Ptuja. — Rezultati tekem zahodne skupine so: Aurora-Jesenice 3:0 p. f., Postojna-Riran 2:1, Bra-nik-Zelezničar (G.) 2:1, Odred B-Krim 4:1, SlovanDomžale 3:1. LESTVICA : Branik 5 4 0 1 12:9 8 Piran 5 3 11 11:6 7 Železničar (G) 5 2 2 1 9:5 6 Slovan 5 3 0 2 8:6 6 Aurora 5 2 1 2 9:7 5 Odredi B 5 2 12 12:10 5 Postojna 5 2 12 10:9 5 Krim 5 2 12 13:13 5 Jesenice 5 1 0 4 6:13 2 Domžale 5 0 0 5 5:17 0 KOŠARKARSKI TURNIH V CARIGRADU JUGOSLAVIJA'ŠVIfl 83:55 (33|20)^ -— - tek®1 Turčija je igrala ze dve in v obeh zmagala, Avstr1 že dve izgubila Na košarkarskem t v Carigradu so prv' L. soboto, nastopile reP^6. »f ce Francije in Avstr') Turčije in Italije. Iran jjjj Avstrijce visoko poraz', (34:17), ne da bi Prl te,j;J kazali vse svoje zin0.j 1 sposobnosti, ker so 1 lV Avstrijcih preslabotnegtj sprotnika. V zei° razpit* drugi tekmi, pa 50 Tur magali Italijane, ki 11’t,t. jo s pomlajeno repre* co, z 68:57 (31:21). spo* V nedeljo sta bih " jjj redu tekmi med je in Švico ter Turčijo .cJjjl strijo. Jugoslovani^ oSja niso imeli prav težkeS ^g.jo). in so zmagali s 83:55 Turčija pa si je Pribof' go zmago s 55:39 (27:21'-’ Uspela plesna prireditev slovenskih srednješolcev V nedeljo so se zbrali v prosvetni dvorani goriški dijaki in tudi drugi ljudje, da se nekoliko pozabavajo in zaplešejo. Zbralo se je precejšnje število ljudi, ki so se ob zvokih dobre muzike vrteli pozno v noč. Opaziti pa je bilo tudi, da so ti ljudje bili večinoma iz Pogled z Ivanca v Beneški Sloveniji proti Breginjskemu kotu, Kaninu in Breškemu Jalovcu. vasi in ne iz Gorice same, kjer nekaterim še vedno ne gre v glavo, da ples ni nobena politična prireditev ali shod. To se opazi posebno pri raznih ljudeh, ki so vpisani v razne kongregacije in družbe, katerim ni toliko na tem, da ščitijo moralo, temveč hočejo na vsak način preprečiti delovanje naprednih goriških organizacij. Pregledajo naj svoje vrste in našli bodo mnogo svojih članic, katere raje obiskujejo razne italijanske plese in vojake. Prvi srednješolski ples je lepo uspel in so vsi, ki so se ga udeležili, zadovoljni. IZLET V POSTOJNO Zveza slovenske mladine v Italiji organizira 8. novembra enodnevni izlet v Postojno z ogledom mesta, Postojnske jame in Predjamskega gradu Vožnja z avtobusom in vizumom stane za nečlane 800 lir, za člane pa 600 lir. Prijave sprejema ZSPD, Ul. Ascoli št. 1. Prinesti je treba do 23. oktobra potni list in fotografijo. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Crustofoletti, Travnik 14 - tel. 27-72. Sprava med Avstrijci in Madžari Ro zelo »živahni« tekmi med VATERPOLO TURNIR NA DUNAJU banketu. Avstrijci so se lepo oprostili, Madžarom pa je bilo tudi- dovolj, da so zmagali. Zagotovili so si, da športni odnosi med Madžarsko in Avstri. jo s tem niso porušeni. Prepričljiva zmaga Mornarja iz Splita Florentia je ostala brez točKe Na Dunaju je bil vaterpolo turnir, na katerem so nastopili prvaki iz Avstrije, Jugoslavije, Nizozemske, Nemčije in Italije. Na turnirju se je odlično uveljavil jugoslovanski prvak Mornar iz Splita, ki je vse nasprotnike premagal, in nekatere z zelo visokimi rezultati. Rezultati posameznih tekem so: Mornar (Jug.) ; Bayern (Nemč.) 21:1 (8:1), Union (Avstrija) ; Florentia (It.) 11:6. Union : Bayern 12:6 in Mornar ; Svemklub (Niz.) 11:6, Mornar j Florentia 9:2 (2:2), Mornar ; Union 7:4 (5:2), Svemklub ; Bajern 07 6:5 (3:3), Svemklub ; Florentia 6:1 (2:1), Bayern 07 : Florentia 6:4 (3:2), Svemklub ; Union 6:3 (3:4). Končni vrstni red; Mornar 8 točk (skupna razlika golov 48:13); 2. Svemklub 6 točk 24: 20); 3. Union 4 (30:25); 4. Ba-yern 07 2 (18:43); 5. Florentia 0 točk (13:32). Magni državni prvak VARESE, 12. — Na kolesarski dirki «Tre Valli Varesi-ne» je zmagal Defilipis. ki je privozil v cilj 20 sekund pred skupino, v kateri je bil tudi Magni, ki si je s tem osvojil italijansko državno prvenstvo. Petrucci je odstopil zaradi bolečin v kolenu. Odstopil pa je tudi Coppi, ko bi moral zavozili v finalni krog, kjer je bilo občinstvo, ki je plačalo vstopnino. Na ta način je hotel v imenu ostalih protestirati, ker niso povoljno uredili vprašanja nagrad. 49,7). V skoku s palico sta Ballotta in Chiesa dosegla 4 m. Na 000 (n je šest tekmovalcev teklo v času pod 2 minuti; najboljši je bil Fa-teLi 1:55,3. Na 400 m z zaprekami je Filiput dosegel 54,4, ostali pa nepomembne rezultate. Na 110 m zapr. pa je državni prvak Nardelli tekel v 15,3. Rezultat v troskoku je slab: Bertacca 14,50 m. Kocsis - pet golov! BUDIMPEŠTA, 12. — Madžarska B - reprezentanca je dosegla zasluženo zmago nad avstrijisko B - reprezentanco. Tekma se je končala s 7:3 (3:1). Od sedmih madžarskih golov jih je dal sam Kocsis pet, ki je igral na desnem krilu. Ostala dva gola je dal srednji napadalec Szilagyi. Pri Avstrijcih je dosegel gole Melchior I. GORIŠKI ŠPORT Meslrina-Pro Gorizia 1:J ,, ralF Pro Gorizia je mora ^ ^ ležiti svoj prvi p°raZ po« prvenstvu. Nasprotnik' t( kazali, da dobro obvla j8 skrivnosti nogometa, in važ. bilo v tej tekmi PretJvs.e jpeV'1' no, znali so izkoristi ^ ne priložnosti, ki so se 1 tjts-dile. Znali pa so tudi vns(^ ji ko zmedo v goriške vr.()]1’ve-niso domači, igralci sp ^ je deli, pri čem so. Vsa e uspe-potekala v znamenju [j lih goriških napadoV> pfr c n rfnc + ip tSKOj * so znali gostje čiti. Čeprav so gorišK^^ ,jB) 010»' oloža^ nista bila nasprotna sa* {U(jj nilca in vratar, amp3rjni' številne prečke, s kate si pojedli lepo število fiCi Videlo se je, da imajo ti gostje, vendar so se ^ je morali pošteno potiti- ^ prišel kar po naključju. ,(| nji half Callegari, ki J . „r v sprednje vrste na P° j0 je padalcem, je dobil žog z lahkoto zabil v vra ji ki J’ l ROKOMET V Beogradu je bila * tekma med reprezentancama Jugoslavije in Nemčije v rokometu, ki se sedaj v Jugoslaviji čedalje več igra. Nemci, ki so v rokometu svetovni prvaki, so odlično igrali in zasluženo zrna. gali s 23:13 (9:7). Trening za reprezentanco 14. oktobra v Bologni RIM, 11. — Tajništvo Italijanske nogometne zveze je sklicalo za skupni trening naslednje igralce, ki prihajajo v poštev za sestavo državne reprezentance. Atalanta: Annovazzi, Bas- setto. Bologna: Pivatelli. Fiorentina: Bacci, Cervato, Chiappella, Costagliola, Grat-ton, Magnini. Rosetta, Segato. Internazionale: Giacomazzi, Giovannini, Neri, Nesti. Juventus: Boniperti, Mucci-nelli, Lazio: Sentimenti IV, Sentimenti v, Vivolo. Milan: Buffon, Frignani. Napoli: Pesaola. Palermo: Giaroli. Roma: Galli, Pandolfini, \ enturi A, Sampdoria: Conti, Podesta. Udinese; Virgili. Trening bo 14. t. m. v Bologni. Najboljši mož na ■bil goriški vratar Gui .j yt> I nekajkrat krasno bra”eži \ čas je moral stati na P p, le njemu se je treba. & ^ da ni bil rezultat b.°stv,o<) žen za Goričane: obe"1 bojem. Nadalje ^r0„st«V Na šahovskem turnirju v Zuerichu so v XXII. kolu vse partije prekinili, razen partije med Reshevvskym in Bole tem ko se je Kotov dobro u-piral, toda Keres ima še možnost za zmago. Bronstein ima s Stahlbergom kmeta manj, slsvskim, ki sta začela svojo, vendar Švedu to najbrž ne bo mnogo koristilo, to se pravi, ni verjetno, da bi znal iz te prednosti doseči zmago. V boljšem položaju je bil ob piekinitvi tudi Averbah proti Najdorfu. Petrosjan pa je bil prost. Stanje po XXII. kolu je naslednje; Reshewsky 13,5; Smislov 12,5 (1), Bronstein 12 (1). Keres 11,5 (1). Najdorf 10,5 (1), Kctov 10 (1), Petrosjan 10, Boleslavski 9,5, Geller, Taj-manov 9 (1), Euwe in Averbah 9 (1), Gligorič 8,5 (1), Szabo 8,5 (1), Stahlberg 5,5 (l). (Iz zgornje lestvice je mogoče sklepati, da je Gligorič svoji dve prekinjeni partiji, o katerih še nismo poročali, remiziral. Prekinjeni partiji je imel z Averbahom in Sza- igro šele ob 19. uri — pač zaradi komplikacij v zvezi s praznovanji Reshevvskega. Po 32 potezah se je partija končala z zmago Američana, ki je tako prvzel vodstvo vsaj za toliko časa, dokler tudi Smislov ne konča svoje partije z Gellerjem, Smislov ima sicer kmeta več, toda če doseže samo remi, tedaj bo Re-shewsky ostal za pol točke pred njim. Gligorič je igral z Euwejem in je ob prekinitvi mogoče za malenkost boljši. Pozicija je naslednja Gligorič (beli); Kf5, Tbo e5. f2, d5; Euwe (črni): Kg7, T'hl. f7, h4. h7. Zelo zanimivo partijo sta igrala Kotov in Keres, zlasti zadnji je igra' sijajno, med- gubil partijo• * £0 ter Stahlberg s Ke'e ler s Kotovom)- LUŠK prvak Slov je moštvo »tud gj^) fltJ ske univerze ^soJ^ ff prvo mesto. _ v prejšnjih K® tud1 največ točk J' golu\ v« poraz v zadnj ^oi štvom Krima odvzeti prvens tek0 1*1^': Končno s*a"gZ„iial!,gna) p LUSK 17, Ze (Ljub1' bor) in K^im(Marib°r4 vfa pol. Branik <« 9> 1*^(0 Triglav (LjuhU V soboto P8 pro1' p LUSK nastop'1' £sS' ]»vu skemu klubu « JU« na gostovanj ter zmagah » Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 44-638, — PoStnl predal m - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — Ceiie oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul, S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 -polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°. ‘neS fP1 PoStnl tekoči račun za STO ZVU žaiožmstvo -ržaskega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln0tel ' - Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račv-i Pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — I*»aja Založništvo tržaškega tisk8