LETO XXII. — številka 8 Ustanovitelji: obč. konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavai urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 29. 1. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vinko Hafner v Tekstilindusii Kranj, 28. januarja — Danes popoldne je podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner v Tekstilindusu v Kranju govoril o novem pokojninskem sistemu. Dr. Stane Pavlic, predsednik komiteja za zunanje trgovinske odnose pri izvršnem svetu Slovenije pa se je s političnim aktivom Tekstilin-dusa pogovarjal o problemih izvoza in uvoza v tekstilni industriji. L. M. Kranjski komunisti o pripravah na volitve Občinske konference SZDL Kranj, škofja Loka in Tržič so pripravile včeraj popoldne pogovor p odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo in o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Pogovor jki so mu prisostvovali številni družbenopolitični delavci Kranja, škofje Loke in Tržiča, je vodil član izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubcj. Ugotovili so, da je sodelovanje med posameznimi družbenimi organizmi in institucijami dokaj dobro. To pa omogoča neposrednejše stike tudi z našim življem in prebivalstvom Koroške. — Foto: F. Perdan Seja kamniške občinske skupščine Za večji vpliv občana Na včerajšnji seji kamniške občinske skupščine so se odborniki nadjdlje zadržali pri poročilu o delu kamniškega muzeja, poročilih kmetijskega, sanitarnega in tržnega inšpektorja ter pri programskih izhodiščih občinske konference SZDL Kamnik za kandidiranje odbornikov in poslancev. Po živahni razpravi so se odborniki strinjali z omenjenimi izhodišči, zato naj v nekaj besedah povemo glavne ugotovitva. Občinska skupščina bo morala usmeriti vso svojo pozornost v zagotavljanje pogojev, da bo imel občan in proizvajalec še večji vpliv na oblikovanje politike v komuni ter na usmeritev gospodarskega in družbenega razvoja. To bo mogoče le s hitrejšim razvijanjem komunalnega sistema in vseh nje- volilne komisije V ponedeljek popoldne je bila seja volilne komisije pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Sprejeli so (predlog dokumentov o predvolilni aktivnosti v občini in (govorili o organizaciji in lizvedbi volitev. govih oblik, zlasti še samoupravnega povezovanja delovnih organizacij v komuni in razvoja krajevnih skupnosti. V tem okviru bo treba pospešiti družbenopolitično usposabljanje ter informiranje samoupravljalcev in občanov. Čeprav je kamniško gospodarstvo v zadnjih letih doseglo lepe rezultate, bo treba v prihodnje preusmeriti pozornost k reševanju .problemov v podjetjih. Med te probleme sodi potreba po hitrejši modernizaciji kamniške industrije, ki ima precej izrabljene in zastarele delovne naprave. Skrb bodoče občinske skupščine bo tudi kvalitetna rast samoupravljanja v delovnih organizacijah, dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov, principov nagrajevanja po delu in čim-širše sodelovanje neposrednih proizvajalcev pri vseh samoupravnih odločitvah. Turizem, kot ena perspektivnih panog, se bo lahko razvijali le /, močnejšo uveljavitvijo gostinstva, trgovine, obrti in drugih storitvenih dejavnosti. Takšna prizadevanja pa bo skupščina lahko podprla z stimulativno in ustaljeno davčno politiko. Modernizacija cest v kamniški občini bo morala biti tudi v prihodnje deležna vse pozornosti. Ena glavnih investicij je prav gotovo cesta Kamnik —Motnik, ki se modernizira s sredstvi krajevnega samoprispevka, delovnih organizacij in občinske skupščine. Občinska skupščina in poslanci pa se bodo morali zavzemati, da bi omenjena cesta prišla v program republiškega cestnega sklada vsaj v letu 1970 71. Nadaljnji koraki bodo usmerjeni v uresničitev triletnega programa gradnje novih šolskih poslopij ter v gradnjo telovadnic in drugih telesno kulturnih objektov. Občinska skupščina bo v svojih programih morala poskrbeti, da bo dobilo ustrezno mesto tudi zdravstveno varstvo občanov. Posebna skrb naj bi v bodoče veljala zdravstvenemu varstvu otrok, mladine in ostarelih občanov. Iz naštetega lahko ugotovimo, da bodo imeli bodoči odborniki občinske skupščine precej dela, zato si bodo SZDL in druge družbeno politične organizacije prizadevale ustvariti še tesnejšo povezanost med odborniki, poslanci in volilci. Pri samih volitvah pa si bo SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadevala zagotoviti največjo demokratičnost vseh faz volilnega procesa in da bo prišla kar najbolj do izraza neposredna volja občanov. V. G. V soboto je bila v Kranju seja komiteja občinske konference ZK. Na njej so med drugim razpravljali o aktivnosti zveze komunistov pri pripravah na skupščinske volitve in IX. kongres ZKJ ter o delovnem programu občinske organizacije ZK v tem letu. Ko so govorili o pripravah na volitve so poudarili, da se bo občinska organizacija zveze komunistov pri pripravah na skupščinske volitve zavzemala za programsko in samoupravno osnovo skupščine. Hkrati so se zavzeli za dosledno uresničevanje predvolilnih akcij oziroma programa, ki ga je pripravila občinska organizacija socialistične zveze. Ko so govorili, kakšna naj bi bila v prihodnje kranjska občinska skupščina, so se med drugim zadržali tudi na številu odbornikov. Menili so, da bi bilo morda delo skupščine lahko učinkovitejše, če ta ne bi imela sto odbornikov. Nazadnje pa so se dogovorili, da bodo vsem članom zveze komunistov v občini posredovali celotno predvolilno gradivo. Le-to vsebuje programske osnove družbe- ga in ekonomskega razvoja kranjske občine v letih 1969 do 1972, kadrovska načela za volitve odbornikov in poslancev In drugo. V okviru priprav na IX. kongres ZKJ pa so se dogovorili, da bodo do 15. februarja posvetili posebno celodnevno sejo komiteja, na kateri bodo podrobno razpravljali o predkongresnih materialih. Razen tega pa bodo posamezna poglavja predloženega gradiva obravnavalo tudi komisije občinske konference ZK, razširjene s komunisti iz delovnih organizacij in terena. V razpravi o delovnem programu občinske organizacije ZK za leto 1969 pa so najprej ugotovili, da so do sedaj opravili že večino zadanih nalog. V dokaj obširnem programu pa so posebej opozorili na delo komisij občinske konference. Predlagali so, da bi komisija morala pregledati enoletno delo od uresničitve reorganizacije ZK v občini ter oceniti, kako je na tem področju potekalo uresničevanje vsebinske reorganizacije ZK. A. 2. I etošnjih gospodai skih možnostih Tržič, 28. januarja — Na današnji seji tržaške občinske skupščine so odborniki obeh zborov najbolj živahno razpravljali o programu možnosti gospodarskega razvoja, financiranja negospodarskih investicij in proračuna občine za letošnje leto. Poleg tega so obravnavali in sklepali o pogodbi za turistične investicije med občinsko skupščino in investicijskimi biroji iz Trbovelj ter o delu komiteja za pobratenje. Sprejeli so tudi nekatere odloke in sicer: o prispevku in davkih občanov, o odločitvi stopenj za financiranje temeljne izobrafevai'ine skupnosti, o razporedu volivcev in o podelitvi Prešernovih nagrad. Kot rečeno, so bile letošnje razvojne možnosti tržiškega gospodarstva deležne največ pozornosti. Kakšni so torej obeti? Letos naj bi se družbeni bruto produkt povečal za 12.6 odstotka), družbeni proizvod za 14.4 ostotka in narodni dohodek za 14.3 odstotka. Omenjeno povečanje rasti gospodarstva gre v znatni mori na račun tovarne obutvo Peko, ki planira visoko stopnjo razvoja. čeprav je lanskoletni izvoz tržiških delavnih organizacij manjši kot predlanski pa letos pričakujejo 3,1 odstotno povečanje. Skupna vrednost naj bi dosegla 5,351.920 dolarjev. Največji tržiški izvozniki naj bi bila letos: Peko, BPT, tovarna kos in srpov, združena lesna industrija in obrat kartonažne tovarne iz Ljubljane — Lepenka. Večina omenjenih delovnih organizacij planira svoj izvoz le na konvertibilno tržišče. vig 273908 1916 Za učinkovitejši nadzor Odbor za organizacijsko-politična vprašanja republiškega zbora in odbor za vprašanja javne uprave In splošne varnosti organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine predlagata izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji. Med poglavitnimi razlogi za izdajo zakona navajata številna nasprotja in splošno neurejenost na tem področju, kar negativno vpliva na neučinkovitost nadzora nad zakonitostjo delovanja organizacij in posameznikov nasploh in na delovanje inšpekcijskih služb še posebej. Z republiškim zakonom je treba določiti temeljna načela glede organizacije Inšpekcijske službe, njenih odnosov do drugih organov, kadrovskih pogojev, tehnične opremljenosti in drugih skupnih značilnosti za vse inšpekcijske službe ter določiti takšne pristojnosti, da bodo resnično samostojne v okviru nalog in pooblastil, ki jih izpolnjujejo. Da bi zagotovili večjo samostojnost in strokovnost inšpekcijskega nadzora, naj bi bila ta služba organizirana samo v okviru republiških upravnih organov — torej samostojnih Inšpektorskih uprav, ki naj bi bile strokovno povezane z resornimi republiškimi sekretariati, njihovo delo pa naj bi koordiniral posebni organ v sestavi izvršnega sveta. — Občine bi bile pristojne organizirati samo tiste vrste inšpekcij, ki niso organizirane v republiki, kot so na primer komunalna, turistična in podobne. Zakon naj bi pa določil tudi oblikam delovanja republiških inšpekcij na terenu preko izpostav v občinah ali za območje več občin. V vsakem republiškem inšpektoratu naj bi bil določen funkcionar, ki bi nadziral delo Inšpektorjev v izpostavah. tn:t:s:;is2fliiiifiii!itisstisiiifiii2iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHSitiuiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiifiiišiiiiii Ta teden v republiški skupščini O predlogih amandmajev k ustavi SR Slovenije so v tem tednu razpravljali zbori delovnih skupnosti republiške skupščine. Različnost mnenj med zbori Je prišla do izraza zlasti glede bodočega sestava republiške skupščine. Prosvetno-kulturnl in socialno-zdravstvenl zbor sta sprejela predlagane ustavne amandmaje, in sicer da naj bi imeli poleg republiškega zbora še tri zbore delovnih skupnosti: gospodarski, prosvctno-kulturni in socialno-zdravstvenl zbor; gospodarski in organizacijsko-politični zbor pa sta sprejela sklep, naj skupščino sestavljata dva zbora: republiški zbor in zbor delovnih skupnosti. Skupna komisija vseh zborov Skupščine SRS za ustavna vprašanja bo v ponedeljek razpravljala o mnenjih zborov delovnih skupnosti, o dokončnem besedilu predlogov ustavnih amandmajev pa bo sklepal republiški zbor na seji 29. januarja. Republiški in organizacijsko-politični zbor bosta na sejah v sredo, 29. januarja razpravljala tudi o zakonskih predlogih, ki se nanašajo na volitve poslancev republiške skupščine, volitve odbornikov občinskih skupščin in na določitev volilnih enot za volitve poslancev Skupščine SRS, poleg tega pa še o problematiki in predlogu za Izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji ter poročilu In predlogih začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SRS za proučitev organizacije republiške uprave. Odbori bodo nadaljevali z obravnavo zakonskih predlogov ln osnutkov s področja cestnega in železniškega prometa. Komisija za vprašanje borcev NOV pa bo razpravljala o aktualnih problemih gradnje stanovanj za borce NOV, usklajevanje pokojnin in republiških priznavalnin borcem NOV. Dva poraza — en uspeh V soboto, 25. januarja, so imeli borci za severno mejo 1918-1919 iz kranjske občine svojo prvo redno skupščino. V Kranju jih je še 80. To je kar lepo število, če upoštevamo, da slavimo poistolet-ni jubilej. Na skupščini so se pogovorili o današnjih socialnih razmerah teh borcev, posebno še o njihovih pravicah. V Kranju kot so poudarjali, razumejo njihove težave. Udeležence skupščine je pozdravil tudi predsednik občinske zveze borcev NOV Pavle Bajželj. Govoril je v imenu »mlajše generacije — partizanov, koroških borcev«, ki so se prav tako kot po prvi svetovni vojni bojevali za pravično stvar. Dandanes, malo za šalo malo zares marsikdo očita prvim in drumm, da so bili poraženi. Toaa ob vsem tem, kot je to dejal, pa je dosežen uspeh, saj imamo danes zelo dobre odnose z našimi zamejci, slovenska beseda prihaja vse bolj do veljave in enotna težnja po pravičnem miru in sodelovanju med narodi, je vse močnejša. K. M. S Gorenjska kreditna banka Kranj S POSLOVNIMI ENOTAMI S na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču j razpisuje ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG IN DEVIZ.RAČUNOV NOVO NAGRADNO ŽREBANJE DNE 14. FEBRUARJA 1339 V POSLOVNIH PROSTORIH PODRUŽNICE ŠKOFJA LOKA prva nagrada je osebni avto ŠKODA 10 DVOKOLES PONY 10 ELEKTRIČNIH BRIVNIKOV Braun Iskra sikstant 50 ROČNIH UR DARVVIL 10 ODEJ 10 JEDILNIH PRIBOROV 9 NALIVNIH PERES STANOVANJSKI VARČEVALCI pa bodo prav tako 14. februarja izžrebali 10 denarnih nagrad v vrednosti 5100 N din za nakup gradbenega materiala ali opremo po izbiri. Pohitite s privarčevanimi zneski v vašo Gorenjsko kreditno banko. Še je čas! Kranjski sindikat o razvoju letošnjega gospodarstva Brez večjih presenečenj v programih Prizadevanja za odpravo osebnih dohodkov pod 60 tisoč S din — Izhajati bi bilo treba iz stališča, da manjši osebni dohodki ne pomenijo najboljšega načina gospodarjenja 60 tisoč starih dinarjev kot najnižji mesečni osebni dohodek slehernega zaposlenega v kranjski občini ne bi smeli pojmovati kot socialno stališče kranjskega sindikata in drugih, ki so se zavzeli zanj, marveč kot dokaz dejanskih gospodarskih rezultatov v delovnih organizacij ali v kranjski občini. To so med drugim poudarili na petkovi seji občinskega sveta Kranj, ko so govorili o možnostih letošnjega razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini. Uvodoma je predsednik občinske skupščine Slavko Zak>kar seznanil člane sveta z nekaterimi pomembnimi podatki oziroma s programskimi predvidevanji v gospodarstvu. Poudaril je, da letošnje napovedi gospodarskih organizacij o razvoju gospodarstva oziroma da zbor predloženih programov ne kaže posebnih presenečenj. Podatki o nadaljnjem razvoju so več ali manj tradicionalni in enaki tistim iz prejšnjih let. Nekateri premiki se kažejo le v posamez- Simpozij o delovnem času Na bledu bo danes (sreda) končal z delom tridnevni simpozij o delovnem času, ki ga je pripravila zvezna komisija za delovni čas. Sodelovalo je okrog 150 predstavnikov zveznih organov uprave, institutov, zavodov, zbornic in drugih ustanov ter delovnih organizacij, predstavniki mednarodne organizacije dela in evropske asociacije za produktivnost dela in tuji gostje. Simpozij se je začel v ponedeljek dopoldne. V imenu zveznega izvršnega sveta ga je pozdravil ing. Marko Bule, ki Je pozdravil pobudo organizatorjev in jim zaželel uspešno delo. Za simpozij je bilo pripravljenih 70 referatov — koreferatov med njimi tudi nekaj referatov priznanih tujih ekspertov za to vprašanje. V celoti je bilo pripravljenega 1400 strani gradiva. Na ponedeljkovi plenarni seji je imel uvodni referat predsednik zvezne komisije Djuro Vekič, ki je govoril o poteku in rezultatih skrajšanega delovnega časa v Jugoslaviji, medtem ko je sekretar te komisije Stjepan Han govoril o nekaterih teoretičnih vprašanjih skrajševanja delovnega časa. Popoldne so govorili predstavniki mednarodnih organizacij — tuji gostje. V torek so nadaljevali delo v petih komisijah. Danes popoldne pa se bo simpozij sestal spet na plenarni seji in sprejel dokument o tem pomembnem posvetovanju in ga predstavil javnosti. J. Podobnik Si Kranj ELITA, KRANJ BO RAZPRODA-JALA RAZNO SPOMLADANSKO ŽENSKO IN MOŠKO KONFEKCIJO V TRGOVINI V CANKARJEVI ULICI (BIVŠA GORENJSKA OBLAČILNICA) PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH VES MESEC FEBRUAR. VABIMO VAS NA PRAVOČASEN OGLED ZALOGE IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP. nih delovnih organizacijah in znotraj posameznih panog. Takšni rezultati pa ob izhodišču oziroma nalogi, da se uredi dogovor na področju šolstva pomeni to, da se bodo morali nekateri koristniki proračuna zadovoljiti z nekoliko manjšimi sredstvi kot lani, odpasti pa bodo morale tudi nekatere investicije, ki so bile morda predvidene. Precej govora je tudi bilo o nekaterih gospodarskih panogah, o katerih so posebno v zadnjih dveh letih znana nekatera priporočila o njihovem nadaljnjem razvoju. Tako o razvoju kovinske industrije, družbene obrti, komunalne dejavnosti itd. V razpravi so ugotovili, da se tod sila počasi uresničujejo nekateri dogovori, ki so bili odraz realnejšega in kvalitetnejšega programiranja. Člani sveta so menili, da nekatera predvidena združenja in poslovno tehnična sodelovanja, (kljub programiranemu razvoju in dogovoru o uresničevanju srednjeročnega programa občine) še v dobršni meri niso prerasla iz začetnih dogovorov, oziroma osnovnih okvirov. Zato so poudarili, da bi bilo ob uresničevanju teh dogovorov treba upoštevati, da so jih potrdili tudi občani. To pa pomeni, da njihovo uresničevanje ne more ostati le zapisano na papirju oziroma v srednjeročnem programu, marveč terja konkretnih rezultatov. Ob takšni ugotovitvi je bilo potem zavzeto stališče, da bi bilo treba te primere ostreje obravnavati in odločno opozoriti na odgovornost in pomen uresničevanja takšnih dogovorov. Menili so, da so za tovrstne primere in različna neobjektivna planiranja odgovorni (in seveda tudi krivi) vodstveni in strokovni kadri, ki velikokrat hote ali nehote ne vidijo dlje kot na mizo oziroma do praga podjetja. Tako so se na petkovi seji zavzeli za dosledno izvajanje vseh stališč in dogovorov iz preteklosti. Menili so, da bi neuresničevanje le-teh v tem letu lahko imelo precej neprijetne posledice posebno v nekaterih panogah gospodarstva. Hkrati pa so sklenili, da se bodo sindikati na vseh področjih dosledno zavzemali za uresničevanje letošnjega programa razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini. A. žalar Zavarovanj jamstvo za varnost Hiter razmah in velike perspektive zavarovalstva na Gorenjskem V soboto, 25. januarja, je bila na Bledu proslava 20-letnice zavarovalnih organizacij na Gorenjskem. Poleg uslužbencev kranjske in jeseniške zavarovalnice so se slovesnosti udeležili še predstavniki centralne zavarovalnice »Sava« iz Ljubljane, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin, zavarovalnice iz Zagreba, predstavniki Gasilske zveze in upokojenci iz obeh kolektivov. Takoj po osvoboditvi je zavarovalstvo temeljilo na močno administrativnih načelih. Vodili so ga iz enega središča, kar je dušilo pobudo in ustvarjalnost zavarovalnega kadra. Leta 1961 smo dobili zakon o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih. S tem zakonom je bila začeta druga faza razvoja zavarovalstva. Jeklene vezi administracije so le počasi popuščale, tako da pri delu zavarovalnic še vedno ni bilo prave sproščenosti. Poglavitno in končno besedo je imela še vedno Jugoslovanska zavarovalna skupnost v Beogradu, kar je slabo vplivalo na gospodarjenje, posebno pa na uspešnost dela na terenu. Pomemben korak je bil storjen lani. S temeljnim zakonom o zavarovalstvu in zavarovalnih organizacijah je prešlo delo na samoupravno osnovo. Tudi za zavarovalnice so začeli veljati zakoni tržnega gospodarstva. Odpravljen je bil monopol in, razen manjših izjem, obvezno zavaiT>vanje. Dovoljena je konkurenca. Prav tako je bila lani v Sloveniji ustanovljena zavarovalnica »Sava«, kamor spadata tudi kranjski in jeseniški zavarovalni kolektiv. To so bile kvalitetne spre membe, ki zahtevajo, da zavarovalnice dokažejo svojo pravo strokovnost in zrelost, kar je pogoj za uspešno delo. V dvajsetih letih so gorenjski zavarovalni delavci kljub materialnim, prostorskim in kadrovskim težavam dosegli vidne uspehe. Prelomno je bilo leto 1961 An deloma 1962. Gorenjska je dobila dve samostojni zavarovalnici v Kranju in na Jesenicah, Kranj pa po večletnem prizadevanju nove poslovne prostore. Konec leta 1961 je imela zavarovalnica v Kranju 9260 zavarovanj v družbenem sektorju. Premije so znašale 395,631.000 starih dinarjev. V privatnem sektorju pa je bilo 79,521 zavarovanj s 323 milijoni 657 tisoč starimi dinarji premij, torej skupaj 88.781 zavarovanj s 719 milijoni 288 tisoč starimi dinarji premij. Jeseniška zavarovalnica je ob istem času imela 16.822 zavarovanj s 192,628.000 starimi dinarji premij. Novi poslovni prostori in manjša fluktuacija kadrov, to velja posebno za Kranj, pa tudi večja strokovnost zaposlenih, so omogočili boljše poslovanje. Posebno v zadnjih sedmih letih sta gorenjski zavarovalnici dosegli pomembne uspehe. V Kranju se je Število zavarovanj povečalo na 96 tisoč 792, inkaso premij pa od 518,000.000 na 2.576,624.000 starih dinarjev. Na Jesenicah se število zavarovani ni povečalo, povečal pa se je inkaso premij — od 193,000.000 starih dinarjev na 840,000.000. Na Jesenicah prevladujejo zavarovanja v družbenem sektorju, v Kranju pa je razmerje 44:56 v korist privatnega sektorja, kar je za zavarovalno poslovnost izredno pomembno. Razveseljivo je dejstvo, da so delavski sveti gospodarskih organizaoij dokazali svojo zrelost v razumevanju do zaščite družbenega premoženja. Podjetja so sprejela taka zavarovanja, ki njim ustrezajo, tako po vsebini kakor tudi po velikosti zavarovalne vsote. Tudi konkurenca ima svoj vpliv na delo zavarovalnic, čeprav je ta šele v povojih. Lanski rezultati nam povedo, da sta gorenjska zavarovalna kolektiva obnovila vse pogodbe z dosedanjimi partnerji predvsem v družbenem sektorju. Edino konkurenco predstavlja zavarovalnica Jugoslavija v privatnem sektorju pri zavarovanju premičnin in nekaj desetin avtomobilov. Kolektiva zavarovalnic v Kranju in na Jesenicah lahko dokaj mirno gledata v prihodnost. Seveda ob stalnem prizadevanju, da se kadrovska sestava, tako delavcev v upravi in zastopnikov na terenu, stalno izboljšuje. Hitro in kvalitetno delo, tako pri sklepanju zavarovalnih pogodb kakor tudi pri izplačilu odškodnin, je porok za nadaljnje uspehe zavarovalstva. Koristno je, če se zavarovanje še bolj razširi, saj celotne zavarovalne premije v Sloveniji predstavljajo le dva odstotka narodnega dohodka. I. KoSnJek ob volitvah nosili veliko breme Postopno razvijanje Krvavca Turistično prometno podjetje Creina Kranj namerava Krvavcu dati turistično rekreativni značaj Pred nedavnim smo v našem časniku podrobneje pisali o spravljanju teptalnega stroja na Krvavec, ki ga je za urejanje krvavških smučišč kupilo turistično prometno podjetje Creina Kranj. Takrat smo poprašali predstavnike podjetja, kako si zamišljajo nadaljnji razvoj Krvavca, da bi tudi ta del Gorenjske res dobil pravi turisttično irekreacij ski značaj. Direktor Creine tovariš Tone Tičar nam je povedal, da njihovo podjetje na Krvavcu vidi dopolnitev dejavnosti. Prav zato so oktobra lani prevzeli na Krvavcu vse žičnice. Da pa bi podaljšali smučarsko sezono, so se odločili tudi za nakup teptalnega stroja. Za prihodnjo zim- Kakšni naj bodo odborniki občinske skupščine? Osnovni kriterij je programska usmeritev komune sko sezono pa nameravajo na Krvavcu postaviti še eno vlečnico in osvetliti smučarsko progo. S postavitvijo še ene vlečnice za manj zahtevne smučarje, bi namreč lahko precej zmanjšali število nesreč, ki so do sedaj pogoste predvsem zaradi trčenj med posameznimi smučarji. Razen tega pa bi z osvetlitvijo proge omogočili tudi nočno smuko in s tem zmanjšanje konic na žičnici. »Odločili smo se, da Krvavcu damo resničen turistično rekreacijski značaj. Zato bomo že letos porabili pet mili! j onov starih dinairjiov za ureditev smučarskih prog. Razen tega pa bomo letos dali delati tudi projekt za cesto na Krvavec,« nam je povedal tov. Tičar. Sindikati bodo Volitve bodo v prihodnjem obdobju ena glavnih nalog sindikata, saj so zbori delovnih skupnosti pomemben Činitelj pri usklajevanju interesov delovnih organizacij In družbenih skupnosti. Volivci nimajo v delovnih organizacijah (talnih stikov z odborniki, kajti v delovnih or- 1 li Ena od pomembnih nalog i pri oblikovanju koncepta j kulturne politike je tudi v tem, kako široko je zasnovan in V kolikšni meri upošteva celovitost kulturnih procesov. Pri tem je seveda velikega pomena dejstvo, v kakšni meri so kulturni činitelji oblikovali široko samoupravno osnovo za razpravo o problemih kulture in v kolikšni meri so pridobili za sodelovanje samoupravne činitelje iz neposredne proizvodnje, torej ljudi in organizacije, ki so najbolj poklicano, da sodelujejo pri oblikovanju širokega koncepta kulturnega razvoja in da tudi soodločajo pri ustvarjanju materialne osnove za široko kulturno akcijo. Pri tem seveda mislimo na ustvarjalno ganizacljah ne sklicujejo zborov volivcev. Zbori, na katerih bodo zbrali možne kandidate za poslance In odbornike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine ln v vse zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine, bodo predvidoma že od 5. do 9. februarja. Sindikatom v delovnih organizacijah torej ostane le fie teden dni, da bodo opravili poprejšnje zbiranje možnih kandidatov. V tako kratkem času bo delo težko opraviti tako kot zahteva naš demokratični sistem. Na posvetu so menili, da je volilni postopek preveč zamotan, s čimer Pa obenem demokratičnost postopka ni nič bolj široka. Kljub temu pa bodo sindikati v delovnih organizacijah ob pomoči ob-čnskega sindikalnega sveta storili vse, da bodo dobili kar najboljše kandidate za zbore delovnih skupnosti. Pomembna naloga, katero morajo izvrševati odborniki občinske skupščine, Je seznanjanje občinske skupščine z interesi in hotenji volil-cev in teh s stališči občinske skupščine. Te naloge pa sedanji odborniki večkrat niso uspešno opravljali. Prav bi bilo, če bi odborniki tesneje sodelovali z vsemi skupinami, v katerih se občani določenega območja zadržujejo. V mislih imamo najrazličnejše organizacije, odbore, društva itd. Samo na tak način odbornik celoviteje spozna problematiko, potrebe in interese volilcev. To pa pozitivno vpliva na njegovo delo v skupščini. Zelo pogosto odborniki vsega zahtevnega in odgovornega dela ne in vsestransko sodelovanja kulturnih in delovnih organizacij na področju kulture. V radovljiški občini so na tej samoupravni osnovi med delovnimi organizacijami, sindikalnimi podružnicami in kulturno zvezo ter občinskim sindikalnim svetom dosegli že vrsto uspehov pri skupnem načrtovanju ter realizaciji konkretnih kulturnih programov. O tem je tekla beseda na razširjenem posvetovanju, ki ga je sklical občinski sindikalni svet Radovljica minulo sredo. Na posvetu so ugotavljali, da zveza kulturno prosvetnih organizacij ob materialni ter organizacijski podpori že četrto leto z uspehom uresničuje skupni kulturni program za delovne organizaci- Predscdniki so se pogovorili še o delu v letošnjem prvem četrtletju ln sklenili, da posebnih programov dela ne bodo sprejemali, kajti ob vsebinskih pripravah na volitve bodo vsekakor spregovorili o gospodarjenju, o zaključnem računu za lansko leto, ob tem pa že tudi razpravljali o novih kandidatih za samoupravne organe, ki bodo v spomladanskih mesecih.. Sindikati ob teh nalogah ne bodo pozabili na rekreacijo. Mnoge naloge terjajo usposobljena vodstva, zato bo delavska univerza pripravila za vodstva sindikalnih organizacij v začetku februarja seminar, na katerem se bodo seznanili s perspektivami razvoja občine, z vlogo sindikata danes in s pomenom samoupravnih aktov za nadaljnji razvoj samuopravlja-nja. zmorejo, saj so obremenjeni z mnogimi dodatnimi funkcijami v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, če zagovarjamo stališče, naj ima odbornik čim več stikov z občani, moramo paziti, da bo imel čim manj raznovrstnih funkcij in nalog, ki bi ga obremenjevale pri delu. Struktura odbornikov občinske skupščine naj odraža strukturo občanov določene družbenopolitične skupnosti, i Čim bolj pa bo sestav odbornikov odvisen od oblikovane razvojne programske usmeritve komune, tem boljši bodo pogoji za učinkovito in demokratično delo občinske skupščine. Z drugimi besedami: občin- je. V treh letih doslej so pripravili 67 različnih prireditev posebej za delovne organizacije v občini. Razveseljivo je, da so pri tem dosegli zelo lep uspeh z obiskom, saj je poprečno obiskalo vsako predstavo 410 ljudi, kar pa je zelo veliko in spodbudno za nadaljnje delo. Razen tega pa je potekala zelo razgibana kulturna dejavnost tudi v okviru amatersko kulturnih organizacij, ki so skupaj z občinskim svetom samo v letu 1967 pripravili za javnost nad 500 raznih predstav, koncertov, dramskih uprizoritev, gostovanj in podobno. Program za delovne organizacije se nekako organsko vrašča v celotno kulturno dogajanje v občini. Na r/mulem razširjenem ska skupščina naj bo sestavljena iz takih odbornikov, ki bodo lahko uspešno zastopali tiste potrebe svojih volivcev, za katere menijo, da jih je treba v mandatnem obdobju uresničiti. Skupščine naj bodo odraz najpomembnejših teženj občanov — proizvajalcev in potrošnikov. Zato od odbornika zahtevamo dvoje. Pripravljenost, da zagovarja tiste potrebe ! občanov, ki jih je občinska skupščina na demokratičen način sprejela in vnesla v delovni program in, da bo s svoje družbeno in politično aktivnostjo prispeval k razvoju socialističnih družbenih odnosov. J. Košnjek posvetovanju preteklo sredo v Radovljici med delovnimi organizacijami ter občinskim sindikalnim svetom in zvezo kulturnih organizacij pa so posvetili posebno pozornost prav dodatnemu programu, ki ga posebej pripravljajo za delovne organizacije. Razumljivo je torej, da so se pogovarjali o oblikah sodelovanja in načrtovanja ter o financiranju skupnega dopolnilnega programa. Lani so pri svetu zveze kulturnih organizacij v Radovljici oblikovali poseben sklad, v katerega so se stekala sredstva, zbrana od delovnih kolektivov v občini, namenjena posebej za financiranje programa za delovne kolektive. Redna proračunska sredstva pa so porabili za dejavnost kulturnih organizacij v občini. Doslej so podjetja prispevala za skupen program zelo različno, nekatera več, druga manj, med njimi pa je bilo tudi nekaj takih, ki niso pri- Misli o gradnji ceste na Krvavec niso nove. 2e v srednjeročnem programu razvoja kranjske občine je tudi govora o gradnji nove ceste. Čeprav so bila zadnja leta zaradi žičnice mnenja o gradnji ceste deljena, pa podatki in nekatere analize predvsem pa izkušnje drugih zimskih gorskih rekreacijskih oziroma turističnih središč predvsem v tujini kaža-jo, da za uspešen razvoj turizma ni dovolj le žičnica. To potrjujejo tudi krvavške razmere, saj se že leta srečujejo s težavami zaradi prihoda na Krvavec in odhoda z njega. Zato je misel o gradnji ceste vsekakor upravičena. Nedvomno pa je prav tako spodbudna tudi odločitev turističnega podjetja Creina Kranj, ki želi Krvavec razviti v boljše turistično rekreacijsko središče kot je bil do sedaj. A. Z. ■ H&aHHHHHHBmHSmMI spevala ničesar. Da bi se izognili takšnemu neskladju pri oblikovanju sredstev, so na minulem posvetu s predstavniki kolektivov sprejeli enotno lestvico za celo področje občine. Po tem predlogu, ki ga bodo takoj posredovr.li vsem delovnim kolek ti vem gospodarstva in družben1 h dejavnosti, bi prispevala vsaka delovna skupnost do 850 starih dinarjev na zaposlenega. Predloge bodo prej obravnavali samoupravni organi v kolektivih in sprejeli ustrezne sklepe. To so za posamezne kolektive razmeroma male vsote, za skupen program pa le pomenijo veliko, da bodo tako lahko uresničili obsežen iin zelo pester program, ki obsega 36 različnih prireditev. Na posvetu so tudi že sklenili, katere delovne organizacije bodo delegirale člane v samoupravni organ sklada, I ki bo samostojno razpolagal I z zbranimi sredstvi in odločal Odmevi na harambašo Na letni konferenci združenja borcev NOV Žirovnica Je predsedujoči vprašal: »Tovariši, ali ste brali v Glasu zgodbo o Figovem Jožu pod naslovom Kdo je bil Zlrovnl-ikl harambaia?« Večina članstva Je pritrdilno odgovorila. Nato Je predsednik delovnega predsedstva zaprosil stare partizane, naj pojasnijo, kako to, da 86-letnl Jože Zupan nima pokojnine ali priznavalnine. čutov Albin je pojasnil, da pokojnine ne more dobiti, ker nima predpisane delovne dobe, priznavalnino pa mu ne dajo, ker ima hišico z nekaj zemlje. Dejal pa Je, da so se že prejšnja leta dajali za to, da bi mu priznali priznavalnino. »Tovariši, ali se strinjate, da predlagamo, da se Figovemu Jožu letno dvakrat do trikrat dodeli enkratna priznavalnina. Prosim, da o predlogu glasujemo.« V dvorani se Je dvignilo sto rok. Vsi so bili soglasni, da se Figovemu Jožu kot priznanje za delo med NOB prizna vsaj priznavalnina. J. V. Ob razširjenem posvetovanju o kulturi v delovnih organizacijah Programi morajo upoštevati celovitost kulturnih procesov Tri značilnosti: lepota, praktičnost in izvirnost V galeriji Mestne hiše v Kranju je te dni odprta razstava Uporabna umetnost v Ameriki. Posredoval jo je oddelek za tisk in kulturo pri ameriškem generalnem konzulatu v Zagrebu. Zgodovino in razvoj nekega naroda ugotavljamo na več načinov. Mednje sodi tudi preučevanje praktičnih predmetov iz minulih dob, njih stilno oblikovanost in uporabnost. Amerika, ki tako rekoč nima prave zgodovine, je konglomerat različnih narodov in ras. Vendar bi bila zmotno misliti, da sta tudi kultura in umetnost novega sveta zgolj mešanica kulture in umetnosti neštetih ljudstev, katerih predstavniki tvorijo današnje ameriško prebivalstvo. Novo okolje, boj za obstanek ter specifični naravni pogoji so terjali od priseljencev veliko mero iznajdljivosti. V nenehnem spopadu z naravo, ki je bila evropskemu človeku tuja ter sovražna, sta se oblikovala življenjski nazor in dclov.:e navade, posredno pa tudi okus prvih belih prebivalcev celine onkraj Atlantika. Trdim razmeram je moralo biti prilagojeno vse — od vozov, s katerimi so pionirji div'ega zahoda osvajali neobljudena prostranstva, od priročnega orodja, obleke, pa vse do neobhodno potrebnega orežja. Uporabna umetnost je torej odvisna od načina življenja nekega naroda. Prilagojena določenim razmeram, izpričuje kulturo večjega ali manjšega kro^a ljudi. Na razstavi v galeriji Mestne hiše smo videli vrsto fotografij bogato okrašene, a zato nič manj funkcionalne opreme ameriških kavbojev, videli smo notranjost značilne farmarske soba z dolgo, masivno mizo r.a sredi in sto- li, katerih visoka naslonjala poznamo že Iz mnogih ameriških filmov. Pohištvo je enostavno, a vendar elegantno. Podobno bi lahko rekli tudi za zunanjost prvih hiš. Ko že govorimo o stavbah, velja omeniti arhitekturo iz konca prejšnjega stoletja, iz časa, ki ga lahko označimo za začetek industrijskega razvoja ZDA. Gradbeniki so tedaj, iščoč originalnih rešitev, začeli posnemati starogrško stavbarstvo hi gradili peslop-ja, podprta z značilnimi stebri v jonskem slogu. Spomnimo se samo r.a znani kapi-tol v VVashingtonu, na Belo hišo in drugo. Edino pri arhitekturi lahko torej Američanom očitamo posnemanje dosežkov nekega drugega naroda. Še mnogo balj so zanimive rczne noše, pa tudi preprege in vezenine, ki krasijo notranjost prostorov. Pri njih je čutiti vpliv indijanske umetnosti, obogatene z elementi vzhodnjaško razgibanih likov. Stilno originalnost izpričujejo tudi razna vozila: vitki, elegantni dvokoleslji, hitre poštne kočije, težki, nemogočemu terenu pri" a jojeni potovalni vozovi, kriti z značilno platneno streho, pa prve lokomotive in vagoni preprostih oblik. Podobno je z raznim drobnim hišnim inventarjem. Skodele in skodelice so bogato okrašene (po vzoru indijanske lončevine), vsakdanji jedilni pribor je lesen, praznični pa iz kositra. Tudi novejši industrijski izdelki po oblikovni origina'-nosti ne zaostajajo za že naštetimi predmeti iz preteklega časa. Proizvajalci stremijo za tem, da bi njih zunanjost privlačila, hkrati pa re povečala funkcionalnost predmeta. I. G. Z zadnjega nastopa okteta tovarne Sava Savska folklora in oktet ne počivata Pri nas ni dosti delovnih organizacij, ki bi razen skrbi za uspešno poslovanje posvečale pozornost tudi organiziranemu kulturnemu delu v delovnem kolektivu. Takšno delo navadno prepuščajo specializiranim kulturnim institucijam ali pa raznim amaterskim skupinam zunaj delovnega kolektiva. To pa ne drži za tovarno Sava. Kulturna komisija pri sindikalni organizaciji je imela v preteklem letu polno dela za kulturni dvig svojih članov. Sestavljena je iz treh sekcij: okteta, folklore in članov kulturne komisije pri mladinski organizaciji. Razen proslav in vrste drugih prireditev je med drugim orga- o uporabi. To so predvsem večji delovni kolektivi in nekatere družbene ter kulturne organizacije. Na posvetu so predlagali tudi vrsto zanimivih dopolnilnih predlogov, kot na primer, da bi v ta skupni program vključili tudi vse turistične prireditve v večjih turističnih centrih in tudi vso ostalo amatersko kulturno dejavnost. Za zdaj so taki predlogi še malce preuranjeni, ker stvar še ni dovolj pri-pravljona, vendar pa se bo to vsekakor moralo zgoditi že v bližnji prihodnosti, najkasneje pa v času, ko se bodo oblikovale nove kulturne skupnosti. Takrat bo tudi odpravljen nekakšen clvotirni sistem delovanja na kulturnem področju in tudi razdrobljenega financiranja. Vendar pa gre pri sestavljanju kulturnih programov za delovne kolektive za dosti več kot zgolj za občasno sodelovanje. Gre predvsem za to, da bo združeno delova- | Potemtakem niso osnova šonje ter integracija med kul- j delovanja zgolj občasne ak turo in proizvodnim dolom ustvarila jasnejše perspektive za hitrejšo rast kulture in kulturnih potreb ljudi, obenem pa, da se bo okrepila gmotna osnova kulture. Seveda pa so za takšno sodelovanje potrebni izoblikovani ter izdelani koncepti ter dolgoročni programi, ki bi bili torej usmerjeni na daljše obdobje in bi si tako zagotovili trajnejšo ter povezano dejavnost. Menimo, da že sedaj obstajajo možnosti, da bi v prihodnjem obdobju s široko zasnovanimi koncepti spodbudili v gospodarskih in delovnih organizacijah vse tiste sile, ki poskušajo okrepiti vlogo dt^avnega človeka v kulturi, da bi tako delavski razred pridobil večji vpliv na tokove kulturnega dogajanja. Na takšni osnovi bi enoletni akcijski programi j morali biti le rezultat široko zasnovanega programiranja. [ oije, marveč nas mora zanimati predvsem resnična rast kulturnih potreb delovnih ljudi, napredovanje delovne kulture in kulture nasploh ob sočasnem razvoju umetniškega ustvarjanja in amatersko kulturne tvornosti. Govorimo torej o kulturi, ki se izraža v človekovem odnosu do sočloveka, do okolja in do dela ter o kulturi, ki osvobaja človeka in mu odpira svet lepote, ki je stopila v privatno okolje, v stanovanje, na delovno mesto. Le tako bo človek vedno bolj podrejal ustvarjalnost zakonitostim lepega, dovršenega in kvalitetnega. Prav zaradi tega morajo programi upoštevati celovitost kulturnih procesov, torej vse, kar se dogaja v sredini, kjer biva in dela človek. J. Bohinc nizirala tudi uspel piknik na Pokljuki. Mnogo dela bo zlasti letos, ko bo med drugim organizirala kultumo-zabav-no prireditev »120 minut za kolektiv« in sodelovala pri pripravah programa za III. gumijado, ki bo letos prvič v Kranju. Zamisel za kulturno dejavnost v podjetju ni nova, saj ima kulturna skupina za seboj že daljšo tradicijo; v kratkem bo praznovala 25-letnico obstoja. 2e kmalu pa osvoboditvi se je ustanovila pri sindikalni podružnici močna kulturna skupina, sestavljena iz moškega pevskega zbora, ki se je po nekaj letih razšel, in igralske skupine, ki je uprizorila več iger. Pevsko tradicijo zdaj uspešno nadaljuje oktet, ustanovljen leta 1967. Ker pa je večina fantov takrat "odšla k vojakom, je še istega leta prenehal delati. Z vso vztrajnostjo nekaterih članov , ki imajo veselje do petja, pa je bil februarja 1968 ustanovljen nov oktet, ki je precej kvalitetnejši, saj veČina fantov poje tudi v zboru »France Prešeren.« Oktet sedaj redno vadi v glasbeni šoli pod strokovnim vodstvom Petra Liparja. Lani je imel prek 60 vaj in 12 nastopov. V letos pomlajeni folklorni skupini je včlanjenih razen delavcev in delavk tudi več članov iz drugih delovnih kolektivov (Iskre, Planike, Elektra) in iz nekaterih srednjih šol (ekonomske, administrativne, gimnazije), kar vsekakor pripomore k tesnejšemu sodelovanju s temi kolektivi na področju kulture. Razdeljena je na dve skupini, ki imata ločene vaje. Po velikih težavah zaradi prostorov se- daj pod vodstvom Andreja Košiča ponovno vadijo v dvorani zdravstvenega doma. Savska folklora goji predvsem slovenske ljudske plese, iz bogate zakladnice ljudskih plesov drugih jugoslovanskih narodov pa rada vključi v svoj program najznačilnejše in najzahtevnejša plese. Nastopov ima iz leta v leto več. Gostovala je že v več večjih mest naše domovine (Beogradu, Zagrebu, Nišu), zlasti številni nastopi pa so bili v Sloveniji (Kranju, Hrastniku, Vrhniki, Okroglem, Radovljici, Tržiču, Kamniku itd.). Samo v letu 1968 je 24-članska skupina nastopila več kot 40-krat. Najboljše je bilo sodelovanje s kranjskim turističnim društvom, ki je skupini omogočilo več nastopov v idilični vasi Okroglo pri Kranju na pravem kmečkem podu za turiste raznih evropskih narodnosti (Belgijce, Nizozemce, Angleže, Avstrijce itd.) Folkloristi so jim vedno pokazali izvirni slovenski ples, pa tudi pesem. V zadnjem času pa folkloristi radi sodelujejo tudi z oktetom, s katerim so decembra lani pred polno dvorano Prešernovega gledališča izvedli pni skupni celovečerni nastop. Obstoj take kulturne skupine, kot je v Savi, je pomemben tako za ljudi v tovarni, ki jim poslušanje pristne slovenske pesmi in gledanje plesa omogočata neko vrsto telesne ia duševne sprostitve po 8-ur-nem napornem delu za stroji, kot tudi za mlade, ki se na ta način v prostem času koristno udejstvujejo in ne porabljajo svoje odvečne energije po kavarnah in gostilnah. D. Stanjko GLAS * 6. STRAN GLAS * lt. STRAN 27. »Tak se je zdel tudi meni,« jI je pritrdil Peter. »Toda zdaj moram pa zares p ah Leti. Ali ne bi hoteli jutri obedovati z menoj? Lahko bi se sestala pri Streeterju, to je čisto blizu vas. In pozdravite mi Mr. Lisgarda!« Poslovil se je in se počasi odpeljal v mesto nazaj, med potjo pa je v mislih pre-mleval dogodke zadnjih dveh dni: Kdo je bil Mortiimer Chark? Koliko je policija vedela o tem skrivnostnem človeku? Da bi mu Flagg o tej stvari kaj več zaupal, skoro ni mogel pričakovati, saj je bil višji Inspektor znan, da zna molčati. Zanesel se je torej lahko le na svojo iznajdljivost, če je hotel zvedeti kaj več o tolpi Sov. Poleg tega pa mu je nazadnje le še ostal vir, iz katerega bi se dalo črpati, ki ga doslej še ni bil nač-;!. Kma'u, prav kmalu, tako se ja rctll, bo obiskal Chesneva Lisgarda. Bilo je že skoro štiri, ko je prišel v Porters Walk. Cestne svetilke so bile že prižgane in okna mrkega, starinskega poslopja so s jaia iz mraka kot razsvetljeni četve-rokotniki. Premišljal je in s pogledom preletel hišno pročelje ter poiskal okna Rovver-jeve pisarne, ki je bila v prvem nadstropju. Pri tem je opazil, da so se pri enem izmed oken pisarne nenadoma prikazala glava in ramena moškega in takoj spet izginila. Le za hip je videl to glavo in presenečeno strmel v okno. Obraz se mu je zdel znan in prepričan je bil, da je ta obraz že nekje videl. Rowe to ni bil. Rowe je bil šibak in majhen. To pa so bila ramena krepkega moža. Še vedno v dvomih je stopal po stopnicah, hitel po dolgem hodniku in pozvonil pri trdnih vratih, na katerih je bil pritrjen napis: Rovver in Spender, advokata. Pritisnil je na kljuko in vstopil v veliko, mrzlo in neprijazno predsobo. Starikav uslužbenec je stal v kotu pred pisalnim pultom in si mrmra je zapisoval številke na list papirja. Ko so »e odprla vrata, se je obrnil in pogledal Petra prek očal. »Dober večer, Sir! Ali gre za kaj važnega?« »Seveda,« je odvrnil Peter. »Z Mr. Rowejem bi rad govoril.« Pisar je zmajal z glavo. »Ga ni tu!« Peter ga je začudeno pogledal. »Ga ni tu? Saj sem ga s ceste videl stati pri oknu!« Pisarja ni ta ugotovitev prav nič spravila v zadrego. »Tako? No potem je pa tu. Kako je, prosim, vaše ime?« »Rae, Peter Rae.« »Prav, Sir! Vprašat ga grem, če vas bo lahko sprejel.« In izginil je. Peter si je medtem ogledal sobo. Na prvi pogled je bilo očitno, da sta Rovve in Spender videla že boljše čase pa vendar je poznal še bolj zanikrne pisarne, čeravno so bili njiho-vi lastniki dostikrat pravi bogataši. Ravno ko je tako razmišljal o premoženjskih razmerah Mr. Roweja, so se vrata spet odprla in pisar se je vrnil. »Prosim, izvolite Iti za menoj!« Peljal ga je v nekoliko udobneje opremljeno sobo. Ob kaminu, v katerem so plapolali slabotni plamcnčki, Je stala stara pisalna miza, za njo pa je sedel Mr. Rovve. Mr. Septimus Rovve je bil blizu šestdesetih let, vendar bi ga človek tudi lahko imel za mlajšega. Bil je eden tistih ljudi, ki jim težko uganeš starost. Njegove ostre poteze so bile trudne in jzžite, v njegovih očeh pa je tlela iskra radovednosti. »Ah, Mr. Rae, veseli me, da sem se seznanil z vami! Ni mu ponudil roke, temveč ga je samo vljudno povabil, naj sede. »Prosim, sedite!« Peter je pozorno opazoval šibkega in kar precej zanemarjenega moža, ki se je čez nekaj časa nestrpno sklonil naprej in s tenkim glasom vprašal: »Torej, Mr. Rae, čemu ste prišli k meni?« »Saj res, Mr. Rowe,« se je zave del Peter. »Za Oratorja pišem in sem bil danes zjutraj pri razpravi, ko ste zagovarjali Colemana.« Medtem, ko je govoril, je pozorno gledal moža na drugi strani mize, toda na njegovem obrazu ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu presenečenja ali sploh zanimanja. »Tako?« »Ta Coleman me zanima,« je Peter nadaljeval brez oklevanja. »Zaradi tega sem šel v hotel Metropol, da bi ga obiskal, toda na nesrečo ga ni bilo doma.« Okrog Rovvejevih ust Je zaigral komaj opazljiv smehljaj. »In tako ste namesto tega prišli k meni? Nekoliko naiven podvig, Mr. Rae! Saj menda ne mislite resno, da se bom tu zabaval z vami ter vam pripovedoval o zad^ah svojega klienta? Ali se v«n ne zdi, da ste nekoliko preveč radovedni, Mr. Rae?« »Vidite, to je pa moj Poklic« je odgovoril Peter. '*Q Colemanov primer me zanima zaradi tega, ker semvl-del, da se je sodne razprl udeležil tudi seržant Ne^H Iz Scotland Yarda, o kater*1« natanko vem, da nikolin« vtika nosu v neponj^mine stvari. Coleman je stal p^d sodiščem zaradi nedovoljne nošnje orožja in to je pr*eJ sitna reč, Mr. Rovve.« Pravnik je zrni gnil z rameni. »Mislite? Dandanes, !>■ sebno pa v vojni, ko Je vi*-do lahko prišel do ord a brez posebnih težav — je1 a svetu nešteto mladih lj*l. ki imajo pri sebi revolver:U pištolo. Toda kot sem f» že povedal, ne bom razpeljal z vami o tej stvari.« »Ali bi mi vsaj lahko ptf*" dali, kje naj ga iščem?« Septimus Rovve se Je 14*-no nasmehnil. »Niti tega N Stanuje v hotelu Metroj*'» kot že sami veste in če °* Čete iti k njemu, vam ne H°-rem braniti, kvečjemu lat*0 računate s tem, da ga bod1* previdnosti obvestil o vaJ"* obisku.« Na Šentjanževo in Jurje-vo so se menjavali hlapel (Nadaljevanje in konec) Hlapci, dekle in pastirji so v Vogljah in bližnji okolici nastopali in zamenjavali službe na Šenitjanževo (27. decembra), ponekod drugod pa tudi spomladi na Jurjevo (24. aprila). Takrat so tudi prejeli plačilo, če seveda niso kaj od plače prejeli na račun že med letom. Ob sklenitvi pogodbe - seveda le ustne -so se že vnaprej dogovorili, koliko bodo imeli plačila (Iona) za celo leto. Bila je takšna navada, da je gospodar že kakšen mesec pred potekom službe prosil oz. vprašal hlapca, deklo ali pastirja, če bo še prihodnje leto ostal pri njih. Ce pa je bil kakšen slab za delo, ga gospodar seveda ni več prosil za nastopno leto. Tudi drugi gospodarji, sosedje, so se zanimali za dobre hlapce in dekle ter pastirje. 2e pred koncem službe pri sosednjem kmetu na primer so jih prosili, naj pridejo prihodnje leto služit k njim. Ce sta se tako dogovorila, je vsak gospodar dal po navadi aro, da se hlapec pozneje ni mogel premisliti, če pa se je že premislil in razdrl pogodbo, je bil dolžan vrniti gospodarju dvojno vsoto. Na Štefanovo (26. decembra) so včasih posli prišli po skrinje, v katerih so imeli shranjeno obleko, perilo in druge osebne stvari, če je šilo vse dobro in sporazumno s prejšnjim gospodarjem, so tudi vriskali, če je bil pa kmet jezen, ker ga je kakšen od poslov zapustil, potem so skrinje vozili na tiho. Zgodilo se je, da je kdo od poslov že kakšen dan pred koncem službe na skrivaj znosil obleko, perilo in ostale stvari domov ali k bodočemu gospodarju, če se z dotedanjim gospodarjem nista sporazumno razšla. Bolj nerodno je bilo, če je šel kdo služit v sosednjo vas ali še dlje, ker v takem primeru ni mogel potiho in na skrivaj prenesti svoje garderobe. Navadno je šel služit h kakšnim znancem, včasih so mu novo službo posredovali drugi ljudje, saj sam navadno ni imel stikov s sosednjimi ali celo bolj oddaljenimi vasmi. — Pozneje, ko so skrinje začele izpodrivati omare (kostni), so prevažali te, saj potlej skrinj niso več potrebovali za obleko in perilo. Danes so te navade po vaseh popolnoma izginile, saj ni več hlapcev, dekel in pastirjev. Če je slučajno še kakšen kje zaposlen na kmetiji, mora praviloma imeti prav tak položaj kot delavec v tovarni, torej socialno in zdravstveno zavarovanje itd. Vendar se danes navadno vsa delovna sila zaposli v tovarnah, mlajši hodijo v šole, izučijo se raznih poklicev itd. Janko Oselj, Voglje Pripis uredništva: Zanimivo bi bilo, če bi kdo opisal, kako je danes s sicer že zelo redkimi hlapci, deklami in pastirji. Kako je z najemanjem delavcev za večja dela (žetev, mlatev, o-ranje krompirja)? Kako je s tistimi, ki le po »šlhtu« pomagajo na kmetijah za hrano in stanovanje? Seno vozijo v dolino Kmetje v Kranjski gori imajo senožeti v Robeh, Br-vogih in Pišencah. Travo kose tod le enkrat na leto, ker zaradi precejšnje nadmorske višine zraste šele tja do začetka avgusta. K omenjenim senožetim dostop ni najboljši. So namreč le strmi kolovozi, po katerih z vozom ni mogoče, pač pa le pozimi s sanmi, ko zapade dovolj snega. Zato imajo lastniki v se-nožotih lesene senike, kamor poleti spravijo seno in ga šele pozimi, ko je sneg, spravijo domov na štale. Nalože ga v štirioglate konopljene rjuhe, te pa po štiri na ročne 6ani, ki jim po domače pravijo kurte. Ročne sani uporabljajo zato, ker so poti z Rob in Brvogov prestrme, pa bi moglo živinče tudi pobrati, če bi bilo vpreženo vanje. Senožeti v Pišencah pa se bolj zlagoma, počasi dvigajo, zato je tam mimo speljana lepa cesta na Vršič in dober kolovoz v Klin; od tam zato lahko seno zvozijo z živino, vendar prav tako pozimi s sanmi. Ker je v letošnji zimi zgodaj zapadel sneg, so kmetje tudi zgodaj začeli voziti seno domov, že v decembru. Z Br- vogov in Rob ga pripeljejo samotež, najprej pa ga na saneh vozi živina. Po stranskih poteh, kjer sneg leži, gre dobro, težje pa je živina s sanmi po glavni cesti, ki gre po sredi Kranjske gore. Zaradi pravočasnega in rednega oranja ter posipanja s soljo hitro skopni. Kmetje morajo konje in vole zato močneje priganjati in včasih nad njimi zavihteti bič (po domače pravijo gajžlo), da živina z vso močjo pripelje enojne, pa tudi dvojne sani do štale. To seno s senožeti mešajo z ostalim, bolj sočnim, dajejo pa ga samega tudi tisti živini, ki nima mleka. Če gremo torej pozimi v Zgornjesavsko dolino, bomo v Kranjski gori in v Podkorenu videli, kako kmetje vozijo iz senožeti seno v rjuhah, ki jih naložijo na sani. V drugih vaseh tega ni videti toliko, ker imajo travnike in senožeti v glavnem v dolini. Nekaj višje ležečih senožeti imajo sicer tudi v Mojstrani nad Peričnikom in na Hruši-oi pod Rožco, vendar so te manjše. Tudi poti do teh senožeti ne vodijo čez glavno cesto, zato slučajni popotnik teh voženj ne opazi. B. Bienkuš ■■■{^■»■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■^^ Otroci brez ljubezni Zdravniki trdijo, da lahko toroci nezaželjenl. V posa-bezni staršev, prenehajo rasti. Ameriški zdravniki so pri številnih otrocih majhne kasti ugotovili, da so bili ti Otroci nezaželjenl. V posameznih primerih je mati ce- lo priznala, da je otroka sovražila. Očetje so bili ali alkoholiki aH pa za otroke ni-CO skrbeli. Največkrat pa so starši živeli v stalnih prepirih. Motnje v rasti pa so takoj prenehale, če so bili otroci v bolnišnici deležni ljubeče nege. Oh, ne, midva pa ne marava ničesar kupiti na kredit. Stoj mimo, kadar govorim s teboj! Slavne stonoge Med zbiralci znamenitosti so tudi ljudje, ki zbirajo čevlje slavnih ljudi. Tako ima na primer Irec Perry Jovce čevelj Charlieja Chaplina in pa čevlje maratonca Abebe Bikile, s katerimi je tekel v Tokiu (v Rimu je bil bos). Zaželel pa si je še čevelj nekdanjega premiera Nikite Hruščova, s katerim je Hruščov ves besen tolkel po govorniškem odru na seji generalne skupščine Združenih narodov. Na oglas v časopisu je dobil kar 35 ponudb. Irec je bil raaočaran. Pravi, da ni vedel, da je bil Hruščov stonoga. Rdeč in siv sneg Nenavadno a resnično — na Švedskem je nedavno tega padel sneg rdeče barve Meteorologi pravijo, da je sneg obarvan s prahom, ki ga je veter prinesel iz južnih predelov Sovjetske zveze. Norvežani pa se prav nič niso razveselili »sivega« snega obarvanega z umazanijo iz industrijskih področij Zahodne Nemčije. Pod srečno zvezdo rojen Vrtnar Miguet iz Burgosa v Španiji je imel zares srečo. Dohitela ga je nevihta, zato je v gozdu splezal na drevo, da bi ga vejevje vsaj malo zaščitilo pred močnim nalivom. Ravno v tisto drevo pa je treščila strela. No, Miguelu ni bilo nič. Pobral se je s tal živ in zdrav, še celo hlače, prej mokre, da bi jih ožel, so se mu zaradi strele v trenutku posušile. Pred gripo niso varni niti kiti V velikem akvariju v San Diegu v Kaliforniji imajo tri kite. Vsi trije so zboleli za gripo. Kiti močno kiha-jo, nimajo teka in se le s težavo premikajo. Direktor akvarija je povedal, da se kiti kot sesalci lahko okužijo s prav takimi boleznimi kot človek. Zato jih tudi zdravijo z enakimi zdravili. Seveda pa je doza zdravil res velika — vsakih šest ur dobi kit 357 tablet ali 1500 tablet vsak dan. Moka prihodnosti V Peruju grade prvo tovarno na svetu, ki bo proizvajala ribjo moko za prehrano ljudi. Ribjo moko so do sedaj uporabljali le kot dodatek živinski krmi. Pridobivali jo bodo iz odpadkov industrije za predelavo rib. Zato živilo se zanimajo številne države v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki. Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Domovina III. DEL 196 »Slabo ji je postalo. Slabo, pa ne da bi"« je oče čedalje bolj prestrašen. »Oče, oče! Jaz sem kriva! Novica o Jakob JO je ubila.« »Ne, ne... ni... ni me ubila ...« se ma*a vrača k sebi. »Samo ne verjamem. Ne verjamem, da je živ, dokJ/ mu ne sežem v roke, ne sežem v lase ...« »Uboga žena,« oče ne ve še ničesar. »Oče, Jakoba niso ustrelili,« spregovori vr^ič Rozika. »Kaaaj?« prešine še večja bledica očet» kakor ga je že, ko je videl, kako se je onesvestila žena. »Ostanite močni! prime štefi očeta za rd*. Jakob je živ! Pomi-lostili so ga!« »Pomilostili? Kaj? Kdo je rekel?« »Tu je njegovo pismo. Sam piše.« »Jakob? ... Moj fant?« strmi oče v pismo. »Naš Jakob oče,« ponovi štefi. »V CodroiJ1 Je. V Furlaniji. »V Codroipu? Tam smo bili vendar mi,«!Pregovorita Rozika in Marija. »Res,« se tega kraja spomni tudi štefi, M je v ta kraj naslavljala svoja mnoga, premnoga pisma, ki jih 1 Pošiljala iz Penzberga in Starnberga na Bavarskem preko Švice v* talijo vsem, ki so se zatekali k njej po pomoč, da bi z njeno pojejo zvedeli za svojce v avstrijski vojski. »Moj bog, kako daleč f že to. Pa je komaj dobro leto od tega, ko je preko Švice posli*1 svoje zadnje pismo domačim na drugo stran soške fronte. Zdaj je sama doma. Zdaj je fronta na Piavi. , In na to fronto bo prej ali slej moral tudi'altob ... 2 Fronta? »Kajpak, fronta...« to skrbi očeta in mw°> ki sta prišla danes v sredo 16. oktobra 1918 v Codroip obiskat J»ot)a in ki sta se pred dobro uro poslovila in šele tik pred sloves^ omenila to besedo, ki so se je ves čas obiska vsi ogibali in raježoyorili o sreči, ki ga je doletela, ker ga je cesar pomilostil, in ! Je niso hoteli ubiti š pogovorom o fronti, na katero bo Jakobov egirncnt prej ali slej prav gotovo odšel. To misel so ves čas odri*'?l *n govorili o domu in drugih prijetnih stvareh o Mariji, ki je našla pametnega fanta, ravno pravšnjega za Marijo, po poklicu mizarja, s katerim se bo Marija že prihodnji mesec poročila in odšla k njemu v Solkan o štefanki, ki še vedno ne ve ničesar o možu, ki je (»Daj bog, da bi bil!« kakor je rekla mama) najbrž mrtev, saj je bil Štefanki v samo gorje in nesrečo o Štefankinem sinu Slavku, ki hodi sedaj v prvi razred realke v Idriji in ki je brihten in priden, da so ga res lahko vsi veseli, posebej pa še Štefi, ki ji je otrok edina sreča, ker ji druga najbrž ni usojena, čeprav bi lahko bila, saj je pomladi srečala nekega berlinskega študenta, nekega Lehmanna, če se je Jakob prav zapomnil, človeka, ki je bil zelo zaljubljen vanjo, a so ga potem, ko je njegova nemška enota zapustila Kobarid, poslali na zahodno fronto, kjer je bržkone umrl za posledicami poškodb, ki jih je ta fant dobil, ko ga je zasulo ob nekem letalskem napadu o Roziki, ki je sedaj tako sama, odkar se je (o tem so samo šušljali) njen fant Andrej skupaj z Antonom in z nekim Štivcem umaknil nekam na Kranjsko o Kraguljevi smrti in Kraguljevem sovraštvu, o čemer je Jakob že vedel, saj sta mu to povedala že Kraguljeva dva, ko se je zapletel z njima v prepir in jima vrgel v obraz, kakšnega nečloveškega očeta imata in da zato ni nič čudnega, da sta bila nečloveška tudi sama, dokler sta imela kaprolsko besedo v karanteni za povratnike iz Rusije in postala celo morilca, prav tako, kakor bi postal morilec njegov oče, ko bi mu kobariški feldžandarji pustili, da bi smel obračunati z njim in Kosirnikom ... Da, tudi o tem so govorili, čeprav so izpustili spomin na žalostno srečanje v Kobaridu, ko sta se oče in Štefi vračala iz Idrije, kamor sta odpeljala Slavka. Obžaloval je, ker takrat ni bil previdnejši, saj bi bila s Kosirnikom drugače zdaj že cel mesec v zelenem kadru, tako pa sta bila samo šest dni, dokler se nista pritihotapila do Borjane in, ko sta mislila, da tu ni zanju nobene nevarnosti več, prišla naravnost pred žandarske puške, potem pa morala doživeti vse hudo od smrtne obsodbe do čakanja na ustrelitev, pa sta nepričakovano doživela pomilostitev, srečo, o kateri so govorili najdalj, dokler se ob slovesu ta sreča ni razbila ob besedici fronta. Da, fronta, fronta... Bržkone ni več daleč trenutek, ko jih bodo dvignili na marš in jih popeljali iz tega prijetnega furlanskega mesteca, iz katerega je videti domače hribe in od koder te nese pogled proti Matajurju in Snežnikom v ozadju, tja, kamor ga nosi pogled tudi ta hip v poševni črti tja proti Vidmu in Čedadu, proti goram, pod katerimi je ta ravnina, Tagliamento, preko katerega vodi cesta naprej proti jugu, proti Piavi, kjer gospodari smrt in kjer sreča, o kateri so govorili, ni več sreča, pa tudi cesarjevo usmiljenje in milost nista več milost in usmiljenje, marveč navaden račun, saj so baje zadnje čase pripeljali iz vojaških zaporov za več kakor pol divizije na smrt obsojenih in nato pomiloščenih vojakov. Izpraznili so baje vse zapore in zapornike, obsojene na smrt ali dolgoletne težke kazni, pomešali med zaledne in frontne polke, tako da niti eden od obsojenih ni v enoti s soobsojenimi. Tudi njega in Kosirnika so ločili kakor vse druge podobne, da bi tako preprečili kovanje novih zarot in uporov, čeprav se jim s strani veČine izpuščenih jetnikov ni bati, ker jim še tiči smrtni strah v kosteh. Tudi v Jakobu je ta strah. Zato se izogiba puntarskih pogovorov, ki jih v regimentu ni malo, saj so vojaki revoltirani prav tako, kalkor je bil včasih revoltiran tudi sam. Vedo, da je bil obsojen na smrt in pomilosčen. Vedo, da je povraitnik iz Rusije, a jim o tem ne govori, čeprav ga vprašrujejo o vsem mogočem. Boji se, da so prav tisti, ki so z vprašanji najbolj sivni, ovaduhi. Ne, ne bo jdim nasedel, kalkor jim nasedajo nekateri, ki svojih miisdi ne skrivajo in ki se junačino, da se bodo uprli, če bi jih hoteli posdattd na fronto ali celo v kako ofenzivo. In takih ni malo. Večinoma so to Kranjcii, Gorenjci, med njimi tudi nekateri študentje, dva ali trije, kolikor jih je in ki kot po-liftično sumljivi niso postali oficirji. Ti nenehno govore o slovenski in jugoslovanski svobodi, a je od cesarja in Avstrije ne pričakujejo, čeprav jo cesar obljublja. To, kar oni terjajo, je nekakšna narodna revolucija in demo-kracijjau Socialiste imenujejo izdajalce ln odpadnike, nemškutarje, vojake, ki se ne strinjajo z njimi, pa »pričakujejo s članki iz nemško socialno demokratičnih časopisov, češ da se v odnosu do slovenskega narodnega vprašanja ne razlikujejo od avstrijskih nemških nacionalistov, s katerimi baje drži tudi cesar. To dokazujejo z obsednim stanjem, ki ga je cesar na zahtevo štajerskih in koroških Nemcev poleti razgflatsil za koroško, štajersko in kranjsko deželo ter, seveda, tudi za Trst in Goriško takoj po majskih in junijskih vojaških uporih, čeprav je to stanje bilo že kmalu potem preklicano. Ta preklic pa je po njihovem mnenju samo navidezen in bo obsedno stanje znova začelo veljati, čdm bi cesar uresničil zahtevo po nekakšni jugoslovanski državi, od katere pa bi ©trgal velik del slovenskega ozemlja in ga prepustil avstrijskim Nomcem, ki, neglode na to ali so nacionalista ali pripadniki krščanske stranke ali sociaOni demokratje, terjajo ozemlje od meja nemške narodnosti do Adrije in Trsta zase — za nemški most na Adrijo. Tudi proti boljševikom so in odobravajo, da so češke legije v Rusiji udarile po toljševikih, ker eo baje boijševiki hoteli uničiti panslovansko Rusijo. » Takih govoric Jakob ne pobija, čeprav bi lahko rekoL da so češki legionarji, žejni češke svobode, šli en^igramitski češka buržoaziji na Mmaniee, kakor gredo na limanic« takih govoric tudi mnogi Slovenci v tem regimentu. člani kranjskea kluba rejcev golobov pismonoš pred odhodom svojih pernatih prijateljev na olimpiado. — Foto: F. Perdan X. olimpiada golobov pismonoš na Poljskem Kranjski klub rejcev golobov pismonoš bo sodeloval s 4 golobi Danes (sreda) se bo v Ka-tovicah na Poljskem začela X. olimpiada golobov pismonoš. Trajala bo do 2. februarja, na njej pa bodo sodelovali s štirimi golobi pismonoši tudi člani kranjskega kluba rejcev golobov pi-pmonoš. Olimpiada golobov pismonoš je vsako drugo leto. Na zadnji, deveti olimpiadi, ki je bila na Dunaju, so člani med drugim dobili tudi zlato medaljo. To je zanje oziroma njihove pernate prijatelje vsekakor veliko priznanje, saj na tovrstnih olimpiadah sodelujejo klubi iz Planinsko drnštvo z Javornika je uspešno V soboto je bdi v dvorani osnovne šole na Koroški Beli redni letni občni zbor planinskega društva Javomik — Koroška Bela. Planinsko društvo z Javornika že dolgo vrsto let oskrbuje štiri planinske domove in postojanke: Staniče-vo kočo pod Triglavom, Prešernovo kočo na Stolu, planinski dom na Pristavi in Kovinarski dom v Krmi. Ugotovili so, da so bili prav vsi domovi zelo dobro obiskani, čeprav imajo precejšnje težave z dovozom materiala. Vsi domovi so na oddaljenih težko dostopnih krajih. Število članov se je v zadnjem tletu močno povečalo. Društvo danes šteje 905 članov, od tega 658 odraslih, 172 mladincev in mladink in 135 pionirjev. Med najbolj delavnimi in prizadevnimi odseki društva je mladinski odsek, ki je priredil številne izlete, se udeležil raznih proslav in planinskih pohodov, skrbel za markacije in prirejal razna predavanja. Med drugimi so organizirali pohod na Stol, 15 članov pa se je udeležilo planinske štafete, poskrbeli so za markacije na poti od Krasa do Pristave, ki so jo imenovanu po pokojnem Alojzu Gajšku in organizirali smučarske tečaje v Krmi. Pogovarjali so se tudi o izgradnji žičnice na Triglav. Čeprav so nekateri planinci odločno proti gradnji triglavskih žičnic, pa je vendarle sprejemljivo mnenje tistih, ki so za nekakšno kompromisno rešitev: žičnico naj bi speljali samo do polovico poti. Tako bi Triglav obiskalo več ljudi tudi v zimskem času, kajti do zdaj je Triglav živel le tri do štiri mesece. Predstavnik planinske zveze je povedal, da se zveza trenutno ukvarja z vprašanjem planinskih domov in postojank, ki jih je treba izboljšati in preurediti, kajti mnoge le s težavo še služijo svojemu namenu. Planinsko društvo na Ja-vorniku je množična organizacija, ki uspešno deluje le s pomočjo mladih, ki so v njej tako številno zastopani; mladina še vedno ljubi gore in naravo. Takšna generacija pa je tudi jamstvo, da bo društvo še do.'ge in uspešne delovalo. D Sede j več kot 20 držav iz vsega sveta. Na letošnji olimpiadi v Katovicah bo po predvidevanjih sodelovalo 30 držav, med drugim tudi klubi iz ZDA in Japonske. Štirje golobi pismonoše članov kranjskega kluba Kurir bodo letos nastopili v dveh skupinah. Tako bodo sodelovali, v lepotni skupini, za katero je pogoj, da so golobi preleteli li v zadnjih dveh letih najmanj 1600 tekmovalnih kilometrov in so se uvrstili med najboljših 20 odstotkov tekmovalcev. V drugi športni skupini pa je pogoj, da so preleteli najmanj 4000 tekmovalnih kilometrov in se pri tem čimvečkrat uvrstili med 10 odstotkov najboljših tekmovalcev. Lasniki letošnjih golobov pismonoš iz Kranja, ki bodo sodelovali na olimpiadi, so Vencclj Križnar iz Zg. Bitnja in Franc Križnar, Jože Veho-vec ter Leo Suhi iz Kranja. Zanimivo je tudi, da bo od slovenskih klubov rejcev pismonoš razen kranjskega sodeloval na olimpiadi le še mariborski klub. Vsi drugi namreč niso mogli izpolniti pogojev za sodelovanje na olimpiadi. A. Ž. Občni zbor gasilskega društva Radovljica Radovljiški gasilci gredo v akcijo za nakup nove opreme K temu jih sili zastarela oprema — Okolica gasilskega doma ni urejena kor tudi v vaseh Gorica, Vrbnje in Nova vas, kjer je na razpolago 5 bazenov, 1 kopališki bazen in tekoči potok. Neugodne razmere pa so v zgornjem delu vasi Lan-cevo in Brda. Med Radovljico in Lescami, kjer še zi- Letos bo minilo 86 let, odkar se je ustanovilo gasilsko društvo Radovljica. Lep jubilej je to. Posebno če vemo, da bodo slovenski gasilci letos praznovali 100-let-nico ustanovitve gasilstva v Sloveniji. Razvoj gasilstva v Sloveniji pa panazoruje podatek, da je v Sloveniji okrog 1309 gasilskih društev s 70.000 člani. Na zadnjem cbčneni zboru so radovljiški gasilci sklenili, da stopijo v akcijo za zbiranje sredstev za nabavo nove gasilske opreme. Društvo ima zastarelo opremo, saj je stara že prek 30 let in je že neuporabna. Za sodobno reševanje pa je sploh nima. Postopoma naj bi kupili nov orodni gasilski avto, močnejšo motorno črpalko, nove izolirne dihalne aparate, zaščitno obleko, daljšo lestvo, reševalni prt za reševanje iz visokih stavb, gasilske maske, cevi, dežne plašče, delavske čevlje in obleko, končno pa še enotne paradne obleke. Za nabavo te opreme bi po predračunu potrebovali 250.000 N din. Akcija zbiranja denarja bo trajala pet let, zato v teh Jetih ne bodo posebno pobirali podporne članarine (društvo ima 236 podpornih članov). Te dni so podjetjem, ustanovam in lastnikom hiš razposlali 800 prošenj za denarno pomoč. Na občnem zboru so med drugim tudi sklenili, da je potrebno čimprej adaptirati gasilski dom in okolico gasilskega doma, ki kvari lep videz centra mesta. Gasilci so povedali, da se signalna sirena ne čuje v mestu, zato so predlagali, da bi uporabljali sireno, ki je v mestni graščini. Predsednik društva Kunstelj je pojasnil, da je edina rešitev v tem, da bi v gasilskem domu postavili manjšo sireno. Na občnem zboru so ugotovili, da so vodne razmere za gašenje požarov v mestu usodne, ka- Jezero je oživelo Čeprav Bled ni tipično zimsko-tur i stični kraj, je v teh dneh dobesedno oživel. Tako je bilo tudi v soboto. Restavracije so obratovale s polno paro, pred njimi pa smo našli lepo število osebnih avtomobilov z oznakami različnih jugoslovanskih mest in tudi iz inozemstva. Množica drsalcev je na ledu našla svoje razvedrilo; večina s pravimi drsalkami, nekateri pa so drsali kar po — čevljih. Vadili so tudi kegljavci na ledu, posamezne skupinec pa so preizkušale svoje znanje v hokeju na ledu. Gostišče na otoku je bilo lepo obiskano. Nekdo se je znašel in postavil stojnico s pijačami kar na led ob otoku. Srečali smo tudi našega znanega nogometaša Dragoslava Sekularca-Šekija. Z druščino je korakal proti otoku z drsalkami prek ramen. Takoj smo lahko opazili, da med drsalci iti zbujal velike pozornosti. J. Koš n jek da veliko novih hiš, bi morali zgraditi večji požarni bazen. Lani so radovljiški gasilci sodelovali pri gašenju 9 požarov. Na zboru so posebno poudarili pomen gasilstva za narodno obrambo. Člani, posebno pa članice, se bodo letos usposobile za dajanje prve pomoči, člani pa bodo poleg tega še utrjevali vojaške veščine. Gojili bedo tudi različne športe. V letošnjem planu dela je tudi nalo«a, da poživijo družabno življenje, s tem pa naj bi pridobili več novih mlajših članov. Seveda so govorili tudi o udc'cž-bi gasilcev na proslavi 100-lctnice gasilstva v Metliki. Ob koncu na zapišem še to, da so grajali predstavnike družbenopolitičnih organizacij Radovljice, ki sa kljub vabilu niso odzvale pomembnemu občnemu zboru. J. Vidic V ponedeljek se je v uredništvu oglasila bralka našega časnika in se pritožila zaradi poti skozi Savski drevored v Kranju. Menda je ta sprehajalna pot vso zimo močno poledenela. Prepričali smo se, da je bila pritožba upravičena. — Foto: F. Perdan B:^^:B Kako |e Savo Kalinič odkril Marin? Nedavno je bil sklenjen sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, da naši cariniki in mejna milica za pregled potnikov in vlakov vstopajo na vlak že v Beljaku, avstrijska mejna policija in cariniki pa na Jesenicah za vlake, ki vozijo v Avstrijo. V četrtek zvečer, 23. januarja sta ob deseti uri zvečer na ekspres vlak, ki vozi na relaciji Munchen—Beograd—Istambul, vstopila jeseniška carinika Savo Kalinič in Mihajlo Karadžič. V Beljaku se začne kontrola potnikov sledečim redom: najprej vstopi avstrijska mejna policija in pregleduje potnike, za njim naša mejna milica in potem naši cariniki. V četrtem kupeju prvega vagona, ki so ga pregledovali, so našli eno samo žensko, ki je spala. Carinik Savo Kalinič jo je prebudil in vprašal, če ima kaj za carinjenje. »Imam samo svojo garderobo«, je dremajoče odgovorila ženska. Na polici nad glavo je carinik opazil dve vrečki. »Kaj pa imate v vrečkah?« jo je vprašal Savo. »Nič«, je hladnokrvno odgovorila ženska, Savo pa je stegnil roko in iz vrečke izvlekel paket dvajsetin kuvert. Ko jih je pregledoval, je opazil, da so naslovljena na različna podjetja, ustanove in osebnosti, med drugim na »Futbalski klub Mačva«, »Postajo milice Valjevo« in na imena nekih doktorjev in inženirjev. Najprej je pomislil, da ženska nosi od prijateljev v tujini pošto domačim v domovini. Stegnil je še enkrat roko v vrečko in začuden izvlekel še en šop pisem. Zdaj mu je bilo že sumljivo. Snel je vrečki in opazil, da je v njih okrog 500 pisem naslovljenih na različne osebe v Jugoslaviji. Tako so odkrili Milico Marin, rojeno leta 1930 v Čačku. Milica ima stanovanje v Beogradu, zaposlena pa je v Zahodni Nemčiji. V domovino je nosila pisma v katerih so bili tiskani letaki in tiskovine s sovražno vsebino, ki jih v Zahodni Nemčiji tiska nam sovražna organizacija. Emigranti so ji dali na pot 75.000 S din, da bi v Beogradu kupila znamke in jih nalepila na pisma. V Jugoslaviji naj bi pisma oddala na raznih poštah, tako da bi izgledalo, kot da jih tiska v Jugoslaviji skupina Itfudi, ki se ne strinjajo s socialističnim sistemom. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je sprožil zoper Milico preiskovalni postopek. J. Vidic Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Lojze Marolt nam je včeraj (torek) povedal, da se iz vsebine pisem da ugotoviti, da gre za sovražno propagando emigrantskih skupin. Povedal je tudi, da bo nadaljnja preiskava pokazala ali je bila Milica Marin samo ktirirka ali članica določene mreže. Ob tej priliki smo dolžni opozoriti vse naše državljane, Id potujejo v inozemstvo, da ne nasedajo morebitnim prošnjam In mnenjem posameznikov. To posebno velja za razne pošiljke, ki jih ne poznajo in za katere jih prosijo, da bi jih prenesli v našo državo. A. Ž. ■ i i i ■ i i * a m ■ ■ ■ c a i S ■ ■ ■ ■ ■ ! !i b a ! iJ ■ ■ i * ■ g ■ M 5 H ■ ■ s: i n B tj f n a h » h 5 * ■ u S S W KI 88 h ■ i u ■ 5J ■ u ■ n B S ■ i ■ ■ ■ a ■ ■ '■i ti \i ■ ti II a s s ■ ■ I I b a m u ■ i aško praznovanje rojstnega dne ■ B ■ -l \ m Si S ■ B S i Objestnost štirih mladih opitih fantov bi se laiiko končala še bolj tragično kot se sicer je. V boinišnici Petra Deržaja v Ljubljani ležita Janez Jauh, ki je dobil strel v trebuh in pa Kiko Brinovec s strelom v prsih« Delavec milice, 41-letm Gvida Berra je zaradi ran na glavi in roki prav tako iskal zdravniško pomoč. Začelo se je pravzaprav bolj mirno. 27-letni študent Franc Gros in pa 21-letiii Branko Markun oba doma s Kokrice, sta se v petek, 24. januarja po študiju v Kranju odpeljala na Kokrico v gostimo Lakner. Tam sta prisedla še Nlko Drinovec, 29-letni strojni tehnik ter Janez Javh, 36-Ietnl šofer. Družba je popila približno liter vina, nato pa jih je Gros povabil še v Predoslje v gostilno Kuralt. Tam naj bi proslavili njegov ro'stni dan. Nadaljevali so s popivanjem. Gostilničar Belka je kasneje povedal, da so fantje popili dva litra vina in nekaj tudi pojedli. Okoli enajste ure zvečer je Gros začel delati nered; vrgel je kozarec cb tla. Na splošno zgražanje gostov, družba je polivala tudi pijačo, je gostilničar posredoval in ga opozoril, naj miruje. Z Gro-som sta se nekaj časa cel 3 prepirala. Ko so se duhovi pomirili, je Gros odšel ven na stranišče. Na dvorišču je stal gostilničarjev kombi. Gros je začel na kolesih odvijati ventile in izpuščati zrak. Njegovo početje je opazila gostilničarjeva žena in o tem povedala možu. Gostilničar je Grosu preprečil nadaljnje »izživljanje« na njegovem avtomobilu. Gros se je spet zapletel z gostilničarjem v prepir, trdil je celo, da ni on izpušča! gum. Tedaj je prišel na dvorišče eden od gostov in poskušal oba pom"riti. Z Grosom se je ce!o malo stepel. Nekdo je o pretepu povedal delavcu milice Gvidu Berri, ki je približno ob polnoči po službenem opravku prišel v gostilno Kuralt. Zadržal se je pri točilni mizi, vendar naročeno niti ni mogel izprazniti, ko so ga poklicali ven na dvorišče. Naj še omenimo, da je bil Gvido Berra v civilu, vendar pa so ga domačini dobro poznali. Ko so se na posredovanje delavca milice duhovi na dvorišču spet pomirili, so se vsi vrnili nazaj v gostilno. Na hodniku pa so Gvida Berro obstopili štirje moški in ga napadli. Stisnili so ga v kot med opaž stopnišča in steno tako da se ni mogel umakniti. Ko mu je končno usp2lo odriniti napadalce, je stekel ven, vendar so Gros, Drino- Streljanje v Predosljah vec, Javh In Markun šli za njim. Napadenemu ni uspelo priti do svojega avtomobila, zato se je umikal zadenjski, napadalci pa so se mu bližali. Na križišču, kakih 10» metrov od gostilne pa mu je na ledu spodrsniio, tako da Je padel. To je bil ugoden trenutek za napad, še pred padcem jih je opozoril, naj se umire in odstranijo ter povedal, da je delavec milice. Fantje so z miz že prej pobrali steklene pepelnike in zdaj so z njimi tolkli napadenega po glavi. Kasneje je komisija pepelnike okrvavljene našla v snegu. V samoobrambi je Berra štirikrat ustrelil. Zadel je Drlnovca v roko in v trebuh, Janez Jauh pa je bil ranjen v desno stran prsi in v trebuh. Strelov pa se niso prestrašili, pač pa sta ostala dva še rinila vanj. Eden od njiju mu je hotel obrniti pištolo hi sprožiti vanj, vendar je Berra uspelo pištolo zaskočiti in odvreči. Napadenemu je uspelo priti do telefona in poklicati pomoč. Ranjenca sta — kot že omenjeno — bila operirana v bolnišnici Petra Deržaja, Gii-du Berri pa je zdravnik zašli rane na glavi ln poskrbel za desno roko, ranjeno, ko mu je eden od napadalcev izvijal pištolo iz rok. L. M. inNmMm^MhiiMlliiliUlHIiMIMIIUUII^ Nesreče v zadnjih dne'i Na poledeneli cesti med vasjo Potoki in Koroško Belo je v petek, 24. januarja, zgodaj zjutraj začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Resman iz Zgoš. Avtomobil je zaneslo v obcestni kamen, od tam v drevo in nato v kozolec. Voznik je bil laže ranjen, škede na vozilu pa je za 10.000 N din. Istega dne je na cesti prvega reda med vasjo Belca da Gozdom zavozil s ceste in obstal med drevesi osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Makovec iz Ljubljane. Ranjen ni bil nihče, škode na vjzilu pa je za 7030 N din. V nedeljo, 26. januarja popoldne, je prišlo na cesti prvega reda pri bencinski črpalki v Radovljici do ve-rim^ga trčenja. Voznik osebnega avtomobila Radivoj Bcbič iz Ljubljane je svoje vozilo zaradi goste kolone ustavil. Za njim je v prekratki varnostni razdalji pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Vladimir Gartus in trčil v avtomobil, ki je stal tik za Boblčevim avtomobilom. Vozil ga je Stane Markič iz Strahinja pri Kranju. Njegovo vozilo je odbilo naprej v Bobu-c. a. V nesreči je težje poškodovana Kristina Gartus, Vladimir Gartus pa je bil laže ranjen, škode na vseli vozilih je za 10.000 N din. V Žiganji vasi pri Tržiču je v nedeljo popoldne voznica osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste v drevo. Pri tem sta bila voznica To-nica Jelen in pa sopotnik laže ranjena. Na avtomobilu je za 20.000 N din škode. Na cesti prvega reda v 2virčah je v ponedeljek popoldne voznik osebnega avtomobila Peter Valjavcc iz Rakeka zadel štiri leta starega Dina šparovca iz žvirč. Otrok je nenadoma hotel z leve strani ceste na drugo stran. Poškodbe so bile tako hude, da je deček med prevozom v bolnišnico umrl. L. M. Zahvala Ob prerani smrti naše drage žene, mame in stare mame Justine Goveriič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh žalosti izrekli sožalje, izkazali čast in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Kosmačevim, Vavtarjevim in Višnarjevim za pomoč v času bolezni. Posebna hvala še g. kaplanu, darovalcem cvetja, vsem bližnjim in daljnim sorodnikom in prijateljem. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, hčerka Lidija in vnukinja Dušica Jesenice, 21.1.1569 GLAS * 14. STRAN ——--1— noti Prodani Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku podruž. Jesenice 398 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zalog 11, Cerklje 399 Prodam dobro KRAVO pred četrto telitvijo. čut, Žirovnica 400 Prodam mizarsko SKOBELJNO MIZO. Gorice 27, Golnik 401 Prodam nov nemški električni BETONSKI MEŠALEC tip lescha 100 1. Naslov v oglasnem oddelku 402 Prodam KRAVO. Sp. Bela 9, Preddvor 403 Prodam dve KRAVI po izbiri. Sp. Kokra 2, Preddvor 404 Prodam 7 tednov stare prašičke. Meršol, Hraše 24, Lesce 405 Prodam 6 PRAŠIČEV od 30 - 50 kg težke. Zalog 49, Cerklje 406 Prodam PRAŠIČE za zakol po 160 kg težke. Sp. Bela 4, Preddvor 407 Opuščam hlev, prodam KRAVI bohinjki obe breji. Dr. Ivam Kavčič, Bled, Partizanska 1 408 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila. Koblar, Suha 35, škofja Loka 409 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 8, Šenčur 410 Prodam ŠIVALNI STROJ singer za 200 N din. Naslov v oglasnem oddelku 411 Prodam KRAVO po tretjem teletu ali dam v rejo. Bašelj 17, Preddvor 412 Prodam mizarsiko SKOBELJNO GLAVO 40 cm širine. Naslov v oglasnem odd. 352 Prodam kuhinjsko KREDENCO, VITRINO in levi ŠTEDILNIK gorenje. Naslov v oglasnem oddelku 353 Motorna vozila Prodam OPEL REKORD letnik 1956 v dobrem stanju. Koci, Tomažičeva 17, Kranj Priinskovo 413 Na ček prodam FIAT 750 in PEČ na olje. Šenčur 228 414 Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK y Kranju 515-1-135. — Te-tefonk redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N i din, cena za eno številko 1 0,50 N din. Mali oglasi: beeeda 1 N din, naročniki Imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Mladinska organizacija Stražišče obvešča mladino, da prireja vsako nedeljo od 17. — 21. ure PLES v dvorani doma Partizan Stražišče. Igra ansambel ILIONI. Prav tako obvešča, da se bo NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ začel v nedeljo 2. II. 1969 ob 15. url v domu Partizan Stražišče VABLJENI! Kupim BILJARD v dobrem stanju. Nalov v oglasnem oddelku 415 V varstvo vzamem otroka (središče Kranja). Naslov v oglasnem oddelku 416 Iščem starejšo žensko za varstvo dveh otrok. Informacije od 15. ure dalje. Golob, M. Pij ade 9, Kranj 417 KINO Stanovanja t.: Sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 418 ZADRUŽNIKI! Vabimo vas na predavanje Ravnanje in oskrba traktorjev (Zetor, Ferguson), motorne škropilnice in prevetravanje sena. Predavanje bo 2. II. 1969 ob 9. uri v upravi zadruge. Gasilska ul. 5 (v Stra-žišču) KZ SLOGA KRANJ Obvestila^ Instruiram FRANCOŠČINO in NEMŠČINO. Naslov v oglasnem oddelku 419 Strokovno polagam vse vrste PLASTIČNIH PODOV in TAPISONOV. Podgornik Ivo, Ljubljana, Pokopališka c. 39 273 Prosim osebe, katere so bile navzoče pri nesreči pred sodiščem v Kranju, dne 25. 1. ob 16. uri, da oddajo naslove proti nagradi v trafiko Cerklje. 420 Izgubljeno Oseba, ki je našla denar 990 N din, da ga odda v oglasni oddelek. Poštenost se nagrajuje. 421 Našel sem moško KOLO. Britof 10, Kranj 422 Kranj CENTER 29. januarja amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15 3*0. januarja amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15 31. januarja amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15 Kranj STORŽIČ 29. januarja zap. nemški film NENAVADNI MENIH ob 16., 18. in 20. uri 30. januarja zap. nemški film NENAVADNI MENIH ob 16., 18. in 20. uri PLANIKA INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ RAZPISUJE javno dražbo ZA PRODAJO DOSTAVNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA KARAMBOLIRAN S PREVOŽENIMI 90.000 km. Javna dražba bo v torek 5. 2. 1969 od 10.—11. ure v prostorih avto garaž kombinata Tovarna klobukov ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA, komisija za delovna razmerja razglaša PROSTO DELOVNO MESTO _ obratovoaje pomožnih obratov pogoj: strojni inženir — tehnolog z najmanj 5 letno prakso ali strojni tehnik — z najmanj 10 letno prakso poskusno delo traja tri mesece Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo podjetja do 31. 1. 1969. DELAVSKI SVET GOSTINSKEGA PODJETJA JELEN KRANJ razpisuje delovna mesta 1. poslovodje VKV natakar — gost. tehnik 2. skladiščnika KV trg. delavec 3. kuharice KV kuharica 4. likarice PK likarica Preiskusna doba 2 meseca S stanovanjem ne razpolagamo Nagrajevanje po pravilniku o del. osebnih dohodkih. Kandidati za razpisana delovna mesta naj vlože pismene ponudbe z opisom dosedanjih del Komisiji za sprejem in odpuščanje delovne sile pri Gostinskem podjetju JELEN KRANJ Rok za vlaganje ponudb je 15 dni od dneva objave 31. januarja zap. nemški film NENAVADNI MENIH ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film HIŠA NAŠE MATERE ob 18. uri Kamnik DOM 29. januarja amer. barv. VV film HIŠA NAŠE MATERE ob 18. in 20. uri 30. januarja amer. barv. VV film HIŠA NAŠE MATERE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 29. januarja angl. ban'. CS film MISTER 10 PO STO ob 19. uri 30. januarja angl. barv. CS film MISTER 10 PO STO ob 18. uri Škofja Loka SORA 29. januarja amer. . barv. CS film DVOBOJ PRI DI-ABLU ob 18. in 20. uri 30. januarja angl. film DEKLE DŽORDZI ob 20. uri 31. januarja angl. film DEKLE DZORDŽI ob 18. in 20. uri Radovljica 29. januarja franc. barv. film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri 30. januarja danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 20. uri 31. januarja angl. barv. film SMRT V OČEH ob 20. uri Jesenice RADIO 29. januarja angl. barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ 30. —31. januarja amer. barv. film POTOVANJE V DVOJE Jesenice PLAVŽ 30.—31. januarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI Dovje—Mojstrana 30. januarja amer. barv. CS film CAMELOT Kranjska gora 30. januarja angl. barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ DEŽURNI VETERINARJI V FEBRUARJU 1969 Od 31. 1. do 7. 2. Rus Jože, Cerklje tel. 73-115, od 7. 2. do 14. 2. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva3 tel. 21-070, od 14. 2. 21. 2. Bcdina Anton, Kranj, Je-Ješetova 30. tel. 21-207, od 21. 2. do 28. 2. Rus Jože, Cerklje tel. 73-115, od 28. 2. do 7. 3. 1969 Vehovec Srečko, Kranj, Stoši-čeva 3 tel. 21-070 Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 30. januarja ob 19.30 red KOLEKTIVI 1 T. Partljič: RIBE NA PLITVINI — gostuje Mestno gledališče ljubljansko PETEK — 31. januarja ob 16. uri red DIJAŠKI II, ob 19.30 red KOLEKTIVI II T. Partljič: RIBE NA PLIT VINI — gostuje Mestno gledališče ljubljansko E upijah V okviru priprav za novo tekmovalno sezono so odigrali vaterpolisti Triglava dve prijateljski tekmi z mladinci Mornarja iz Splita, ki V soboto in nedeljo v Kranju republiško prvenstvo v klasični kombinaciji in solo tekih Letošnje republiško prvenstvo v iklasičnd kombinaciji fa eolo tekih je smučarska zveza Slovenije zaupala kranjskemu Triglavu. Prvenstvo bo v soboto in nedeljo na terenih Jezerskega, ker so v Kranju trenutno neugodne snežne razmere. Le v primeru, če bo do petka zapadel nov sneg, bo prvenstvo v Kranju s startom in ciljem na centralnem stadionu Staneta Mlakarja. V soboto dopoldne od 9. ure dalje bodo solo teki, v nedeljo ob enakem času pa šta-fetni teki. Glede na to, da ni dovolj snega na 45-metrski skakalnici na Gorenji Savi, bo tekmovanje v skokih za klasično kombinacijo v Logatcu. J. J. se že več dni pripravljajo v Kranju. Po pričakovanju sta bili obe tekmi zaključeni z uspehom domačih vaterpoli-stov, ki so nastopili v nekoliko pomlajeni ekipi. Od starejših igralcev so manjkali J. Rebolj in Chvatal ter Mo-horič. Prikazani vaterpolo je bil na visokem kvalitetnem nivoju. Mladi igralci iz Splita so pokazala bogat repertoar vaterpolskega znanja, kljub temu pa se niso mogli uspešno zoperstaviti močnejšim in kondicijsko boljšim Kranjčanom. Prva tekma se je končala z 9:4 za Triglav. Strelci za zmagovito ekipo so bili: Bal-derman, Nadižar in Košnik po tri zadetke, najbolj pa so se odlikovali v vrsti Triglava Velikan je in Kodek. V drugi tekmi sta bili ekipi bolj enakovredni. Zmaga Triglava z 8:4 je povsem zaslužena. Najbolj so zadovoljili v drugem srečanju Nadižar, F. Rebolj in Velika-nje. V predtekmah obeh srečanj pa so mladi vaterpolisti Triglava visoko premagali drugo mladinsko ekipo Mornarja s 7:3 oziroma z 10:4. Ekipa Triglava je v glavni tekmi nastopila v naslednji postavi: F. Rebolj, Nadižar, 8, Kodek 2, Košnik 3, Veli-kanje, Balderman 4, P. Brinovec, Šorli in Klemenčič. P. Dldič Med pionirji so imeli daleč največ uspeha člani kranjskega Triglava, saj so se med prvo peterico uvrstili kar štirje Kranjčani. Člani in mladinci so tekmovali v skupni kategoriji, v kateri je bil najboljši Pajn-tar iz Tržiča. Pohvaliti pa je treba tudi mlade skakalce iz Križ, katerih je nastopilo Pri starejših pionirjih je prvo mesto osvojil Kranjčan Brane Hafner, pri mlajših pionirjih pa se je najbolj izkazal Viki Kržišnik iz Gorenje vasi. Le-ta pa je zbral tudi med vsemi nastopajočimi najvišje število točk. Vrstni red: starejši pionirji — L Hafner (Triglav), 2. kar trinajst. Vrstni red: pionirji — 1. Trdina (Triglav), 2. Lombar (Kropa), 3. Fabjan, 4. Ber-gant, 5. Grohan (vsi Triglav), 6. Jelovčan (Olševek), 7. Marčun (Naklo), 8. šve-gelj (Triglav) in Klemenčič (Križe), 19. B. Teran (Duplje) itd., mladinci in člani — 1. Pajntar (Tržič), 2. Rozman Dejak (Ihan), 3. Zupan (Jesenice), 4. Belančič (Triglav), 5. Grohan (Triglav) ln Mohor (Ihan) itd.; mlajši pionirji — 1. Kržišnik (Gorenja vas), 2. B. Cuznar (Jesenice), 3. Burjak (Žiri), 4. Justin (Jesenice) 5. Legat (Jesenice) itd. J. Javornik (Duplje), 3. Mohorič (Tržič), 4. Faganel (Podnart), 3. Za-lokar (Kiiže), 6. Klančnik (Duplje), 7. Stare (Olševek), 8. Jazbec (Križe), 9. Hvasti (Triglav), 10. Pirih (Podbrez-je) itd. J. Kuhar Po pričakovanju največ naslovov za Jesenice in Begunje V Bohinju je bilo v sobota in nedeljo 11. republiško prvenstvo v sankanju s teki movarnimi sanmi. Naslov pri vakov so osvojili naslednji: pri enosedih Peter Resman (Begunje) med člani, Milan česen (Tržič) med starejši-mi člani, Kati Ovsenek (Tr-žič) med članicami, Marjan štefedin (Jesenice) med mladinci in Nikica Tro jar (Bohinj) med mladinkami. Pri dvosedih pa so bili zmagovalci: S. Zupan —> Lombar (Begunje) med člani, in M. Štefelin — Jupič (Jesenice) med mladinci. Naslov ekipnega prvaka so po pričakovanju osvojili Jeseničani, pred Begunjami in lanskimi prva-ki — Bohinjci. Uspelo republiško prvenstvo mladincev « v smučarskih skokih i Za Triglav štiri ko- • lajne od šestih možnih § 9 Letošnje slovensko prvenstvo v smučarskih skokih ® za mladince, ki Je bilo v nedeljo v Logatcu, je na- ® vrglo kranjskemu Triglavu izreden uspeh. Mladi ska- © kalci Iz Kranja so dosegli vrsto odličnih mest in od S šestih možnih kolajn osvojili kar štiri. To je nedvomno 5 doslej največji dosežek na republiških prvenstvih za kranjski Triglav in sploh rekord, ki ga Je kdajkoli dosegel kakšen klub na republiškem prvenstvu. Naslov prvaka pri mlajših mladincih Je po pričakovanju osvojil petnajstletni dijak srednje gradbene šole Klemen Kobal, ki v svoji kategoriji ni imel resnega tekmeca ln Je zmagal z naskokom 12 točk. Na odlično tretje g mesto pa se Je uvrstil Bogdan Norčič, medtem ko je • bil Jože Kapušin peti. V deseterico najboljših pa se * Je iz Kranja uvrstil tudi še Srečo Grosar. Od ostalih t Gorenjcev Je v tej kategoriji zabeležil najboljše mesto O Andrej Cuznar iz Podkorena, ki Je osvojil četrto mesto. £ Tudi med starejšimi mladinci so se Kranjčani od- « lično uvrstili. Najbolj Je presenetil Peter Križnar, ki # » Je osvojil odlično drugo mesto, kar je njegov doslej • • največji uspeh. Tretje mesto pa je pobral Franci Me- £ i sec. Visoko uvrstitev pa si Je zapravil s padcem v dru- • S gem skoku Bečan Iztok. Kljub vsemu pa je zasedel še S i vedno solidno sedmo mesto. V deseterico najboljših se g I je z Gorenjske plasiral še Primož Finžgar iz Radovljice. • ■ žal ni bilo na startu v tej kategoriji odličnega Janeza S S Demšarja, ki Je bil glavni favorit za prvaka Slovenije. g 5 V soboto se je namreč na treningu v Zireh huje po- • 9 škodoval tako, da bržkone v letošnji sezoni ne bo mogel £ % več tekmovati. J. Javornik • i i H*fHHMtMMMtf