s# do ^ bor^' & o0 iim» •ali ^ do#' V tf® ■V0 ke <* K sl# >r# jSP(t toK^ tel# si# j# Jftilt# »ej *V 10 * ju #* n^. y rt na P** ti % p i ^ # ecy- rt % % ,y PRIMORSKI DNEVNIK *°bbta^0as P,'ai'rana * gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. St. 201 (7395) TRST, sobota, 30. avgusta 1969 V ZNAMENJE PROTESTA PROTI DOBAVLJANJU AMERIŠKEGA OROŽJA Mimi Palestinski komandos prisilil potniško letalo da je pristalo na letališču v Damasku «Boeing 707» je bil namenjen v Tel Aviv Na njem je bilo 114 oseb - Libanonske oblasti niso privolile na pristanek v Bejrutu ,^SK, tliudrT- ^9' ~ Komandos lestino6 -H*® za osvoboditev Pa-Oieriv/ J® danes prisilil letalo a-Atapi® ^ružbe «TWA» proge Los Tef a • ~~ ^ew York — Atene — Kih, ’'lv> da je pristalo na leta-£amasku. Na letalu tipa nov iv? I?7>> ie bil° dvanajst čla-L ^adke in 101 potnik. lišče ,zaPUstilo rimsko leta- lo v ?4Um,cino °d 14.09, namenje-bačn» 6ne' Ko je bilo v grškem nem .f1, Pr°storu, so na kontrol-bili ta*Pu atenskega letališča doda nS(?°k0dl()’. Pilota, ki je dejal, siljen bo Priatai. ker je bil pri-B i sPremeniti smer poleta, prot, l®. se je nato namenil bilo J .Jrutskemu letališču. Ko je tu , 'zraelskem zračnem prosto v o ®e iz Tel Aviva dvignili rij r K, dve izraelski lovski letali Prisi|ita ,jski pogon, ki sta skušala bi n‘|‘ Jetalo družbe «TWA», da so j, ,v Tel Avivu. Tedaj pa din • ,sk> piloti slišali po ra-Snelef -ns^ 8,as' ki jih je v slabi bližair.ClnJ °P°zoril, naj se ne pri-ktrelili ’ *er di sicer letalo raz-se j,, : Glas je tudi povedal, da ta *e‘ala polastila cljudska fron-znamo ■ osv°boditev Palestine* v dobavi^'6 Protesta proti ZDA, ki torn. »al° svoja letala tipa «Phan-S traelu. »a je nato skušal pristati se jjjirutskem letališču, vendar *o n.,’ da libanonske oblasti ni-% 171 dovoljenja za pristanek. Pristal';1 (P° ital. času) je letalo K0 0 na letališču v Damasku, let^o S° že vsi potniki zapustili di (j0’ le prišlo v komandni kabi-dih . eksplozije iz še nepojasnje-di rokov. Vest je potrdila tu-uVSka tiskovna agencija svoboditev Palestine*, v katerem prevzema organizacija nase odgovornost za akcijo. Poročilo trdi, da je bil namen akcije »aretirati nekega potnika, ki je odgovoren za smrt ali trpljenje mnogih palestinskih mož, žensk in otrok*. Imena tega potnika niso objavile, pač pa je fronta sporočila, da se bo moral zagovarjati pred palestinskim revolucionarnim sodiščem. Poročilo dodaja, da bodo z drugimi potniki dobro ravnali in da jim bodo omogočili odhod v kraje, ki si jih bodo samo izbrali. Danes ponoči bodo potniki prespali v nekem hotelu blizu letališča, jutri pa jih bodo z avtobusom pospremili v Bejrut. Današnja akcija palestinskih komandosov spominja na podobno, do katere je prišlo v noči med 22. in 23. julijem 1968. Takrat so letalo izraelske družbe »El Al», ki je bilo iz Rima namenjeno v Tel Aviv, prisilili pristati v Alžiru. Tudi tedaj je »ljudska fronta za osvoboditev Palestine* prevzela nase odgovornost za akcijo. Kot je znano, je prišlo tedaj do precejšnjih diplomatskih zapletljajev, posebno ker Izrael nima diplomatskih stikov z Alžirijo. Tudi sam generalni tajnik OZN U Tant je moral posredovati, da so se potniki lahko vrnili domov. PRIPRAVE ZA «MALI ARABSKI VRH Jordanski kralj Husein se danes sestane z Naserjem 5* / Uničil’ ' .trdi, da je eksplozija toča . kabino. Ista agencija po-Pinsli aa se je neka potnica fili-letaii, -Modnosti ranila, ko je na letala U* Poskusila skočiti z okna hišnico Zensk° so odpeljali v bol-Ql ,v Damasku, fe ameriške družbe «TWA» biki Vij’ ".a. so trije oboroženi pot-k^ti M-* - pilota k spremembi bosti s ^ znano, katere naroa-bjitpi ,°’. zdi se pa, da je med tiki i„, , neka ženska. Med pot-elcev ie tudi štirinajst Izra-katere so v Tel Avivu |S 6jjžki državni sekretar Wil-. sir<* ers ie nemudoma povalja ui. 0 vlado, da sproži takojš-VH n-fPe za vrnitev letala in - Potnikov. objavil za o- Kairo je zvečer »ljudske fronte Štiri ure posvetovanj med Callaghanom in severnoirskimi predstavniki LONDON, 29. — Britanski notranji minister Callaghan je imeil danes na gradu v Stromontu štiri-uma posvetovanja s severnoirskimi vladnimi predstavniki. Posvetovanje so oanačdli za «zelo koristna«. Po zaključku sestanka Je bilo objavljeno sporočilo, v katerem se napoveduje ustanovitev posebnega organizma, ki bo obravnaval pritožbe državljanov proti oblastem, ter komisije, ki bo skrbela za odnose med katoliško in protestantsko skupnostjo. Eden od ministrov severnoirske vlade bo imel posebno odgovornost pri odnosih med dvema sikupnostdma. V Londonu je glasnik zunanjega ministrstva izjavil, da britanska vlada ne namerava razpravljati z dublinsko o morebitnih spremembah statusa Severne Irske ali o problemu meje med Severno Irsko in republiko. KAIRO, 29. — Jordanski kralj Kuseiin je dospel danes v Geddo, kjer se je sestal s kraljem Sau diove Arabije Pelsalom. Jutri bo Husein odšel v KKairo, kjer se bo z egiptovskim predsednikom Naserjem pogovoril o razvoju položaja na Srednjem vzhodu po požigu jeruzalemske mošeje Al Aqsa. Na srečanju bo govor tudi o koordinaciji arabske dejavnosti proti Izraelu. V ponedeljek se bosta Naser in Husein udeležila napovedanega ((malega arabskega vrha», na katerem bosta prisotna tudi iraški predsednik Al Bakr in sirski predsednik Al Atasd. V tej zvezi piše danes kairski list «A1 Ahrami), da bo eden od glavnih argumentov diržav. Kot je znano so o tej konferenci razpravljali že na kairskem zasedanju arabskih zunanjih ministrov, ki pa so raje sklenili sklicati vrh vseh islamskih držav. Istočasno z ((malim arabskim vrhom« bo v ponedeljek v Kairu kongres palestinskih odporniških oigandzaoij, na katerem bi morali izdelati skupno protilizraelsko strategijo vseh osvobodilnih gibanj. V številnih arabskih in islamskih državah se medtem nadaljujejo demonstracije in protesti proti poži- Člani posadke sestreljenega helikopterja so še živi Ameriški helikopter je bil sestreljen 17. avgusta nad Severno Korejo PANMUNJON, 29. - Trije člani posadke ameriškega helikopterja, ki so ga severni Korejci sestrelili 17. avgusta, ko je bil v severnokorejskem zračnem prostoru, so živi, vendar sta dva od njih težko ranjena. Sporočilo je dal general Chun Cun Lee, šef severnokorejske delegacije pri mešani komisiji o premirju, ki se občasno sestaja v Panmunjonu. General je odgovarjal na vprašanje o usodi posadke sestreljenega helikopterja, ki mu ga je postavil šef delegacije OZN, ameriški «marinec» general Arthur Dams, na današnjem zasedanju komisije. Severnokorejska predstavnik je dejal, da sta kapetan David Craw-ford in letalec Herman Hoffstat-ter v zelo resnem stanju, medtem ko je maršal Malcolm Loep-ke samo laže ranjen. Glede morebitne osvoboditve treh članov posadke je general Lee dejal, da bi Severna Koreja utegnila vzeti v poštev to možnost, če se bodo ZDA uradno opravičile zaradi POLEMIKA O PRVIH UKREPIH PO RAZVREDNOTENJU FRANKA Minister D^Estaing: «Zmanjšati notranjo potrošnjo in povečati izvoz v tujino» Omejitev kreditov za nakup pot rosnega blaga bo prizadela izključno delavce Francoska industrija ni v stanju povečati proizvodnje za izvoz - Napad obrambnega ministra Debreja na politiko predsednika republike Pompidouja zasedanja možnost sklicanja kon-1 dlo spopadov z izraelskimi vojaki, ference na vrhu vseh arabskih | ki so demonstrante razpršili. A1sa kršitve severnokorejskega zračne-’ ga prostora in če bodo podpisale dokument z zagotovitvijo, da se kaj takega ne bo ponavljalo. Kot je znano, trdijo v ZDA, da je helikopter prekoračil mejo med o-bema Korejama po pomoti. Tudi v samem Jeruzalemu je nekaj stotin mladih Arabcev priredilo danes v stari mestni četrti protestno povorko. Prišlo je tudi PARIZ, 29. — Francoska vlada hoče na vsak način povečati izvoz industrijskega blaga, tako ugotavljajo vsi politični opazovalca v Parizu, ki pravijo, da so ukrepi, ki 1 ložaj Francije. To dokazuje pred-so bili že sprejeti in ki jih bodo vsem dejstvo, da je vlada skleni- v vladi dokazujejo, kako resen je danes finančni in gospodarski po- sprejeli v prihodnjih dneh v zvezi z razvrenotenjem franka, usmerjeni k temu cilju. Po drugi strani pa se ne strinjajo z načinom, kako vlada namerava to izpeljati. Tudi v sami vladi obstajajo raz lična stališča, kakšni in kateri u-krepi so najbolj primerni za rešitev gospodarske krize. Samo dejstvo, da je včerajšnja seja vlade trajala pet ur in za katero je bilo poprej napovedano, da bo kratka in da bo imel na njej minister za finance ((krajše poročilo«, v resnici pa se je razvila obširna razprava, dokazuje, da se nekateri ministri ne strinjajo z načrti predsednika republike, predsednika vlade in finančnega ministra. Pri tem je treba omeniti, da se nekateri ministri ne strinjajo z drastičnimi ukrepi, ki jih je napovedal finančni minister, ker vidijo v tem nevarnost ostrih delavskih borb za tmiiiimimimiiimminmim...................................................................... ODPRTJE SPOMENIKA - MUZEJA V BANSKI BYSTRICI Husak še enkrat opravičil vdor varšavske peterice medtem ko je ljudstvo vzklikalo Dubčku in Svobodi Na seji predsedstva KPČ naj bi se Svoboda uprl vsakršnim političnim procesom ■ Novi incidenti v Brnu med pogrebom neke mladoletnice, ubite med demonstracijami ob obletnici sovjetskega posega v ČSSR PRAGA, 29. - Ob vzklikanju «Dubček - Svoboda* so prebivalci Banske Bystrice sprejeli včeraj državne in partijske voditelje, ki so stopali na tribuno pred spomenikom — muzejem v spomin padlih v slovaški vstaji leta 1944. Poleg Husaka, četnika, Sadovske-ga in Colotke je na svečano tribuno stopil tudi Aleksander Dubček, pred njim pa Svoboda. Tema so ljudje dalj časa vzklikali in niso pustili predsedniku slovaške vlade Colotki, da bi spregovoril. Na tribuni so poleg češkoslovaških voditeljev bili tudi predstavniki varšavske peterice, podpredsednik vlade SZ Mazurov in general Konjev, ki je poveljeval sovjetskim oddelkom, ki so osvobodile Češkoslovaško izpod nacističnega jarma. Po odprtju muzeja so s tribune .....n "uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHMttiinHiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiimmiimniiimiiiiimmiiiuimiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiniMHinjiiiianiiimiii NA ČLANEK V VČERAJŠNJI «l!NITA* Eiorgio Amendola za vstop komunistov v vladno področje S®o ^ ~ Članek, ki ga je Arnendola objavil včeraj ^iriig t ’ je naletel danes na Kornentarje zlasti v socia-„ * republikanskih krogih, ptrjj / elanku je Amendola od-LRa L a ^mev svojega članka, ?*>iei naPisal 21. avgusta ob otavi Palmira Togliattija -^6*. V naslovom »Stranka v včerajšnjem članku p>a v7>h n„ Ugotavlja, da v odgo-jMijp a nJegov prvi članek pre-vršla u^erjetna zahteva, d-a bi L siw0mun«ti čna partija konč-svoj značaj, da bi '0vala v razpravi o Vdržave. Ni, ^jšnjem članku Amendola j na severu in na jugu, v l ta j I1 . na Podeželju, v tovarnah ki J. raste enotno gibanje bor-lr? °krog sebe tudi nove St a Francozi so očitno P°e pf A Boignyja, zadnje votiiv° rf neodvisnostjo so to o- na in je kazale. Izidi so biti s)8, celo za afriške raznier*’ so volitve postale s*°)0ii dodatek politični b« nekem okrožju, kjer,Jiil>,L vpisanih 1500 volivcev volilo le 55, pri objav’ ,g v pa so izvedeli, da j*b odst. volilo za Boignyl®je tjv Boagnyjeva stranka bila vse razpoložljive, ki so bili dodeljeni Sedeži v narodnem P ,eI)i % ništvu so bili porazdeli Ip kole; 8500 belcev j? d* zboru 18 predstavni«0 0f K milijona in pol Afri^0v, l. 82 domačih nrorfsta smo nje ln bratstvo; en««--tfgp-. vidno ni mogel Nevarnost za . naP vpliv je prihajala iz .j5fce L nejših sosedov, iz Ma“Jj.p^| deracije ln Iz Gvineje tekmeca je Boigny Ael \ z ustvaritvijo zveze „ nln z Dahomeyern, F; Nigerjem. Med osnovn\,ji)iP čeli te zveze je bil» ‘m tir francoskega sodelova‘.J0|)ff* Izstopajoči položaj ® ščpnf* nhnlp IH i« L)!'1 ščene obale, ki je srce in trebuh zverf'p tem ko so bile ostal®.^ jine le udi. delovna ^ (NadaljevanJ« s N s 'S s \ s s s % N S s s s s s S $ ttHODNONEMŠKE STRANKE PRED VOLITVAMI S temi programi se predstavljajo J zmernih do skrajnih zahtev, celo 5 Hitlerjevega «velikega rajha ^Publika Nemčija je po-m,v ospredju: pripravlja se na entame volitve, ki bodo v jjS~ru- Na teh volitvah bo eno 0y ^Vprašanj, vprašanje odno-obema Nemčijama ter tiT* odnosov Zahodne Nem-Ifoi ^?v’jetske zveze in drugih jjj^jrsavsikega pakta. Stališča trarfr stJan^ do teh vprašanj bjt v poleg tega imamo to-i lato • Nemčiji opravka še krQQ J®enovano izvenparlamen-ie ||oJvzlrVr0pe' Trudd* se bomo, e> ^merjene v tej smeri, k(Ji?. vadaljujemo tudi t> bodo-'dL.,1. P^aionalni interesi nam kHj.^eio, do se zabarikadira-tio j. "Obodom in Vzhodom. Za J#je („e ° sta neobhodni sodelo-K km ^Razumevanje z Zaho-*-'■ tudi stiki z Vzhodom. O- iikj • življenjske sposobnosti cesj , svoboda uporabe dostop-l Nai’ U mestu’ morata biti %, l.56 zagotovljeni. Zahodni pri Juoral biti važen dejav-SkihKboljšanju političnih, eko-ri1 kulturnih odnosov med lHio* • Nemčije. Trajnejša Sta, °Cna evropska politika o-%t ter interesi držav- v 3 efl delov Nemčije zahte-,~mo °dnosi med Zvezno re-SjL. ^nčijo in Demokratično Gfeig J*emčijo izboljšajo. i -™0. to, da vodilni organi i, rePuhrfW*'st”dne stranke Zvez-S ren! i.v Nemčije in Demokra-Nemčije niso pri-? uj otopiti v odkrita pogaja-Siijj Realizacijo odnosov v i reni,k!-iteve vlade Demokra- l>enoSVa priznanJel dT,iaV~ a‘hiicf; stl ne predstavljajo ?®Ca deleža za ureditev i ‘e bon^ obema Nemčijama. č%faT°tudi v bodoče trudili, y hem J^nose med obema de-S oho* e 'odtalimo* in zmanj- St°iečo naPetost- Jelico v odnosi med Zvezno i..’»pi1*,,.Nemčijo in Demokratič-Sitj J10 Nemčijo se morajo se ? “krepiti. (t-'*!trebfrlrno Izvesti pogoje, ki *5i h?1.20 sporazumevanje na V bonf U sporazumevanje na S*?1 Joj;/-’ k' bo zagotovilo norije ule med obema deloma J4 iti v resnici ne predstav-SjsT^oda. ^ je tn1Se zahodnonemški dnevno (Wgram» CDU, torej Kr-l^2ji?kratske unije na k™1' »Sij*? j?0., Premostiti razdelitev \k^škr-m'Vr°Pe' Zahtevamo, da L? So , u narodu prizna pra-kjd Odločbe, da bi vsi jftoLrf 1 Ponovno živeti sku-V eni in edini državi. t? obstoječo na- •n tini °l>ema deloma Nem- *'S tint- aeioma i\em- nSiavitl vse- da bo življe-kj>. p.- razdeljeni deželi bolj j? pQn Pravljeni smo o tem jS „ “Vanja z odgovornimi 0fu.9em delu Nemčije. %^nat,0 nčeni niti Priprav Demokratično repu-IjtPoihoaf' J^ieno Priznanje bi V 'n DrH k uresničenju miru. C»njjT^Mt sta nedeljiva. Ojie ^ ^okratične republike V^Oa n nasprotno volji CTfei, *?r°do in bi zapečatilo Bil° W tudl v t,0on ■ Berlina. V ?Qs(o&?r bomo brezkompro- a°^!‘ pravice izgnanih DniivPhove domovine ter \Snz'tlčnih beguncev. Išče-\ jtittij sporazumevanje z vse-^!ef)p; zfl°dnimi sosedi. To se V*« J . Ponaša V« mei„ na'so na poijsko. \,^°konA Pasproti vzhodu se V doh(Ht‘ samo z mi-*$rodaib0‘ ki W i° sprejela j^ ^v°bodna demokratična stmii Program pred vo-W„„a. za volilno kampa- V Huna Je zabeležil «Frank- “ taMe; ^ ^Zik^i7sestavlieni te Zvezna republi- '» ka Nemčija in Demokratična republika Nemčijo, ki imata svoje specifične medsebojne odnose. Politični sistem v Demokratični republiki Nemčiji ni v skladu z demokratičnimi dojemanji, z demokratičnim programom Svobodne demokratične stranke (FDP), toda ne glede na to dejstvo, se Svobodna demokratična stranka zavzema za to, da naj bodo odnosi med Zvezno republiko Nemčijo in Demokratično republiko Nemčijo sporazumno urejeni, da bi se na tak način izognili medsebojnim trenjem. Svobodna demokratična stranka (FDP) je izdelala svoj načrt takšnega sporazuma. S tem sporazumom bi se določilo, da bi se nemški državi v svojih medsebojnih odnosih ne smeli medsebojno smatrati kot tuji državi. Zvezna republika Nemčija in Demokratična republika Nemčija bi se odpovedali uporabi sile pri reševanju medsebojnih sporov, s čimer bi se uresničili osnovni pogoji za miroljubno sožitje. Bodočnost zahodnega Berlina se ne more zagotoviti samo s subvencijami, podporami, še manj pa z emocijami, s čustvenimi izlivi. Kot dopolnilo jamstvom zavezniških sil bi sklenitev določenega sporazuma med Zvezno republiko Nemčijo in Demokratično republiko Nemčijo morala pripomoči k trajni rešitvi berlinskega vprašanja. Številčno manj pomembno gibanje ADF, to je «akcija za demokratični napredek», je strnilo svoj program na naslednje: Mi se zavzemamo za priznanje Demokratične republike Nemčije in obstoječih povojnih meja. Sam sporazum nam nalaga, da se sporazumemo s Sovjetsko zvezo in z ostalimi socialističnimi deželami. Takšna politika miru je odločilni dejavnik našega obstoja. Ta politika nudi narodom Evrope možnost, da sami odločajo o svojem družbenem razvoju. Če je program številčno manj pomembnega, politično pa resnično naprednega gibanja ADF program, ki bi dejaasko mogel privesti do miru v tem delu Evrope, pa je program, kakršnega propagira neonacistična NPD (Nacionaldemo-kratska stranka Nemčije) nekaj svojevrstnega, točneje povedano nekaj »logičnega*, če upoštevamo dejstvo, da se NPD ima za dediča Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke in propagira tudi sistem, k', je bil v veljavi v času, ko je Nemčiji ukazoval Adolf Hitler. Si*, cer bi ta stranka ne predstavljala kaj resnega, čs bi pri deželnih volitvah ne bila napredovala, tako da predstavlja že malo manj kot deset odstotkov zahodnonemških volivcev, ki imajo za seboj močne finančne sile. Sicer pa prepustimo besedo nemškemu časopisu »Frankfurter Rundschau*, ki je program NPD za sedanje volitve prikazal to kole: Obnomtev nacionalne enotnosti nemškega naroda, rešita razcepitve Evrope in zagotovitev miru na svetu so nespremenljivi zakoni nemške politike. Nacionaldemokrat-ska stranka Nemčije svečano izjavlja, da se nemški narod za nobeno ceno ne more odpovedati svoji zahtevi po državni enotnosti. Ne dopuščamo razveljavljanja muen-chenskega sporazuma (gre za sporazum iz leta 1938). Nočemo se odreči odvzetim nemškim ozemljem, ne pristajamo na priznanje Demokratične republike Nemčije, odklanjamo vsako omejevanje pravic vsega nemškega naroda do glavnega mesta Berlina. Krzneni plašč iz soboljevine, ki ga je izdelal Bertoletti. Kroj je izdelan v obliki črke «V», kar zadeva gornji del, spodnji pa je raven. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Najboljša nova dela tržaških likovnikov Razstava tržaških upodabljajočih umetnikov v galeriji Barisi, nam s 50 slikami in nekaj kipi daje precej točen pregled trenutnega stanja likovne tvornosti v Trstu. So to dela petindvajsetih vidnejših slikarjev in kiparjev, a od poslednjih so tu le Mascheriru, Čara z rtonglerko» in Dequal z «Voj-ščakoma*. Vsi s prav malimi kipt. Stane pa Mascherinijev bron rPu-ščavnik* poldrugi milijon, dočim se cena posameznic slik giblje nad sto tisoč ter doseže vrhunec: 250.000 lir za malo olje, ki ga ie napravil Devetta. Zanimivo je, da se dviga vred nost verističnih slik Bressanutija. ki s 160 tisoči doseže cene velikih Perizzijevih platen v malem olju doma starega samca natrpanim z neverjetno množico najneznatnej-ših hišnih predmetov. Značilno za razstavo je to, da prevladujejo povsem oblikovne podobe, čeprav so tu slogovno nasprotne tem največje, začenši s Palčičevim kulis-no izrezanim večmetrskim delom. LETOS SO ZABELEŽILI ENAKE USPEHE KOT LANI Več jugoslovanskih filmov gre na Vzhod kot na Zahod Največ filmov je kupila Sovjetska zveza - V glavnem pa drži, da se jugoslovanski film s težavo preriva na tuje trge Za izvoz filmov v Jugoslaviji skrbi poslovno združenje : kot skladbo proste izbrie. številno občinstvo je izvajanje našega ansambla sprejelo z navdušenim ploskanjem, pa tudi člani žirije niso štedili s priznanji. Ansambli so razen v kategoriji srednjih nastopali še v kategorijah malih in srednjih ansamblov. Ti poslednji so nastopali tudi v simfonični zasedbi. Poleg ansamblov pa so v raznih kategorijah nastopali tudi harmonikarski so listi in pa solisti na ustne or glice. Zto. svoj uspeh je ansambel «Mi ramar» prejel diplomo in lep po kal, dirigent prof. Kjuder pa zla to kolajno. Jutri zvečer bo slavnostni kon cert, na katerem so bodo pred stavili nagrajeni solisti in ansambli Za ta koncert vlada veliko zani manj e in vstopnice so že razpre dane. Prenašala ga bo tudi itali lllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllimuiUlIllIllllllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlIlllllIlllIlllllliiiiiiiiiiilllIllllllllllIIIII ODLOČNA RESOLUCIJA PSI naj Deželno tajništvo PSI poziva PSU zavzame jasno stališče do programa Ce se PSU ne strinja več s programsko izjavo, ki jo je svoj čas podal v imenu leve sredine predsednik Berzanti, naj se umakne iz koalicije - Izjava PSU Deželno tajništvo socialistične stranke je predvčerajšnjim sprejelo resolucijo o političnem položaju v deželi, glede katerega zahtevajo, naj se preveri zvestoba vseh sil, ki ga razreda in prebivalstva Furlanije - Julijske krajine.* Deželno tajništvo PSI je torej postavilo jasne pogoje za nadaljevanje sedanje koalicije leve sredine. sestavljajo levosredinsko koalicijo, v kateri so poleg socialistov, demo-osnovnim programskim izjavam, ki kristjani ,PSU (v bistvu socialde-jih je svoj čas dal predsednik de- mokrati) in republikanci. S tem ho-zelne vlade dr. Berzanti. V prvi vr-1 čejo socialisti le preveriti, ali so cti 7ahfm;nin nai c o cflo_ l .. i :_;_• ____•• ________ ___ sti zahtevajo socialisti, naj se glede vsebine in duha teh izjav opredeli stranka PSU, ki še ni preverila svojih stališč. Resolucija, ki jo je predstavil deželni tajnik dr. Giacometti, se glasi: «D e ž e 1 n o tajništvo socialistične stranke PSI se je sestalo v Vidmu Konkretno je predlagal, naj bi se I in izdelalo program za bližajočo se cesta še nadalje imenovala »Strada I jesen, upoštevajoč pri tem jesenske di Fiume*, slovensko pa »Reška sindikalne spopade Pri tem poudar-cesta*. Vsiljuje se nam vprašanje, čemu naj bi pokojni župnik in antifašist, predsednik katinarskega OF in prvi povojni predsednik prosvetnega društva ne bil zaslužen. Take trditve bi vsekakor bilo treba utemeljiti, da bi se vedelo, kaj je «za bregom*. K sestanku na Opčinah V zvezi s sestankom toponoma-stične komisije z Openci, mi dr. Lojze Berce v zadnji številki »Gospodarstva« očita, da sem »povsem popačil njegove misli«. Prisotni, ki so izvajanja dr. Berceta sprejeli z negodovanjem, lahko potrdijo, da nisem ničesar popačil, kajti tudi razlaga, ki jo dr. Berce daje svojim mislim v »Gospodarstvu«, potrjuje, da je bil njegov poseg zelo nesrečen. To, če sem jaz zapisal besedo »samo«, dr. Berce pa uporablja v »Gospodarstvu« besedo »vsaj«, v bistvu ničesar ne spre- liiftuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiHiiiiimmiiiiiiHiiiiiii V DEŽELNEM URADNEM VESTNIKU Razpis natečaja za dodelitev študijskih štipendij študentom Zadnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine je objavila tudi razpis natečaja za dodelitev študijskih štipendij vseučdliščnikom za akademsko leto 1969-1970 na podlagi de želnega zakona št. 18 z dne 7. avgusta 1967. Za to akademsko leto je na razpolago 150 milijonov Idr in natečaj se nanaša na prvo dodelitev štipendij ali njihovo ponovitev za tiste, ki so jih že prejeli prejšnja leta. štipendije torej dobe študentje prvega, drugega in tretjega letnika univerze ali visoke šole. študentje morajo pripadati družinam, katerih čisti dohodek ne sme presegati enega milijona in pol na leto, če izvira ta dohodek od odvisnega dela, od obrti in kmetijstva, ali 1.100.000 lir na leto, če gre za druge dohodke Pri tem pa se sme ta dohodek zvišati za vsakega člana v družini za 200.000 lir razen za družinskega poglavarja. Študenti prvega letnika morajo imeti tudi oceno, ki znaša vsaj 65/100. Ce pa pripadajo drugemu in tretjemu letniku, morajo opraviti vse predpisane izpite. Prošnje je treba vložiti pri odbomištvu za prosveto do 30. novembra na Trgu Oberden št. 5 v Trstu, se veda opremljene s predpisanimi dokumenti. žencev. Ob 17. uri bo po pozdravnih besedah pričel svoje predavanje univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Fran ZWITTER z naslovom: PRELOMNA RAZDOBJA V ZGODOVINI SLOVENCEV V 20. STOLETJU«. Koreferat pa bo imel dr. Janko ZERZER, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu. Danes študijski dnevi v Dragi Danes se bodo pričeli v Dragi študijski dnevi slovenskih izobra- Obema referatoma bo sledila diskusija, M bo gotovo osvetlila tudi zgodovinske dogodke na Primorskem v tem obdobju. Jutri se bodo študijski dnevi nadaljevali. Kot vsako leto, bo Društvo slovenskih izobražencev, ki organizira ta srečanja, tudi letos pripravilo na kraju zborovanja razstavo slovenskega tiska na Primorskem in na Koroškem. Na študijske dneve so vabljeni slovenski izobraženci predvsem z Goriškega in s Tržaškega ter Iz Slovenije, pa tudi Slovenci, Id ždve drugod po svetu. Sestanek cvetličarjev na Proseku Kmečka zveza vabil cvetličarje naše pokrajine na sestanek, ki bo DANES ob 20. uri v ZADRUŽNI GOSTILNI NA PROSEKU, da se dogovorijo o udeležbi na mednarodni cvetličarni razstavi, ki bo v Celju od 27. septembra do 5. oktobra letos. Zaradi važnosti sestanka priporočamo prisotnost in točnost. Tajništvo ja tajništvo PSI, da bodo socialisti dežele Furlanije - Julijske krajine vedno v prvi vrsti in se bodo borili za pravice delavskega razreda, proti vsakršnemu zamrzovanju plač, proti težnjam gospodarjev in njihovih trenutnih valptov. Ko je to poudarilo, želi tajništvo PSI, po nasvetu strankinih federacij iz posameznih pokrajin v deželi, povabiti svoje zastopstvo v deželni vladi, naj potrdi in preveri politične smernice, na osnovi katerih je bilo obnovljeno levosredinsko sodelovanje po prvem poizkusu v drugi zakonodajni dobi. Ugotavljajoč, da bi se sodelovanje moralo nadaljevati do konca zakonodajne dobe in da so ob sklepu sporazuma jamčili podpisniki, da bo »široko in dokončno*, opozarja socialistična stranka (ki ostaja zvesta načelom, katerih cilj je zmanjšati prepad med družbo in političnimi organi), da se morajo v odnosu dežele do prebivalstva upošte- vati tudi vrenja, nezadovoljstvo, nezaupanje in protest mladih in delavstva. Po tej ugotovitvi, vprašuje tajništvo PSI druge stranke podpisnice levosredinskega sporazuma, če menijo, «da je levosredinska večina, čeprav samostojna in samozadostna, za to, da se v deželnem svetu navdihuje v odnosu do opozicijskih skupin po načelih korektne demokratičnosti in če mora sedanja koalicija stalno stremeti po konstruktivnem primerjanju z vsemi silami, ki delujejo v deželnem svetu, z željo, da se premosti vsak predsodek ali strumentalizem in spodbuja raje, z vseh strani, odgovoren prispevek za uveljavitev avtonomne deželne ustanove in rešitev vprašanj razvoja v Furlaniji Julijski krajini.* »PSI namerava v deželi potrditi ta stališča, hoče pa hitreje in dosledneje uresničevati program, za katerega smo se sporazumeli; še enkrat potrjuje svojo zvestobo levosredinski formuli in obsoja kot namerno izkrivljanje trditev, da hoče vključiti KPI v organe oblasti. PSI namreč obsoja strategijo in anti-marksistične metode komunističnih partij, graja sovjetski imperialistični pritisk na češkoslovaško ljudstvo in je zavetnik pristne socialistične smeri v italijanskem delavskem gibanju.* »Tako jasne trditve (PSI) terjajo prav tako jasnih stališč s strani vodstva PSU, ki mora izbrati med opcijo za zmerno politiko, ki je protisocialistična, integriranje v sistem, vzrok in posledica razkola, do katerega je prišlo v vrhovih in torej izstopiti iz sedanje koalicije v deželni upravi (toda tudi v občinskih in pokrajinskih svetih!) ali pa sprejeti načela, na katerih temelji trenutna večina in dejansko zavreči na deželni ravni neupravičeni razkol, ki ga je socialistična baza zavrnila, za koristi delavske- ostali psujevci zvesti skupnemu programu leve sredine, ki ga je prebral v deželnem svetu predsednik deželnega odbora Berzanti, ali pa so menjali stališče. Osrednje vodstvo PSU v Rimu je namreč zavzelo skrajno in bolestno protikomunistično stališče, medtem ko je predsednik Berzanti v programski izjavi sicer dejal, da ni govora o udeležbi komunistov v odboru, toda da bodo nekako upoštevali konstruktivne predloge leve opozicije. Ravno v tem pa je protislovje med stališčem osrednjega vodstva PSU in skupno programsko izjavo strank leve sredine v naši deželi, s katero so se strinjali pred razkolom tudi takratni bivši in tokratni ponovni socialdemokrati. Zato socialisti terjajo od njih, da jim natočijo čistega vina glede njihovega stališča do leve opozicije in do sodelovanja v odboru leve sredine sploh, če so tukajšnji voditelji PSU menjali svoje stališče, tedaj pač socialisti menijo, da bi se morali umakniti iz odbora in večine ter bi se moral sestaviti odbor KD-PSI, ki bi imel dovolj glasov, da bi lahko uprav-Na resolucijo PSI pa je včeraj odgovoril PSU takole: Stališče deželnega tajništva PSI o nadaljevanju levega centra v deželnem odboru je naletelo na ta- kojšnji odmev v PSU. Tržaška federacija, kateri pripada deželni od bornik za industrijo in trgovino Dulci, je zavrnila trditev sedanjih članov deželnega tajništva PSI in jih opredelila «za demagoške, iz trte zvite in neodgovorne*. Tržaški socialni demokratje pravijo, da če je treba iskati zmerno popuščanje v okviru večine, ki vlada deželi, naj socialistično tajništvo najprej pomete pred svojim pragom. PSU spominja v zvezi s tem, da ima PSI podpredsednike deželnega odbora, tri kvalificirana odborništva, podpredsednika deželnega sveta, predsedstvo finančne družbe «Friulia* in predsedstvo sklada za Trst. Tržaški socialni demokrati pojasnjujejo, da ni PSU doslej zahteval preverjanja in pojasnil v krajevnih ustanovah, ker ima čut državljanske odgovornosti in se zaveda, da bi razbitje sedanjega ravnotežja imelo za posledico ustanovitev enobarvne deželne vlade za vso preostalo zakonodajno dobo. PSU, pravi izjava tržaških socialnih demokratov, ne zavrača, marveč si želi preverjanje programa med vsemi političnimi silami leve sredine pred obnovitvijo deželne dejavnosti, da se zagotovi Furlaniji-Julijski krajini učinkovita upravna V trenutku ko poročam, so naš in še nekateri drugi ansambli zbrani na prostornem dvorišču mestnega hotela na družabnem večeru. Seveda smo morali na splošno željo zaigrati tudi tukaj več komadov, med katerimi so največ aplavzov požele živahne ruske in naše slovenske vesmi in skladbe. NADJA KRIŠČAK Zaključek kiparske kolonije v Štanjelu V NEDELJO, 31. AVGUSTA OB 16.30 BO NA DVORIŠ0 DRUŠTVENE GOSTILNE NA KONTOVELU PROSLAVA 80 LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «DANICA» NA KONTOVUU Na programu Je ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE JA^* ŠTOKI ter KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN GODB Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoisa v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da se bodo popravni Izpiti za. čeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1969/70 so vsak dan od 19. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. Informacije v tajništvu zavoda. Včeraj že proti večeru je bila v Štanjelu, ki nosi še tako očitne znake vojnega pustošenja, skromna vendar nekolikanj obetajoča svečanost. Pet študentov 11. letnika | ljubljanske Akademije za upodabljajočo umetnost, in sicer Tone Demšar, Milomir Jeftič, Negovan Nemec, Boris Prokofijev in Vojko Štuhec so zaključili svoje napore v okviru letošnje, sicer prve počitniške kiparske kolonije, in ob cesti, ki vodi v središče vasi ter v tako imenovanem Fenarovem parku je sedaj pet skulptur, pet kompozicij, ki so jih ti mladi umetniki od srede julija do teh dni izklesali iz belega kraškega kamna. Predstavniki krajevnih oblasti, in sicer predsednik krajevne skupnosti ter predsednik občinske skupščine občine Selana Stane Čehovin, sta stvaritve teh mladih u-metnikov izročila jaimosti, konkretno Štanjelu, ki bo s tem postal še bolj zanimiv. Stane Čehovin je v svojem kratkem priložnostnem nagovoru tudi pojasnil pobudo, predstavil umetnike in hkrati izrazil željo ter upanje, da letošnja počitniška kiparska kolonija ne bi ostala le osamljena enkratna manifestacija, pač pa naj bi se nadaljevala, če ne v Štanjelu, pa v Sežani, ali Lipici ali kjerkoli. Svečanosti v Štanjelu se je poleg petih mladih umetnikov in že omenjenih predstavnikov krajevnih oblasti udeležilo tudi več slovenskih likovnikov, med katerimi n. pr. tudi Veno Pilon, tržaškj slikar Lojze SjKtcal, kipar Drago Ter-šar in prof. Fakin, ki sta zastopala tudi ljubljansko akademijo, ter akademski sliloir Silvester Komel iz Nove Gorice. Nadalje sta bila navzoča še direktor za spomeniško varstvo prof. Emil Smole in predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Štimac. — c —č. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec* v Trstu (Rojan) obvešča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra t.l. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 je vsak dan od 9. do 12. ure. « * • «Orlando Furioso» na Trgu Unita V Trst so prispele kulise za predstavo «Orlanda Furiosa», ki jo bodo uprizorili dmkrat v torek in sredo ob 21. uri na Trgu Unita, in sicer brezplačno na pobudo tria-ške občim, letoviščarske ustanove in Teastra Stabile. S pirebrodilvijo akcija s tem, da se brez nadaljnjih največjih organizacijskih in gmot-zamud uresničijo deželni urbanistič- nih. °?}r bodo torej uprizorili na ni načrt in proizvodne pobude, za trzaš/cem trgu gledališko katere je nastala družba Friulia ter pre-detoo ,<0"J Funosa>>' skladna akcija vseh odbornikov brez paternalističnega in lokalpatriotske-ga popuščanja. Ta akcija se mora, nasprotno, navdihovati ob demokratični politiki načrtovanja. iiimiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmniiiiiiiiiHiiiiiiumimHmiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiuiimiiiiiB VINO JIMA JO JE HUDO ZAGODLO Brezdomec je našel svoj dom a na žalost le v «Koroneju» Zaradi dveh steklenic piva je mladi moški postal nasilen in se je znašel v zaporu Hotel je prespati v ljudskem prenočišču v Uldci G. Gozzl št. 5, pa je moral nehote prespati v varnostni celici tržaške kvesture, še več. Odslej bo moral 64-letni upokojeni brezdomec Eligio Baniich kair naprej prespati svoje noči za rešetkami. V neprijetno kašo ga je namreč spravila ravno prevelika ljubezen do svobodnega a neurejenega življenja. Prejšnji teden je odšel iz ljudskega prenočišča, v katerem je prebival, ne da bi o tem obvestil uradnika, ki je v prenočišču nameščen. Kod se je naslednje dni možakar klatil, ni znano, dejstvo pa je, da se je prejšnji torek zvečer utrujen vrnil v prenočišče ter se mislil spraviti spat jii pa ve del, da so ga med njegovo daljšo odsotnostjo zbrisali s seznama in mu odpovedali prenočišče. Neprijetno vest mu Je sporočil uradnik, katerega Je podprl neki mestni redar, ki je tail tistega dne v službi pri omenjenem prenočišču. Banicheve reakcije so bile na to nepopisne. Oba javna uslužbenca sta imela polne roke dela, da sta se možakarjeve nenadne jeze za silo ubranila, kajti nad njiju niso padale le najrazličnejše psovke in žalitve temveč tudi pesti, ki sta se jih na srečo ubranila. Zelo malo se Je v Bamichevem nedostojnem vedenju spremenilo tudi potem, ko je v ljudsko prenočišče prispela patrulja agentov letečega oddelka. Upokojenec je ozmerjal vse od kraja ter se krčevito upiral, ko so ga hoteli agenti spraviti v avtomobil in odpeljati na kvesturo. S tem pa si je dokončno zapravil vsakršno možnost rešitve iz temačnih dvoran kvesture ter si povečal obtožnico. Leteči oddelek ga je enostavno aretiral ter prijavil sodišču zaradi žalitve, grožnje, kletvine in upora javnemu funkcionarju. Prijavo so agenti poslali sodnim oblastem predvčerajšnjim. Istega dne so agenti letečega oddelka predali sodišču tudi 36-letne-ga Sergia Lebana iz Ulioe Moren št. 86. Sledpjd, ki je trenutno na začasni svobodi, se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti in motenja javnega reda. «Vsega sta bili krivi dve steklenici piva«, je na zasliševanju priznal Leban, »vendar nisem bil pijan, le nekoliko v rožcah.« Vse to pa mu ni nič pomagalo. Trditve njegove sestre in svaka ter zdravniški izvid dežurnega zdravnika na oddelku za prvo pomoč splošne bolnišnice, so bili neizpodbitni. Lebanova sestra je namreč agentom, ki so prišld na njen dom, da bi moškega aretirali, povedala, da je brat prišel tistega dne t. j. 9. avgusta) precej pijan na njen dom ter jo začel zmerjati. Ko so ga agenti nato odpeljali na pregled v splošno bolnišnico, je bil tudi zdravniški izvid dokaj jasen: pijanost nasilnega človeka. večje Ariostove umetnine, z uporabo 40 igralcev, ki bodo nastopili v 102 vlogah. Pesnitev je priredil za oder Edoardo Sanguineti Med igralci bo tudi Ottavia Piccolo, ki je nastopila tani v vlogi Saše v «Ii*momi», katerega je igral Teatro Stabile. Tudi režiser Luca Ronconl je zelo znan. Doslej je doživel ((Orlando Furiosou že zelo velik uspjeh v Spnletu, Milanu, Bologni, Modeni in v Ferrari, igralsko skujmo pxi so privabili tudi na mednarodni dramski festival v Beogradu. Danes praznujeta 30-letnico poroke BOGOMILA in ALBERT ŠVAB. Ob tej priliki jima kličejo še na mnoga leta sinova Konrad in Dušan, hčerka Ivica ter drugo sorodstvo. Ljudska prosveta Slovensko prosvetno društvo iz Nabrežine obvešča vse člane pevske, ga zbora, da se redne vaje prlčnelo v ponedeljek, 1. septembra ob 20.30. Vabimo tudi vse druge, ki! bi radi sodelovali v pevskem zboru. Prosvetno društvo »Lipa* iz Bazovice obvešča vse pevce, da bo prva pevska vaja v torek, 2. sep. tembra ob 21. uri. Odbor. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. avgusta 1969 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 7 oseb UMRLI SO: 64-letni Ermanno Su lini, 68-letna Maria Declch por. De. olich, 87-letn.a Maria Vieic por. Premolili, 60Uetnt Albino Flego, 70. letna Giuseapina Sedmak por Ha poteč, 66-letrva Paola Ferianeich por Varim, 75-letna Giovanna Bandi por Stili goi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpogglo 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Mian;, Miramar-ski drevored 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30- Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man. zoni, Trg Sonnino 4. 1NAM, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ulica Zorut-tii 19/C. Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja »France Prešeren* sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izp-'tnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 1969 ob 6.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku spo. roča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Vpisovanje za šolsko leto 1969-70 je vsak dan do vključno 25. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismemh Izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1963.70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra, (nformac je v tajništvu zavoda. Vpisovanje v otroške vrtce. Vodstvo ONAIRC sporoča, da bo vpisovanje novih otrok v njegove o-troške vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec, nadaljevali obiskovanje vrtca, od 22. do 25. septembra vsak dan od 8.30 do 12. ure. Prinesti je treba rojstne liste in zdravstvena spr če-vala. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* spo-roča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije 'in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969. Vpisovanje v šolo GLASBE/ NE MATICE bo ob 1. do 13 septembra v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29) od 9 do 12. ure. Pričetek pouka bo v ponedeljek 15. septembra Razpis za prijave v slovenski dijaški dom 1. Dijaki m dl.iakm.ie, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanli gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki iih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št 72 ali Čampo S Luigi 11 (avtobusa Štev. 25 In 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ) 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložllivih mest. 3. Dijaki, id niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Podpornem društvu Dl laška matica posebno prošnjo 4. Vsa druga pojasnila to navodila prejmejo prosilci prt naslovih navedenih v točki štev 1 ali po telefonu štev 93-167 (Slovenski dijaški dom) Prednostna lestvica za poverjena mesta profesorjev na slov. šoli Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile včeraj, 28. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na sredinjdh šolah s slovenskim učnim Jezikom za šolsko leto 1969-1970. Lestvice so na vpogled 10 dni vsak dan od 10. do 12. ure na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom «2iga Zois« na Vrdelskl cesti 13/1. Rok za vlaganje prizivov zapade 7. septembra letos. kino «|RIS» Pim danes db 19.30 Oto' Techmicolor zabavni 1®® .«CITTY CITTY BANG BAH®1 S, Igrajo: D. Van Dycke " Ann Howes — N. Jetfri** KINO NA danes ob 18. uri barv* ^ L’IMBOSCATA . seo® Igrajo: Dean Martin — Berger PARK MIRAMAHSKEGA »Luči in zvoki*. Ob lti|p: 22.15 dve predstavi: ffi M.ij uve picuautv*. —- . i p- e Carlotta« v Italijan«1" • bus »M« vozi iz Barkoveb’jrjSi> inlUfp tramvolo ID jališče tramvaja «6» in . ra pred in po predstavi. * * * Nazionale 16.00 «Per & mordermi sul collo«. __ J Polanskega. Igra Shainon ^.p Techmicolor. prepovedano ^ pod 14. letom. Fenice 16.00 «lo sono Perv pinic£ gili amori particolariir t ^ jrfv raSazZt- aiiivi i pdi ui-v*h. , Prepovedano mladimi P°" Alabarda 16.30 »Calma raspones’ gi m1 sposo«. Louis De Technicolor. n0 . ■'* Aurora - Revija znanstven » sbičrih filmov. 16.30 ,na V' fano». Frank Sinatra- brigida. Technicolor. is< Cristallo 15.00, zadnja Pre^rt £ Gattopardo«. 0 jtč' 21,30 «11 ---- caster, Claudia C a rdi n • color. t Capitol 16.30 «Tarzan 1* glungla«. Mike Henry. lor. Al"*' Impero 16.30 «l compleSS ’ M Sordi, Terhnicolor. , n|e» j Bun“ - minatore«. Film Louisa L |i OU1UI, 1 Cv I 111 IC ATI v/1 , T Vittorio Venelo 17.00 »L3 Prepovedano mladml P0^-1 veuanu im * - - j: j-/ Ideale 1630 »LMncendio “ „1« Ljudmila Saveljeva. 1 ^el\\ Abbazla 16.30 «11 tempo tol«. George Hilton, i# Technicolor. Prepovedan0 pod 14. letom. Prosvetno društvo perie* priredi 7. septemPr gut«"* ni izlet na Gorenjsko 0jaSnl|i ^ d VC rnnn Unlt/ivaniP ID P v Kropo. Vpisovanje !n j"jjfe telefon 70-834 od 9. do D-16 do 20 30 j- ,v/l SPD priredi 7. septeto^jjejff Belopeškun L V ni izlet k neiopi:s''‘"- c0. r, r vzponom na Visoko P°' va>ajC r mike pa sprehod na "" Vpisovanje v Ulici GepPa- TRŽAŠKA KNJI& A Ul. sv. Telefon 61?92 Novo: CROTTET: Laponsk« ^ povedi Mali oglasi io"Vr DEKLE - lahko delo, " «» išče Fabbrlca Cartotec" ^ a, činah — Telefonirati 2)1’ flSf FRIZERSKI SALON lSff dobri pogoji. Telefonif* Darovi in prispevki n —— po*, r Namesto cvetja na Sr0%>f^ . le Husu daruje družina lir za SZ Bor. ' V počastitev spomina „ F toka dariiie Antek Te* ,, Stoka daruje Antek . 3 za športno društvo «S°K V počastitev spomina • - 1 . clje Stoka daruje l8naj/vo. Ur za Dobrodelno deuS Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno naša draga žena, mama in nona SEDMAK por. RAPOTEC JOSIPI^ Pogreb bo danes, 30. avgusta ob 17. uri iz hiS® v Borštu št. 18. Žalujoči mož Ivan, sin Mario 8 jJ’ hči Mllirn v flmžinn In ftmrO hči Milka z družino in drugo Boršt, Vlila Vicentlna, 30. avgusta 1969. š, gusta tone <* Gradnja spomenika na Štjaku ZAČETEK PRIREDITEV GORIŠKEGA SEPTEMBRA> Danes zvečer bo v UGG revija jugoslovanskih narodnih plesov Jutri ves Jan ptičji sejem v občinskem parku ■ Mednarodno parada narodnih noš s 24 skupinami bo posnela tudi jugoslovanska RTV Kulturno - športne prireditve, ki ci in drugi domači ptiči najraje f0 Sen1* vf* A* •po? •J "> rs»*7 se pripravljajo na pra-obletnice prve koinfe- in ustanovitve oblasta sil ja. Ob 11. uri bo veliko zborovanje, na katerem bo govorila članica sveta federacije Lidija šent- nega komiteja SKOJ, ob 19. uri pa bo slavnostna seja občinske koirv leretnce Zveze mladine. Ob 20. uri priredi mladina večer Kosovelove i jure. poezije. Glavna prireditev bo jutri | Na sliki vidimo domačine, ki z odkritjem spomenika padlim | končujejo zadnaj dela okrog spo-borcem in žrtvam fašističnega na-Imenika. (Foto Magajna) SKOJ za Slovensko ^ J® in Trst. Praznovanje se Udj ®0c°j s slovesnim spreje-24 nekdanje delegate oblast- "nil"""|„||||||||||M||..................................................................................................n,.... tif. Wno rast je treba pripisati jtj jn n^mu povečanju zaposleno-a j°večanju proizvodnosti de- Da • ^stotkov. Najbolj znači- in - a p»2 •j* .n* ';S r/ ■J pr $ % VESTI Z ONSTRAN MEJE foatno povečanje industrijske Proizvodnje v koprski občini dohodek se je zvišal za 19 odstotkov - Dež J® ta malo ublažil neugodne posledice za pridelek ‘karsko tekmovanje «ex tempore» v Piranu 'k ^arstvo koprske občine se Pon. razvija z naglim tem-*tcih i ,.^ki o prvih sedmih me-** je f^njega leta govore, da Pfoi/Vnj !z'čni obseg industrijske Pfiniefj ni.e Povečal za 18 odst. z istim razdobjem la- •ost jnr;e Ppdatek, da se je vredna l 'Atrijske proizvodnje pove-1 lansk;r -za ^ v primerjavi «li sedmimi meseci Hnj0??!'* občini so se poprečni ? pri^')n°bki povečali za 19 odst. V Jav‘ z lanskim prvim polili 2a negospodarstvu so na-^ ta jn v gospodarstvu ■ So « V absolutnem zne- v _ aJv>š>i v trgovini, najnižji *°stinstvu. « * * » učiteljev italijanskih se Je vrnila - i0t°vani?irnu ’n njegovi okolici, ji® tiiM T,sodi v okvir sodelova-. Reko , ^'.lansko unijo za Istro %>. ter tržaško Ljudsko uni- ass* so se mu- li, • * » 1 15 Ja v vpl hude suše se je rSla. p««j'b dneh močno od- ,7«Pai » at®e so obilne padavine atl 135 mm dežja). Vod- * dovni; Spe.t Polni in po vaseh h '"'Voli . e1"111 111 P" vasen »Mlidj J P*tne vode. Padavine i/: kS^T koristile kmetijstvu, 0 oh- priš*e Prepozno, da bi ^atfa;h «tneje omilile posledice ^ Metlo .SL'še. Računajo, da je I krn 7® odst. pridelka ži-J9 in •npirja, fižola, paradiž-°*aj i ?z«lh pevrtnin. Podoben j Slede pridelka grozd-t. kip,, oež bn vplival samo je n„s” trte obdržale listje, lil Predvsem v nižinskih pre. cq ** tudi' prizadete kraje je obi-Predsedriik koprske ob- činske skupščine Miro Kocjan in v razgovoru s kmeti obljubil, da bo občina skušala pomagati prizadetim področjem. Ena izmed takih oblik pomoči naj bi bila nižjo. davčna odmera. Sicer pa si kmetovalci te dni precej prizadevajo, da bi v razmočeno zemljo posadili čimveč jesenskih posevkov. * # • Festival «rUnita» Včeraj se je pričel v ljudskem vrtu na Pančani festival glasila KPI «L’Unit&», ki bo trajal do ponedeljka. Preostali spored je naslednji: Danes, 30. avgusta od 17. do 24. ure. Ob 19. uri javna razprava o temi «Svoboda obveščevanja in tisk gospodarjev«. Ob 20.30 «Canzonie-re Venetovi; vsakodnevne pesmi. V nedeljo, 31. avgusta od 10. do 24. ure. Ob 10. uri lutkovna predstava. Ob 16. uri godbeni nastop «Dečkov iz Križa«, ob 17. uri nastop zbora «Vesna». Ob 18. uri velika tombola: prva tombola 50.000 Ur, druga tombola 35.000 Ur, čin-kvdna 15.000 Ur, kvatema 10.000 Ur, ob 18.40 zborovanje: govorila bosta inž. Antonino Cuffaro in poslanec Albin Skerk. Ob 19.30 «Canzondere Triestino«; ob 20.30 nastop orkestra «GU Altri«. V ponedeljek, 1. septembra od imajo namen uveljaviti turistične možnosti Gorice kot obmejnega me sta in posredovalca izmenjave kultur sosednjih narodov in držav, stopajo letos v svoje drugo leto. Goriška krajevna turistična ustanova Pro loco je že lani bila kar dobro kos svoji nalogi. Obogatena z lanskimi izkušnjami, pa je Pro loco svoj program dopolnila in izpopolnila, da bo še bolje ustrezal svojemu namenu in upamo, da bo tudi vreme naklonjeno po vsem «žegnu» z neba, ki smo ga bili deležni v poslavljajočem se avgustu. Čeprav ga ni organizirala Pro loco, pa lahko vseeno uvrstimo v sklop teh prireditev tudi gostovanje kulturno - športne skupine iz Slavonskega Broda, ki je včeraj prispela na Goriško. Danes zvečer bo folklorno . umetniška skupina iz Trn.ianov, ki je v sklopu te skupine in v kateri je tudi predsednik občine Slavonski Brod, nastopila v veliki dvorani UGG v Gorici s predvajanjem srbohrvatskih in makedonskih narodnih plesov v bogatih narodnih nošah teh narodov in ob spremljavi ljudske glasbe. Prireditev se začne ob 21. uri ter so za vstopnino določene cene po 300 in po 500 lir. Jutri ob 17. uri pa bo na igrišču v Ulici Baiamonti prijateljsko nogometno srečanje med ekipo iz Slavonskega Broda, ki tekmuje v jugoslovanski C ligi ter krajevno ekipo Libertas. V galeriji Lože v Kopru so od- ______ m prli razstavo akademskega slikar-1 n. do 24.’ ure. Ob' 20 uri "mah ja in restavratorja Izidorja Mole-1 kester «The Rangers« ta iz Ljubljane. Razstava predstavlja nekaj novega in je vzbudila precejšnje zanimanje ljubiteljev umetnosti. Mole namreč razstavlja 28 eksponatov, kopij znanih srednjeveških slikarij slovenskih vaških cerkev, ki bi jih lahko o-značili s skupnim imenom . cslo-•venske • Marije*.- Umetnik je obiskovalcem razložil tudi tehniko slikanja fresk, ki se je sam poslužu je. Razen tega je razstavil še 22 izvirnih del z raznimi motivi, vendar izdelane v isti tehniki. V soboto in v nedeljo bo v Piranu že četrto mednarodno slikarsko tekmovanje «ex tempore«. Prijavilo se je večje število umetnikov iz Jugoslavije in drugih evropskih držav. Najboljša dela bo do razstavili v nedeljo zvečer v piranski galeriji. Odkupne nagrade znašajo 3.000, 2.500 in 2.000 novih dinarjev. Razsodišče, v katerem so predstavniki Jugoslavije, Italije in Avstrije, bo podelilo 10 diplom za najkvalitetnejše slike. V hotelu Lucija so organizirali mednarodni plesni turnir z udeležbo dvojic iz Jugoslavije, Italije, Zahodne Nemčije in Avstrije. Izvajali so standardne plese, v ekshibicijskem nastopu pa še južnoameriške plese. Prvo mesto in prehodni pokal hotela Lucije je osvojil zahodnonemški plesni par Herald in Gerda Huppenberger. 2l- JULIJA JE ČLOVEK STOPIL NA LUNO ,5* AVGUSTA sMO že IMELI V SLOVENŠČINI KNJIGO J°HN BARBOUR: "STOPINJE na LUNI» OPREMLJENO s ČUDOVITIMI OARVNIMI posnetki toiaiba kn\i$abn ordsoeli v ” -na kako snežišče. Neučakano smo si podajali slamico in srebali hladno vodo, ki je curljala po skali. Pot se je vila naprej, nekaj časa navkreber, nato navzdol, potem raikali navkreber. čez nekaj metrov zopet navkreber in je ni hotelo že prva postaja, ker so se tu naše poti ločile. Razdelili smo se nam- reč v dve skupini: Izkušeni planili ■ml ci so jo mahnili po bolj napo: in daljši poti skozi Zadnje okno in preko Prisojnika. Mi pa, nekoliko manj trenirani, smo raje izbrali bolj varno, zato pa bolj dolgočasno pot, ki je vodila po južnem obronku mirno Prisojnika, na Kriške pode, kjer naj bi se vsi se-šli v Pogačnikovem domu. Pred odhodom smo še fotografirali ((ekspedicijo«, nato pa, na pot! V opoldanski vročini smo se počasi pomikali navkreber. To je bila predvsem Silvanina in moja iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii ATLETIKA EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH Nemška demokratična republika prvi evropski «velikan»? Vzhodni Nemci lahko osvojijo 11 zlatih kolajn in več drugih in tretjih mest mmirrmm MILAN, 29. — Danes se je začelo italijansko prvenstvo v skokih v vodo. Cagnotto je s serijo odlično izvedenih skokov s stolpa premagal olimpijskega zmagovalca Dibi&sija. Tretji je bil Salice. Med dekleti je s treh metrov zmagala Rossijev® pred Masettijevo. V športnih kronikah je letos močno odjeknila vest, da je Nemška demokratična republika v moški atletiki premagala Sovjetsko zvezo. Nekaj takega se ni prej zgodilo celih 12 let, ko je isti podvig uspel zahodnim Nemcem, ko pa je bila Sovjetska zveza šibkejša kot danes, zahodna Nemčija pa bistveno ne. ND(R, ki že nekaj let sili na sam evropski vrh, bomo torej imeli za novega velikana, čeprav ji tega naslova še ne moremo, brez nadaljnjih dokazov podobne moči, dokončno oddati. Malo pred začetkom prvenstva v Atenah poglejmo kakšne so možnosti atletov in atletinj iz Vzhodne Nemčije v obrambi 8 zlatih kolajn s prejšnjega prvenstva, ki je bUo v Budimpešti 1. 1966. Za statistike naj omenimo atlete NDR, ki nosijo naslov evropskega prvaka: Matu-schewski (800 m moški), Haase (10 tisoč m), Nordvvig (palica), Torith (disk moški), Lindner (hoja 20 km), Balzeir (80 m ovire), Spielberg (di% ženske), Ltittge (kopje ženske). Za atensko prvenstvo imajo vzhodni Nemci v načrtu 11 zlatih kalajln, poleg tega se primemo število srebrnih in bronastih. Račun ni optimističen, temveč realen, če nimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiimiiiimiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vzhodnonemški plavalec — svetovni rekorder — Roland Matthes tMiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiuniiiiiii 3. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 1 1 2 1 2 1 1 2 X 2 1 1 1 X 2 12 1 2 1 X VESLANJE ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V polfinalu tri posadke tržaškega gasilskega kluba Gre za dvojec brez krmarja, osmerec in četverec brez krmarja MILAN, 29. — Danes se je začelo italijansko prvenstvo v vesla nju. V borbi za sedem naslovov je 264 veslačev iz 36 klubov. Po današnjih izločilnih regatah in re-pesažih, so se v polfinale uvrstile naslednje posadke: ČETVEREC S KRMARJEM: Corazzieri Rim, Falck Bellaggio Trevdso, Forze Armate Sabaudia, Canottieri Lecco, WFF Ruini Firence, Fiamme Gialle - Falck, Se-bino A, Sebino B, Ignis. DVOJEC BREZ KRMARJA: Lecco, Ravalico Trst, VVFF Li- vorno, Tevere Remo Rim, Forze armate Sabaudia, Velocior La Spe-zia. SKIFF Sventer (Firence), Bombeldi (FF AA Sabaudia), Girone (Esperia), Loreggiana (Velocior), Gia vardi (Baldesio), Censi (Sebino), Maffei (Varese), Scola (Motoguzzi), Re-monda (Esperia), Ferrario (Bellaggio). DVOJEC S KRMARJEM: Corazzieri Rim, Dopolavoro Fer-roviario Treviso, Fiamme Gialle Sabaudia, San Remo, Virtus A, Virtus B, Esercito Neapelj. DOUBLE SCULL; CC Rim, Tirrenia Tevere, Esperia, CUS Bari, Ignis, VVFF Car-rino. OSMEREC Ravalico Trst, Fiamme Gialle Sabaudia, FFAA Sabaudia, FFAA Sabaudia, Dopolavoro ferroviario Treviso, FFAA Sabaudia B, Esercito Neapelj. ČETVEREC BREZ KRMARJA: Fiamme Gialle Sabaudia, Ignis Varese, Falck Bellaggio Treviso, Ravalico Trst. co, da po svoji uvidev meni ta pravilnik. _ afr 15. Sicer veljajo splošna SŠI in pravilnik Fl™ ^ NDR osvoji 8 kolajn iz Budimpešte bomo lahko govorili že o neuspehu. Jasno je, da je atletika v NDR izredno homogena, skoraj brez šibkih točk. Z znano nemško načrtnostjo so trenerji postopoma razvili posamezne panoge ln napolnili luknje. Začnimo kar pri tekih. Matu-schewski in Haase ponovno resno računata na prvo mesto, ki jo je prvi dosegel sicer že dvakrat (prvak je bil tudi v Beogradu 1. 1962). Matusohewskd je letos tekel 1’45"7, odlikuje pa se po izrednem finišu in po velikih mednarodnih izkušnjah. Za njim je še mlajši Dieter Fromm, ki tudi sani sodi med najboljše v Evropi, a je taktično še nezrel. Haase lahko tudi uveljavi svojo moč v sicer dobri zasedbi proge na 10.000 m. Haase je tekač, ki se odlikuje po neverjetno hitrem finišu. Pri končnih rezultatih okoli 2810”, kjer je ritem teka seveda vseskozi peklenski, lahko v zadnjih 400 m doseže tudi 56 - 57 sekund! Presenečenje (vendar niti ne preveliko) lahko pripravijo Nemci tudi v sprintu, posebno v štafeti 4x100 m. Ne gre pozabiti, da je bil na olimpijskih igrah v Mehiki Eggers tekač bele polti najbližji finalnemu teku in da je v NDR lgtos teklo 10''2 kar 5 altetov, dva pa celo 10”1. Dve zelo možni zmagi bi morala osvojiti v skoku s paico Nordwig in v metu diska Milde. Imata res vredna nasprotnika v Dionisiju in v Daneku, Nordwig in Mifde pa sta na velikih tekmovanjih izredno mirna in treba jim je dati nekaj prednosti. Skoraj nepremagljiva izgleda trdnjava metalcev krogle z evropskim rekorderjem Giesom na čelu. Zanimivo in žalostno je, da v Atenah ne bosta metala dva metalca z osebnima rekordoma nad 20 m. Pravilnik namreč dopušča le 3 atlete za vsako državo in nad 20 m je letos v NDR vrglo že pet metalcev! Homogena je tudi ekipa za nastop v deseteroboju. Tu so imeli v zadnjih letih atleti iz NDR precej smole s poškodbami prav v odločilnih trenutkih. Joachim Kirst je na papirju nepremagljiv in logično bi moral vsak čas doseči nov svetovni rekord. Nekaj njegovih osebnih rekordov. 100 m 10"4, višina 216 cm, daljina skoraj 8 m, krogla skoraj 18 m itd. Poleg Kir-sta, ki je letos dosegel največ 8279 točk, so 8000 presegli še Demig, Wessel in Tiedtke. Doma bo ver- jetno ostal Demmig, ki ima od treh sicer največ točk, ni pa preveč zanesljiv. Tiedtke je od treh najboljši. Kolajne osvojijo atleti NDR lahko še v tekih na 1500 in 5000 m (Dies-ner in Haase), 110 m z ovirami (Siebeck in Betghe), daljina (Beer in Klauss), troskok (Drehmel), disk (Laseh), kladivo (Theimer). Razumljivo je tudi ženska vrsta močna. Karin Balzer misli tako ponovno postati prvakinja, tokrat v novi panogi na 100 m čez ovire, za favoritinjo pa lahko imamo tudi metalko krogle Gummel, čeprav ji je Sovjetinja Čižova odvzela svetovni rekord. Zelo negotova, vendar še vedno najboljša, je v skoku v višino mlada Rito Schmidt (letos 186 cm), več kot dobro pa je predstavništvo NDR v skoraj vseh panogah. Kandidatinje za boljša mesto so tako: Vogt (100 in 200 m), Wieck (800 m), Kleinau (1500 m), Podeswa (100 m ovire) štafeto 4x100 m, Schulze vvišina), Hauer in Wieczorek (daljina), Lange (krogla), Illgen, Spielberg in Otto (disk). —lin— OBVESTILO V ponedeljek, 1. septembra, bo ob 21. uri v ljudskem domu v Trebčah sestanek nogometnih sodnikov 11. SŠI. Zaradi važnosti vabimo na polnoštevilno udeležbo. Arezzo - Fiorentina Bari ■ Livorno Palermo . Catania Milan - Varese Genoa - Sampodria Piša - Inter Brescia - Atalanta Mantova Piacenza Reggina Perugia Te mana Bologna Juventus Torino Napoll Lazio Roma Reggiana 2 X 1 1 neveljavna 1X2 2 1 X 2 2 2 X 2X1 2 X 1 biti konca. Nazadnje smo se znašli pred prvimi klini. Od tam naprej je šlo lažje. Kmalu smo prišli na sedlo, od koder se nam je odprl čudovit pogled na Triglav. Na 'kotanje so že legle prve večerne sence. Seveda smo tudi to prefo-tografirali, nato pa smo se spustili po grušču proti koči. Pogačnikov dom ima zelo lepo lego: na eni strani nudi pogled v dolino Zadnjice lin Trente, od vseh oster lih strani pa ga obdajajo kot nekakšen amfiteater, vrhovi Planje, Razorja, Stenarja, bovškega Gam-zovoa, Pihavca in šplevte. Naslednje jutro se je večina odpravila na Škrlatico, nekateri pa smo raje ostali v koči in počivali. Kasneje pa smo se svoje lenobe še grenko pokesali, ko smo nevoščljivo poslušali njihovo navdušeno pripovedovanje. Večer je prijetno minil med klepetanjem, kvartanjem in petjem, kateremu so se radi pridružili tudi drugi planinci. Kmalu pa je bilo treba k počitku, ker nas je drugo jutro čakala še kar dolga tura. Ob 5.30 nas je Franko, točen kot ura, vrgel s pogradov. Hočeš nočeš smo morali vstati, pa saj pri tem ni bilo veliko težav, ker je sonce že vabilo v planine. Res, vreme nam je do kanca prizanašalo, tako da smo prišli domov prav lepo zagoreli. Po krepkem zajtrku smo si nadeli gojzerje in nahrbtnike in, spet v hrib! Tokrat nas je pot vodila čez Gamzovec v Luknjo, kjer smo se nekoliko odpočili in se zopet razdelili v dve skupini. Pogumnejša je šla po Bambergerjevi poti, za katero pa so nam kasneje zagotovili, da je ču, kamor smo prispeli v P denih treh urah in pol- 0j smo si privoščili malo ^ enolončnici in pijači, ki se ^ je še posebno prilegla. ^ zopet na pot. Tokrat smo šili korak, ker smo se baS.^ ^ v Planiki ne našli prenočišč # pa smo dospeli na vrh, so ^ čakali nekateri iz skupino^ ^ zaradi kislega vremena vzpeli na vrh Triglava. v i proti večeru in tudi ro® Bilo j« » kljub temu se je po P**1 ^ ■ la procesija izletnikov, ’ joi niso teli zamuditi svojega «*£* Triglavom. Mi pa smo ga *■'£ $ JožHi na drugo jutro in up«*’, > 111 7*7 nase bo ponoči vreme izboljša* ločili smo Franku, na“b . £ jo ((budilki«, naj nas zbudi o ^ res nas je točno ob tisti u z ležišč. Nekaj požirkov m* ^ čaja, potem pa hitro na jaf se je na obzorju že oznanv?°0i # ja. Kljub temu nam ni usp ^ bi doživeli sončni vzhod iconfl ^ smo se zopet razdelili v d a pini. Ena je šla po zavaro fe-precej zračni poti preko <* ^ ^ padne zahodne stene Kanjav Prehodavce v Trento, n®9 ^nos1 na pa kar po ((mulatjeri« na* v dolino. (tf# V potoku smo si osvežili ^ nadeli lažje * ne noge, si se tako zares poslovili gpet le prvi del nekoliko zračen, ostali, pa da je dobro zavarovan in bi i pe za dolgo. Kmalu nas boa-^jjfl jo torej tudi mi zmogli. priklicale, in spet si born0 vese Tokrat smo jo raje ubrali po gojzerje in nahrbtnike in 1 lepo izpeljani in oskrbovani «mu-J lo mahnili v hrib. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimiimtiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|II,,>|1 Pravilnik namiznoteniške^ turnirja 11. SŠI 1. Namiznoteniški turnir SŠI organizma ŠD Sokol iz Nabrežine. 2. Kategorije: člani (rojeni 1951 in starejši), mladinci (rojeni 1952-53-54), naraščajniki (rojeni 1935 in mlajši), članice (rojene 1951 in starejše), mladinke (rojene 1952 in mlajše). 3. Sistem tekmovanja. Tekmovalci vsake kategorije bodo razdeljeni v skupine, ki bodo štele največ 32 tekmovalcev vsaka. Tekmovalci iz goriške pokrajine bodo nastopili v samostojni skupini ne glede na število pri-javljencev. Število skupin v tržaški pokrajini je odvisno od števila vpisanih tekmovalcev. Tekmovalci istega društva bodo nastopili v isti skupini. Tekmovanje bo potekalo po sistemu direktne izločitve Prvi štirje tekmovalci iz vsake skupine si priborijo pravico do vstopa v finale. Finalna faza bo potekala po sistemu izločitve po drugem porazu. 4. Kraj tekmovanja: izločilna faza Trst in Gorica, finalna faza Nabrežina. 5. Vsak tekmovalec lahko nastopi le v svoji kategoriji. Prvi štirje mladinci (mladinke) in naraščajniki bodo vključeni v finalno fazo višje kategorije. 6. Prireditelj bo določal nosilce skupin po svoji uvidevnosti, u-poštevajoč predvsem lestvice FITET. 7. Vse tekme bodo odigrane na dva dobljena seta. 8. Tekmovalec, ki se ob 9‘ ^d-klicu ne prijavi glavne stopa- lic pujavi & ajd- niku, izgubi pravico do rij- ' t 9. Tekmovalci se morajo P izviti v telovadnih copat3 • . rt kih hlačah in majic1- m, sme biti bela ali zelo Igralo se bo izključno , pričami, ki jih bo posredov reditelj. . 10. Po zaključku tekmovanj Vsi dodeljena prva štiri na ^ f ostali finalisti si bodo to mesto. . lec 11. Vsak poraženi tekmova ji ra soditi naslednjo te I isti mizi. 12. Za določitev zmagoviteS3^ -Uliev (lliafe---, ge 1 tva v namiznem ten^ prireditelj poslužil tabej^ fai° upoštevajoč same fina tekmovanja. , M jr>' 13. Vpisovanje je v osrednje pi du SŠI, Ul. Geppa ni i iu -v, 10 seP tel. 31-119, do 10 V skupinah, kjer f ^ - v J?’ vilo manj kot 32 tektn®^} bo prireditelj lahko ^ dodatne tekmovalce, predstavili z veljavno SŠI dokler doseže tako 15 minut pred začet mn1. «!-vanj, seveda le <• lZu„rgli P vanj, ocvvua Ti tekmovalci bodo ni«1 čati še dodatnih 103 i‘rt pi’9^ Prireditelj si pn'JrUZ“£ti sf GEORGE SAND Indiana Vendar poštenost vrlega moža in Indianina dostojanstvenost nista mogla preprečiti opomb moštva, posmehljivih pogledov, žaljivih dvomov in opolzkih ter bodečih šal. To so bile prave muke za nesrečnico na tej vožnji, ker ne bom govoril o naporih, odpovedih in nevarnostih na morju, sitnostih in neprijetnostih vožnje; sama jim ni prisojala nobenega pomena. XXVIII Tri dni potem, ko je odposlal pismo na otok Bourbon Je Raymon popolnoma pozabil nanj in na njegovo vsebino. Zdravje se mu je zboljšalo, upal si je že na obiske v soseščini. Lagnyjsko posestvo, katero je pustil gospod Del-mare svojim upnikom za poravnavo dolgov, je kupil bogat industrialec, gospod Hubert, spreten človek, vsega spoštovanja vreden, ne kakor vsi industrialci, ampak le ozek krog ljudi, ki so obogateli: Raymon je dobil nastanjenega novega posestnika v hiši, ki ga je spominjala na premnoge stvari. Najprej je dal duška svoji ginjenosti in hodil po parku, kjer se mu je zdelo, da so v pesek še vtisnjeni rahli Nounim koraki, in po velikih sobanah, kjer se mu je zdelo, da se še zadržuje mili zvok Indianinih besed; toda v navzočnosti novega gospodarja so se mu kmalu zasukale misli drugam. V velikem salonu, na mestu, kjer je nekdaj po navadi vezla gospa Delmarejeva, je sedela pred slikarskim stojalom mlada In vitka oseba z nežnim In hudomušnim, hkrati božajočim in porogljivim pogledom, ln se kratkočasila s kopiranjem nenavadnega stenskega opaža z vodnimi barvicami. Kopija je bila očarljiva, pretanjeno norčevanje, prežeto s porogljivim in uglajenim značajem umetnice. Zabavala je s pretiravanjem prevzetne ljubkosti starega stenskega slikarstva, v narejenih postavicah je ujela zlaganega in muhastega duha dobe Ludvika XV. Osvežila je od časa obledele barve ter jim vrnila narejeno prikupnost, kurtizanskl vonj, nenavadno enako budoarsko in pastirsko okolje. Poleg norčavega zgodovinskega dela je napisala besedico: pastiche.* Počasi je ponesla k Raymonu svoje dolge oči, polne neke jedke, privlačne In hinavske laskavosti, ki je bogve zakaj spominjala na Shakespearejevo Ano Page. V njenem obnašanju ni bilo ne plahosti ne predrznosti ne običajnega pretvarjanja ne nezaupanja vase. Kramljala sta o vplivu mode na umetnost. «Ali ne, gospod, da je v tem čopiču ujeta moralna barva dobe?« je vprašala ln pokazala na opaž, ki je bil poln kmečkih ljubezenskih prizorov v Boucherjevem slogu. «Ni res, da te ovce ne hodijo, ne spijo, ne mulijo kakor današnje ovce? Pa ta zlikana in počasna narava, stolistl rožni grmi sredi gozdov, kjer rasto dandanašnji samo še šipkovi grmi, ukročene ptice, katerih rod je očitno izumrl, obleke iz rožnatega satena, ki v soncu niso zgubile leska; mar ni bila v vsem tem poezija, čustvo mehkobe in sreče, občutek sladkega, nepotrebnega In nenevarnega življenja? Te smešne Izmišljotine so bile gotovo več vredne kot naši mračni politični duševni napori! Zakaj se nisem rodila v tistih časih!« je pristavila in se nasmehnila; «gotovo bi bila bolj pripravna (kakor sem lahkomiselna in omejena ženska) za slikanje na pahljače, kot za razlaganje časnikov in razumevanje parlamentarnih prerekanj!« Gospod Hubert Je pustil mlado dvojico samo; njuno kramljanje je kmalo zavilo toliko s poti, da sta se gospe Delmarejeve. «Zelo ste bili navezani na prejšnje lastnike te hiše,« je začela mladenka; «ko ste si prišli ogledat nove obraze, ste pokazali gotovo svojo plemenitost. Pravijo,« je rekla in ga predimo pogledala, «da je bila gospa Delmarejeva izredna osebnost; tu Je pustila za vas gotovo spomine, ki nam niso v prid.« Neprizadeto je odgovoril: «Bila je odlična ženska, in njen mož vsega spoštovanja vreden človek.« Deklica je brezskrbno povzela: «Zdi se mi, da je bila nekaj več kot odlična ženska. Ce se prav spominjam, je bila tako očarljiva, da bi zaslužila bolj živ in bolj pesniški izraz. Pred dvema letoma sem jo videla na plesu pri poslaniku Španije. Tistega dne je bila divna — se spominjate?« Ob spominu na tisti večer, ko je prvič spregovoril z Indiano, Je Raymona spreletel srh. Hkrati se je spomnil, da je na tistem plesu opazil tudi prefinjeni obraz in poduhovljene oči mladenke, s katero se je pogovarjal; toda tedaj ni vprašal, kdo bi bila. Sele pri odhodu, ko je čestital gospodu Hubertu za ljubko hčerko, je zvedel, kako ji Je ime. «Nimam te sreče, da bi bil njen oče,« je odgovoril industrialec; «toda odškodovan sem s tem, da sem jo posvojil. Zares ne poznate moje zgodbe?« «Nekaj mesecev sem bil bolan,« je odvrnil Raymon, «dn o vas ne vem nič drugega kot to, koliko dobrot 3te storili tej deželi.« Gospod Hubert se Je nasmehnil ln odgovoril: «Nekateri ljudje ml štejejo v veliko zaslugo, da sem posvojil gospodično de Nangyjevo; toda vi, gospod, ki imate blago dušo, boste videli, da nisem storil nič drugega kot to, kar mi Je narekovala rahločutnost. Pred desetimi leti sem postal lastnik dokaj velikega premoženja, ki Je bilo sad mojega dela, lotila in sem ga skušal naložiti. V Burgundiji sem našel P%iii»: in graščino Nangy, ki je bila naprodaj kot narodna in sta mi bila na moč všeč. Bil sem že nekaj časa v posesti, ko sem zvedel, da živi prejšnji lastnik za‘ p-^ v koči, s slamo kriti, s sedemletno vnučico, in da jrK življata beraško. Starec je pač dobil odškodnino, tod^sK(^ val jo je in pobožno poplačal dolgove, ki si jih je bil *V v izgnanstvu. Rad bi bil omilil njegovo usodo in nad jpjfJ zaklonišče pri meni, toda v svoji nesreči je ohranil veL svojega rodu. Odklonil je, da bi sprejel miloščino, in sg na graščino svojih dedov; kmalu po mojem prihodu J, f* ne da bi bil sprejel od mene kakršnekoli usluge. T®0 vzel njegovega otroka. Proti svoji volji je sp rej e19 ^ patridjka oskrbo pri meni, toda v tej dobi so ' premalo ukoreninjeni in odločitve kratkotrajne. K je navadila, da sem ji kot oče, in vzgajal sem jo, k°l ^ moja lastna hči. To mi je poplačala s srečo, kater° .jsf na moje stare dni. Da bi si zagotovil to srečo, serll£fi d 4 An m mmm.aJJI 1 —___1.1 __! Jt.lf_ . n »Y1D ^ dično de Nangyjevo posvojil, in zdaj si želim santo -gpfi da bi odkril moža, ki bi je bil vreden in zmožen upravljati s premoženjem, ki ji ga bom zapustil.« ,ei / Spričo zanimanja, ki ga je Raymon pokazal za ye^i zaupljivo pripovedovanje, ga je vrli mož že pri Pr Čanju po domače seznanil s skrivnostjo vseh svojih Pozorni poslušalec je zvedel, da ima lepo in °bs^^ n najmanjše podrobnosti urejeno posestvo in, da b> rij( alaj^^oi' j kazal v vsem svojem sijaju, si želi samo še ml»Ji^“rI)ff>‘ ji jenejšega uživalca kot je bil dobri Hubert sam. if p zaslutil, da bi utegnil biti kot nalašč za ta prijetni ^ bil hvaležen domiselni usodi, ki je združila vse njC’ft v risti, ko mu je po romantičnih zapletljajih P°nllnja-njegovega stanu na čelu lepega plebejskega premož«