Natisov 15.000. ^štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt teta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,ta Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-BiStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Stev. 31. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača, Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inserarov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za V» strani K 8, za Vi« strani K 4, za Vs. strani K 2, za VW strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu sa cena primerno zniža, V Ptuju v nedeljo dne 2. avgusta 1908. IX. letnik. V zmislu strankinih določb sklicujemo tem potom II. strankarski zbor „Napredne zveze („Štajerčeve" stranke") ki se bo vršil « nedeljo, dne 23. avguste 1908 popo- ludne v prostorih „vereinsliausa" v Ptuju. Mf* Dnevni red se že naznani. Vabila bodejo pravočasno razposlana. Pristop bodejo imeli le povabljenci. Ako bi se kateremu Daših zaupnikov in somišljenikov vabilo ne dostavilo ali pa ako bi kdo želel se shoda udeležiti, naj nam to naznani. Obenem s tem strankarskim zborom se vrši isti dan in v istem lokala II. letni zbor „Štajerčevega" tiskovnega društva, na katerega so vabljeni vsi člani. Ne veselo svidenje I V Ptuju, 1. avgusta 1908. Z naprednim pozdravom! Strankino vodstvo in odbor Jisk. družtva'. Kaj z živino v času pomanjkanja krme? Velikanska udeležba na zadnjih živinskih sejmih nam je dokaz, kako težke posledice je napravilo vladajoče pomanjkanje krme. Veliko število kmetov je bilo pripravljenih, prodati svojo živino pod vsako ceno. Ako pomislimo, kako velike izgube se ima vsled teh nizkih cen, koliko žrtev zahteva nabava nove živine, kako se oškoduje s tako prodajo gospodarstvo z gnojem, pridemo pač do zaključka, da se mora z vsemi sredstvi skrbeti, da se dobi nadomestilo za navadno krmo in da se s tako nadomestno krmo preživi živino. Nekaj dežja v zadnjih dneh nam je dalo vendar še nekaj upanja. V prvi vrsti moramo čimbolje izrabiti množine slame, ki jih še imamo. Ne samo s poletno, tudi z zimsko slamo se mora zdaj krmiti in sicer v obliki rezanice, ker je to najcenejši način krmljenja. Ker je pa slama sama v razmerju z mrvo prerevna na redilnih snoveh, še moramo pomagati s tem, da pridamo primerna krepko-krmilna sredstva. Taka sredstva so: šrot žitja, laneni krovajci, krovajci iz oljnatega semena, nadalje seme sezamovo, pavole, solnčnih rož, buč, rižova krmilna moka, ječmeni nagoni, otrobi itd. Ker je kmetijska družba v tem oziru že korake storila, bodejo kmetje ta sredstva pod nižjo ceno dobivali. Tako mešanico slamnate krme se napravi tako- le: Za eno mlečno . kravo m da vsak dan 10 kil slamnate rezanice,- mešane z drugimi odpadki. Za to mnežno slame potrebno je kakih 3 kilogramov krmilnih sredstev in sicer naj se da n. p. 1 kilo lanenega krovajca, 1 kilo ječme-n;h vagonov, 1 kilo otrobov ali žitjevega Šrota. Slamnata rezanica se 2 do 3 ure pred krmljenjem zmoči z vodo (12 do 15 litrov) ter potem šele z dotičnimi krmilnimi sredstvi zmeša; le toliko vode se naj doda, da se krmilna sredstva rezanice poprimejo. Neka draga vrsta te mešanice bi bila sledeča: Na 10 kil slamnate rezanice se da do 20 litrov gorke vode, nadalje do-tična krmilna sredstva; to mešanico se pusti 12 do 18 ur ležati; s tem prične krma sama topla postajati in kipeti. Kot krmilna sredstva bi v potrebi tudi služilo: Listje topola, lipe, jelše, breze, jesena, bukve, hrasta, lešnika; odrezane vejice se zve-žejo in posušijo; te" vejice imajo skoraj isto ie- dil-io vrednost kako: "11 iu. mt-roifcaterom gozdu je toliko trave, da se zamore dobiti nekaj mrve. V vinogradnih pokrajinah se nabere avgusta meseca vinsko listje; posuši se to listje in zveze z mrvo za zimo. Divji kostanj ima ve-liko redilne moči; z vodo se odstrani grenke snovi. Tudi pirnica ali bored je oprana in posušena dobra krma. Nadalje moramo gledati, da potegnemo jesensko pašo Čimdalje; ako damo živini, predno jo poženemo na pašo, nekaj navadne krme, potem se pasa živina lahko brez nevarnosti, dokler ne pride hujši mraz. Direktor V. Gohlert. Politični pregled. Kmet8ki zbor v Gradcu. Kmetaki zastopniki planinskih dežel brez razlike stranke so bili sklicali za 2. septembra v Gradcu kmetski zbor b sledečim dnevnim redom: Starostna preskrba kmetov (poroča dr. Steinwender); razdolženje kmetskih posestev (poroča Scbopfer); posolsko vprašanje (poroča Hagenhofer). Zbor bode važen. Kmetje vkup! Avstrijske državne železnice bodo ob sedaj nameravanem podržavljenju imele dolgosti šin za 18.195 kilometrov, to je 81.8% vseh železnic. Le 3.755 km. železnic nahaja se torej še v zasebni posesti. Državne železnice uslužbujejo 179.357 uradnikov in uslužbencev. Lokomotiv imajo 5 031, osebnih vozov 10 222 in tovornih vozov 111.107. Od 6. januarja pa do 30. junija vozilo se je na vseh državnih železnicah blizo 35 milijonov oseb in blaga za skoraj 30 milijonov ton. Skupni dohodki so znašali v tem ča.n 2127» milijonov kron. Suša na Ogrskem. List madžarskih kmetov „Kozteiek" poroča o pomanjkanju krme na Ogrskem in zahteva prepoved izvoza krme. Torej tudi na Ogrskem suša! Dobički avstrijskih industrijalcev so bili I. 1907 precej lepi. Le par podatkov bodi omenjenih : V kurznem listu dunajske borze označene industrijske družbe so razdelile leta 1907 skupaj 857» milijonov kron dividendov (namreč deležev dobička). Od prejšnega leta je narasel dobiček za čez 10 milijonev kron, to je za 127.. Samo 7 industrijskih družb izplačalo je nad 2 milijona dobička. Ia kmetijstvo? Kje je kmetski dobiček? Splošno državno zavarovanje proti toči je zahteval in predlagal poslanec Spiess v 95. seji državne zbornice. V svojem zanimivem govoru je dejal m. dr.: „Državne podpore po toči prizadetim posestnikom kakor tudi odpisi davka ne odgovarjajo svojemu namenu, ker so dotične svote veliko premajhne. Toča je napravila na Avstrijskem od leta 1872 do 1887 čez 186 milijonev goldinarjev škode, torej v s a k o leto skoraj 25 milijonev kron. To so grozovite številke! Vsa zavarovalna podjetja na Avstrijskem so leta 1902 vpisala skupno 2.843.475 K premijskih dohodkov; izplačala pa so ta podjetja isto leto 3,580.840 K za po toči prizadeto škodo. Leta 1903 so znašali premiJBki dohodki 3.002.513 K proti škodi za 6,867.200 K. Pri zavarovanja proti delajo ti zavedi dobička. Zato ga razširjajo tudi le v pokrajinah, kjer ni dostikrat toče. Zato bi bilo skrajni čas, da vzame država celo zadevo v roke in da ustanovi državno obli-gatorično zavarovanje proti toči. Upajmo, da bodejo poslanci to zadevo enkrat pošteno v roko vzeli! Ustava na Turškem. Zadnje tedne pričelo se je pojavljati na Turškem radikalno ustaško gibanje. Stranka t. z. Bmladoturkov" je pričela svoje stare zahtevo ojstreje nsglašati. Sultan in z njim nazadnjaki so se branili in hoteli gibanje s silo zatreti. Ali ustaši, med njimi več vojaških dostojanstvenikov, so kratkomalo zasedli Mona-stir in teč drugih makedonskih mest. Zdaj je moral sultan odjenjati in res je podelil svojim podanikom 24. julija ustavo. Takšno ustavo, ki daje ljudstvu vsaj nekoliko političnih pravic, so imeli Turki že leta 1876. Ali nazadnjaki so jo 2 leti pozneje razveljavili. Zdaj velja zopet. Ustava daje vsem podanikom sultanu versko prostost in meščansko ednakost pravic ter vpelje državni svet (senat) in poslaniško zbornico. i Postava o podpori za rezerviste. Državni zbor je sprejel novo postavo, ki določa gotove podpore za one, ki so poklicani k vojaškim vajam ali k vojaški službi. Glavne točke te postave so sledeče : Kdo ima pravico do podpore (Unterhaltsbeitrag) ? — § 1. Svojci moža, ki ni aktivni vojak in ki mora k orožnim vajam ali pa svojci državljana, ki je poklican pod orožje v nadomestni rezerve (ErBatzreserve). Kot svojce se smatra : ženo, zakonske in nezakonske otroke, sestre in brate ter ascendente pod orožje poklicanega. Kdo nima le pravice? — § 2. Pravica do podpore ne velja, ako dobiva pod orožje poklicani za čas orožne vaje ali vojaške izobrazbe svojo plačo naprej ali pa ako so njegove premoženske razmere take, da lahko svojci brez. podpore izhajajo. • Koliko se sme zahtevati? — § 3. Podporo dobijo vsi opravičeni svojci skupaj le enkrat in se računi za vsak dan orožne vaje 50% t dotičnem soduijskem okraja določen „navadne plače* delavcev. Ako je pod orožje poklicani samostojen, potem se računi največjo ,navadno plačo*. Ako pa ni bil v zadnjem časa na Avstrijskem v delu, potem znaša podpora 1 K na dan. Pravica do potovanja. § 4. Za dneve potovanja k štaciji bo računi podporo isto-tako. Ako zboli kdo med vojaSko službo, potem dobiva podporo naprej, dokler se ne more zopet v svoje bivališče vrniti. Kdo naj zahtevapodporo? — §5. Pravico zahtevati podporo — za svojce ima le tisti, ki je pod orožje poklican. Povedati ima tisto osebo, kateri naj bi se podpora izplačevala. Kdaj naj se zahteva? — § 6. Za podporo se prosi pri oni politični okrajni oblasti, od katere se je dobilo .Enberufangs-karte". Podporo se lako zahteva Se 4 tedne po orožni vaji. Kdo določa podp o re? — § 7. O podpori določajo politična okrajna oblast. Proti njenemu sklepu se lahko rekurira na osrednjo deželno oblast. Podporo se plačuje naprej. § S. Podporo se plačuje za 8 dni v naprej, ako se jo je pravočasno zahtevalo. Podpora se ne da rabiti. — §9. Te podpore se ne dajo na noben način za-rnbiti. Vsi spisi brez koleka. §11. Vsi izpeljave te postave se dotikajoči spisi, prošnje, protokoli, rekurzi, priloga in potrdila so koleka prosti. Kdaj velja postava? § 12. Ta postava velja od 1. avgusta 1908 naprej! Dopisi. Sv. Barbara v Halozah. Cenjeno uredništvo „Štajerca!" Mislili smo, da bode naš opomin zdramil iz duševnega spanja klerikalne Šlatin-čarje; mogoče bodejo spoznali kam jih dovede njih vodja, visoko leteči nekdanji predstojnik Habičak, kateri se je že nadjal za svoje .zasluge" zlatega križeca. AH ko bi hotel te njegove .zasluge* popisati, bi mi ne zadostoval ves papir celega šteta. Sedaj samo nekaj malega omenim od gostije zeta Mlakarja z njegovo hčerko. Ali je to lepo od crk. klučarja, da je bil Vaš zet celi dan v gostilni na predrečer svoje poroke, in je pri tem prejel od poštene roke par klofnt kot birmo? Potem ste poslali po njega deputa-cijo treh ali štirih mož, da so ga spravili domo ob dveh popolnoči da se pripravlja za sv. zakon, in še za sprejem -sv. obhajila. Prav po klerikalnem vzorcu! Ali se še spominjate besed, katere ste izgovorili Vi kot neizmerno duhovit in pobožen mož v tem trenutka ? Ako ne veste Vam mi natanko vso zadevo o vašern gostovanju pojasnimo. Tak, tak, tak Habičak Široko stoječi Z mostačeci migeči. Okolica Mozirje. Ljubi naš kmetski prijatelj .Štajerc*! Mi tnkajšni kmetje ti naznanimo, da imamo veliko sušo, tako, da bo polovica pridelka manj, kakor je lani. Pa tolažimo se s tem, da nam bo vlada pomagala. Saj so fanti in župan nam pravili, da bo vsaki dobil ne vem ali živež ali denarja, pa ne vemo če bo to kaj res. Pa naš fantič župan jo bojo že iztuhtali, saj so brihtna glavica. Samo denar strašansko ljubijo. Slišimo tudi pravit, da naš župan pravijo, da so dosti dobrega storili za blagor občine; ja in to je tudi resnica. Preskrbeli so nam dve šnop-seriji, katere stajako na dobrem.glasu; veni je colo občinska pisarna, da ga lahko župan in njih odbor včasih srknejo, kedar imajo seje; pije «e pred sejo in po seji; zato pa dosti pametnega ukrenejo. Slišali smo pravit da naš župan plačajo celo n d e volilne komisije za državno- in deželno-zborske, da cela občinska volitva, kar ni postavno in da zahtevajo in tudi dobijo za sestavo volilnega imenika 20 kron, da si imata župan in tajnik iz občinske blsgajne letno mastno plačo. G. župan, ali je to res in za blagor občine? Slišimo pravit, da se strašansko huduiete na dopisnika .Štajerca"; pa svetujemo Vam, da tako delate, kakor piše občinski red za Štajersko; potem bomo pa lepo tihi. če boste pa tako delali kakor dosihmal, pa Vam svetujemo, da če imate kolikoj sramu, da od županstva odstopite in za šilo in kopito držite, kajti škornje znate bolj delat kakor pa ob5ino vladat. . . Fant od fare. Iz slovenjgraškega okraja. Sprejeli smo ta-le popravek, ki ga iz prijaznosti objavimo: Slavno uredništvo .Štajerca" v Ptuju. V zmislu § 19. tisk. zak. zahtevam podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo — ,Iz Blovenjgraškega okraja:* Ni re«, da bi mi bil č. g. župnik Pečnik kedaj priporočal, naj bi otvoril gostilno, tndi ni res, da bi se jaz bil poprijel tega bratovBkega naBveta, ni res, da bi si prosil kocesje, ni re3, da bi bila v tej zadevi, po c. kr. glavarstvu komisija, in bi se bil jaz gostoljubnega pri rajni kapljici ukazal. Res pa je, da ja nimam gostilne, nisem prosil in nočem imeti gostilne, j Nadžupnija Sv. Martin pri SI. Gr. dne 24. julija\ 1908. J. Lenart, nadžupn. Opomniti moramo le to, da je notorično, da se duhovništvo slo-venjgraškcga okraja peča z gostilniškim obrtom. j Sicer pa pcčikajmo, kaj poreče k temu popravku naš dopisnik. Sv. Lovrenc Slov. gor. Sedaj se je naš mogočni župan Jaka Horvat enkrat opral v .Slov. Gospodarju*, tako da je pravičen. Rej lepa pravičnost; pred par meseci je kupil eno bujko za 10 kron, katera je vredna 30 kron od enega moža ki ima zgovorjeni les', samo toliko da sme za sebe podirati kaj vsaki dan kuri. Podiral je v jutro tako rano, da je bil že z hujkoj ko se je danilo, doma v Mosten, akoravno je les oddaljen eno dobro uro hoda od njega. Ko je peljal domov ga je neki mož na poti vprašal, kje je tako rano naložil, je rekel, da je spal v Ruc-majcih in tam naložil; je to pravičnost? On bi moral dati drugim poduk in je sam taki. Pred. enim letom je ravno vczil iz istega le=sa neki ženski, pa kako hitro bo podrli bo takoj na voz' naložili in porobe z mahom pokrili, zakaj je to ?! Ako je po pravici, se .pr^robi smejo viditi. Ta je seveda sin, katerega last je les Š8 isti dan zvedel,' in vzel istega pravičnega župana v red, zakaj: kupuje od takih, kateri nimajo pravice prodajati: les. Ta je prosil sina veleposestnika naj mu od-. puiti, da tega ne bo več .storil, ker je storil v nevednosti. To ni nevednost ampak neumnost; ker je pred letom porobe pokrival je že takrat vedel, da to ni prav, ker les ne sme prodati, pa kunšten Jaka si je mislel, če još za 10 kron kupim imam 20 kron za enih par litrov vinca, da mi bo boljše vamp raatel,, toraj se ima zahvaliti sinu posestnika lesa, da spoštuje 4 božjo zapoved, da nista prišla ,oča, ki mu je prodal hajko in mogočni Jaka oba pred sodmjo. Zato se je namreč naš Jaka Horvat in mogočni župan zlo hadoval nad eno osebo, da ga je izdal in ta oseba je mož, kateri od .tega ni ničesar znal. Povem ti pa Jaka toliko,. da te je izdal od tvoje stranke mož, da boš znal kako te ljubijo tvoji prijatelji. Tako imaš zaupne može, kakor si pisal v .Slov. Gospodarju", da si bil iz »olje a od 16 odbornikov za župana. Ker pa je to tudi laž, ko bi ti pisal od 15-tih mož, bi ti verjeli, pa zdaj ne, ker ti si sam 16-ti mož. To je zadosti slabo če je eden tako častihlepen da se mora kot odbornik polek 15 mož še sam za župana voliti. Toraj mogočni župan, ako sem ti kaj lagal sedaj se operi v .Slov. Gospodarju*, pa bom ti drugokrat bolj natanko razložil tvoje grehe, da boš pred svojo hišo pometal ne pred drugimi smeti, da bo vsaki lahko znal kako si pravičen. Za danes dovolj,prihodnjič več! Faran. Od nekje. Pred par tedni, kar se je pivo podražilo, so delavci napravili zvezo, da nobeden ne pije več piva. Tudi kmetje smo hitro odnehali pivo piti; Če je kateri potreben kupi ai le četrt vina. Zdaj pa so kmetje napravili med seboj zvezo, kjer je cena živine zelo padla, da bodo vsak svojo živino rajši doma zaklal in meso bolj poceni dal kakor mesar. Pogovorili smo se, kateri bode svojo živino zaklal da pridejo kmetje skup in pokupijo eden od druzega zaklane živine meso. Za tega del kjer mesarji hočejo več ko na pol zastonj živino knpiti od kmeta, meso pa prodajajo mesarji pri nas 1 krono 12. vin. in 1 K 20. hel. Kmeti pa smo preračunili da ima mesar le polovico profila. Potem pa se Še zraven baharijo. A zdaj smo gospodje. Vsaki kmet je bedak, kateri živinče na pol šenka mesarju. Če je valed krme pri-moran kmet da mora živinče prodati, zakoli ga doma in meso prodaj po 70, 80, -helerjev; boš videl da dobiš več kakf ' ti mesa.." daje za njega; premisli si ti ubogi kmete celo leto že rediš vola, za katerega si morabit dal 400 krcn ; potem si gi zredil, a zdaj ti mesar daje za njega 200 kron ; potem preračuni mrvo ; ali ne boš imel 400 kron zgube ? kje boš dobil potem za davek plačati ? Po tej kupčiji kakor mesarji dan danes živino hočejo po ceni, lahko predavajo meso 70. 80. vin. kila. Zato pa opozorimo kmetje in delavce v fabrikih, kadar bode kaki kmet živinče zaklal, pridite po meso ga bodete dobili veliko ceneje kakor pri mesarjih. * * * . Harburg na Bavarskem. Gospod urednik .Štajerca". V eni zadnjih številk Vašega lista sem obljubil, da bodem kmalu kaj od nas zopet poročal; to obljubo izpolnim danea. Tukaj smo začeli pred dvema mesecoma izdelovati tudi portland-cement. V peči (Ringofen) kjer se cement žge, huda vročina vlada; zato pa tudi ljudi niso mogli od začetka dobiti da bi žgan cement iz peči vun spravljali ker še je posebno če je dobro žgan zraven tega trd kakor kamenje. Tukaj imamo tudi .cdmentdoktorja" in ta ima ves cement pod odgovornostjo. Precej kakor smo začeli nam je hotel dati na akord, tako dolgo nas je silil da smo sprejeli; pa kaj je bilo zdaj ? Zaslužili smo dosti premalo; zdaj mn povemo da nam poviša akord ali pa naj na ure plača. 0» pa odgovori: ako tako nočete delati, bodete pa odpuščeni od dela. Mislil nas je ustrašiti, mi pa mu ednoglasno rečemo, da nam naj da še tisto kaj imamo zasluženo in mi gremo, zastonj še nismo delali in ne bcmo. Zdaj pa ni hotel kmalu ne eno ne drugo, kar strmel je notri v peč, znabiti je mislil da pride cement sam iz peči; pa ker se to ni zgodilo nam je povišal akord. Pa je bilo še vedno premalo; zdaj pa smo se pritožili pri gospodu direktorju dana akord ne moremo delati in on nam pove odločno:'"' ako na akord ne morete nič zaslužiti pa bodemo na ure plačevali in zdaj delamo zmerom na ure. Žgalni mojster je pač skuša! od začetka manj ur pisati, kakor smo jih mi po pravici delali, pa ni šlo; je morala pravica na dan; morebiti je mislil da z nami .Auslanderji" lahko dela kar se mu poljubi ali pa da še ne znamo koliko kdo zasluži. Tnkajšni delavci domačini so nam tudi dosti nevoščljivi, posebno še zato, ker imamo boljšo plačo kakor oni; tisto pa ne premislijo, da tujec potrebuje za vsakdanje življenje zmerom več kakor domačin ker more vsa'i o stvar plačati, domačinu pa zraste doma ker je tudi dosti posestnikov med delavci. Tukaj tndi ni nikakoršne take gonje ne v verskem in tudi ne v političnem ozira, kakor na primer pri nas na Štajerskem. Da bi vendar pri nas enkrat tisti politikujoči duhovniki politiko pri miru pustili in se le za njih verske dolžnosti brigali, politiko pa pustili dragim ljudem, potem bodejo tndi ljudje imeli večje zaupanje vanje, kakor zdaj, ker so dostikrat sami krivi da vera peša. 'Mors na Nemškem. Dragi Štajerc! Tudi jaz prosim za malo prostora, Drameljski rojak in odjemalec Štajerca. Bival sem 28 let v Dram-Ijah in sem že čital tvoj list, ko sem šolo zapustil in sem si ga tukaj na Nemško tudi naročil, ker ta list je za vsakega delavca in za kmete potreben. Naznanim ti tudi, ljubi .Štajerc", ko sem čital tvoj list na 20. julija čital aem o g. župniku Ogrizeku, kjer je skoro vsakokrat v tvojem listu. Poznal sem 4. župnike v Dramljah: prvi so bili g. župnik Juri Šu J, drugi so bili g. Janez Ajnzidler, tretji so bili g. Jožef Jarečič, četrti so bili g. Aadrejas Podhostnik. Ta peti je pa ta Ogrizek, gospodek, ki je vedno v tvojem listu. Ko bi g. milostljivi škof vsaki teden take duhovnike k sebi poklicali in jih pošteno za ušesa prijeli! Morda bi pomagalo! Tako dragi Štajerc, le pokrtači take duhovne večkrat, če pa ne bo nič pomagalo, pa vzemi tisto ojstro železno krtačo ko je za koštra-novo volno krtačit. Za danes dosti, znabit kaj prihodnič več. La Salle. Amerika. Dragi .Štajerc" ! Prosim Te vzemi mali prostorček da spraviš naše kleri- kales pod svojo ojstro in pošteno krtačo; če glib imaš tudi tnkaj svoje sovražnike pa vendar si relo prilinbai list vsem napredno mislečim rojakom. Kakor ti ja mora biti žs znano smo fa-rani sv. Raka v Li S»He Illinois zelo srečni, pa ne zato ko imamo res dobrega gospoda žapaika ko ou je res aelo ljubečbljižnega svojega. Ampak zato srno srečni še bolj ko imamo najprvo faro, okoln 150 oseb šteje. To je armada! Pa vendar poleg gosp. župnika imamo še gosp. dekana in Štiri kaplančke. Ti bi jih po imenu pisal, pa pride preveč pisave. In ti politikujoči kaplančki in dj h vodja g. dekan kar zaporednjejo žnpnikn kaj mora vse vernikom razlagati. Pred nekaj časa so hoteli ti farški podrepniki, da kedor nima stola v cerkvi plačanega se mu ne sme novorojenček krstiti in če bi le hotel mora za atol 10 pf. šterlinga plačati in če kedo nnca ■v. obhajilo plača 5 pf. šterlinga za cerkev in če gre kedo k spovedi če pove da nima atola, ta ne opravi veljavno sv. spovedi; tisto pa nihče ne vpraša, li imaš denar ali ne, da bi plačal. Naš g. Župnik jim je odvrgel tiste predloge, pravi da nima prodajalne za bv. zakramente in da obhajilo mora brezplačno deliti vernikom. Poglejte torej gospodje cerkveni odborniki, kam plovete, pustite to z»gcizeno delo, naj g. župnik po svojem prepričanju ravna, vi pa pojdite se nčiti da bodete pczašli in razločili ties od žabe ko gotovo ne razločujete ed-nega. Ptuju v nedeljo, 2. avgustu 1908 v ljudskem vrtu ^^^^ v Ptuju = (Volksgarten) veliko jubilejsko slavnost Dopoldne vojaška maša, popoldne veselica z raznimi zabavami. Vabljeni so vsi prijatelji vojaštva, zlasti pa Btari vojaki, ki so bili pri okupaciji! Cesar Jožef je mrtev! 5 ■.Bauernzeitung".) Ja on je mrtev, ta prvi in najboljši vladar iz hiše lotrinške. V življenju ga niso razumeli, m ni bi želili, da bi se zopet rodil njemu ed-naki nositelj avstrijske cesarske krone. NtjlepSe nade bad 1 je prestolonaslednik Rudolf. Žal da je proč I In bodočnost ? Molčimo ! Okrepčajmo se raje na svitli postavi nepo-zabljenegn Jožefa II. Z dajmo mu spomenike I Ali ne iz brona in kamenja, temveč spomenike t naših zvestih Brc h. Obljubimo, da bodemo njegovo duševno dedščino varovali in uresničili. Kmalu po nastopu vlade je pisal cesar Jožef II. francoskemu ministru to-le: .Jiz ne ljubim ljudi, ki imajo nalogo, akrbeti za naš dušni blagor, ki se pa v posvetne aadeve in politiko vmešavajo, katera jih prav nič ne briga". Solnograškemu nadškofu grofu Colloredo je pisal cesar: „Meništvo na Avstrijskem je prišlo do ne-znoscega razvoja. Kloštri so se grozno pomnožili. Oai delajo tako, kakor da bi vlada ne imela nobene pravice čez nje. M*nhi bo najbolj nepotrebni in nevarni prebivalci države. Kajti oni poskušajo prezirati vse mtššanske postave in se sklicujejo vedno le na papeža. Katoliška cerkev ne potrebuje klošttov in menihov in je tndi dolgo časa brez njih izhajala. Kadar bodem jaz svetohlinske menihe razkrinkal, kadar bodem sladko terci-j a 1 b t v o iz moje di zave nagnal in ka-dac bodem poklical politikujoče duhovne zopet k njih dušni dolžnosti, takrat bodejo ljudje o meni drugače mislili. Moja naloga je težka. Ksjti jaz hočem fanatične, vladoželjne , duhovnike, ki bo dobili neverjetno moč čez srce nevednega ljudstva, zopet v ljudi spremeniti". Poslaniku v Rimu, kardinalu grofu Harrachu je pisal cesar m. dr.: „Moč vvsesevtikajočih ošabnih duhovnikov se mora omejiti in pravice cesarja bodejo zopet veljale. Prsxno vero duhovniških farizejev zaničujem in zato bodem ljudstvo od njih osvobodil. Prepričan sem, da bode papež na moji strani, ako osvobodim namenoma ponenmjeno ljudstvo od jerobstva dohovništva. Ti ljudje delajo, kakor da bi imeli sveto pravico, vtikati se v poavetne zadeve. Kar jezni so, ako se jim pravi, da so služabniki oltarja in da imajo edino dolžnost razjasniti ljudstvu čisto in nepokvarjeno evangelij KriBtnza". Tako je pisal cesar Jožef II. Ali — cesar Jožefje mrtev, mrtev! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejsko marke in pošljite jih uredništvu ..Štajerca". XXXXXKX&XXXXXXXXXXXX ii o vice. Stanje žetve na Avstrijskem. Poljedelski minister razpošilja sledeče poročilo o stanja žetve dne 17. julija: Vsled suša je v raznih krajih zimsko žitje najmanj 10 dni prehitro dozorelo. Jdsenska setev je na Kranjskem, posebno pa na Primorskem in Dalmatinskem tako slaba, da bc bode komaj semena za prihodnjo jesensko setev pridelalo. Žetev iži je pod streho in tndi deloma že pšenica. Poletne setve so po suši trpele. V južnih krajih stoji vse slabo. Ječmen bode dal v splošnem na spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem srednjo žetev. Še bolj je trpel oves vsled suše. Koruzi je preživela sušo, ali pozna se tndi pri nje posledica. Proso se je nasejalo šele po dežjn in stoji slabo. Debeljne in travniške mrve je jako malo. Na spodnjem Štajerskem se je dobilo komaj 40—60% mrve, na Kranjskem 65%, na Dalmatinskem 40°/«. Vino »toji dobro. Nemščina V Braziliji. Razne južno-ameri-kanske države, kakor Argentinija, Chile itd. imajo že dalje časa nemški jezik kot obligato-rični poduk v vseh srednjih in višjih šolah vpeljan. Zdaj je sklenila to storiti tndi vlada države Brazilija. Kakor ae iz tega vidi, razumejo v južni Ameriki prav dobro veliki pomen nemščine. Pri nas pa, kjer smo na meji, kjer smo sosedi Nemcev, branijo prenapeti prvaki deci nemški poduk. Iz Spodnje-Štajerskega. Proti suši! Velikanska škoda, ki jo je povzročila letošnja suša, kaže vedno očitneje svoje žalostne posledice. Kmetje so kar obupani in ne vedo več izhode. In res! Komaj da so kmetje na spodnjem Štajerskem pričeli malo bolj racionalno živinorejo, ko je že nastopila snša in jih prisilila prodati mlado živino vsled pomanjkanja krme ... Hvala Bogu, da se ptujski na-p red ni okrajni zastop z vso žilavostjo m vnemo poteguje za kmeta.. Opozarjamo še enkrat, da je to gospodarska zadeva, ki nima b politiko ničesar opraviti. Zato tudi ne bodemo odgovarjali na razne bedast« napade v lističih, ki nimajo druge naloge nego gonjo. Ptujski okrajni odbor, na čeln mn neutrudljivi župan in načelnik g. J o s. 0 r n i g, dela z vsemi močmi, da bi dosegel potrebno pomoč. Kmetski zbor pred 14 dnevi je bil velepomembna manifestacija. Vlada si ne more zamašiti ušesa pred takim vsklikom bednega kmeta! Seveda, pri vladi gre vse počasi . . . Okrajni zastop je tudi pojasnil v 200 avstrijskih in inozemskih listih, kakšen je položaj v ptujskem okraju. Posledica tega je, da bode prišlo gotovo mnogo zunanjih kupcev na letni in živinski sejem v P t n j u, ki se vrši v sredo, 5. avgusta. Glede krme je dobil okrajni zastop že razne ponudbe in jih je odstopil oblasti. Tako je vendar upati, da bode vlada kaj pripomogla I Opozarjamo kmete na sledeče: 1. Ne prodajajte svojo živino pod ceno, ako morete le količkaj izhajati. 2. Držite se nasvetov, ki jih dajemo v člankn ,Kaj z živino" v današnji številki. 3. Zasledujte „Štajerca", de bodete vedeli, kaj in kako se imate ravnati, kadar pride čas, da se zamore kaj dobiti. 4. Ne ozirajte se na gonjo tistih ljudi, ki hočejo tudi iz vaše bede politični kapital kovati! Politika naj molči, kajti revščina je prevelika! Kmetje, vstrajajte! Letni sejem v Ptuju, ki «e vrši v sredo 5. avgusta, bode letos posebno pomemben. Okrajni odbor naznanja, da bo prišlo veliko kupcev iz tnjih dežel, kakor iz Koroškega, Kranjskega, Tirolskega in gornjo Avstrijskega itd. in da bodo tnkajšno živino za primerno cenpo pokupili. Na to se živinorejci opozorijo, da priženejo svojo živino na sejem. Zapomniti trebal Na kmetski zbor v Ptuju, ki ee je vršil 19. julija, bo bili povabljeni vsi občinski predstojniki tega okraja. Upalo se je, da pridejo tndi vsi, kajti ni se šlo za politiko, temveč se gospodarske zadeve. Zal da so nekateri žnpani raje doma ostali, nego da bi m udeležili tega važnega posvetovanja. Od 78 občinskih predstojnikov jih 26 ni prišlo. Prišli niso predstojniki sledečih občin: 1. Sv. Andrej si. gr. 2. «f. Barbara v Halozah. 3. Destinjce. 4. Dobrna. 5. Dragovič. 6. Formin. 7. Gradiš. 8 Grnškovec. 9- Še. Janž dr. p. 10. Kicaberg. 11. Klapenpoif. 12. Sv. Lovrenc si. g. 13 S>r. Marko. 14. Stoperce. 15. Monšperg. 16. Pervonec. 17. Polanec. 18. Rtgoznioa. 19 Sagovec. 20. Sakniak. 21. Zavrč. 22. Skorišnjak. Slatina. Sv. Urban. 25. Turški vrh. 26. Vurmberg. Ti ljudje so torej mislili, da je nepotrebno. da bi se shoda udeležili. Podpisali bo rezoluoijo večji posestniki teh občin. Občanom pa pravimo: Zapomnite Bi vaše rihtarje! 0 duhovniških izpremembah v Ptuju se govori nekaj po mestn. V prvi vrsti se raznasa veselo novico, da odide naš kaplan Koprivšek, ; znan po svojem političnem fanatizmu. Kakor znano, je svoj čas občinski zastop v Ptuj o zahteval, da škof tega hujskajočega duhovnika odstrani. In zdaj je škof to tndi storil, zakar mu gte vsa hvala 1 Koprivšek pride baje v ur. Lovrenc al. g., nakar opozarjamo že danes tamošnje posestnike. V Ptuj pa pride baje kaplan Lončarič iz Trbovelj. Tndi ta možakar je eden iz ,nove šole", kateremu je politika prva skrb. Lončarič! V Trbovljah ste delali velike neumnosti! Opozarjamo Vas, da jih v Ptuja ne bodete, kajti drugače bodemo z Vami tako pomedli, kakor z Koprivšekom. Razumete ? Toliko za danes! 23. 24. _ 4 - Občinski škandal v Mezgevcu. Sroj čas smo poročali na kratko, kakšno gospodarstvo je rodil bivši župan v Mezgovcu pri Polenšaku, znani prvaški zagriženec Jaka Bcenčič. Zdaj smo dobili natančne podatke. Preiskava deželnega odbora je namreč sledeče dognala: I. Nastopanje občinskega zastopa pri oddaji občinskega lova je prestopek postave, za katerega se mora celi odbor na odgovor klicati. Lovska najemnina v znesku 1.200 K je zdaj sicer v blagajni, ali nerednosti so se zgodile. Obč. predstojnika se je naložilo, da tekom 14 dni na občinski tabli naznani, da smejo posestniki ■roje deleže tekom 6 tednih odvzeti. Ako bi župan tega ne storil, kaznovan bode za 100 K. — II. Deželni odbor sicer ni našel poneverjenja ali oškodovanja občine; pač pa naglasa odbor, da se je občinske račune zelo nemarno vodilo. V bodoče se ima posebno nato gledati, da se plačila iz občinske blagajne le proti potrdila dajejo; drugače je blagajnik za denar odgovoren. — III. Odbor je tudi naglašal, da ae občinske denarje ne sme za druge postranske namene porabljati. Neka zadeva cerkveno - konkurenčnih doneskov se ni mogla obravnavati, ker je bila zastarela. Deželni odbor je tudi določil, da se morajo občinske seje odslej v zmislu postave vršiti. Troške cele preiskave v znesku 48 K 36 h pa mora bivši župan Jaka Bcenčič plačati. Iz vsega tega je razvidno, da je bila nemarnost v tej občini velikanska. Tbogi občani, ki zaupajo vodstvo občine takim ljudem! Napredna zmaga. V občini Gams pri Mariboru so se vršile 23. julija volitve. Prvaki so napeli vse moči, da bi zmagali. Lagali in obre-kovali so na vse pretege, pisarili po svojih listih in lističih in romali od hiše do hiše. Ali pomagalo jim ni. Doslej je bil 3. razred vedno v klerikalnih rokah. Zdaj pa so naprednjaki tudi tega pridobili. Izvoljeni so bili izključno sami napredni možje in sicer: v 3. razredu gg. G. Petschar, K. Doleczek, J. Ledinegg, za nado-mestnika pa J. Hetzl in F. Popitsch; — t 2. razreda gg. A. Hofbauer, Joh. Hen, Jon. Bregar, E. Aiinger, R. Eager ; — t 1. razredu pa gg. dr. H. Lorber, J. Grubitsch in R. pl. Zergokern, kot nadomestnika g. Franc Čepe in F. Frangesch. Živeli napredni vohlci! Požarniki v sv. Trojici si. g. so pokazali 20. t. m., kako izborno so izurjeni. Pričelo je namreč v neki kamri župana g. Golloba goreti in to ob pol 1. uri ponoči. Takoj so bili požarniki na lici mesta in zadušili ogenj, ki bi imel drugače lahko velike posledice. Čast vrlim možem! Okrajni zastop radgonski je dovolil, najeti posojila 400.000 K za zgradbo nove kasarne in 300.000 kron za zgradbo nove ceglarne v Vore-cah. Občina Okolica Celje je udomačila nekaj časa sem tako čudne razmere, da jih je treba enkrat javno ožigositi. Prvaški kolovodje tega gospodarstva pozabijo popolnoma, da velja tudi za. njih postava. Občinski zastop pozabi popolnoma, da ima varovati interese splošnosti, ne pa one posameznikov. L? pomislimo sledeči slučaj : Nekdaj nemško posestvo Erbes je prišlo pred par leti v roke nekega prvaškega tujca Radeja. Temu možakarju je nakrat v glavo padlo, da zapre vozno pot, ki leži med želez-niškoma mostovoma in vodi k šotru pod gradom. Mož je to aamolaatno storil in razobesil tablo, katero živ krst ne razume. Omeniti je, da se rabi dotična pot že 50 let in da ni bila nikdar zaprta. Prebivalci so bili vsled Radejevega postopanja razburjeni in so si sami pomagali: razbili so tablo in ograjo. Novo ograjo napraviti si Radej ni upal. Pač pa je marsikaterega osebno napadel in nadlegoval. Seveda, ta Radej •me vse storiti, ker je občinski svetovalec. Davkoplačevalec g. Gussenbauer pa je bil prepričan, da velja postava za vse ednako. Protestiral je torej septembra lanskega leta v nekem •pisu na občinski zastop proti nepostavnemu vedenju Radeja. Občinski zastop pa menda Ra-deju ni hotel lasa skriviti in je — molčal. Celo leto ni dobil g. Gussenbauer odgovora. Zato je Sel v občinsko pisarno in vprašal, kaj da je [■ celo zadevo. Tam se mu je reklo, da se najstarejši ljudje ne vedo spominjati, da bi bila pot javna. G. Guuenbauer sam pa je bil pripravljen pod prisego dokazati, da se gre tukaj za servitutno pravico in da je on sam že 40 let po dotični poti vozil. In zdaj vprašamo, ali je to primerno postopanje za občinski zastop ? Ako se možakarji ne izpoznejo v postavah, potem naj se grejo solit! Ali sramotno je, da pusti občinski zastop prebivalstvu na škodo, pri-vsndrauemu prvaku na korist, staro pravico ljudstvu odvzeti. Mislimo, da se bodemo morali še večkrat a to zanemarjeno občino popečati. Pametno! .Tagesposti" se piše iz Vranskega : .VKljub temu da so živinske cene tako globoko padle, niso hoteli naši mesarji s ceno mesa odnehati. Zato bo se prebivalci trga pismeno zavezali, da od 17. t. m. ne kupujejo več mesa, pač pa da bodejo sami klali in meso za 92 h pri kili oddajali. Pod vodstvom župana g. Schuertner se je to zgodilo Zdaj so mesarji znižali cene mesa ne 128 in 88 h". Pametno! Prvaštvo 8 krinko. V Slovenski Bistrici imajo zagrizeni prvaki svoj „Narodni dom", v katerem se zbirajo in rogovilijo ter se pomenkujejo, kako bi najhitreje vse napred-njake požrli. Poslopje je lastnina .posojilnice". Bilo je že precej zbito in majhno, tako da se je moralo povečati. Hoteli so zgraditi dva nova nadstropja. Ali sloveojeb.striški prvaki so kuaštne glavice! Eo so pričeli prvo nadstropje graditi, opazili so nakrat, da je temeljno zidovje preslab), da bi neslo novo zgradb). Torej se je moralo tudi temeljno zidovje odstraniti. Zdaj je pa prvaški gospodi zopet drobiža zmanjkalo. Gradbeni troški ki namreč 200.000 stali. Eaj narediti? Eaj početi? No, rekli smo že, da so slovenjebistriški prvaki kunštne glavice. Spremenili so svoj .narodni dom" v .Hotel Austria". Erinko, larfo so si dali na lice, da bi potem tudi Nemci in naprednjaki prišli in pomagali plačevati. Ime .Hotel Austria" je le krinka, pod katero se skriva skremžleno prvaško obličje. Eadar bi naprednjaki ■ svojim denarjem hotel poplačali, bi se hitro zopet v .narodni dom" spremenil. Tako stoji stvar. In zato si bodejo naprednjaki devetkrat premislili, predno bi Šli na ta lim I Iz podstrešja padla je v spanju 68 letna Treza Eočnik iz Eonjic in se ubila. Iz Koroškega. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Delahu v dravski dolini so zmagali naprednjaki na celi črti. Cast volilcem! Zopet napredna zmaga. V Emersdorfa pri Lipi so se vršile pred kratkem občinske volitve. Prvaški klerikalci so to pot napeli vse moči, da bi zmagali. Ali večina volilcev je sita večnega prvaškega hujskanja. Zato so naprednjaki na celi črti zmagali. Izvoljeni so bili: v 3. razredu gg. V. Sablatnig, V. Pettauer. J. Eupper, M. Wurzer; v 2. razredu gg. P. Ratz, J. Fischer, J. Samper, F. Ttcheinig; v 1. razredu gg. F. Schiittelkopf, M. Eopeinig, A. Stolz in F. Zitte-rer. čast volilcem! Mi gremo naprej! Andrej in ..Štajerc." Neki prijatelj, ki rad v verzih piše, nam poroča: Andrej, siten kakor suha muha, Nekaj čudnega si v glavi skuha: Da bi mu ne bilo treba tkati, Repice gor na ještrihu prebrati, Erropejskim zamorčkom hočem bit rahent, Ja to bi blo za me ta pravi šment. Janko mu je dal pooblastilo Usta rabiti za povabilo, Da bi Irhovi Erošeiji Nekega Grafenauerja volit šli.. Andrej smukne v Eočuho, Ljudje tam pa imajo svojo muho. Oni mu .Štajerca" na hrbet pripnejo — Kako lepo tiho ga je nosil In ga zraven smešno hopajo : Andrej, ti za črno-bele prvake snubiš, Možina, zakaj tako narobe tuliš? Andrej, ali ni bilo tako? Prihodnjič pazi, da ie Eočuharji ne bodo več z teboj norčevati mogli. Najbolje pa bi bilo, ako bi ti prvaško politiko in agetiranje za črno armado pri pokoju pustil, saj si že sam do spoznanja prišel, da imaš za ta posel prevelike moštace in premajhne možgane . . . Agent. C. k. kmetijska družba za Koroško je imela 15. julija sejo glavnega odbora. Dražba je na- „Ne morem molčati!" Manifest Leva T o 1 s t e g a.*) .Sedem smrtnih obsodb: dve v Peterburgu, ena v Moskvi, dve v Penzi in dve v Jurjevu. Štiri nsmrčenja: dve v Earznu, eno v Vilni, eno v Odesi". Dan za dnevom je stalo tako po vseh časopisih, in neprestano, ne tedne, ne mesece, ne leto dni, ne : že leta in leta se godi tako! In to počenjajo v Rusiji, v tisti Rusiji, kjer gledajo ljudje vsakega zločinca kot človeka, vrednega sočutja, in kjer še do nedavnega časa zakon ni potrjal smrtnih obsodb! Spominjam se, kak ponos me je navdajal kadar sem govoril o tem z zapadnimi Evropci; zdaj pa imamo mi drugo, da, že tretje leto usmrčenj brez konca in kraja. Če vzamem v roko današnji časopis... Danes, dne 9. maja, je strašno. List prinaša kratke besede: .Danes so v Hersonu na Strejbickem polju obesili dvajset kmetov, v kazen za roparski napad na lastnino nekega posestnika v Elizabstskem okrožju". časopisi so pozneje ugovarjali temu poročilu, da bi bilo obešenih dvajset kmetov. Jaz se moram le veseliti te zmote; ne samo tega, da so obesili osem ljudi manj, nego so poročali iz* prva, marveč tudi povoda, ki mi ga je dal ta strašni dogodek, da tukaj izrazim čuvstvo, ki me je mučilo dolgo časa. Zatorej nadomeščam besedo dvajset z dvanajst, vse drugo pa puščam neizpremenjeno, zakaj karkoli rečem, se ne ozira zgolj na teh dvajset obešencev. pač pa na vse tisoče, ki so jih ta čas potlačili in pomorili. Dvanajstero teh ljudi, ki živimo od njih dela, istih ljudi, ki smo jih mi pohujšali in še ») Prevod iz „Rd. Pr." Veliki Ruski pisatelj Lev Tolstoj je bil nasprotnik krvave revolucije, ki se vrti zdaj že par let na Ruskem. Ali zdaj nastopa 80 letni modrijan proti carjevi krvoločnosti. Čast starčku! Iz spisa se vidi, kakšne so razmere na Ruskem. ročila posl. dr. Waldaerju, da naj pri vladi glede pomanjkanja krme intervenira. Družba je izjavila, da se boji, da bi kmetje po malenkostnih cenah živino razprodali, ker nimajo krme. Zahtevala je od vlade kredita za 100.000 E, da se revnim prizadetim posestnikom preskrbi krmo ter semena za pridnlanje zalene krme. Tndi je prosila dražba za znižanje voznih cen, za podelitev eraričnih otrobov in za prepoved izvoza krme. Upajmo, da bode vlada vzela obzire na opravičene zahteve kmetijske dražbe! Darilo. G. Albert Wirth v Beljaku podaril je društvu za varstvo otrok 1.000 K. Čast mu! S prsti v valjčke je prišel nadzornik Stefan Ferk v Rajblu. Odtrgalo mu je 4 prst. Dva brata Utonila. Pri kopanju v Dravi sta utonila 13 in 16 letni Bin posestnika p. d. Grabnerja v Svabegu. Iz Drave potegnili so pri Ana-mostu v Galiciji moškega mrliča, ki je moral že kakšnih 14 dni v vodi ležati. Srajca mrliča je bila označena s črko .M*. Po svetu. 84 jetnikov Utonilo. Na reki Amnr pri Char-kovu je prevrnil vihar barko, ki se je takoj potopila. 84 jetnikov, 6 mornarjev in 1 oficir so utonili. 50.000 patronov ukradel je neki podčastnik v Wormsu. 7aprli so tička in nekega kramarja, ki je patrom- prodajal. Ljubi ..Štajerc 1" Pri neki poroki v mali vasici je pogledal neki gost malo pregloboko v kozarec. Noge ga niso hotele več nositi in zato je moral na lici mesta spočiti. Šel je torej počasi v ž vinski hlev, se vlegel na slamo in zaspal. Emalu je pričel tako močno smrčeti, da ga je goveda prestrašena gledala. Neki preveč radovedni mladi vol je stopil k spečemu in ga pričel z jezikom po obrazu lizati. Mož se je branil z roko, brez da bi ae zbudil. Eo so prišli ljudje v hlev, so ravno culi, da je zaspanec zavpil: .Počasi, sosed brivec, vaš nož praska". Sanjalo se mu je namreč, da ga ima brivec pod nožem . . . Taifun, to je velikanski vihar, je divjal po Kitajskem. It Hongkong«, [se poroča, da se je zrušilo več hiš. Sedem parnikov se je potopilo. Le na parniku .Inking" je utonilo 300 oseb. Ali stotero oseb še manjka in tudi velikanske škode se še ne more oceniti. ? pohujšujemo z vsemi sredstvi, kolikor nsm jih le na razpolago — od učinka žganja pa do strašne laži tiste vere, ki ji »ami ne verujemo reč, pa je vsiljujemo njim z vso svojo oblastjo, dranajstero teh ljudi — obešenih z vrvmi od tistih, ki jih oni rede, oblačijo in vzdržujejo, [od tistih, ki so nje pokvarili in jih kvarijo še nadalje. Dranajstero tistih soprogov, očetov in ki sloni življenje vesoljne Rusije na edini jihovi dobroti, marljivosti in preprostosti, so prijeli, pahnili v ječo in vklenili. Nato 80 jim privezali roke na hrb;t, da ne bi grabili za vrvi, ki so jih hoteli obesiti nanje, in so jih peljali pod vešala. Več drugih kmetov, podobnih tistim, i so imeli biti obešeni, toda oboroženih, oblečenih v čedno vojaško uniformo, z dobrimi čevlji oa nogah in s puško v roki, spremlja obsojene može. Poleg njih stopa dolgolas človek s stolo z masnim plaščem iz zlate ali srebrno vezane tkanine ter z razpelom v roki. Sprevod obstane. Tisti, ki vodi vso stvar reče besedo, tajnik prečita pisanje, in ko je končal, se obrne tisti človek z dolgimi lasmi k onim, ki bodo z vrvmi obišeni od svojih bližnjih, in jim beseduje o bogu in o Kris tu. Takoj po teh besedah raztopi rabelj — je jih pa več, ker eden ne more opraviti tako obširnega dela — nekoliko mila, namaže zanjke na vrveh, da bodo bolje držale, zagrabi nezaoe može, obleče jim mrtvaško srajco, pelje jih na morilni oder in jim polcž svoje z milom namazane zanjke okrog vrata. Iq dočim se godi tako leta in leta po vsej Rusiji, so glavni krivci teh dejanj — tisti, ki bi jih mogli zabraniti — popolnoma preverjeni, da so takšna dejanja koristna, da, celo neizogibno potrebna. Ali Be bavijo 0 tem, da izmišljajo nove metode in nastopajo z govori o tem, kako obraniti Fincem, da ne bodo živeli «1 po svoji volji, in kako jih prisiliti, da bodo živeli po volji nekaterih ruskih oseb, ali pa izdajajo povelja z namenom, da „naj bjdo našitki na rokavih in ovratniki vojaških jopičev iste barve kakor jopič sam, kožuhi tistih pa, ki jih ■mejo nositi, da naj nimajo vrvic okrog nažitkov na kožuhu". To je strašno ! Najgrozovitejše v vsej tej stvari je, da vodi vse to nečloveško mučenje iu pobijanje pok g neposrednega zla za žrtve in za njih rodbine in drng) strašno in ogromno zlo s seboj, zlo za vesoljni narod, ker širi pohujšanje med vsemi praškimi sloji, kakor se širi ogenj po suhi slami. To pohujšanje raste posebno naglo med preprostim delavstvom, ker vse te krivica stokrat cašajo vse, karkoli so storili in karkoli delijo zlega tatovi, roparji in revolucionarji skupaj — zato, ker j h počenjajo tako, kakor da 10 nekaj nujnega, dobrega in neizogibnega. Različne naprave pa, ki so v pojmih naroda nerazložljivo spojene s pravičnostjo in celo s svetostjo, to je senat, sinod, dnma, cerkev in car, jih ne le opravičujejo, marveč jih celo podpirajo. To pohujšanje se širi s presenečajočo na- Ljudje zdaj govore in pišejo o nsrarčenjih, Sanja, klanju in bombah, kakor se govorili prej o vremenu. Otroci se igrajo obešanje. Dečki gimnazijci, skoraj da še deteta, se podajajo na roparske pohode in so pripravljeni moriti, prav tako kakor so se prej podajali na lov. Ubijati velike posestnike zemljišč in polaš-itti se njih imetja, se vidi zdaj mnogim ljudem najboljša rešitev zemljiškega vprašanja. Zasluga delovanja vlade, ki je dovolila ubi-inje kot sredstvo v dosego njenih ciljev, je, da najo zdaj od vlade pohujšani siromaki vse zlo-ine, rope, tatvine, laži, mučenja in umore za isjnaravnejše reči in za vredne človeka. Da, strašna «0 dejstva earns v sebi, ali loralno, duševno, nikomur očitno zlo, ki ga lovzročajo, je brez primerit strašnejše! * Vi pravite, da počenjate vse te grozovitosti tto, da bi zopet napravili mir in red v dr- iavi! S kakšnimi sredstvi ga napravljate ? Z dejstvom, da vi, zastopniki krščanske Masti, vodniki in učitelji, ki vas služabniki srkve priznavajo in izpodbujajo, uničujete zadnjo led vere t človeku, ker počenjate največja hu- dodelstva : laži, zavratnosti, vsakovrstna mučenja in poslednji najstrašnejši zločin, tisti umor, ne enega samega, temveč nešteto umorov, ki jih poizkušate izgovoriti z bedastim sklicevanjem na teinone paragrafa v vaših bedastih in lažnivih knjigah, ki jih bogokletno imenujete zakone. Vi pravite da je to edino sredstvo, ki more pomiriti ljudstvo in zatreti revolucijo; toda to ja očividuo napačno. Jasno je, da morete pomiriti narod samo takrat, če strežete želji po najpreprostejši pravičnosti, želji, ki jo izreka vse poljedelsko prebivalstvo Rusije, namreč želji po odpt-avljenju zasebne zemljiške posesti; samo takrat, če te posesti ne boste več potrjevali in če ne boste več na raznotere načine razburjali niti kmetov niti tistih neobvladanih in razjarjenih ljudi, ki so pričeli ljuto borbo proti vam. Vi, ki sedite pri krmilu, imenujete dejanja revolucijonarjev »strahote in velike zločine". Ali oni niso storili ničesar, česar ne bi počenjali tudi vi in v neprimerljivo večjem cbiegu.. . Vi pravite, da morate čuvati sporočila preteklosti. In se zgledujete na dela velikih mož v minahh časih. Tudi oni imajo svoja sporočila preteklih dob, že pred francosko revolucijo, in kar se tiče velikih mož; posnemati vzore, mučenike, ki so umrli za resnico in za pravico, saj nimajo drugeqa sredstva kakor vi! C* je torej razlika med vami, je le ta, da hočete vi, naj ostane vse po starem, kakor je b.lo in kakor je, dočim ž;Ie oni izpremembe. Ia s tem, da menijo, da ne more vse ostati vedno tako, kakor je, bi imsli prav, bolj od vas, češe ne bi bili od vas naučili te čudne in pcgabo-uosne zmote, češ, da bi mogla peščica ljudi poznati obliko življenja, primerna za vso bodočnost in za vse človeštvo, in da bi se dala ta oblika doseči s silo. C« je razlika med vami, gotovo ni v prilog vam, temveč njim. Oaailjajoče dejstvo je pri nj:h naprej to, da vrše svoje zločine z osebno nevarnostjo, ki je mnogo večja od vaše, a tveganje in nevarnost opravičuje marsikaj, v očeh mladine, ki je dovzetna za vtiske. Potem to, da so njih velika večina čisto mladi ljudje, ki je zanje skoraj naravno, da blodijo vstran od prave poti, dočim ste vi največ možje zrelejših let, stari ljudje, ki bi bilo naravno, da bi izkazovali zapeljanim mirno prizanesljivost. Naposled priča njim v prilog in v izgovor to, da — kakorkoli so njih umori ostudni — vendar niso toli hladnokrvni in dosledno grozoviti, kakor vaše Sliselburške trdnjave, vaša pregnanstva, vaša vešala, vaše streljanje. * . * * Tako ni mogoče živeti. Vsaj jaz nočem in ne zmorem takšnega življenja. To je vzrok, da pišem te stvari in da jih bom tndi objavil, koder jih bom mogel, tako po Rusiji kakor po inozemstvu — ker želim, da se zgodi to ali ono; ali da neha to miloveško početje, ali pa, da se razodene moja zveza z njim •in da me vržejo v ječo, kjer se utegnem jasno zavesti, da se te grozote ne gode zaradi mene ; ali še bolje — tako dobro, da skoraj ne smem sanjati o toliki sreči — bi bilo, da me oblečejo v vrečo in me pokrijejo s kučmo, kakor teh dvanajstero kmetov, in mi odmaknejo klop, pa si nato jaz sam s svojo lastno težo zategnem dobro namazano zanjko okrog starega grla. Ceiiii n f| S to številko stopi naš priljubljeni list »Štajerc" v 3. četrtletje VIII. svojega letnika. Da ne pride do kakšnega motenja v dopošiljanju, prosimo vse svoje cenjene naročnike, da poravnajo Čim-preje naročnino. Naročnina stane: Za Avstrijo na leto 3 K, na pol leta 150 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na leto K 4 50, na pol in četrt leta razmerno. Da je ta cena tako visoka, so krivi Košutovi vele-izdajalci, ki se bojijo „Štajerčevega" biča. Za Nemčijo na leto 5 E. Za Ameriko 6 E. Za vse druge inozemske dežele se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnina, katero naj blagovolijo naročniki čimpreje poravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papir plačan. Mi naprednjaki tudi ne iščemo dobička temveč nam i? edini namen, da izvršimo potrebno delo V prid ljudstva. To lahko refemo, da ni noben siovensKo pisani list tako odločno borbo proti ljudskim zatiralcem peljal, kakor naš „Stajerc". .,Štajerc" se ne ozira ne na levo, ne na desno, temveč dela edino in izključno za ljudstvo. „Štajerc" biča brez usmiljenja v&e, kar je ljudstvu sovražnega iu škodljivega. „Stajerc" hoče na gospodarskem polju zboljšanje žalostnih razmer kmet«, obrtnika in delavca. Na polju politike zahteva, da bi imeli delavni sloji isti vpliv kot gosposka. Na kulturnem polju pa zahteva „Štajercu čimveč izobrazbe za vso ljudstvo. To je naš nameni Edo ima pogum, da bi očrnil, osmešil ali zasramoval ta namen? Mi pravimo: Vero se 110 »me omadeževati b politiko ! Narodnost se ne sme zlorabljati t strankarske namene. Emet, obrtnik in delavec pa so večni steberi človeške družbe in brez njih, proti njih volji se ne s n> e ničesar več zgoditi. Z*.to pa ne sme manjkati , Štajerc' y nobeni hiši. Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se, agiti-rajte za nove naročnike. Ako vsak naših odjemalcev pridobi le enega novega naročnika potem pridemo do velikanskega števila naročnikov 3O.OOO. Potem pa nam bode tudi lahko ustreči vsem zahtevam, ki jih stavijo naši odjemalci! Na delo tore], naprednjakl! Uredništvo in upravništvo, Gospodarske. Sadite trepetilko! Danes spadajo vžigalice med najpotrebnejše stvari našega gospodarstva in prometa in vendar še živijo ljudje, ki pomnijo čas, v katerem se o vsem tem še ni nič vedelo. Kajti izdelovanje vžigalic se je začelo še le okoli leta 1850. Prej so si pomagali s kresilom, kamenom in kresilno gobo. Leta 1832 so izdelali na Dunaju prve vžigalice s kapicami iz klorovokislcga apna. žvepla in lima, ki so se užgale, če jih je kdo drgnil po papirju, ki je bil s steklenimi drobci potrošen. Potem so iznašli na Angleškem način, kako se dela iz kosti fosfor. Kosti, ki sestoje v glavnem iz fosforovo kislega apna in so kmetovalcu že davno znane kot fosforovoVislo gnojilo. se razjejo najprej z žvepleno kislino. Ta raztopina se spravi potem, pomešana z oljem, v velike glinaste re-torte in se tam popolnoma razbeli. Iz nje uhaja potem fosfor in tega ujamejo v vodi. Ta žolti fosfor je mehka, prožna zmes, ki se na zraku užge in pri tem izhlapeva belo, omotujočo paro, ki je zelo strupena, kakor fosfor sam. Vkljub temu, da je tako strupen, je bil najpriprav-nejše sredstvo, za izdelovanje vžigalic, ravno zaradi tega, ker se rad in lahko užge. Da je bilo izdelovanje vžigalic s takim strupenim fosforjem za delavce nevarno in njihovemu zdravju zelo škodljivo, to se razume samo po-sebi. Izprve se je vse to delalo navadno doma in z roko; počasi pa so se naredile velike tvornice, kjer opravljajo skoro vse to delo stroji. Takih tvornic smo v letu 1900 našteli po celem svetu okroglo 660. Čim več pa je bilo teh tvornic, tem bolj se je množila med delavci ona nevarna bolezen, ki je posledica zastrup-ljenja s fosforom in ki se imenuje učeno • fosforone-kroza«. Ta bolezen se kaže v tem, da začno počasi razpadati, vse človeške kosti in koščeni deli telesa ; zobje izpadejo, bolnika ščiplje in trga po vseh udih tako dolgo, da med najhujšimi bolečinami umre. Zaradi tega so začele vse države poskušati, kako bi se omejila poraba fosforja pri izdelovanju vžigalic in kako bi se izdelovale brez fosforja. Najprej so prišle iz Švedske vžigalice s kapicami brez žoltega fosforja ; zato imenujemo danes take vžigalice »švedske«, če so bile tudi kje drugje izdelane. Za izdelovanje takih vžigalic se rabi namestu strupenega žoltega fosforja rdeči fosfor, ki ni strupen in ki se na zraku ne užge sam. Ta fosfor se izdeluje iz žoltega na ta način, da se žolti zagreje v zaprtih posodah tako daleč, da ima 180 ° C. A tudi to je še nevarno ; da bi se odpravila ta nevarnost, se poskuša, kako bi se vžigalice izdelovale sploh brez vsakega fosforja. Vžigalice brez fosforja imamo že danes; za te pa moramo imeti. — 6 — posebno ploskev za užiganje in za to se rabi rdeči fosfor. Kapice teh vžigalic sestoje po večini iz gumija ali lima, klorovokislega kalija, žvepla, dvojno kromovo-kislega kalija, steklenega praška, rjavega kamena in za barvilo služi umbra. Ploskve za drgnjenje so iz dek-strina, amorfnega rdečega fosforja in žveplenega anti-mona. Tudi bomo kmalu imeli vžigalice, ki se užgejo ob vsaki ploskvi, dasi je tukaj treba še marsikake zbolj-žavc. Take vžigalice so seveda zelo »kunštno« sestavljene. V Bernu je leta 1905. zborovala konferenca za varstvo delavcev in ta se je posvetovala o mednarodni prepovedi porabe fosforja pri izdelovanju vžigalic. Nemčija, Danska, Francoska, Italija, Luksemburška, Nizozemska in Švica so fosfor že prepovedale. Avstrija ni pristopila k tej zvezi, ker izvaža mnogo vžigalic, ki so dosegle v letu 1905. cele 3'5 milijonov Kron in ker konkurenčne dežele -Angleška, Švedska, Norveška, Belgija in posebno Japonska nimajo take prepovedi. Uvedla se je samo stroga kontrola od strani obrtnih nadzornikov in uredile so se raznovrstne varnostne naprave po tvornicah, kjer izdelujejo vžigalice. Vendar pa se vsaka nevarnost ne da popolnoma odpraviti in število delavcev, ki zbolijo, je še vedno jako veliko. To vprašanje se že zaradi teda ne sme zanemarjati, ker dela v takih tvornicah danes nad 5000 delavcev. Zato hoče tudi naša vlada prepovedati vžigalice, ki se izdelujejo s fosforjem. Fabrikanti pa se izgovarjajo vedno, da ne dobijo v Avstriji dovolj prepetlikinega lesa, ki je edin les, s katerim se lahko delajo take vžigalice. Zato se je obrnila vlada rift po«:miezne deželne urade in gospodarska društva, naj delajo na to, da se bo to drevo bolj sadilo. Trepetlika (osika, topolka, Aspe, Espe, Zitterpappel, Popu-lus tremula) je zelo hitro rastoče listnato drevo po naših gozdih, kjer pa se navadno ne razraste do primerne višine, ampak ostane bolj srednje veliko. Ker ima lahko seme in ker poganja zelo gosto iz korenin, se trepetlika sama zelo naglo zaseje in hitro množi. Zemlje ne rabi dobre, proti mrazu je zelo utrjena in raste tudi zelo hitro, a ne postane nikdar stara. Kmalu ji začne stržen gniti in potem je fabrike popolnoma nerabna. Njen les je, ko je še mlad, zelo mehek in se da lahko vdelati; za kurjavo seveda nima nobene vrednosti, ker les zelo hitro zgori. A ravno zaradi tega je zelo primerna za izdelovanje vžigalic Rili bi morali imeti, da bi bili primerni za nove stroje, ki jih lupijo in kalajo, v premeru okoli 20 cm in v obsegu okoli 60 (62'8) cm. Ko je trepetlika tako debela in tako mlada, še navadno nima piravega stržena in je zato še porabna. Danes izdelujejo večino vžigalic iz smrekovega in jelkinega lesa, ker se stara kapica ne vžge tako hitro in se torej lahko čaka, da začne les počasi goreti. Pri novih vžigalicah, kjer pa se kapica s puhom užge, moramo imeti tudi les, ki se hitro užge, kajti sicer nam zgori samo kapica, les pa ostane cel. Večina trepetlikinega lesa, ki se danes poseka in proda, se rabi za izdelovanje papirja. Cena je primeroma taka, kakor za boljši smrekov les. Ravna se *s trepetliko v gozdu lahko in plača se nam zelo hitro, ker zelo hitro raste in rubi za svoj razvoj komaj polovico toliko časa, ko ga rabi kako drugo drevo, da se toliko razvije, da se potem lahko v kaki fabriki porabi. Ker se bo izdelovanje vžigalic gotovo še razširilo in se bo za to rabilo vedno več trepetlikinega lesa, še več pa potem, ko bo fosfor prepovedan, opozarjamo naše kmetovalce, naj se oprimejo tega dobičnokonosnega drevesa. Gospodarska-kemična deželna preiskuševalna postaja in postaja •/& varstvo rastlin v Gradcu. Dr. J. Mayerhoter. Učenec iz dobre hiie z zadoštuioto šolsko ia>braorni liferant v Briizu št. 227 na Česketr. Priporočamo fabricate te firme najtooleje. Izvrstno btogo 1 Dokaz temu, da ie firma z zlatimi in srebrnimi kola4& XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Častna izjava! Jaz Johan ViSSenjak obžalujem, da «em gospoda Ignaca LeskOSCtiegg v Brecon ca v Halozah, pri katerem sem bu kot natakar naložben, dne 28. maja v njegovi krčmi na časti žalil. Prosim ga za odpuščanje in se mn zsbva-ljnjem, da je kazensko tožbo proti meni umaknil. s« Johan Vissenjak. (ob živinskem sejmišču) naznanja slavnemu tbiinatvn, tu bode 4. si! gnita t. 1. na novo gostilno »tvoril. Priporoča došlim posestnikom to avojoj gostilno, v kateri bode točil dobro marčno pi' in izvrstna završka vina (g. Micholit&ch). Skrbel] bodo tndi za vedno dobro gorko in mrzlo kn< hinjo. Istctako je pri gostilni douti velikih hlevov za živino. Na mnogobrojni obisk vabi E. Blaschitz 580 gostilna ob živ. sejmišču. Novi žepni daljnogled s kompasom in zrcalom se :'-apre, > itli se zelo dale*, tudi povečevalno steklo in zrcalo ter zrcalo za oko. I-ahKo za nositi v Žepu. komad samo K 1*50, 3 komadi K 4~—, Ako ne uopade denar nazaj. Posije po povzetju ali naprej", plačilu. C. in kr. livarni liferant Hanns Konrad razpošiljevalaa htta BriiX št 1365 (Češko) /-aslonj in franko dobi vsakdo na jahlevo moj glavni cenik z ne d 8000 podobami. 533 m Prodam dve novi hiši v Koprivnici na Hrvatskem. Eoa na ulico gle-deča z 2 neboma iu v klnč 3 sobe, ima 3 partije. Hiša d» dvoru ima 3 ecbe, 2 partije ped istim podrum ter eno dervnrnico z 5 predddov iti. Vrt ima 87 komadov vočkah raznovrstnih radicih velikih. H ša je pokrita z črepom ena in druga, iitotako drevaruics. Površiua cc!C;-a grunta znaša 1.126 m2 in ima šo 5 poslopij. Hiša je prikladna za pivovarno, kremoj prodajalno, za gospcdsrje, za umirovi;e;>eg» gofpoda. Cena ji je 19 tisoi kron in (te dobi n« edpteček 6 tiaoč kron, oaialo pa je plačati. Torti prodam no*o urejeno tiskarno in knjigoveznico,-n»..od-plaček. Vpraša ee pri laafuiku Ivanu, Kuzmič V Koprivnici na Hrvatskem. 538 Tovarna za poljedelske stroje LProsch-avCelovcu priporoča izboljšan« vltale (Gopei) mlatilnice i najnovejšimi tečaji (lagerji), '"»ko tekoče. Dslje stroj« za rezanico delati, trijerje in mline za šrot Kupcu se postavi vsak »troj na njegovo 'telemično postajo prosto. Prodaja m tudi na obroke, ceniki se posjljajo poitniM prosto in zastonj. Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ufi«. go vina M z mešanim blagom dobio ir|oča, združena m s trgovina z lesom, v lesno-iiiduatrijsk&n; kraju epodn^e Štajerske se, zaradi bolezni s |. prosincem 1909 z zalego blaga ali brez nje preda. Vpraša »s pod štfra „HolzindU8trie 1909", t-a onravništvo „Štajer«a". Dobro Moča kovačnica z dvema ognifiči ia k nje pripravnimi atroji na Todno moč (mit Waeserbetrieb), tik deželne ceste, l1, nre od kolodvora Bleibnrg, ne odda na 6 let aii Se dalje v najem (Pacht). Več se izve pri kovaškemu mojetm Gašper Kuschnik, trg Grebinje (Gnffen) Koroško. 515 Moja svetovno znana garnitura za briti št._8730 v lepo politiranem lesenem kostmi 20 cm. dolga, lt» cm. Široka, se zapre, sr- calo z» briti se premika. 1. Britev I-a Solingcr srebrno jeklo. Eno votlo bruScno, za vsako brado primerna in gotova za rabo. 2. Dobro jermen za brusiti. H, J doza mase za brusiti. -i. 1 doza antiseptičnega mila za briti. 5. 1 zaniklani piskeriek za briti. 6. 1 cepič zzaniklanim drza'om in košta kompletno Prima-kvaliteta samo 5 kron samo. Ista garnitura, ali britev z varnostno pripravo za nevajene (raTijenio izključeno) z navodilom K "r60. Najboljše mastno za rezanje las 1-a kval. K 5*80. Il-a kval. z odprtim peresom K 4-80. = Garancija: Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. ; PoSlje po povzetju ali naprej-plačilu c. ia kr. dvorni liferent HANNS KONRAD razpoSiljevalna hiša Briix (t'1367 (Češko). 535 Zastonj in franko poSticm po zahtevi glavni cenik z nad 3000 podobami. OOCCOOOOOGOOGOOOOOOO Išče se cije zmožnega, joHnega najemnika za mali gO K pO 8 Ki umetni mlin • z 2 valjčkoma, 1 franc, mlinski kamen, maSina zasiiaženje in vae dingo. Turbine 12 H. P., menjajoča voiina root?, električna razsvetljava. Prodaja moke v mlinu; acanoianje. Latna najemnina po »poruznmljenjn. Najemnik mora znati oba jezika. Najemije se lahko takoj. Ponudbe na naslov Freiherr v. Cnobloch Sutsverwaltung in Sannegg bei Frasslau Unter-Steiermark'. 529 Red Star Line Antwerpen Prodaja sadja! v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra hrana. — Izbama oprava, na ladji. — Nizke vozne cene 103 pojasnila daje Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ijubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. Na državno-grofovBki pl. Herbei-stein-nui dorceiii V Ptuju ia WurmberijU proda «e večje množine a&dja (večidel jaboljfea) od sado-nosnika. Pojasnila daje "skrbništvo domene V j PtUjU. o! Zahtevajte "I s čez 1000 slik CBI1IK brezplačno. Garancija več let. Za neprimerno denar nazaj! Prava srebrna rementoar ... K 6*51) „ „ dvo ni mantelj . „ 9"— „ nikel rementoar..... „ 3-— „ železniška Roskopf . . . „ 5*— n patent precisijska Roskopf „ 6*50 Srebrne verižice....... „ 2 — Stenske ure......... „ 2-— Budilnice........... „2-40 Ure na pendclj (Schlagwerk) . . „ 7-— 1-i kar. zlati prstani...... „ 4*— Zahtevajte cenik zastonj! A. KIFFMANN fabriška zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga 512 MARIBOR P. I. Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjen]!! neprijetnega za-masenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebav Ijeuju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice tezmernosli, nspačne- di-jete. prehlajenje, zamašenje, sestava preobilne kisline n. p. jSodbreunen", napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani m zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner * Pragi. SV2rilO 1 V*' "k" I8v'"Gute Existenz«, poste restante, Lavamund, Koroško. 452 .''i,. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin J« s, fiaiifl's nasled. t (Štajersko) samo pravi je le Thierry-balzam t zeleno nuno kot znamko. Najmanj se posije 12/2 ali 6/1 alj patent potna družinska steklenica K 6—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-maziio Najmanj se pošlje 2 doze K 3*60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana* kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodca, krču, kaSlju; hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naroči« in denar: l »Merry, apoteka k angeij-.arnhn ? Pregradi pri Bogateč Zalege v lajvečih apoteka«. 297 Vozičke za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok Sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. . Cene so nizke, vozički so lično" in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitseli, trgovca v Ptuju. Novo zidana, dobro idoča kovačnica z vsem drugim ter separatno stoječo novo zidano sta-novalno hišo z lepim sadonosnikom, nekaj zemljišča ter gozd za sekati, se zaradi bolezni in starosti posestnika proda. Veliko zaslužka, ker daleč naokrog ni konkurence. Vpraša se pri lastniku g. Peter Fister, kovaški mojster, Leibsdorf p. Orafensteiu na Koroškem. priporoča najnovejše vitiile inlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler_ za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mali, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdelieurechcu) za mrvo obračati, Stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske Sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in _________garancijo. — Cenik zastonj in franko. 433 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo iz-vrstijeat že več nego 30 let, se mi j* posrečilo iinajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanjn brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluj«, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstra-njnje praljaj in vsake dru;: kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvalni«. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, a lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Turišic m lekarnar v Pakracu »tev. 200 v Slavoniji. Doseženo fe da pride vsakdo za malo denarja do dobro idoče nre. ako J« kapi pri meni. Zahtevajte zato pred nakupom moj bogato ilustrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo iakoj zastonj in poštnine prosto. Htttl-nn K 3-50 i K 4— I Švicar-:!:.-* ura 6*— Srebrna rementoar K 8-«» Sr-i>rna Roskopf K 11*— 7:a u tUti z bu-dilnico K 7'20 z Slagwerkom in budilnico K 9'80 zgodbo (2 komada K 13-80.) flldtljb K K-50, - budilnico K 12-30, t Slag-werkom na pot in cck> uro brez budilni«Kl0 5O, gre 11 dni K 14-60. aiM K 290, sveti po noii K 2-30, budiltiic:. z dvojnim zvoncem K 3.80, sveti po noči K 4-20, NajveCja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpošiljatev vsakemn zasebnemu knprn Za vsako uro 3 let.a pismene garancije. = Si rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. ===== Prva fabrika ur v Brux HANNS KONRAD, e. in kr. dvorni liferent Briix 1363 (Češke). B31 V ptujskem mestnem soparnem kopališča n dobijo odsihmal kopele S hlaponom po slede-olfc. jnko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I Mri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ■h Vili uri predpoldan za 60 vin.;. (30 krajcarjev.) 3n Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). 44 D17D Jos. Kasimir trgovina z mešanim blagom nasproti W. Sirk'S Nfl. in lilijnlka nasproti ininoritske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, mate-rijalnem, barvnem, galanterijskem, kratkem in reznem blagu, NT- 80°/, Jesihovo kislino, "SMa laško, bup.i.o in namizno olje, vse vrste moke, rižii. kave, čaja. Novost!! v Novost!! Seme za rdečo deteljo," endivije in brazilsko salato, Lukulus ter krmno apno za svinje, žganje v steklenicah ter vse drago pri najboljši in najcenejši postrežbi. Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne *9S^&&te kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, —i kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: n ■ ■ » . » P. Juri&ica, K8 lekarnarja v Pakracu St. 300 (Slavonija. Se samo plača! S dni na pokaš noSljem mojo pravo, fmo zaniklano prinia-solinger musinii za rezanje las glasom določi* mojega glasnega kataloga nrez rizike za naročiteija, da vsakogar prepričani o nedoseženi solidnosti in stabilnosti iste. Moja masina za rezame las St. 9150 je ^)'f narejena iz I a Solinger-jekla, naj-5=' i fine)Se zaniklans, ima 36 zobov, 2 ""-=( I fesa'nika (Aufichiel>kamm)za 3 vrste ?M rezanja za dolgost las 3, 7 in 10 mm., z dvojno Sravbo, varnostno pripravo in rezervnim peresom v finem kartonu z navodilom da zamore vsakdo, tudi nevajeni, takoj lase strici. Kompletno K 5'S0, ll-a vrsta z odprtim peresom kom* pletno K 4-80. Ta masina se plača sama, pesebno v druž:nah z otroci, ker so troski ie v četrt letu poplačani. Masina za rezanje brade samo I-a kvaliteta zamklana 1 mm. reza K -V—. Škarje za konje in pse, velepotrebno za posestnike konj in psov K 5-50. Prava Soiinger-britev. Za vsako mojo britev prevzan em polno garancijo, ker so vse iz najboljšega angleSkega jekla kovane, z roko brtSene, ojstre do skrajnosti in gotove za rabo. Stcv. 8701. črno pobrano držalo '/. vot'° ->ruS- v etuiju K l-70 , K702. , „ . '/. i, « „ „ 8 20 „ 8706. ,, „ •/, B , „ 2-80 , 8707. „ „ .'/■»» -.• S-60 Največja izbera v britvah, jermenih, kanienjih za brušenje, piskercih za kriti, mašin za rezanje las itd. najdete v mojem glavnem ceniku z 3000 podobami, ki se razpošilja po zahtevi zastonj in franke C. in kr. dvorni liferent HANNS KONRAD razpošilna hiša Itrtix šlev. 1366 (Cflftko). 534 Varstvena marka ,.Anker,; Liniment Gaspici coiiip. nadomestilo za anker-pain-expeller je znana kot odpeljajoče, Izvrstno In bolečine cdstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2'—, Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v Skatljah z naSo varstveno znfniko „Ankefu, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ..zlati le?" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptaja zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žag« vsakemu v porabo. Vsakemu m les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-zaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 v Ameriko priporoča generalna agentura in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-' New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, t velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5'/» do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura In Oktreteg & C«. 28 Aeachengraben Baael (Švica.) 293 Dobre harmonike K 480 = 50.000 komadov prodanih. = Brez niliiiiiskih izdatkov! Garancija. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Štev, 300»,' lOtastnov. 2 registra!/ A 0A 28 glast v, velikost 24X12 cm. r» T °" Štev.657'/..10t(stnov, Iregi tcrljf C.Oft 28 glas., velikost 30X1" cm« O £N Štev. 656'/,, 10 tast, 2 registra l/ G. Jfl 28 glas., velikost 30X15 cm. "W ™ Štev. 305»/,. 10 last., 2 registra. I/ C.% 50 gla«., velikost 2*X12 cm. i\ U *U Štev. 66B»i>i t«*aji . kotebar«« tcukmj«, 4a jih je mttM gos* porsaoi hakulaa, •troj« za parjenje krme, p«S aa stadil&e koti« m «e kaMtijske stroje w4el»j« ia m.-.poliJjr« v ujnoejttk, ««llk«VMUi tMUat "—"••n- PH. MAYFARTH * Co., DUNAJ 2JI Tafatrstnwwit X. tMt'sd—, kmetyaklk strojev, Uvarae in pswrno ftsJisto. t>«t