ra
PRIMORSKI DNEVNIK
^	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
. Stev. 257 (2567)
Le samostojen Trst, tesno povezan s svojim zaledjem, lahko jamči Tržačanom notranji in zunanji mir, delo in kruh.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 30. oktobra 1953
Cena 20 lir
Vaša usoda /a v naših lastnih rokah
bodočnost/e odvisna od naše lasfne borbe
ODGOVORI TOV. DR. JOŽETA DEKLEVE NA VPRAŠANJA NAŠEGA UREDNIŠTVA
Nihče nima pravice braniti lj udstvu, da se v samoobrambi poslužuje vseh sredstev za izražanje odločnega odpora
srsvssvj.at
" ‘a	s£ra’lJ Va, da
Jtt'. Zn.i	se ni z°ccl izva-
Hitio .j.1?0 za slednje ima '•Utice	a^c'ja jugoslo-
i-t tn Prisotnost * z ll S>Zlh divizii na me-fclo	0 ,	tega	ne bi
km L ?nes verietno ■ že •Ierje	tebmjerje in bersa-
Tod - rstu-‘hobra C~prav se sklep od 8. !! in ro„e ni zaeel izvrševa-Oulles J!rav, sta se Eden in !,<lrcoi °Ta zaradi njega v k»ed«n°pravičevati in sta da nr rnora£a eelo prizna-•letlco ;„e za	sklep	(an-
n., aPlerišk° časopisje tulil* P laburistična in lila ,la ODO zirilr,	_____
■ thla r\	tol,tl''tu	474	44_
1,1 iocelni\ciia priznavajo *>o	°dkrito),	ne	sme-
■ a in „	. 5ta Qa unglc-
? Praksi	,ska vlada vsaj
5*	... za,vr3H, če se mu
"lfto n i''tlznih razlogov na-,e 9re ? °dpovedati. Tu 8r* za >namo za Prestiž, tu ^alie,,„ZV.estn° in namerno L“nja in j^e Politike podpi-1° Po!it7“uori2ir“«ia Italije, kastni L. s™° mi občutili
ruinari; i ?2’ 2 vsemi dis-^««0,,» T?1' in krivičnimi ?'ei Drih j ukrepi ZVU C|0l(iriei) °	1 rimskih funtc-
k° ajihano	poostreni obliki
!>„,j ^»ouem prihodu, v še
?Ucnvoooprt °- ^na Primer 5n*fcen» 50 Predstav Slo-r“) Pa“ n“rodne£"1 gledališko s P° ®- oktobru. To po-ni,- V istem stopnje-r	tud! ob stal-
,,enia n„i Q°sPodarskega živ-,l't«tijon.pa mesta V intere-n' »sena konkurence. Za-
te P«d,fteoa- zaradi P°!i'
i? tr,leri;i. ^ou angleške %k*e Vlade v Trstu, se Š' it r PJav' posmeh gla-!>, da ?ndon“.in Washing-
•, J. <ln l apna in Washing-JJ-« Tr * Italija, če bi pri-Irte *	zajamčiti
's!>Bočiiin^'n,ske" pravice .svobodni razvoj
Litkiit„Pr‘stan’sea. Iz last-UB>no, kako so > 7.' Ustih, ki danes dum "l
• ?j*BOOpa'-0 ’	»O
..Aolco	‘Oeze z zaledjem
S so Odrekali iv še od-,!rodaj 5n°uiie pravice ne t/^Un-šm,aPjšini», temveč S,®°dbi ’ ja Po mirovni » PPPolnoma enako-
H ptebivn?!!janSk0 G°vore-KiJValstvom.
l0St te politike se il,.“ oi ,,„u , raznih načrtih, tt^aj in udarle, pa čeprav ha? °rt * '\otapsko, izvedli
V0 'Pustirkt°bra' kako bi C? stoz ' S™2' °kn° tja’ !, tein ■ vrata ne more.
'Im	■ vseeno, ali	gre
L,c o .J2 znhodnih pre-enca ?’„dn bi sklicali J kjem. ,° Trstu nmed i z-fPrt X “Postranskega skle-t lto^Cr nai bi Pnsta-Ce»it ž°	fereneo prale tično
Jia'^0	Pristanck na	pre-
L**® r	*c A Italiji)	ali
C “j<? L	Pučne.	kr	pri-
str , ^daioi *n ’^6 cn* ^Setno US0 cuniasto in lir, imno uaravo italijun-
'i.l-tno»t ,0h2ma- T“ str(I-
“«lZ',la se šni?tte,Ja ‘tnpa-9re Za ra-a v vse r
i j. Sete da b (, «iei.	prišle	v
() «čete ‘o Prišle v Trst \*°Mno antskega pakta»
fci K »oš a»el5°' da bt iih
sitoJ ,nt5,c’ pakt, če l*	pa -a načrt,
ta	punske	«atlant-
tai^He A asedle «zahodni» S. po «p^amer"kt od"
'“•tUi - n<tjbrl ? de(-'tt. £et) „	1,1 zemljepisna
jo n,^o Mišljena tako bi a *č erc žc*
Sir ?. Usedli Š?! *,B- A”ie' . 1 ute^I ,P°l°iaje tam, !* »♦“ njihn.!1 postati vro-
^r<eTmi hTbti P0- bi
V2 repam P° P"5^ m“' >X D„ ns,ia PoisJca. yAr“zuV®w Pe»o pče-
X!?r0dl TrVal’ d“ Se ,ta‘ K?. temTl-a 1le bo v°j~ i ll^Polnit naj uzavez-s«ojo obljubo.
Bn,lali «2funo
“iti!1 PostaiiVf,riejno mislili, mo'	nekaj	di-
,da Je bo jo-
3Šl<« ber!^Jn lep°
..L11, da ras,la m lepo $> »n ŠJsaljarji zrna-Neb a3o „ 2, 2 nevarnosti
SV S d<> ie /St Ko P“ r^e0.n da J Tacun zBre-? 6 ^Onip “e 2,HagostaDno
atCflTln _____
t	emagoslavvo
tN.5' kaj dfffne spremeni-SSflt, p„ U9l0a itl manj Kh’ naf 2a.htepajo od k?nni’e sami	opravijo,
She'ln° in UP“3°-
h.Pcte5ii0 an,mi«o.2aza-<t ,trahStno DPa tudi s^raj** jS “ “Petni “ dn tudi i H„ Prerini’ uačrtr cunja-0 P°dpOr '*Wa naletava-
Si>r" dnln, d0 ce'° Dul-
Kl ^ePa bJ se 2
l i«? d obro.°u S' oktobra
Tsae\'e\a de’
r?Io a,6) olerp,, ,5e ta obram-J D^st 7“Pda s tcm> da S nasiti, hi tvo Italijan-
Štuk?,!lrr‘a <ln‘y,'na niti t0' i.Nnm1®! ’ bl sama panj “stcT ““d in ^ .
t« 9ilf	5ama	u<
•tn “‘Kd j- ,
^PanU Poff°5lednost je i! <U(iZioPisti?iranju rimske
So sdm0^e Politilte. kot
>ill . najt; , tega stališča
S Tko v Ede-
«lS ?fdnje' **.*« ie tria-
?Md^'da je t
t. 1 ti, ‘dlija j au0ustu za-
t5>C?je dete’6 ta,crat P°-
*. tretjo) U? lugoslo-°kt„La Trst dn je bilo brU dat? *«epom od atl Italiji. Za
vsakogar, ki na položaj ne gleda skozi očala favoriziranja rimskega imperializma, pa so te besede lahko samo navadna hinavščina.
Pri vsem tem je. v Trstu že dobro leto dni 21 emisar-jev rimske vlade, ki jih je poklonila Italiji mešetarska londonska konferenca, tako da zdaj nekateri celo v Angliji in Ameriki opozarjajo, da ima Italija pravzaprav dobršen kos uprave cone A že v svojih rokah. Ce pa s tem mislijo v Londonu in Wa-shingtonu, da ta barantaška koncesija Italiji še ni bila dovolj in da gre pri sklepu od 8. oktobra pravzaprav samo za razširitev neke že pridobljene italijanske pravice, potem naj vedo, da mi na te rimske emisarje nikoli nismo pristali m da zahtevamo ne-le, da se prekliče sklep od 8. oktobra, temveč tudi vsa tista politika, ki je do njega pripeljala, z rimskimi funkcionarji vred, ki jih je treba iz Trsta čimprej nagnati!
Značilno za razpoloženje tržaške agenture rimskega cu-njastega imperializma pa je, da se je ponovno sestal «Od-bor za obrambo italijanstva Trsta«, da bi imel Bartoli še enkrat priložnost, kot zadnjič na tiskovni konferenci, da tolaži svoje najzvestejše, da Tita v cono A ne bo. Mimogrede so ta sestanek izkoristili še za en poskus organiziranj a demonstracij, ki naj bi pokazale, da sc Tržačani veselijo Italije, in da sc ti poskusi povežejo s tem, kar pripravljajo 4. novembra v Redipulji Podobni poskusi organiziranja izrazov «spontanega veselja Tržačanov» so bili doslej jalovi in edine manifestacije, do katerih prihaja na našem ozemlju in v Trstu (če ne štejemo barbarskega pohoda sto fašističnih razgrajačev) so usmerjene proti italijanski okupaciji.
Ne vemo, kaj pripravljajo Bartoli in njegovi, vedo pa naj, da bodo dobili primeren odgovor in da ne bodo mnogo pomagale niti njegove nedavne ponosne besede, ki zdaj tako onemoglo donijo, da bo šel prvi na ulico in vsi Tržačani za njim. Resnici na ljubo, župana smo od takrat, ie večkrat videli na ulici, pa vendar ni bdo opaziti, da bi koga potegnil za seboj (spominjamo sc pa. da je nekoč vred skupino Tržačanov pobegnil skozi zadnja vrata v svoj brlog). Pravzaprav bi. moralo biti Bartohja sram, če prebira list «/l Corriere della Sara« in vidi, da je tam Cesco Tommasclli, napisal, da je Vid ali edini, ki je v teh časih dal poguma Tržačanom in ki je pripravljen iti na ulico proti ntitov-ccm». Vid ali ja je pohvalil tudi znameniti rimski tiCe.n-tro Studi Adriatici«, ki pravi v svojem zadnjem biltenu, da so , kominformisti «edi»i, ki so pripravljeni se boriti proti titovcem». Ta pohvala prihaja iz tistega rimskega. imperialističnega ((Centra« ki je v memorandumu ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu zahteval za Italijo mejo na Dinarskih planinah, torej tam nekje po sredi Bosne in Hercegovine. Vrednejše pohvale si tudi Vt-dali za svojo imperialistično roboto ni mogel želeti.
Toda ne le te pohvale, vsa delavnost vidalijevskega vodstva kaže, da je absolutno na Uniji rimskega imperializma in da marsikdaj celo kaže pot ostalim, bolj oklevajočim imperialistom Sicer pa v Trstu ni nobena tajna, da Pajetta sploh ni odpotoval ih da kot nekak komisar KPl vodi politiko tržaške kominformovske partije kakor da sama odvisnost Vidatija od Togliattija ne zadostuje več. in je potrebna neposredna kontrola znanega zagovornika priključitve Trsta k ItaUjt, da se vidalijevske akcije čim bolj uskladijo z imperialistično politiko KPl.
Zato je tržaško kominfor-movsko vodstvo popolnoma na liniji generala Wint,ei tona in njegovih pozivov, naj se tržaško delovno ljudstvo mirno vda v svojo smrtno obsodbo. Ne le to — kot kaže Vidali pot ostalim predstavnikom italijanskega imperializma (in eMessaggero Veneto» se zaradi tega celo razburja), tako je ukazal svojim zvestim, naj kradejo zastave in na druge načine ovirajo izražanje volje našega ljudstva, da noče Italije, že mnogo prej, preden je gen. Winterton storil svoj zadnji diskriminacijski ukrep na Uniji proitalijanske politike olad, ki ju zastopa, se pravi, preden je gen Win-terton naročil Meram u, naj ukaže županom, naj ne te počistijo spakedrane potujče-valne napise ob cestah, temveč celo zbrišejo «seritte in-neggianii a Tito» po cestah in zidovih.
Ta ukrep generala Winter-tona pa kaže ie enkrat, kakšen je glavni namen njegovih pozivov in akcij; nc le nadeti nagobčnik našemu ljudstvu s prepovedjo zborovanj, temveč tudi uničiti vsako sled, da v Trstu in coni A živi prebivalstvo, ki noče Italije in k i-se je ponovni italijanski okupaciji tudi pri-
pravi jeno upreti, predvsem pa, da žive tukaj Slovenci, ki nočejo dopustiti, da bi mu kdor koli, ponovno natakni! jarem italijanskega suženjstva. Toda general Winter-ton s svojim Memmom vred naj ve, da je tudi fašizem 25 let poskušal zabrisati vsako sled. po Slovencih v naših krajih, in da se mu to kljub vsemu terorju ni posrečilo nasprotno, ko je prišel čas, ga je naše ljudstvo s krvavim hrbtom nagnalo tja, od koder je prišel in kje zdaj pod tujo zaščito ponovno dviga glavo.
Nobene: prepovedi in nobeni policijski ukazi županom ne bodo mogli zadušiti vse glasnejšega in odločnejšega izražanja volje našega ljudstva. Ukrepi take vrste pa obenem kažejo slabo vest tistih, ki so skuhali žaljivi in neodgovorni sklep od 8. oktobra, in kažejo tudi, kako se boje naše odločne besede, ker že tako kljub vsej ezaro-ti molka» v njihovem časopisju ne morejo več zagovarjati svojega koraka pred lastnim javnim mnenjem
Nam pa je to še en dokaz, da je naša usoda v naših lastnih rokah in da je naša bodočnost odvisna od naše lastne borbe.
Včeraj smo objavili izjave slovenskih županov, ki so nam jih dali na naslednja vprašanja.:
1. Kaj menite o današnjem položaju v zvezi s Tržaškim vprašanjem?
2. Ali menite, da je diplomatska akcija Jugoslavije pripomogla k neizvršitvi sklepa vlad Anglije in Amerike od 8 oktobra?
3. Ali se vam zdi prisotnost jugoslovanskih čet na obmejnem področju pozitivno ali negativno dejanje in ali menite, da se je temu dejstvu zahvaliti, da italijanske čete še niso vkorakale v cono A?
4. Ali menite, da je odpor proti prihodu italijanskih čet, ki se izraža na raznih zborovanjih s pošiljanjem resolu-
cij, z izvesavanjem zastav, napisi itd. pozitiven in ali mislite, da je pravilno, če daje ljudstvo na ta način duška svojemu ogorčenju?
5. Zakaj nočete, da pride Italija v te kraje?
6. Cc se izkaže, da je ohranitev STO neizvedljiva, kaifš-nn bi bila po vašem mnenju najboljša. rešitev tržaškega vprašanja?
Danes objavljamo odgovore, ki nam je na ta vprašanja dal tov. dr. Jože Dekleva, s ve. tovalec v tržaškem občinskem svetu, ter izjavo svetovalca v občinskem svetu Devin-Nabre-iina Srečka Colje. Ostale izjave bomo objavili jutri.
Tov. dr. Dekleva je no naša vprašanja odgovoril;
1. Izvedba diktata od 8. oktobra, ki nas ponižuje v objekt barantanja med velesilami je blokirana. S tem je preprečeno najhuiše zlo in odprta možnost, da Tržačani s 6vojo borbo izsilijo reštiev. ki bi odgovarjala njihovim težnjam.
2. in 3. Vsem Tržačanom je danes jasno, da sta diplomatska akcija Jugoslavije in koncentracija njenih divizij na mejah preprečili, da bi po desetih letih poražena Italija sprejela v dar iz rok tujcev ozemlje, s katerega je bila z oboroženo pomočjo tukajšnjega prebivalstva pregnana in ki se mu je odpovedala z mirovno pogodbo. Tržaški - Slovenci pričakujemo, da jugoslovanske čete ne bodo dopustile vdora italijanskega imperializma v
Vladimir Poparit pri Dnllesn
Po razgovoru je jugoslovanski veleposlanik izjavil, da je dobil vtis, da je Foster Dulles naklonjen sklicanju konference petih pred izvedbo sklepa od 8. ok-
Konferenca petih bo sklicana še ta teden ?
tobra - Novi poskusni baloni
Rodoljub Čolakovič o
jugoslovanskem stališču o Trstu
WASHLNGTON, 29. — Jugo-!;,ta angleška tn ameriška vla- j no nc pove nič novega kot slovanski veleposlanik v ZDA! da morali po treznem pre-1 to. kar v zahodnih prestolni-viadimir Popovič je danes j udarku sprejeti ta samovoljni j cah govorijo že dva tedna, obiskal ameriškega državnega j-sklep, ker ni bilo drugega iz-1 Jugoslovanski državni taj-tajnika Posterja Dullesa in se | hoda Dve preprosti dejstvi j nik za zunanje zadeve Koča z njim razgovarjal uro in 1 razbijata ta izgovor. Prvič. po.(Popovič je danes opoldne od-
l loža j ni postal boljši, temveč j potoval iz Pariza skozi Švico iru razgovoru je Vladimir j mnogo slabši po objavi tega i in NeneMjn v Jugoslavijo. Popovič izjavil novinarjem; . sklepa, ki je izzval vojaške j Pred odhodom je izjavil ' no-itPrepričan sem. da prišlo ‘ priprave in sprožil nevarnost i vinarjem, da sc ni sestal s do konference petih o Trstu.* ! spopada. Sam Eden je priznal, I Pello in da tudi vprašanje Popovič ie zatrdil, da se mu ■ da vlada ni znala predvide- j takega razgovora nikoli ni bije Dulles zdel bolj optimist vati teh posledic. Drugič pa: j lo postavljeno, kot prej glede možnosti, da ■ če so vso stvar res tako te- ■ pella, ki je prišel danes v se doseže sporazum o Trstu. I meljito premislili, kako se je , pariz, se je razgovarjal s fran-In nato nadaljeval; «Ce sem lahko zgodilo, da lord Salisbu-1 coskim ministrskim predsed-pr&v razumel, je tudi	ameri-!ry. k' ,ie bil odgovorni mini-	(nikom Lanielom. Pclla	je	prišiti državni tajnik mnenja,	da |	ster, ko je bil sklep	sprejet,	j gel v Pariz na	zasedanje	sve-
se ta konferenca vrši pred iz- j »t po enem tednu več vedel.; ta ministrov OEEC. vedbo angloameriškega sklepa ; ali sta brli Italija in Jugosla-,	naie2a	dominji-a)
od 8. oktobra.«	I	vya poprej obveščen,	ah ne?» L n na r .JAN A	T	v	No
Popovič ie poudaril	da	jej	«Daily Teiegraph,.	piše. da' UUBUANA'	i9'	V	N°'
Jugoslavija naklonjena do- bo francoski zunanji minister končnemu sporazumu glede Bidault_ morda «povedal to,
Trsta in da je pripravljena' ie povsem jasno, nam-
dati svoj prispevek pri iska-!reb- da 1® izjava iz leta 1948 nju tega sporazuma. Končno1 mrtva.« Konservativni list do-ie Popovič zatrdil, da v raz-' daia’,da -'e .	° a* da tega ni-
govoru z Dullesoin nista raz- ] ti Eden niti Dul.es nista jas-pravljala o umiku italijanskih no povedala, in jugoslovanskih čet z meje. j V Parizu pa se širijo govo-Popovič je Dullesu prikazal i rfce o neki ((kompromisni lor-stališče jugoslovanske vlade. muli» za ureditev tržaškega glede tržaškega vprašanja. i vprašanja, ki da je bila že Medtem so se danes v Wa-! sporočena v Rim in Beograd, shingtonu razširile govorice.! Kot pravi dopisnik agencije da bodo vabila za konferen-; «United Press« Edvard Morry. co petih verjetno razposlana obstaja ta načrt v tem. da bi še pred koncem tega tedna. | Jugoslavija obdržala cono B, V Londonu se komentarji j Italija pa bi dobila cono A največ ukvarjajo z včerajšnjo; s Trstom. Jugoslaviji bi dali debato v spodnji zbornici. La- jamstva in posebne prednosti buristično glasilo «Paily He-, v tržaškem pristanišču, meja rald» piše o tem: «Edenov po-J med cono A in cono B pa bi skus, da opraviči napako s j se lahko spremenila «po et-Trstom, se je ponesrečil. Nje-! ničnih črtah«. Po splošnem gov izgovor je bil, da je po-1 mnenju gre pri tej vesti za ložaj postal zelo resen in da | nov poskusni balon, saj konč-
vem mestu so danes na svečan način proslavili 12. obletnico ustanovitve prve partizanske sete v tem kraju. Ob tej priložnosti sta na svečanosti govorila predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko in član Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič. Odkrili so .. tudi spomenik borcem, ki so izgu. bili življenje v narodnoosvobodilni vojni, kakor tudi doprsna spomenika Borisu Kidriču in Francetu Rozmanu-Stanetu. prvemu komandantu slovenskih partizanskih odredov.
Rodoljub Čolakovič se je v svojem govoru dotaknil med drugim tudi načel, ki vodijo Jugoslavijo v njeni notranji in zunanji politiki.
Ko je govoril o tržaškem vprašanju, je Čolakovič dejal, da vodijo jugoslovanski naro. dj v vprašanju Trsta borbo
   ‘ M
za ocuvanje svoje neodvisnosti in odstranitve žarišča vojne nevarnosti v tem delu sveta. «V naši borbi, je poudaril Čolakovič, se mi ne borimo samo za mir naših narodov, ki jim je zelo potreben, temveč za mir v svetu sploh. Ko gre za mir, za borbo za mir, tedaj smo dejansko neuklonljivi in če je treba, tudi trdovratni«.
Čolakovič je za tem poudaril, da je imelo odločno jugoslovansko stališče velik od. rnev med naprednimi ljudmi v Angliji,	Franciji, Nemčiji
in azijskih	državah, ki obsojajo take	metode reševanja
mednarodnih vprašanj, kot so se . pojavile v tržaškem vpra šanju. ((Vprašanje Trsta je vzbudilo v svetu vest človeštva, vest	naprednih svobo-
doljubnih ljudi, ki si v resnici žele miru v svetu. Nas zelo veseli, da je spoznanje o veliki krivici, ki so jo hotele vsiliti nasi državi velike sile, naletelo na obsodbo vsega naprednega javnega mne-na v svetu. Ko branimo v svoji zunanji politiki ta načela v pogledu Trsta, branimo istočasno in z isto hrabrostjo velika načela mednarodnega sodelovanja enako- ] pravnosti med malimi in velikimi narodi in miroljubne I odnose med njimi. Jugoslova- ! ni smo hladnokrvni in se za I vedamo svojih pravic Čeprav nismo niti najmanj razpoloženi za nekakšne vojne avanture, smo čvrsto odločeni braniti temeljna načela, za katera smo se vedno borili in s tem branimo tudi velika načela mednarodnega sodelovanja v svetu«.
C. S.
BEOGRAD. 29. — Nocojšnja «Po!itika» komentira Pel-lov intervju pariškemu listu «Figaro» z naslednjimi bese:-mi;
«Glejte. v čem obstajajo rimska popuščanja! S tem in takim govorjenjem se hoče Italija najprej pod zaščito angloameriških čet vriniti v Trst in nato organizirati ple-1 hiscit. a šele potem bi pri-| šla na vrsto ((popuščanja«, i Sam dopisnik lista «Figaro», ugotavlja ((Politika«, je zelo lepo opisal, kako gleda gospod Pella na tržaško vprašanje, z besedami; ((Predsednic gleda z mirnim smehljajem poslovnega človeka, ki ima v svojem žepu ček podpisan od klienta, ki ima mnogo denarja«. ((Politika« se ob zaključku sprašuje, ali se bo ((poslovni človek« mirno smejal tudi tedaj, ko bo imel v rokah ponarejen ček na tujo lastnino, do katere nima nobene pravice niti klient, ki je poln denarja niti ((poslovni človek«.
te kraje, ki so del slovenskega narodnostnega teritorija.
Pri našem odporu proti tujemu, osvajanju računamo tudi na podporo naprednega javnega mnenja, demokratičnih sil in socialističnega gibanja drugih narodov.
4. Miliče nima pravice braniti ljudstvu, da se v samoobrambi poslužuje vseh sredstev, s katerimi lahko izraža svojo ogorčenje in svoj odločni odpor. V našem primeru pa je odpor tukajšnjega prebivalstva še bolj upravičen, je zakonit, ker predstavlja protest proti brutalni kršitvi mednarodnih obvez in njegovih priznanih pravic. Ta protest bi moral biti i tem odločilnem trenutku jasen, glasen in odločen izraz volje vseh onili, ki nočejo povratka italijanske ga imperializma na to o-zemlje in ki se morajo zavedati. da brez borbe in žrtev ni uspehov.
5. Nočemo, da bi se povrnilo ono zlo, ki sa je že enkrat prinesel v naše kraie tu ji osvajalec — Italija. Nočemo, da bi tržaški Slovenci delili usodo 50.000 beneških Slovencev, katerim današnja Italija zanika otvtoj in odreka pravico do otroškega vrtca in osnovne šo-e v materinščini. Nočemo go-soodarskeRa prouadanja našega mesta, ne bede in še večje brezposelnosti njegovega pre-bivai«tva. Nočemo, da bi italijanski imperializem izkoristi! lego in pomembnost našega mesta za nove osvajalne podvige in tako ogrožal mir pri nas in naši soseščini.
6. Zadnji dogodki so jasno razkrili politiko velesil, ki so pripravljene zatajiti svoj podpis na mirovni pogodbi, preprečiti ustvaritev STO in žrtvovati koristi tržaškega prebivalstva in nas Slovencev še posebej zato, da zadostijo osvajalnim apetitom Rima.
Kakšna naj bo rešitev tržaškega vprašanja? Predvsem sem mnenja, da bi se moralo tržaško ljudstvo, ki je zaskrbljeno za gospodarski napredek svojega mesta, boriti z vsemi silami in odločno proti izvedbi angloameriškega diktata od 8-oktobra, t. j. vrnitvi Italije v
te kraje. Le na ta način se lahko ustvarijo pogoji za pravilno rešitev tržaškega vprašanja, ki bi vsebovala osnovno težnjo Tržačanov po stvarni neodvisnosti in samoupravi, o-mogočila uspešno gospodarsko sodelovanje z zaledjem in ohranila tržaškemu pristanišču vlogo, zaradi katere je nastalo.
Le samostojen Trst, tesno povezan s svojim zaledjem, lahko jamči Tržačanom notranji in zunanji mir, delo in kruh.
SREČKO COLJA, občinski svetovalec občine Devin-Nabrežina (OF)
((Položaj v zvezi s tržaškim vpračaniem je precej zaostren. Naše ljudstvo je zaskrbljeno, da ne bi prišla s pomočjo Angležev in Ameri-kancev v naše kraje Italija. Bojijo se druge Koreje, vendar je splošno mnenje, da je treba pristati no vse. samo da ne pride Italija v naše kraje. Tako mislim tudi jaz.
Diplomatska aktivnost jugoslovanske vlade je brez dvoma dosegla, da ni prišlo da izvršitve sklepa vlad Anglije in Amerike, ter se je temu dejstvu zahvaliti, da so po naši občini in po drugih krajih cone A še ne spreha ja jo karabinjerji.
Jasno je, da je poleg svoje diplomatske aktivnosti morala Jugoslavija storiti tudi kaj več v zaščito njenih in naših koristi Konkretno je to napravila s tem, da so obmejno področje zasedle čete. ki bi ob vstopu prvega italijanskega vojaka na nkše področje vkorakal? v cono A. Tudi to Jt- eno izmed dejstev, s ka terim morajo rašunati vsi tisti. ki hočejo z nami barantati;' ter je zaradi tega bilo vse dejanje odločilnega pome. na pri neizvrdbi sklepa vlad Anglije in Amerike.
V tem trenutku ni samo pozitivno in pravilno, da daje ljudstvo duška svojemu o-gorčenju proti sklepu Anglije in Amerike o prepustitvi cone A Italiji, temveč tudi nujno potrebno Treba je. da zvedo za naše razpoloženje po vsem svetu, da na ta način pripomoiemo k informira, nesti svetovne javnosti ter podpremo diplomatsko akcijo Jugoslavije, ki nam je v tem težkem trenutku edina ob strani Da je izražanje odpora pravilno in občuteno, nam dokazuje najbolj bes iredentističnih strank, pa tudi policijske akcije, ki skušajo pre prečiti, da bi ljudstvo dalo duška svojemu ogorčenju. Oni
PELLA: .ZARADI TRSTA SE NE BOMO VOJSKOVALI
Dodal pa je, da «morajo zavezniki izpolnili svojo obveznost in torej zahteval, naj gredo drugi namesto njega po kostanj v ogenj
PARIZ, 29.	— Italijanski
ministrski predsednik Giusep pe Pella, ki je prišel danes predpoldne v Pariz, je dal dopisniku pariškega lista «Figa-ro» intervju, v katerem je dejal, da se «Italija ne bo vojskovala zaradi Trsta«, da pa so ((zavezniki 8. oktobra sprejeli neko obveznost in Italija pričakuje, da jo bodo tudi izpolnili«.
O stališču svoje vlade je dejal, da bo ostalo «v glavnem vprašanju odločno, toda zmerno in polna dobre volje glede možnosti, da se dosežejo postranski sporazumi«. Nato je dejal,, da je Italija naklonjena konferenci petih, da 'pa mora biti prej izveden sklep od 8. oktobra Na tej konferenci, je dejal Pella, bo Italija predlagala plebiscit
Delegacija arhijerejskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve je 26. oktobra izročila predsedniku republike maršalu Titu pismo o solidarnosti s stališčem o tržaškem vprašanju.
Na sliki čita patriarh Viken-tije Prodanov pismo, ki se glasi:
((Gospod predsednik! Srbska pravoslavna cerkev, ki se nikoli v zgodovini ni ločila od svojega naroda, pač pa je z njini vedno delila hudo in dobro, se čuti dolžno glede na nepravični sklep velikih sil od 8 oktobra t- l. o Trstu, v sedanji hudi mednarodni politični napetosti izraziti svojo popolno solidarnost s Vašimi
prizadevanji v tem vprašanju in pripravljenost, da Vam nudi svojo skromno oporo.
Srbska pravoslavna cerkev sodi, da mora v tem trenutku pppolno solidarnost z Vašimi povezanost in solidarnost vseh naših narodov in vseh ljudi dobre volje in da Vam morajo vsi ponuditi oporo v boju za pravično stvar.
Srbska pravoslavna cerkev se bo s svoje strani obrnila na sestrske pravoslavne cerkve in druge konfesije ter jilt prosila za pomoč, da bi se vprašanje Trsta rešilo pravično in v duhu Vaših predlogov«.
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Vikentije Prodanov je poslal danes pisma canterbury-.skem u nadškofu, predsedniku episkopalnih cerkva ZDA, ekumenskemu svetu cerkva v Ženevi in poglavarjem pravoslavnih cerkva Bližnjega vzhoda. V teh pismih opozarja patriarh na nevarnost za mir, ki jo predstavlja sklep od 8. oktobra, in obenem poziva poglavarje omenjenih cerkva, naj dvignejo svoj glas proti temu krivičnemu sklepu. Istočasno pa poglavar srbeke pravoslavne cerikve izraža svojo solidarnost s stališčem jugoslovanske vlade, da se tržaško vprašanje reši na prijateljski način,
Maršal Tito sprejel
!i
BEOGRAD. 29. - Predsednik jugoslovanske republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru člana predstavniškega doma ameriškega kongresa Johna Blatnika. Z njim se je zadržal v daljšem razgovoru Maršal Tito je danes dopoldne sprejel tudi namestnika indonezijskega prosvetnega ministra Sarkoreja in indonezijskega poslanika v Rimu Sukardija Viriokramota ter se zadržal z njima v enournem razgovoru,
Štajerski deželni glavar
proti angloamerlškemu sklepu
GRADEC, 29. — «Skiep zahodnih sil od 8. oktobra ne pomeni nikakršne resnične rešitve«, je izjavil dopisniku Tanjuga deželni glavar Štajerske Josef Krainer. Dodal je, da bi bila edina razumna pot za rešitev tržaškega vpra. šanja tista, ki ne bi upoštevala samo interesov Italije, temveč tudi Jugoslavije, Avstrije in samega mesta Trsta. Takšna rešitev bi prinesla mestu mir, blaginjo, gospodarsko in politično stabilnost Namesto da bi bil stalno žarišče sporov in napetosti, bi Trst postal središče miroljubnega sodelovanja držav tega dela Evrope
Štajerski deželni glavar je nato izjavil, da so interesi
Avstrije v Trstu veliki in da bi njena udeležba v kakršni koli obliki lahko samo prispevala k pravični rešitvi vprašanja njegovega bodočega statusa. Trst je življenjsko zainteresiran na ohranitvi in razvoju prometa avstrijskega blaga, Avstrija pa je prav tako naravno usmerjena na Trst. Zato je čudno, da se ne poskuša najti re šitev. ki bi zadovoljila tudi avstrijske interese. «Na večje razumevanje smo doslej naleteli samo pri Jugoslaviji, je poudaril Krainer, mi pa bi želeli, da bi se velesile pričele zavedati tega, da bo vprašanje Trsta rešeno šele tedaj, ko bodo upoštevane tudi avstrijske potrebe«.
Deželni glavar Krainer je nato poudaril gospodarske razloge svojega stališča in dejal, da je zaradi nerešenega tržaškega vprašanja paralizirana najboljša in najstarejša prometna zveza Avstrije Trstom Zaradi tega položaja je Štajerska, katere gospodar, ski potencial je desetletja na stajal glede na to progo, sedaj v nevarnosti, da postane nekako «slepo črevo« avstrijskega gospodarstva.
«Zakaj se ne išče razumna pot, ki je naravna in ki bi, prepričan sem, bila ugodna za Štajersko in vso Avstrijo«, je poudaril Krainer. «Zakaj niso vprašali zainteresiranih strank, temveč so sprejeli jklep, ki ne pomeni nobene rešitve? Zakaj se ne izvede evropeizacija mesta, kar bi predvsem bilo preizkusni kamen za ureditev odnosov v Evropi? Mi še vedno nismo izgubili upanja, je zaključil Krainer, da bodo zahodne sile hotele videti prednosti tega Stališča«.
bi radi, da bi se slišal le glas iredentističnega župana Bartolija, kar pa mi ne more. mo in ne Smemo dovoliti.
Zakaj nočem Italije? Osebno ne bom odgovarjal, omenim naj le, da sem dodobra spoznal metode italijanske kvesture. Odgovoril bom rajši na splošno: grozi nam gospodarsko, narodnostno in socialno zatiranje. Ze sedai, ko živimo pod angloameriško vojaško upravo in ko se govori, da vlada pri nas toliko opevana demokracija, se slovenskemu prebivalstvu godijo krivice, da ne govorimo o vseh diskriminacijah, ki so prišle do izraza predvsem še po nastopu 21 funkcionarjev rimske vlade v tukajšnji vojaški upravi, Ce je torej že sedaj takšno stanje, kaj bi bilo šele. če bi prišla v. te kraje zopet Italija.
Glede možnosti, ki jo nakazujete. bi bdo po mojem o-sebnem mnenju najbolje, če bi Trst in podeželje prišlo pod Jugoslavijo, če pa to tudi ni mogoče, tedaj naj bi se vsaj izvedla internacionalizacija Trsta, od česar bi imeli svoje koristi vsi prebivalci naše občine in cone A sploh«.
Protest slovenskih šolnikov
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov v Trstu je s svojega včerajšnjega sestanka poslala naslednje brzojavke:
«ZVEZNA VLADA FLRJ BEOGRAD IN VLADI LR SLpVfcNI.JE, .UUgUAN/
Zveza prosvetnih delavcev ERS v Trstu z v.s-em srcem odobrava odločno stališče, ki ga je zavzela jugoslovanska vlada z vsemi jugoslovanskimi narodi po sramotnem angloameriškem klepu od 8. oktobra, in se jugoslovanskemu odporu z vso odločnostjo pridružuje. Zveza obljublja, da bo skupno z bratj svobodne matične domovine najodločneje branila pridobitve zadnje vojne in ne bo dovolila, da se na Tržaško povrnejo časi pred letom 1945».
OZN — NEW YORK USA
Zveza prosvetnih in kulturnih delavcev v Trstu najodločneje protestira prot; angioame-riškemu sklepu od 8. oktobra, ki nagrajuje povzročitelje druge svetovne vojne, in najodločneje zahteva, da OZN stori vse, da se ta sklep prekliče. Zahtevamo, da se spoštujejo sklepi mirovnih pogodb in odločb« OZN ter Varnostnega sveta in da se kaznujejo tisti, ki so zločinsko prelili toliko krvi najboljših slovenskih očetov, mater in otrok-
REPUBLIŠKEMU ODBORU ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV — LJUBLJANA IN ZVEZI PROSVETNIH DELAVCEV - CENTRALNI ODBOR — gEOGRAD Prosvetni delavci v Trstu smo odločno na strani vseh slo-venskih in ostalih prosvetnih delavcev v FLRJ, ki so se znali po sramotnem angio-ameriškem sklepu od 8. oktobra postaviti v bran za pravico in demokracijo na svetu. Zahvaljujemo se Vam za vso moralno podporo, ki nam jo nudite v teh dneh, in Vam obljubljamo, da bomo z Vami branili pridobitve zadnje vojtne in ne bomo nikoli dovolili, da se na Tržaško povrnejo časj pred letom 1945.
Smrt fašizmu! — Svobodo narodu!
S tovariškimi pozdravi za vodilni odbor ZPD.
Predsednik: prof. Jože Umek, 1. r.
Predavanje dr. E. Besednjaka v akadem. klubu «Jadran»
Včeraj zvečer je na pobudo akademskega kluba «Jadran» v njegovih prostorih gospod dr. Engelbert Besednjak predaval o temi: ((Današnji politični položaj v zveži s Trstom in naloge akademske mladine«.
Najprej je poudaril, da je prišel sklep Angležev in A-meričanov. da dajo Trst Italiji, nenadoma kot strela z jasnega neba. To pa še ne pomeni, da ga niso dolgo časa pripravljali. Spomniti se je treba le na tristransko izjavo in na obisk De Gasperija v Londonu leta 1951, ko je naravnost moledoval, naj mu ponovno potrde veljavnost o-menjene izjave. Izjavo so tedaj potrdili, toda z dodatkom, da se mora tržaško vprašanje rešiti s pogajanji med prizadetima državama. Zahodnim velesilam je šlo pri tem predvsem za to, da se zamaši luknja v obrambnem sistemu proti napadalnosti z Vzhoda. Spričo tega stanja so kom-
(Nadaljevanje na 4, stranil
PRIMORSKI DNEVNIK
= 2
30.
oktobra 19**
SPO«IXHKl ONEV1
Na- današnji dan je bil leta
1862 rojen prevajalec prof. Anton Funtek.
		T?)
/		u i yf§
		
I
DANES, petek 36. oktoW»
Klavdij, Vladika
Sonce vzide ob 6.41 ln A?, Vuna 16.56. Dolžina dneva 10.1*- »j vzide ob 24.00 in zatone cb JUTRI, sobota 3). oktobr Volbenk, Gorazd
Odpor našega prebivalstva je upravičen, je zakonit, ker predstavlja protest proti brutalni kršitvi mednarodnih obvez in njegovih priznanih pravi'
DEMAGOGIJA IJS VARA IS JE
Vsi šovinistični in komin-formistični časopisi pišejo zadnje dni o vprašanju uslužbencev Z VU, civilne policije in financarjtv ter ugotavljajo, da jim je treba najti zaposlitev, bi prišla sem Italija. Pri tem pišejo, kot da bi bilo to že gotovo, to je kakor da bi že imeli goloba v žepu, čeprav je Se na strehi. Ravno zato ima vse to pisanje samo hipotetičen značaj in kot takega ga je treba tudi obravnavati
Značilno pri vsem tem je, da so V glavnem govorili o uslužbencih Z VU in policistih, ob strani pa so puščali zelo pereče vprašanje uslužbencev in delavcev pri angleški in ameriški vojski-Medtem ko so za nameščence ZVU v Rimu za časa volitev (ob takih prilikah so pač vedno v navadi velike obljube) predlagali nekak zakonski osnutek z znano sramotno diskriminacijo, pa ne predvidevajo ničesar za delavce in uslužbence vojaških sil, čeprav gre za nad
4.000 ljudi. Sele sedaj so začeli predlagati, da je treba poskrbeti tudi za te delavce. Tako so na primer Enotni sindikati (ki tudi že smatrajo krivični sklep zapadnih vlad kot nespremenljivo in zato izvršeno dejstvo) v svojem glasilu zahtevali, da bi morali omenjenemu zakonskemu osnutku dodati tudi odstavek o zagotovitvi službe delavcev, kar pa je milo rečeno prava utopija, ker ne gre za nikake državne ali javne uslužbence. Listi iredentistične skupine, kakor na primer »Le Ultime Notizies pa govore, da je treba to vprašanje rešiti s splošnimi gospodarskimi ukrepi, s čimer hočejo pač reči, da je treba tržaško gospodarstvo okrepiti in najti s tem nove vire zaposlitve
Kot vidimo, oboji zelo nestvarno ocenjujejo to vprašanje. Vsi tržaški gospodarski krogi, ki niso tesno ppvezani z interesi italijanskih indu-strijcev, s strahom pričakujejo prihod Italije, ker vedo. da bi pomenil še večjo gospodarsko krizo. V tem primeru bi lahko govoril le o novih odpustih ne pa o zaposlitvi teh 4.000 delavcev, med katerimi jih je mnogo specializiranih in kvalificiranih. Zalo ni nobenega dvoma, da bi število brezposelnih naraslo takoj za najmanj
4.000 ljudi, tudi če bi ostali v službi vsi nameščenci ZVV in policaji Le kje naj bi te delavce, med katerimi je mnogo mehanikov in šoferjev, zaposlili? Na to konkretno vprašanje ne zna odgovoriti nihče, ker ne more, saj ni videti nikjer novih virov zaposlitve.
Prav zato pomeni vse pisanje omenjenih časopisov in «skrb» sindikatov za odpuščene delavce le demagogijo in varanje, ker jim konkretno ne morejo ničesar nuditi, ni ti jim priboriti.
Ne gre pa samo za vprašanje civilnih uslužbencev vojaških sil. Ljudje se sprašujejo, kaj bo na primer z Delovnim odsekom za pomoč
brezposelnim (SELAD), kjer dela tudi kakih 1.000 brezposelnih delavcev, ki dobivajo okoli 1.000 lir mezde oziroma podpore na dan Za to odsek daje kredite ZVU, Vprašanje pa je ali bi ta odsek še deloval, ce bi se uresničil krivični sklep angleške in a-meriške plode. V Italiji delujejo namreč samo delovni centri, kjer pa dajejo brezposelnim samo po 500 lir na dan, to je polovico vsote, ki jo dobivajo tržaški brezposelni delavci Končno nastane tudi vprašanje preučitve-nih tečajev, v katerih so se delavci dalj časa borili za izboljšanje prejemkov. No, tudi udeleženci takih tečajev dobittajo v Italiji mnogo manj plače.
Gre torej za tri kategorije delavcev, ki jim je bil doslej več ali manj le zagotovljen kruh, čeprav so jim ga skopo odmerjali. Ze ti primeri nam kažejo, kakšne posledice bi imel na zaposlitev in na gospodarski položaj prihod imperialistične Italije v Trst. To je še en razlog več, da se mora vse delovno ljudstvo boriti proti uresničenju an-gloameriŠkega diktata.
(izTuGOŠLomsKEclnfo)! NA SINOČNJI SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Prebivalstvo še vedno prinaša darila vojakom
Borci enot JLA so v zadnjem času prejeli številne obiske množičnih organizacij. Včeraj je delegacija 33 žensk obeh narodnosti Strunjana izročila vojakom razna darila prebivalstva Strunjana: med drugim tudi 300 litrov vina.
Predsinožnjlm pa so vojake obiskale delegacije iz Šmarij in Koštabone, ki so izročile več sto škatel cigaret, 400 litrov vina in druga darila.
Poskusni alarm
Sinoči je bil v koprskem okraju prvi poskusni alarm pred zračnim napadom. Znak za to je dalo enominutno tuljenje siren O poizkusu je bilo prebivalstvo že prej obveščeno in je med alarmom po navodilih okrajnega odbora «PAZ» zatemnilo stanovanja, Prav tako je bil v času poizkusnega alarma prekinjen promet po ulicah.
Od	por Ij	udsfva proli 1	laliji
razbi	irja kom	informističnega agenta	Lovriho
Na predloženi resoluciji, ki obsojata diktat 8. oktobra in nedemokratične ukrepe ZVU, je Lovriha odgovoril s pobesnelim zaganjanjem proti Osvobodilni tronti in našemu dnevniku ob grobnem molku ostalih kominformističnih svetovalcev			
ZVEZA PARTIZANOV STO Člani zveze partizanov Tržaškega ozemlja bodo v nedeljo 1. novembra t. 1. ob 10. uri zjutraj polagali vence v rlžarnt, v ponedeljek 2. novembra t. 1. ob 16.30 pa v Ulici Ghega ln nato v Ulici j dnevni red ne vključuje Vpra-Massimo D’AzegIio.	i	šanja, o katerem želim na
Včerajšnjo sejo dolinskega občinskega sveta je Lovriha izkoristil, da se vsaj pred svojimi kimajočimi svetovalci nekako opere za nezaslišan poraz, ki ga je doživel pred dnevi, ko je nemočen zapustil sestanek OF V Dolini, Kot še Dolinčani in naši čitatelji spomnijo, je takrat prišel na sestanek zato. da bi ga razbil, kar pa mu ni uspelo in jo je odJturil iz dvorane Rovod za njegov izbruh je dal svetovalec tov. Marc Miloš, ki je po čitanju zapisnika predlagal, naj občinski svet sprejme dva sklepa. Da bodo naši čitatelji vedeli, kaj je Lovrlho pripravilo do tega, da je skoraj eno uro in tri četrt zmerjal Primorski dnevnik. Osvobodilno fronto itd navajamo dobesedno vse kar je tov, Marc rekel:
«Kljub temu, da današnji
KADAR ODLOČAJO SOVRAŽNIKI GOSPODARSKIH INTERESOV TRSTA...
TRŽAŠKO	CIVILNO
zaradi vojaških raziogov v Ronkih ?
Kaže, da so iredentisti v tržaškem občinskem odboru popolnoma ovrgli načrt gradnje letališča med Opčinami in Prosekom in da hočejo iz javnega tržaškega denarja zgraditi letališče za italijansko vojsko
Pred meseci smo V našem listu objavili članek o pobudi nekaterih tržaških ustanov za gradnjo civilnega letališča za mesto Trst, V ta namen je bila v Trstu ustanovljena u-stanova za tržaško letališče h kateri so pristopile gospodarske in upravne ustanove, med katerimi tudi tržaška občina. Se posebej smo poročalii da so o vprašanju razpravljali tudi pred tržaškim občinskim svetom, kjer je prišlo do izraza mnenje, da bi bilo primerno, da bi letališče zgradili v najbližnji tržaški okolici, in sicer med Prosekom in Opčinami. posebno pa smo naglasili, da je demokrščanski svetovalec odv. Furio Lauri nasprotoval gradnji letališča v tržaški zgornji okolici in orne. nil, da so edino v Furlaniji dani pogoji za zgraditev modernega letališča.
Zadnja številka «Mesečne revije mesta Trsta« pa objavlja članek, v katerem sporoča, da bo odv. Furio Lauri objavil «zanlmivo tehnično razpravo pod naslovom:; «Stu. dij o vprašanju aerodroma za Trst«, v katerem bo govora predvsem o možnosti, gradnje civilnega letališča za mesto. Lauri utemeljuje nujnost gradnje letališča za mesto in za razvoj njenega gospodarstva. Hkrati pa popolnoma izključuje vsako možnost gradnje letališča na Krasu in poudarja, da je naj‘bolj primeren
OD 3. DO 6. NOVEMBRA V TRSTU
Železniška konferenca Zveze Trst - prekomorje - Avstrija
Konference se bodo udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih železnic in zastopniki zainteresiranih tržaških ustanov
Od 3. do 6, novembra bo v Tritu konferenca železniške federacije Trst - prekomorje -Avstrija. Na konferenci bodo razpravljali o važnih točkah dnevnega reda. Proučili bodo možnoat enotnih tarif, možnost preureditve ugodnejših cen za blagovne prevoze od 1S.00Q ton na južnem sektorju (italijansko - jugoslovan-skem), vzpostavitev nove tarife za avstrijsko blago naloženo v en sam vagon, na kraju samem in za prekomorske dežele. Na konferenci bodo ponovno proučili rimske sporazume glede konkurence med Trstom in Reko
Konference se bodo udeležili železniški predstavniki italijanskih železnic, tržaške železniške uprave, jugoslovan. skih železnic, avstrijskih železnic (državnih in zasebnih), predstavniki železniške družbe Donava - Sava . Jadran, predstavniki Tržaškega Lloy-da, za vse pomorske družbe in predstavniki Javnih skladišč v Trstu. Ne izključujejo možnosti udeležbe na konferenci tudi predstavnikov drugih ustanov in podjetij, ki so zainteresirana na vprašanju avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče.
Kot poroča agencija »Astra« bo v začetku decembra v Rimu verjetno tudi konferenca za tarife Češkoslovaška • Trst. prekomorje nn kateri nuj bi razpravljali o reviziji omenjenih tarif v /vezi s preureditvijo češkoslovaških no-trahjih tarif, Te konferepce
se bodo udeležili tudi predstavniki tržaške železniške uprave,
Obnovitev dovoljenj ze proizvodnjo vermute
Oddelek za poljedelstvo, go zdove in ribolov Zavezniške vojaške uprave opozarja vsa zainteresirana podjetja, da je treba predložiti prošnje za obnovitev dovoljenj za proizvodnjo vermuta in aperitivov iz vina uradu za poljedelstvo in ribolov pri Zavez niški vojaški upravi najkasneje do vključno 30. novembra.
Velikost kuvert za trgovske račune
Na prošnjo trgovcev in in-dustrljcev je poštna uprava sklenila, da bo odpravila vse omejitve, ki so se tikale velikosti zavitkov, v katerih se po. šiljajo trgovski računi. Zato bodo lahko podjetja uporabljala tudi po 31 decembru zavitke, ki so večji od predpisanih.
Podlegla poškodbam
Včeraj zjutraj, pet minut po 4 uri, je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 81-latna Pia Grignaschi iz Ul. Kolonja 28, ki je 10. avgusta padla na stopnicah prodajalne zelenjave v isti ulici, pri čemer st je zlomila stegnenica leve noge.
kraj za gradnjo modernega letališča področje Tržiča, in sicer Ronke. V ta namen objavlja tudi skico načrta za povečanje sedanjega letališča v Ronkah.
Pisec članka v reviji pa pravi, da se občina ne. more opredeliti za kater-i koli predlog, ker je to vprašanje, ki se tiče ustanove za tržaško letališče. Nato pa dodaja:
s...Omenjamo pa mnenje, da imajo Ronke določene prednosti, ki lahko zadostijo raznim potrebam. V prvi vrsti potrebam vojaškega značaja, ker takšno letališče, kakršnega se namerava zgraditi, lahko postane v vojnem času važna letalska postojanka. Zato je nujno, da je letališče nekoliko oddaljeno od določenih negotovih meja. Po drugi strani pa se morajo upoštevati zahteve politično-ekonom. skega značaja, ker mora Trst postati središče italijanskih vzhodnih pokrajin. Zato mora tržaško letališče predstavljati središče pokrajinskega prometa, proti kateremu se usmerja promet ne samo za mesto Trst, ampak tudi za Tržič, Gorico, Cervinjan, Palmanovo in morda tudi za Videm.«
Gornji komentar občinske revije dovolj zgovorno dokazuje, da se je tržaška občinska uprava, ki ji načeluje demokristjan Bartoli, opredelila Za gradnjo tržaškega letališča v Furlaniji in ne v zgornji tržaški okolici. To pa ne iz tehničnih razlogov, ki jih poleg drugih omenja tudi Lauri, ampak samo iz vojaško-strateških razlogov, poleg tega pa občinski upravitelji že danes računajo na vlogo Trsta kot glavnega središča sita, lijanskih vzhodnih pokrajin« in se ne upajo podpreti gradnje letališča med Prosekom in Opčinami, češ da so v bližini »negotove meje«. Iz vsega tega, kar so v omenjeni reviji napisali, je razvidno, da hočejo italijanski- šovinisti v Trstu, ki imajo V rokah Vse upravne organe in vse tržaško gospodarstvo (v koliko ni direktno v rokah Rima), s podporo tržaških javnih ustanov in javnega denarja pomagati klerofašistični Italiji pri gradnji strateškega letališča v bližini jugoslovanske meje, ki naj bi služilo v napadalne na. mene italijanskega imperializma proti Jugoslaviji. Da pa je za njih zgornja tržaška okolica «negotova» samo dokazuje. da se na tem področju čutijo tujce in da vedo, da bodo prej ali slej morali odjadrati iz teh krajev. Ce bi slo samo zn nevarnost bližnje jugoslovanske meje, potem so Ronke tudi V bližini te meje. Dejstvo pa je, da so Ronke v Furlaniji, področje med Prosekom in Opčinami pa je slovensko in jim ne pripada.
Dva pešca žrtvi prometne nezgode
Nekaj minut po polnoči je 32-letni Boris Cok iz Lonjer-ja, ki je vozil za volanom »Fiata 1100» po Ul. Giuiia v smeri SV. Ivana, opazil, da sta dve osebi iznenada prekoračili cesto. Mož je najprej opozoril pešca s signalnimi lučmi in se premaknil na sredo ceste, da bi ju tako prehitel s sprednje strani, vendar sta pešca tedaj še pospešila korak kar je bilo usodno. Cok je zavrl, a kljub temu ni mogel preprečiti trče-hja. Mož, ki kljub temu dlt
ju odpeljal v bolnico, kjer so ju identificirali za 28-letnega uradnika Alfreda Puccija in njegovo 22-letno ženo Liliano Papale stanujoča V Ul. Giuiia 22.
Medtem ko so prvega sprejeli s prognozo okrevanja v 4o dneh na ortopedskem oddelku (ugotovili so mu dvakratni zlom noge in več ran po glavi), so njegovo ženo zaradi prask in ran na glavi in udih pridržali na I. kirurškem oddelku, kjer bo okrevala v 20 dneh. Coku pa so izprali rane, ozdravljive v 3 dneh, na rokah.
Mezde delavcev
ob novembrskih praznikih
Za delave^ raznih podjetij veljajo 1., 3 in 4. novembra, kar se tiče plač, naslednje določbe:
1. novembra za praznik vseh svetnikov veljajo običajne plače. Ta dan se šteje kot vsaka druga nedelja razen za tiste kategorije, ki prenesejo z delovno pogodbo praznik na drugi dan.
3. novembra se smatra za navaden praznik med tednom.
4. novembra, ki je državni praznik, dobe delavci plačo, tudi če ne delajo Ce pa delavci delajo, dobe za ure o-pravljenega dela toliko poviška, kolikor ga v teh primerih določajo pogodbe.
kratko spregovoriti, se mi zdi, I da bi bila naša dolžnost v teh ' časih, ko je vprašanje pripadnosti našega ozemlja v ospredju svetovnih dogodkov, da spregovorimo kot predstavniki našega ljudstva ter izrečemo svoje mnenje in s tem o-lajšamo delo zaveznikov za dokončno rešitev tega vprašanja.
Zato mislim, da bi bilo u-mestno sprejeti naslednja dva sklepa:
občinski svetovalci občine Doline zbrani na seji dne 2g. oktobra 1953 v celoti zavračajo samovoljni sklep Anglije in Amerike z dne S. oktobra t. I. Naše vasi so kompaktno nasčljene s slovenskim življem vendar smo bili že po prvi svetovni vojni proti naši volji izročeni Italiji Vsemu naprednemu in kulturnemu svetu je znano da je Italija na našem ozemlju popolnoma ukinila slovenske šole, onemogočila vsak kulturno-prosvetni razvoj, da je prepovedala celo slovenske napise na grobovih in da se je posluževala vseh sredstev za raznarodovanje in gospodarsko uničenje našega ljudstva. Zato se v imenu našega slovenskega prebivalstva izrekamo proti ponovni vrnitvi Italije na naše ozemlje in zahtevamo preklic zloglasnega sklepa z dne 8. oktobra 1953.
Drugi sklep pa je sledeči:
Zahtevamo, da se spoštujejo naše narodne svetinje. Obsojamo početje oblasti, ki izdaja ukaze za odstranjevanje naših zastav in drugih izrazov razpoloženja našega ljudstva v svoji samoobrambis.
Ta dva sklepa oziroma resoluciji, ki ju je tov. Marc predložil občinskemu svetu, sta najprej naleteli na grobni molk Zupan je pozval, da bi se kdo oglasil k besedi, vendar ni nihče spregovoril. Po mučnem molku se je oglasil sam, vendar ne zato, da bi z jasnimi in človeka vrednimi besedami podprl resoluciji, temveč zato, da izlije še eno golido gnojnice na one, katerim se lahko danes zahvalimo, da naši kraji še niso prišli pod Italijo, Kot je Lovriha sam dejal, ni diplomat niti ne izbira besed. Pove tisto, kar misli, In povedal je, da je zakrknjen agent kom-mformovske centrale, ki slepo uboga vse ono, kar mu tam naročijo^ Zato smo iz njegovih ust slišali vse tisto, kar prinaša «Delo», zabeljeno z neJtaterimi njegovimi lastnimi «umotvori».
Kaj je vse Lovriha na tej seji govoril bomo objavili v primerni obliki v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. Za danes naj le omenimo, da se je izrazil proti obema resolucijama, kar so molče potrdili vsi ostali kom-informovski prvaki. Kljub temu pa moramo povedati, da se nihče izmed ostalih kom-informovskih svetovalcev ni oglasil k besedi, kar je v očitnem nasprotju z dosedanjo prakso na sejah dolinskega
VČERAJ NA ENI NAJPROMETNEJŠIH VL1C
Ponesrečen roparski napad v zlatarni v Ul. Cellini
Neznancu, ki se je polastil zlate zapestnice, je lastnica zapestnico iztrgala, toda napadalec je srečno ušel
6 minut po 19 uri se je oglasil na policiji 57-letni Ar. naldo Silvestri, urar in zla tar po poklicu iz Ul. Cellini 1 ter prijavil, da je pred pol ure prišel v njegovo trgovino n« št, 3 iste ulice neznanec, ki gu je v slabi italijanščini naprosil, da bi mu pokazal nekaj zlatih Zapestnic. Ko mu je zlatar pokazal 40.000 lir vredno zapestnico se je ta iz-nenada obrnil in stekel proti vratom, da bi zbežal, toda tu je našel Sfi-letno Silvestrijcvo ženo Carmen, ki se je postavila tja ker je zasumila v neznanca in tudi z namenom, da mu prepreči beg. Nežna nec v starosti 25 ali 30 let je tedaj silovito udaril ženo, ki je padla na tla in mu tako omogočila, da se je hitro oddaljil Silvestri je takoj stekel zn neznancem, kateremu je žena iztrgala iz rok zapestnico, ter kričal po Ul. Ghega: »primite tatu«, toda temu se je vseeno posrečilo izginiti.
Medtem so Silvestrijevo ženo * rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi udarca na ličnici pridržali s prognozo okrevanja v 2 dneh n:> opazovalnem oddelku. Policija je po prijavi takoj u-vedla preiskavo,
Izsledeni avtorji tatvine vojaškega zaboja
Po prijavi tatvine izvršen« na škodo nekoga ameriškega vojaka ki Je bila Izvršena v se ju sum ranil po rokah, jel noči med 10. in 10. t. m., ko obema priskočil na pomoč in so neznanci razbili šipe avto-
mobila in odnesli vojaški zaboj, v katerem je bilo oblek v vrednosti 500.000 lir, je civilna policija uvedla strogo preiskavo med osebami, ki so znane, da se bavijo s podobnimi tatvinami. Sum je padel na 21-letnega Cesaru Tes-serinija iz Tovarniške ulice H ki je od 19. t. m. bil v zaporu pod obtožbo posesti orožja (o zadevi, pri kateri so sodelovali tudi Cauter, Šinigoj, Matisek in Claudio, smo že pisali). Mladenič je med zasliševanjem priznal tatvino. Fant je tistega večera povabil na sodelovanje tudi 19-letnega Franca perticchija iz Capitellijevc ulice, 22-letnega lgnazia Di Lernio iz Androne dei Falchi in 23-letnega Bruna Lestona iz Ul. S. Sebastia-no (vsi so brezposelni), vendar se je samo Perticchi ponudil, medtem ko sta ostala dva iz bojazni zavrnila predlog. Perticchio je vdrl v avto in je nato skupno s Tcsseri-nijem odnesel zaboj v čoln, ki je zasidran v Kanalu, kjer je stalno prenočeval. Med tem časom sta Di Lerhia in Le-stoni prišla h kanalu z dvema kovčkomu, v katera so vsi skupaj spravili ukradeno blago. Tesserini in Di Lernia sta neto odpotovala v Videm, kjer sta plašč in površnik prodala za 8,000 lir, drugo pa sta zastavila v tamkajšnji zastavljalnici za 18.000 lir. Police sta nato prodala za 2.500 lir.
Vse obtožence so prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču. kjer so se morali nekateri že zagovarjati.
občinskega sveta.
Potem ko je tov. Marc odgovoril Lovrihi in je seveda zopet Lovriha dal k temu svoje pripombe, je občinski svet prešel na drugo točko dnevnega reda in sicer potrditev raznih sklepov občinskega odbora. Tako so svetovalci potrdili nakup kartotečnih predalov, ki jih bodo rabili za tiskovine posameznih davkoplačevalcev. nabavo 630 stotov drv za kurjenje šol in občinskega urada, namestitev dveh nameščencev, ki bodo morali izpolniti 6614 obrazcev za 3307 volilnih upravičencev
Potem ko je župan seznanil svetovalce še s 13 gospodarskim načrtom, ki predvideva za 36 milijonov raznih gradbenih del ter 48 milijonov lir za gradnjo 24 stanovanj v ljudskih hišah, so prešli še na volitev članov volilne komisije ter na še dve manj važni točki dnevnega reda.
OPERNA JESENSKA SEZONA V «R0SSE111JU>
Več opernih predstav!
Priložnost, da se tudi mladi umetniki uveljavijo
Uspeh predvčerajšnje predstave opere uBoheme« in včerajšnje «Traviate» je zelo zgovorno pokazal, kako zelo pogrešamo v Trstu opernih predstav. Oglasili se bodo nekateri, ki bodo dejali, da to ni res, da so v Trstu poleg redne operne sezone še predstave na Gradu. Da je predstav precej, to je res. Toda pomisliti je treba, da Trst le ni tako majhno mesto in da je krog ljubiteljev operne glasbe le mnogo večji, kakor je mogoče soditi zgolj po obisku oper v gledališču »Ferdi«. Da je zanimanje za operno glasbo veliko, je treba poudariti zato, da se ne bi mislilo, da se ljudje zaradi jazza in filmskih ter drugih popevk ne zmenijo več za opere.
Ljubezen do operne glasbe bi se gotovo še razširila, če ne bi bila postala ta glasba tako aograjena)), da je težko priti do nje, ali da bomo govorili bolj naravnost: če ne bi bile vstopnine tako visoke. Res je, »Ferdi« ima kljub visokim vstopninam douolj obi-skovalcev Ker gledališče ni
OB USTANOVITVI NOVE ORGANIZACIJE SOLNIKOV
V ORGANIZACIJSKI ENOTNOSTI JE USPEH BORBE ZA SLOV. SOLO
Napore za dosego iake enotnosti je Ireba izvajali v okviru Poverjenega odbora.kjer je že podana osnova
Z datumom 27. X. 1953 smo prejeli dopis, v katerem nas Sindikat slovenskih šolnikov na STO - Trst, s sedežem V Ul. Machiavelli 13-II. obvešča o svoji ustanovitvi, ki je nastala s spojitvijo dveh dosedanjih ločenih združenj in sicer «Sindikata strokovne, ga združenja slov. šolnikov na STO« in «Sloge» ~~ društva slov. šolnikov na STO. V skup. ni izvršni odbor so bili izvoljeni dr. Vladimir Deško (predsednik), Evgen Dobrila (podpredsednik), Franc Milič (tajnik), Aldo Pipan (tajnik), Mara Kenda (blagajnik), Edvard Pečar (blagajnik),
* * *
Vsi slovenski šolniki na Tržaškem in tudi vsa slovenska javnost, ki vodi borbo za slovensko šolstvo v Trstu vedo, da obstaja v Trstu Poverjeni odbor slovenskih šolnikov, v katerem so zastopani predstavniki vseh obstoječih strokovnih šolniških združenj v conj A in sicer: Zveze prosvetnih delavcev EFS, Zveze uslužbencev slovenskih šol, aSlogen in Sindikata strokovnega združenja slovenskih šolnikov Znano je. da je do Poverjenega odbora prišlo po različnih fazah vztrajnega pri. zadevanja za dosego enotne, strokovne organizacije vseh slovenskih šolnikov, ki jih mora neglede na politično o-predeljenost družiti v prvi vrsti borba za slovensko šolstvo, za njegovo uzakonitev, enakopravnost in neodvisnost, in sploh za ohranitev, Ze sama ustanovitev Poverjenega odbora je bil uspeh v tem prizadevanju in tudi delo odbora je bilo nedvomno uspešno.
Zato nas je nemalo začudilo, da v pismenem poročilu o ustanovitvi novega sindikata Poverjeni odbor sploh ni omenjen, čeprav sta obe zdru. ženji, ki sta izvedli spojitev v njem zastopani, posebno še ker v istem sporočilu tudi ni govora o tem, da bi obe združenji bodisi pred spojitvijo ali po njej sporočili morebiten izstop iz Poverjenega odbora, Ignorirati Poverjeni odbor in si istočasno popolnoma neupravičeno lastiti vseobsegajoči naziv «Sindikat slovenskih šolnikov na STO« je zato nelojalno in se lahko nujno tolmači kot poskus raz. bijanja skupnih naporov v o-kviru Poverjenega odbora za učinkovito obrambo slovenskega šolstva in za dosego enotne strokovne organizacije vseh slovenskih šolnikov no STO.
Piscu teh vrst je znan nastop nekaterih vodilnih članov tedaj šel* porajajočega se «Sindikata strokovnega združenja slovenskih šolnikov« na drugem sestanku Poverjenega odbora v Ul Lazzaretto Fecchio, ki je bil vse prej kot odraz jasnosti hotenj in od kritosti namenov. Pran tako mu je znano kako so se predstavniki te nove organizacije šolnikov zadržali na sestanku predstavnikov vseh šolniških strokovnih organizacij ko je šlo za to, da se izda skupen protest proti ukinitvam večjega število razredov na slovenskih šolah Tokrat so morali predstavniki ostalih združen) nad 1 Uro in pol zaman prepričevati predstavnike nove organizacije o potrebnosti in važnosti skup naga protesta, ki so se izgovarjali, da ja to naloga političnih organizacij n* pa strokovnih šal-niSkih, ki tla imajo samo nalogo ščititi interese svojih članov, kakor da ne bi bil« ravno obramba slovenskega šolstva prvi, glavni ln dulei
najvažnejši interes vsakega slovenskega šolnika pa naj si bo te ali one. stranke ali pa ((nadstrankarski« kakor nazi-vajo to novo strokovno organizacijo.
Strinjamo se z ugotovitvijo, ki je zabeležena tudi v sporočilu o ustanovitvi nove strokovne šolniške organizacije, ki smo ga prejeli, da-«samo skupno delo prinaša moč« toda ali lahko navedena primera uvrščamo v takšno askupno delo«, ki naj nam prinese moč. da se bomo u-spešno borili za slovensko šolstvo? Idejni ustanovitelji te nove strokovne organizacije bi nas morali z vse drugačnim delom prepričati o iskrenosti svojih hotenj in resnični nesebični privrženosti borbi za naše šolske pravice, kajti po dejanjih, ne po besedah se sodi.
Ne mislimo, da »Sindikat slovenskih šolnikov», s sedežem v Ul. Machiavelli ne gle. de na to koliko šolnikov predstavlja, ne bi mogel tudi koristiti skupnim naporom za o-brambo šolstva in za dosego enotne slovenske organizacije šolnikov, toda mnenja smo, da je za to še vedno najprimernejši okvir v Poverjenem odboru.
Izvedeli smo tudi. da so se sinoči sestali člani Zveze prosvetnih delavcev ERS in med drugim razpravljali predvsem tudi o ustanovitvi omenjene nove strokovne organizacije. Po obširni in soglasni diskusiji so se zedinili, da je treba za vsako ceno nadaljevati borbo in da je prvo obramba slovenskega šolstva in šele potem interes posameznikov kot članov sindikalnih organizacij. Treba je najti pot, ki naj pripelje do enotne organizacije, slovenskih šolnikov na Tržaškem, ki naj ne bi družila samo vodstva dosedanjih ločenih organizacij pač pa na: se pripravi skupni sestanek vseh slovenskih šolnikov v okrilju Poverjenega odbora, na katerem naj se izvoli novo vodstvo enotne organizacije.
Člani so v tem smislu dali vodstvu Zveze prosvetnih delavcev ERS najširša pooblastila.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Cerkveni tat spoznan za blazneža
Ze pred meseci smo pisali n 29 letnem Italu Vascottu katerega so julija letos aretirali ker je v cerkvi sv. Antona novega zamenjal kelih z nočno posodo Moža so tedaj prijavili sodišču pod obtožbo, da je žalil državno vero in posvečene predmete, ter tudi tatvine keliha. Va-scotto je pred sodiščem mrmral nerazumljive besede in sploh njegovo vedenje je jas no kazalo, du mož ni pri čisti pameti To je opazilo tudi sodišče, ki je predlog zagovorniku, da oi moža zdravniško pregledali sprejelo ln razpravo odložilo.
Vasootta so takoj po razpravi poslali v umobolnico. Sedaj so zdravniki končali psihiatrični pregled in ugotovili, da je mož popoln blaznež Na podlagi teh zaključkov je sodišče odločilo, da se proti Vascottu zaradi popolne slaboumnosti ukine postopek ir> da s* zapre za dobo, ki ne sme biti manjša kot dve leti, v umobolnico.
Preds.:	Zulmln; tož.: De
Franco; zapis.; Magllacca; o-bramba; odv. Moro.
tako veliko, je u Trstu možno najti toliko bogatih ljudi, ki večinoma v abonmaju pokupijo dobršen det prostorov-Tistih nekaj prostorov —- zlasti cenejših, — ki so še ostali, pa že pograbijo še tisti, ki niso abonirani, pa hočejo iz tega ali onega razloga videti kako opero. V glavnem pa lahko trdimo, da je od predstav izključen dobršen del občinstva, ki bi si ob ugodnejših pogojih rad privoščil užitek prisostvovati nele eni ali največ dvema predstavama, temveč bi jih hotel videti večji del. (To navajamo zgolj kot dejstvo, ne da bi hoteli s tem delati kake očitke upravi gledališča »Ferdi«, ki ima pač vezane roke, da pogosto niti ne more dodati še kake predstave tistih oper, ki so imele posebno viden uspeh in za katere je dobila mnogo prošenj za ponavljanje).
Po vsem tem je treba samo pozdraviti podjetnost voditeljice gospe De Angelis, ki je priredila v gledališču «Ho s-setti« kratko predsezono s tremi operami. Izbrana so tri izmed najpopularnejših opernih del, ki v dobršni meri že sama jamčijo za uspeh. Ob tem se pač ni treba spodtika-ti, kajti smoter te skupine ni in tudi ne more biti. da uveljavlja kako še nepriznano o-pero. Pač pa ima voditeljica skupine drug. zelo hvalevreden namen, da pomaga k uveljavljenju mladim talentom, ki bi morali mogoče še kdove koliko časa zaman čakati pri drugih opernih gledališčih. Seveda pa ne nastopajo samo mladi začetniki. temveč že tudi umetniki, ki jim je odprta pot tudi na druge odre. Vsekakor pa gre pri tem za skupino nastopajočih, ki jih občinstvo sprejme z večjim priznanjem, kot je pred predstavo samo pričakovalo.
Ugotoviti pa je nadalje treba, da to občinstvo, ki se ne zadržuje pri izražanju navdušenja, bržkone ni nič manj glasbeno izobraženo kot tisto, ki prihaja na predstave z dekolteji in smokingi. To je končno tisto občinstvo, ki ga je gotovo Vsak. še tako velik umetnik, najbrž najbolj vesel.
Upati je, da se bodo glasbenemu občinstvu v Trstu še nudile priložnosti prisostvovati opernim predstavam, za katere le ni treba seči tako globoko v žep in ki bodo vendar na dostojni umetniški tnšini.
Traviata"
>>
Tudi za sinočnjo predstavo «Traviate», so bila vsa mesta zasedena. Občinstvo.je z največjim zanimanjem in navdušenjem sledilo izvajanju ter ni štedilo z burnimi priznanji; prvo je šlo dirigentu orkestra po izvrstno zaigrani uverturi, zatem pa so se vrstili aplavzi vsakemu dobro odpetemu komadu in ob koncu vsakega dejanja.
Nedvomno je vsem najbolj u-gajala Violetta, ki jo je izvrstno podala Nara Bacci. Njen prijetni sopran je skupaj z dovršenim igranjem najbolj ugajal. Pa tudi Ettore Babini v vlogi Alfreda Germonta ni zaostajal. Navdušil je nadalje Edlo Peruzzi s svojim lepobarvnim baritonom v vlogi Alfredovega očeta Giorgia, Na višini so bili končno Miro Lozzi v vlogi Gastona, Anna Ravalli v vlogi Flore in drugi.
Zbor in balet sta dobro opravila svoj del Občinstvo se je z vidnim zadovoljstvom in burnim apalvzom poslovilo od Igralcev.
IZPRED
PRIZIVNEGA SODISCA
Oproščen obtožbe nenamernega umora
14 aprila letos je kazensko sodišče obsodilo Adolfa Dol-cettija iz Ricmanj, obtoženega nenamernega umora, nn 7 mesecev zapora in na povra čilo škode v višini 4,000.000 lir sorodnikom žrtve. Sodišče je tedaj nn podlagi Izjav raznih prič prišlo do zaključka, da jo Dolcettl zakrivil prometno nesrečo, ki se jo končala s smrtjo Marije Marghesi, ki se je vozila z njim na motorju Mož »e je namreč nu Trbiški cesti in sicer v bližini ceste, ki pelje proti na-brežinskim kamnolomom za-letel v tovornik s prikolico iz Milan«, pri čemer se je njegova sopotnica (Vrnila na tlu ter se hudo poškodovala. V bolnlinici, kamor so jo odpeljali zaradi prebitja lobanje, zlom« stegnenice ter notranje krvavitve pa je ženska podlegla poškodbam,
Dolcetti, ki se je čutil ne dolžnega se je po svojem odvetniku pritožil nad obsodbo in tako so njegovo zadevo ponovno obravnavali tokrat pred prizivnim sodiščem Zagovornik ie v dolgem govoru izključil vsako krivdo Dolcet. ti ja in tako ga je moralo so dlšče oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov.
Pred.; Janchi; tož.; Battigl-Stabile; zapis.:	D'Andrl; o-
bramb«; odv. Poilucci
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, Drevored XX, septenibra 4; Godina, Čampo S. Glacomo t; Sponza, Ul, Monlorsl-no 9 (Rojan): Vernari, Trg Val-muura 10; Vnelmetti, Trg deliu Borsa 12; Harabaglig, HarkovlJ* in Nikoli, skedenj.
mi G
ZA TRŽAŠKO OZBljj?
bo uprizorilo
v soboto 31. oktobra 1** ob 20 30 uri v BOB$t
2ižkovo ljudsko igr®
TR2ASKI FILATELIST1^1 KLUB (L. KOSIH*
Danes 30. t. m. ob H- ®8jnini ja upravnega odbora t dnevnim redom.	t	1.o»
V nedeljo, 1. novembra . ^ p 9. do 12. ure redni se«1* juf zamenjavo znamk. Na zcu v!,
Ctšrh c-K /-> entn #»n J3 V3 ^ . 
zamenjavo znamk. Na zc j j stva se bo zamenjava o L|j samo na cono B - »i u. . je štev. 10 revije N“vailanoiti. ki se bo delila vsem d«
( GLEDALIŠČE
Danes zvečer ob 21. ,V,rlr5movli!’ no gledališče iz Benetk P" Alfierijevo «Antigono». ^urj Jutri zvečer Pieff*., o« 1’
»Molin Rouge«, v nedeljo -pa zadnji nastop sK®S!iiami». masovo «Damo 3
Excelsjor. 16.30: «Lučl tu«, B. Crawford, B. » oesjiu-Naziooaie. 16.30: »Pe*1!"' pjmpr Lualdi, S.
pesmi.,.«, A. nini, A. Sordi. Filodrammatlco. 16.00.
ski zaklad«, Č. Wilde, b. kriij. Arcobaleno. 15.30: «VO«*prepO-ka», mladini izpod 1» vedano.	Mafjj	n*’
Astra Rojan. 15.30: levvska«. Greta Garbo. dfj‘ Grattaclaio. 15.30:	Ml*'
cvet«, J. Jones, C. Spoved*«!' dlni izpod 16 let Alabarda. 15,30:	«PUcCln
Ferzetti. M. Toren. 5ev». Arlston. 16 00: «Upor 9P»S pi»>, Aurora. 15.30:	«S{”sWa(nVj,
Rock Hudson, Ju!ia.,,i<ka Armonla. 15.30: »Orienta« c. vviide, e. Keyes. jun»M'
Garibaldi. 15.00:	»Velik
Fernandel, M. Ardan. jrancO" Ideale. 16.00: »Klatež n*
Skem dvoru«, R. G9® in' vtl' Impero. 16.00: »Konjar • vojvodinja«, H. Voung- K| t> Italfa. 16.00: »Ljube«*'A priklepa«, Igan S'®??, n» jL,
Viale. 16.00: «Potovanje lnC#* net Venera«, Gianni Kino ob mor|u. 1533-mon«, japonski f1,b’-„j del*1" Massimo. 16.30:	»Zeleni
L. Turner. Van Hen'%#ffel Moderno. 16 00: »Družina N. Shearer, F. March-Savoca. 15.30:	»Beli P (
Granger, C. Charisse. ,51« Vittorlo Veneto. m-®"- ga«- , Amerika«, D. Day. ij* -|gjfleC Azzurro. 15.30:	,,
Parizu«, G. KellV- 0 Belvedere. 16.00: **?f.rS®fto,ii»i tih«, E. Flynn, G. jk*1'
un», IL. n i.y nu, ipna Marconi. 16.00:
Lewayers, M. M*** z, Novo cine. 16.00: »Gusa*
rt*
otoka«, B. Lancaster. . pri
VJ  snns..OleRkl	*T.
o J*
Odeon. IG.00: «Blesk> ^eL-ll!
tom», A. Ladd, C h/ .7 J. H’ Radio. 16.00: «Vas bel”’’
M. Castle.
PETEK, 3». oktobr’
JlI«OSbOV*ifi (IONA TR"
254,6 m ali 'l7870o,
Poročila v slov.: ob	.
19.00 in 23.30.	h,.	7.30
7.10 Jutranja gl»sB’’fniKii*1
gled tiska; 14.30 °bzo, itfgji,
Koncert pevskega *wa0JtjanV zvon« p. v. Karl* cert ,®
17.00 Promenadni k« sol5K,k lame, orkestralne jvfF. jS.I*
glasbe: 17,45 Bosna v Ajml,
18.00 Poročila v hrv**- jn M,,:
Večerni koncert oper"*,,vezene glasbe; 18 4 Jmier ‘J-us 1
21.00 Slušna igra:	ved^V ji sinovi«; 22.00 6° or0Cila ijJiK* plesa: 23.00 Zadnja P® 2j »
liJanščThi; 23.10 Glasno*.
TlU*1' S,K IX
306.1 111 alt 96°. 12 po
11.30 Lahke	1$
vsakega nekaj; 1 •• d tisHPjvf^i
željah; 13.50 Pr«‘epve % Plesna glasba; 1«-®° skladbi; 18.40 G*1«Dret«KlV^
24; 19.15 Melodije ?venšKr><f 18
20.00 šport; 20.05 lturni )j-t •i: 21.00 Tržaški ku>aSt)J, i; 21.15 Operna *prof.fl>iA
di; 21.15 Operna t flf. Koncert n>an's,fkrt,osenS;.rK«! Sanclnove; 23.00 Goo5 ;. tino za dvojni	*
« I. O v K '	19 30,
327.1 m, 202,1 ni' tf 3l)i
Poročila ob J- •	jkj
15.00. 17.00	konrff;	$
12.00 OpoldansM SIn .
Slovenske nar odo* orKeJ L « !.*rAiZ*ir!strdj^e?a
igra villkl zabavmment9in vif Popoldanski "^naia	is
cert Mozarta: bo 7 jo W „
F-duru K. V. 322	16.^,
tel Je operne gL-e: i»3 ,0 -lj) koncert za mU” yeseR *.• ni pregled; I8'4 peiT , P1(r
Tri simfonične ^prF ng I Ava Cankarjeva- zto»v ra; 21.20 Plesna
ba.	—-	aO$
ROJSTVA, SMRT1 K £ ‘
Dne 2». oklobr(roK,	^
Trstu rodilo 6 ,e bil®rU«»L|t] oseb, porok P3 J J. Mjij I
POROČI LI	pcadfl Mtt tA
rolo Raho I« UT„)p.A-nl, Tl
ROJSTVA, at**** j* j«
Dne 29. ok'0„rlroK, u"j. Ht Trstu rodilo 6 . .trtRSSv!?}
s!ftv.d««=H°Aš^
spolI:nja Marj9* ak>r ,#
KirašissMss
šivilja Son|a Ernest *
ski izvedene* n(g Be. pOlj1 fld*je uradnica Hed „p[ 1 ,rU<* figi-Vincenzo z“Ly«fll;
Primavera C«rv	^igpi
/
30, oktobra 19^3
EDVARD KARDELJ O TRSTU IN O JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH ODNOSIH
PRI REŠEVANJU TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA
morajo odločiti mir. varnost in koristi trsta
^  ■ _   ..........................................
Poda če
so zahodne vlade me-
I,' a.z lahkoto dajejo takšne j,,. na jugoslovanski ra-Itist' n'smo pripravljeni io	^arod' Jugoslavije ni-
Popravljeni, da bi prijati ‘V° . kogarkoli kupili s Sa .ajan-i,em svojega narodne-l»e rmlSa in Prav*c- Sklep z do v °ktobra je moral torej iW	ainosti zaostriti jugo-
ansko-italijanske odnose.
^ * Zahodu zdaj pojasnjujc-v0‘ ,a )e b*do treba gordijski iili ■ P>resekati. da bi omogo-M ,JU8°s'ovansko - italijansko lahw	je- Kar se tiče nas,
«no°tld0ktito, rečem°, da ni‘ aao zelo zainteresirani
M Klr Vaniu z Italijo, da V8n. 1 Popravljeni to sodelo-5im]e kupiti s svojim osnov-i . godnimi pravicami in a. )aniem koncesij italijan-te,. u imPerializmu. Razen da knSm° g*ob°k° prepričani, Ul,.? nova nagrada, ki so jo ital;;."*. vlade sklenile dati
vlade
imperializmu, l^P^ečala skomine itali-
se *"8 ekspanzionizma. Mi
«o uer, .teb skomin ne boji-
■D ii j ' za naš'mi mejami
con0 demarkacijsko črto med
leni „ in.cono B stoje zdru-
hov» ar°di Jugoslavije in nji-
branit V°^ska' ki ‘bodo znali
V(>titi * ?v°ie koristi. Toda go-
tj2rn ’ a bi lahko v takšnih
nja rab Prišlo do razvija-
med^‘laleljskega sodelovanja
več uUEOslavijo in Italijo, je
Č0v oerealistično. Naro-
te B Ug0,slavije nihče ne mo-
i»teli61lrieati’ da ie njihov pri-
1'i>hovešS„ti' k‘ se ie P°lastil j6 *a ozemlja in ki razvi-
osvjjg61602^6 Po nadaljnjem
t8tnj. »lu jugoslovanskega c-
sklen= ‘ ,^asilna izpolnitev
ne privedla do pri-
rej ^a “j dne 8. oktobra bi to-
ih ellskih odnosov med Italijo slavijo, marveč bi te odnose v popolno
CaTT'
!jSato t6
^rašanje gospodu Pr	Jjullesu
Zato mislim, da je naj-S . a točka obrambe, ki sta Itt;, 0 *°ndonskem sestanku Wzunanj,h ministrov 18.
terekla gg. Eden jn l»je’ Prav v njuni trditvi,
1 dne s 8 ,>drastična poteza«
°ktobra nujno po-tlsj ^ Za zboljšanje odnosov ko „ Ug°slavijo in Italijo. In >t0Vnn°Ulles Pravi, da »...o-fivr,,- vPrašanje v tem delu r,|nha ,ni Hrst, marveč ob-iti Itjp ?Uzn'
2 vso 1Je,c’ tedai mu moramo rpe^g Pravico zastaviti tole hltaj J*" ae *° stvari takšne,
^ ^ z° P°'tem zahodne vla-
^»lijj/^tf^stransko koncesijo n iu zahtevam na ra-
'v°llle
i	zantevam na
■ oitij sloVanskih koristi J da se tržaško vpra v iittero- moral° ostati piav ni*gove najhitrejše
• ki
ki
v ^Slova	—***v. v	-
°Sov nsko-italijanskih od-
3e samo vprašanje
spremeni v akutno u 6 odnosov med Jugo-kar'? zahodnimi država-ni... Zp°dkopava prav ti-
vPtM6_ '
S*"-
'te
*!(ih ,,^arn^ne napore o
A IT' g' Dulles*
?s od Jugoslavija si je n tatvU i Prizadevala, da .'“'io Vu a *v°je odnose / Z^tlo 8 .da bi bilo oMO-
ka-
>1*10 n	-	  -	—
J1* f jatelisko sodelova
sC dv— —*—* -
I s,ho
dvema v soseščini ži-državama
Korist
v njuno v«	in	v	korist kre-
f* bila j 180511 v Evropi. Ni je t Ugoslavija tista stran, 0 sodelovanje vezala
na vprašanje Trsta, marveč je bila to Italija. Kaže pa, da so na Zahodu popolnoma napačno razumeli dobro voljo Jugoslavije, Ker takšnega pogoja ni postavila Jugoslavija, marveč Italija, so zahodne vlade »salomonsko« rešile vprašanje tako, da so sklenile ukloniti se italijanskemu pogoju. Pri tem pa so pozabile na bistven moment pri tej stvari, namreč da do ju-goslovansko-italijanskega sodelovanja ne more priti, če tudi Jugoslavija ne sprejme tega pogoja. Jugoslavija pa ga v tej obliki, kakor ga postavlja italijanska vlada in kakor so ga sprejele zahodne dežele, ne more in noče sprejeti, Ce so na Zahodu že lcle-nlli ustreči italijanskim pogojem, tedaj bi bili morali u-poštevati tudi jugoslovanske zahteve. Tega niso storili in zato se je moralo naglo pokazati. da je načrt zgrajen na pesku.
Jugoslavija je bila v vprašanju Trsta zmeraj pripravljena tudi na hude žrtve. Q tem priča vrsta predlogov za ureditev tržaškega vprašanja, ki jih je sprožila jugoslovanska vlada. Mi teh predlogov nismo sprožili zato, da bi morda omahovali glede naših pravic do vsega STO. Ne, mi smo delali tako potem, ker smo si prizadevali, da bi dosegli med Italijo in Jugoslavijo neposredni sporazum, pa tudi za ceno hudih žrtev od strani Jugoslavije, zato, ker bi samo takšen neposredni sporazum omogočil, da bi prišlo potem do odkritosrčnega jugoslovan-sko-italijanskega sodelovanja, v okviru katerega bi potlej lahko obravnavali tudi takšno vprašanje, kakor je problem narodnih manjšin in drugo Ti naši napori pa niso rodili u-spehov, in sicer samo zato ne, ker je bila italijanska vlada v svojih zahtevah nepopustljiva. Nepopustljivo pa je bila predvsem zato, ker jo je Zahod sistematično podpiral.
Sicer pa se je s takšno stal no podporo od zunaj nedavno pohvalil, tudi sam g. pel-la v italijanskem parlamentu. Rekel je, da je italijanska vlada leta 1944 zahtevala naj Jugoslovanski ljudski vojski zapro pot v bivšo Julijsko krajino Italijanska vlada je — skupaj z zahodnimi vladami. — leta 1945 »Sprožila odločno akcijo«, da ao JLA vrgli z našega nacionalnega ozemlja, ki ga je bila osvobodila JLA. in jo potisnih vzhodno od Morganove črte. G Pella tudi priznava, da sta De Gsuperi in Sforza leta 1850 in 1981 v Londonu posredovala v vprašanju Trsta. da je septembra 1951 na De Gasperijevo vztrajanje »ameriška vlada prevzela obveznost, da bo proučila ju goslovanske namene«, da se je avgusta 1953 italijanska vlada «postavila na čvrsto stališče po poti odločnih, čeprav prijateljskih razgovorov z zavezniki« itd. itd. Zdaj stojimo pred sadovi te poli tike enostranskega podpiranju italijanskih pretenzij. Italijanska vlada pa bi se, da ne uživa take podpore, oziroma da niso zahodne vlade pripravljene zadostiti njenemu izsiljevanju, že zdavnaj odločila za sporazum, ki bi hkrati zagotovil prijateljsko sodelovanje med dvema narodoma na Jadranskem morju.
to je razumljivo, da smo mogli na ta udarec tudi reagirati samo na način, kakor ga je formuliral tovariš Tito v Leskovcu in Skoplju. V. coni A so napadli naše narodne pravice. V coni A so napadli naše ozemlje. Civilna ali vojaška uprava cone A v rokah Italijanov bi dejansko pomenila agresivno dejanje, Ce bo to dejanje storjeno, bomo morali storiti v coni A u-strezne ukrepe v smislu nedvoumne Titove izjave v Leskovcu in Skoplju.
Ko pa postavljamo vprašanje tako, hkrati odkrito izjavljamo, da smo hripravlje-ni na pogajanja, ker ne želi mo napraviti to vprašanje od. vlsno samo od propagandistične razprave najrazličnejših mednarodnih organov, ki v tem trenutku ne morejo roditi sadov, kakršni so nam vsem potrebni, ker bi raje imeli pogajanja z zainteresiranimi strankami in neposredni sporazum celo za ceno novih žrtev. Samo ti dve poti sta odprti. Tretje ni.
Odločno in jasno stališče Jugoslavije je napotilo nekatere vodilne politike na zahodu, da so začeli trezno razmišljati o smotrnosti takšne enostranske izpolnitve sklepa, ki bi imela v Jugoslaviji najhujše posledice Prva reakcija demokratične svetovne javnosti je bila soglasna obtožba enostranskega dikta-ta. Tisti, ki sta jim mir in varnost na svetu res pri srcu, zahtevajo, naj se sklep z dne 8. oktobra razveljavi in sprejme jugoslovanska po-
buda za sklicanje konference zainteresiranih strank, da bi našli miroljubno rešitev. V Angliji so to vprašanje na pobudo laburistov obravnavali tudi v parlamentu. Ugotovilo se je tisto, česar So se italijanski ekspanzionistični krogi pač najmanj nadejali, namreč, Jugoslavija niti zdaj, po tako vsestransko pripravljenem naskoku z druge strani Jadrana, ni ostala osamljena.
Edini, ki se iz vsega tega ni ničesar naučil, je italijanski iredentizem, To dokazuje tudi ekspoze predsednika italijanske vlade g. Pelle pred italijanskim senatom dne 17. oktobra 1953. Ne bom se zdaj spuščal v razpravo na podlagi netočnih dejstev v njegovem poročilu Tudi se ne mislim pomuditi na pobijanju njegovih navedb o vzorni na-cionalnt politiki	Italije	na
področju bivče Julijske krajine. Prvo vsekakor ni v čast svojemu avtorju,	drugo	pa
demantirajo splošno znana dejstva.
Vendar pa se bom ie za hip pomudil pri Pellovem vztrajanju na plebiscitu na STO.
Ni treba biti	politik,	da
lahko človek vnaprej ve, kakšni bi bili rezultati morebitnega plebiscita na STO. Tu je potrebno samo malo znanja v seštevanju in nič več, Popolnoma točno je, kar je pisal te dni v «Indian £xpressu» g. E. Bevan, ko je rekel, da je plebiscit v coni A preračunan na. osvajanje jugoslovanskega ozemlja z italijanskimi glasovi, skoncentriranimi v Trstu.
K
Soslavija bo zaščitila pravice ir. koristi v Trstu
Jugoslavija odklanja plebiscit,
ker nedemokratičen, odvečen in nesmotrn
l°rej v tem, da
S tn dr*re s podpi-
iSskih nskih protijugo.
'Doi 1 pretenzij slabile i	n' položaj v
tem
ši 0 bri88* dvoma ni, da bi ji*? Ital J8 'co sodelovanje V 0 ‘1 Jugoslavijo po-Sgb važen činitel var->da Pot k te-tl|Sn iin,8n^u drži po do-
»NaS; u,ali,Tkc p°“-
L,.iPo li*, i Jngotlavijl, ni-i> lih H 'J. Popuščanja zn-i Jovani 'Zav italijanskemu
Hi v rsen,h dejstev.
C8"10 bitk'nih Pogojih ne 'iia foziti °Etim,sti v vpra*
■ *1sko° ,Vfle
"iga razvoja its.
j, ‘ SeiUif- °vanskih °dno-
t>c>, ’'t'kl Ja ltal>ja je v svo-
W81ističnm i skraini!’ 'm-
V)-j^gov ‘n nac'°nalistič-•Olli. *
Mi
ne moremo
Mr'1 da K <lsi ^bth v v 'talij anak ih
«	-	tudi	Via
v
1«
a n® bilo ljudi, ki
Ort ital v	Pohtika	n*
koristim-
'stijl
«0v
letn
•plošnem to-
v°riti , ‘UUSJU ne sme-vSe n, ne b°do mogli vlade	dokler za-
1« « de bodo Jasn0
liti,* ,'«»k(ln.n,,0 Pripravlje-
“i* iz,'l]evtn0,li' trp<>tl p0’
Je
vanj
a in izžema-
Po
hažtm
mnenju tu-
di edina pot k prijateljskemu jugoslovansko-italijanske-mu sodelovanju. To sodelovanje mora temeljiti na ena kopravnosti in medsebojnem spoštovanju koristi, dosežemo pa ga lahko — po 8, oktobru — samo b sporazum-no rešitvijo tržaškega vprašanja.
S sklepom z dne 8. oktobra je prišlo vse vprašanje Trsta
in jugoslovansko-italijanskih
odnosov v zagato, Italijanske skomine so dobile pobudo in obljubo, k) se ji bodo težko hotele odpovedati. Jugoslavijo pa so postavili pred izvršeno dejstvo, ki je po obliki in vsebini hud udarec koristim Jugoslavije. Ta sklep ne jemlje Jugoslaviji samo Trsta, marvej področje con* A, ki je malone stoodstotno etnično jugoslovansko. Se več, a Jem sklepom so to Ozemljt izmČili Italiji brez alehernih tehtnih garancij za jugoslo-'vanski živelj v t%j' coni in z* jugoslovanske koristi v Trstu.
Kratko rečeno, cono A so Jugoslaviji kratkomalo vzeli. Prott Jugoslaviji so v tem primeru ngstopili z diktatom in oboroženimi grožnjami. Njene v mirovni pogodbi fiksirane pravice so zadeli z enostranskim udarcem. Zato je ta udarec tudi udarec po 'časti narodov Jugoslavije. Za,
To Je tudi naše stališče. Plebiscit kakor si ga zamišlja g. Pella, je predvsem prvič skrajno nedemokratičen, ker bi takšen plebiscit pomenil priznanje vseh raznarodovalnih ukrepov fašizma, dru gi<5 odvečen, ker je že vnaprej znano, kakšni bi bili v sedanjih razmerah rezultati takšnega plebiscita, in tretjič nesmotrn, ker bi se tudi v za Italijo najugodnejšem primeru, to se pravi, čf bi se vsi po jeziku mešani mestni otoki izrekli za Italijo, spet pojavilo vprašanje, na kate rem so so razbila vsa dosedanja pogajanja, numieč, kako povezati te obalne italijan ske mestne otoke z Italijo Ce je treDu za to zvezo spet žrtvovati kompaktno jugoslovansko okolico teh osamljenih italijanskih otokov na sl-cer kompaktnih jugoslovanskih tleh, tedaj nam za takšno krivično, nedemokratično rešitev m potreben »demokratični plebiscit«, G. Pella očitno računa, da bo z demokratično fasado svojega predloga izsilil, da bi plebiscit takoj uresničil, in sicer na vsem ozemlju STO v celoti, da bt z morebitno večino v Trstu odločil usodo vsega STO v svojo korist, To je pravzaprav preoblečena tristranska deklaracija. Tristranski deklaraciji pa so se v bistvu odpovedali zdaj celo njeni tvorci, vtem ko je jugoslovanski narodi nikoli niso priznali
Takšna je torej stvar s «splošno konzultacijo ljudstva«, ki jo predlaga g. Pella. Kako zelo je plebiscit na zastavi italijanske »demokracije« v resnici spet samo posebna vrsta špekulacije, dokazuje to, da E. Pella vztrajno molči o morebitnem plebiici-tu za internacionalizacijo Trsta, kakor tudi to, da nikomur v Italiji ne pride na misel, da bi dovolili tud: avstrijski narodni manjšin; v Južni Tirolski, d« bi s plebiscitom dosegla svojo pravico do samoodločbe.
Ne bo odveč, če se v lej zvezi spomnimo »e neke »malenkosti«. namreč dejstva da je g. Nenni, ki zdaj, ves prežet z najbolj plamtečim ita lijanskim iredentizmom, zahteva plebiscit nič manj kakor za vso bivšo Julijsko kra. jino, da je taisti Nenni 20. junija 1946 podpisal posebno instrukcijo v imenu palače Chlggi 'n «e odločno zavaroval pred slehernim plebiscitom v tistih časih, dopuščajoč sicer možnost, da bi upc-raba tega načela morda prišla v poštev pozneje? To Nen ni sam najlčpže utemeljuje. «Lahko se nadejamo,« pravi Nenni v omenjeni inštrukcijl, «da bodo potem vprašanja, nanašajoča se na druge meje, dokončno rešena in da bo torej očitna nevarnost, ki bi Jo utegnila tam povzročiti u-poraba plebiscita, dokončno odstranjena (Diego de Castro: «11 problema dl Trieste«, atr.
252 do 253). (Podčrtal E. K.) Ni dvoma, da ta «druga meja« pomeni prav Južno Tirolsko. Tako je z Nennijevimi in drugimi plebisciti.
Po vsem tem ni nič čudnega, da je navdušenje za plebiscit, ki ga je bilo v začetku opaziti ponekod tudi zunaj meja Italije, zelo splah. nelo in se umaknilo Iskanju bolj realne rešitve tržaškega problema.
Toda italijanska politika je še nadalje ostala na pozicijah izsiljevanja, Italijanski vladajoči krogi skušajo zdaj stvari spraviti do kraja, to se pravi, prisiliti atlantski [iakt, da se postavi v oboroženo zaščito italijanskih pretenzij na cono A, Italijanski tisk pa na ves glas poziva politike na Zahodu: Ščitite nas pred Jugoslavijo, Ščitite naše bersaljerje s svojimi vojaki, da bi lahko junaško okupirali cono A, Redko je kaka dežela v zgodovini zdrknila do takšnega samoponižanja, do kakršnega so italijanski imperialistični krogi pripravili Italijo.
Razume se, da vkorakanje italijanske vojske v cono A pod zaščito čet atlantskega pakta ne bi bilo nič manj agresivno, kakor njihovo vkorakanje brez te zaščite, čeprav bi bilo še bolj neslavno. Nasprotno, Italijanska agresija, storjena pod zaščito sil atlantskega pakta, bi imela za nadaljnji razvoj v tem delu sveta Še hujše posledice. Zaščita bi pravzaprav pomenila oboroženo sodelovanje zahodnih držav v protijugoslovan skl agresivni akciji. Ni treba, da človek temeljito pozna stvari v tem delu sveta, da razume, kaj bi pomenilo za skupne napore miroljubnih narodov, če bi zgradili čvrst sistem mednarodne varnosti v Evropi.
In ne samo to. Narodi Jugo. slavije so bili v dveh vojnah zavezniki dežel, katerih vlade »o jih zdaj s svojim sklepom z dne 8. oktobra tako brezobzirno oklofutale. Ce bi tej hudi napaki sledila še oborožena podpora italijanski agresivni akciji proti našim koristim in pravicam v coni A, bi zadnji Jugoslovan to ocenil kot izdajstvo, ki sc ni. koli ne pozabi.
Ne moremo in ne bomo dali
Zato se ne smemo slepiti: posledice oborožene zaščite, ki bi Jo nudile zahodne dtža-ve italijanski agresivni akciji v coni A, bi bile v tem delu sveta daljnosežne, Vsekakor ne smemo pozabljati da se je Jugoslavija leta 1948 rajši odločila za mednarodno izolacijo kakor za kapitulaci jo. Toliko manj lahko pričakujejo, da Di n,arodi Jugoslavije kapitulirali pred zahtevami italijanskega imgerializ
mu.
To ni zdaj izsiljevanje z jugoslovanske strani. Ne, jaz govorim samo o neogibni po-
sledici, ki je nihče ne bi mogel preprečiti.
Kaže pa, da za nekatere kroge v Italiji posledice morebitne takšne akcije sploh niso važne. 2anje ni važno, če se z eno potezo podere vse, kar je bilo zgrajenega za obrambu miru in neodvisnosti narodov v tem delu Evrope. Ti krogi ne upoštevajo niti ciljev atlantskega pakta, marveč samo svoj lastni imperialistični strateški cilj; to je oslabiti Jugoslavijo. Zato g. Pella grozi z ostavko ter nevarnostjo kominformiz-ma in fašizma, na Zahodu pa se najdejo ljudje, ki jemljejo stvari za resne in zdaj prestrašeno iščejo način, kako bi pomirili nervozne italijanske iredentiste. Zdaj so na Zahodu na delu diplomati, ka-ko bi v tržaškem vprašanju naSli kvadraturo kroga, to se pravi, da iščejo način, kako bi zadovoljili imperialistične zahteve italijanske vlade, hkrati pa pomirili jugoslovanske narode,
V tem smislu je slišati vsu-kršne verzije. Tako na pr. v Rimu govore o «predlogu», po katerem bi bili Italijani pripravljeni «proučitl» vprašanje pogajanj, če bi Tito umaknil svoje vojake iz cone B. V tem primeru b; tudi italijan-
neumno zavrgla svojo pravico in dolžnost, da se o koristih in pravicah narodov Jugoslavije pogaja samo jugoslovanska vlada,
Nt treba posebej dokazovati, da mi takšne kapitulantske koncesije italijanskemu ekspanzionizmu ne moremo in ne bomo dali.
V časnikih lahko najdemo še druge predloge. Nekateri na pr. predlagajo, naj bi cono A izročili ‘Italiji samo v upravljanje, brez vseh ceremonij, celo skrivaj, če tega ne bi mogli storiti javno in — brez formalnega vkorakanja njenih oboroženih sil, zavezniške oborožene sile, ali vsaj del njih, pa naj bi še nadalje ostal v Trstu.
«World Telegram« je v svoji številki z dne 20, oktobra 1.1. opremil to kombinacijo celo z grožnjo, da bi bilo treba «stroške za vzdrževanje teh čet vzeti iz kateregakoli maršalu Titu dodeljenega fonda«.
Tovariš Tito je tudi r.a to formulo nedavno jasno odgovoril. Očitno je, da spremenjena zunanja oblika prav nič ne spremeni bistva tega predloga, ki je samo nekoliko «sfriziran« sklep z dne 8. oktobra. Po mirovni pogodbi cono ' A začasno upravljajo angloameriške čete, cono B pa jugoslovanske. Italija potemtakem cone A ne more ne okupirati, ne upravljati. Zato je naše glavno vprašanje prav samo vprašanje u-pravljanja cone A po Italiji, vtem ko Je vprašanje čet sekundarno. Bistvena j* tu izročitev tega ozemlja Italiji, do česar nimajo pravice niti tisti, ki hočejo to darilo dati, niti tisti, ki »e bore za to, da bi takšno darilo dobili. Tu je torej razlog, zakaj mora biti naš odgovor na to formulo isti, kakor je bil na sklep z dne 8. oktobra. Nekateri svetujejo, naj bi tržaško vprašanje obravnavali na «širši osnovi«, Pod »širšo osnovo« razumejo balkanski pakt, atlantski pakt in morda še kak drug pakt.
Tu ne bom govoril o pripravljenosti Jugoslavije, da sodeluje s konstruktivnimi napori za zgraditev čvrstega obrambnega sistema miru in varnosti v Evropi, ker je Jugoslavija s svojo pobudo k tem naporom že mnogo prispevala,
Mi nismo proti regionalnemu združevanju držav in narodov, s ciljem, da se s skupnimi silami organizira obramba, Tudi sami smo dali pobudo za takšen pakt na Balkanu in skupaj z narodi in vladami Grčije in Turčije smo zgradili čvrsto trdnjavo v interesu obrambo ne le Balkana in Sredozemlja, mar. več tudi vsega zahodnega sveta.
Kolikor ta pobuda o «ši-roki osnovi« pomeni, da bi bilo treba Italijanske pretendente na jugoslovansko ozem. lje spametovati s tem, da bi jih opozorili na usodne posledice, ki bi jih imelo «na široki osnovi« na mednarodnem
lastno pristanišče na tem delu • svojega narodnega ozemlja. da bi lahko suvereno ftftsriščRla to zvezo Z ostalim sv|tom brez nevarnosti, da bi lahko nosilci italijanske ekspanzije to v kakem težavnem trenutku v prihodnosti onemogočili. Mi imamo stokrat prav, ko to zahtevamo, ker že zdaj prihajajo iz Rima grožnje, ne samo na naš naslov, marveč tudi na naslov partnerjev Rima v atlantskem paktu, da Italija ne bo dovolila, da bi tržaško ozemlje uporabljali v korist Jugoslavije, zlasti pa ne za pomoč Jugoslaviji, Med drugim je decembra 1952 to izjavil tudi takratni minister za narodno obrambo Pacciardi. Slehernemu, kdor dejansko želi da bi tržaško vprašanje uredili s sporazumom, ne pa z diktatom, mora biti torej jasno, da Titov predlog v Leskovcu odpira najširše možnosti sporazuma, samo če ga tisti v Italiji hočejo. Prav to pa je tisto, o čemer dvomimo.
Zdaj tudi iščejo razne formulacije dnevnega reda konference petih, da bi vskladili nasprotujoče si zahteve Rima, Beograda in zahodnih dežel.
Tu je treba predvsem poudariti. da je bistvena razlika med konferenco, ki smo jo predlagali mi, in konferenco, ki je zdaj predmet posvetovanja med vladami. Konferenca štirih, ki smo jo predlagali mi, naj bi razpravljala in odločala samo o tem, kako odstraniti nevarni polo-
žaj, ki je nastal s sklepom ZDA in Velike Britanije i dne 8. oktobra tega leta. Razen tega bi na njej lahko proučili tudi vprašanja procedure za poznejša pogajanja, na katerih bi obravnavali vprašanje po bistvu. Mednarodna javnost, pa tudi uradni krogi nekaterih držav, naših zaveznikov, so vsestransko podprli to miroljubno pobudo Jugoslavije. Vlade, ki smo jim poslali to našo noto, sicer niso uradno odgovorile. Toda medtem So se sestali v Londonu zunanji ministri Franclje, Velike Britanije in Amerike. Vse kaže, da so v načelu sprejeli idejo konference, toda z drugačnim značajem. Zdaj se govori o konferenci petih, ki naj bi vprašanje meritorno obravnavala v celoti, To pa pomeni, da bi konferenca prevzela mnogo večji riziko, da bi bila neuspešna, kar zatrdno bo, če italijanska vlada ne bo pokazala več odločnosti, da bi našli sporazumno rešitev.
Prav tako bo konferenca gotovo neuspešna, če bi se sestala v senci skrbi, kako rešiti 8. oktober —- morda spet z metodo Lloyda Georgea, ki sem jo prej citiral. Popolnoma pa spominjajo na to metodo predlogi, o katerih t« dni pišejo nekateri tuji časniki, namreč, da bi konferenca petih odločala o izpolnitvi sklepa z dne 8, oktobra, če bi se jugoslovanska in italijanska vlada ne sporazumeli o drugačni rešitvi.
Prva naloga in glavna skrb:
mir in varnost v tem delu Evrope
skih vojakov v coni A ne bilo.
Ta «predlog» argumentirajo v Italiji in ponekod na svetu s potrebo, da bi Italija-prišla v enakopraven položaj, na isto stopnjo z Jugoslavijo — tudi «z namenom, da bi olajšali nadaljnja neposredna pogajanja«. Človek bi pričakoval, da noben pameten človek ne bo resno vzel te «zad-nje žrtve« na poti italijanske ekspanzije na Balkan. Vendar pa so se našli tudi takšni ljudje, ki povsem resno podpirajo tako neresnost. Pri tem se sklicujejo na najrazličnejše argumente. Se enkrat moramo poudariti svoje stališče tudi v tem vprašanju, ne zaradi predloga, marveč zaradi ljudi, ki so tej verziji nasedli.
Nobene paritete, kakor si jo zamišljajo nekateri ljudje v Rimu, tu ne moremo doseči. Niti ne morejo jugoslovanske čete zapustiti cone B, niti ne moreta vladi Velike Britanije in ZDA z enostranskim sklepom prenesti svojega mandata upravljanja cone A na Italijo,
Ce bi Jugoslavija soglašala s tftkšno «pariteto», bi pri-I torišču njihovo vztrajanje na volila, da bi z njenim narod- ekspanzionističnih pozicijah, nim ozemljem razpolagale tedaj »e strinjamo in takšno tretje sile, to se pravi, da bil pobudo pozdravljamo.
Trst zahteva rešitev,
hi naj krepi, ne pa šibi njegov položaj
Ce pa gre za to, da bi se Italija hotela ob izkoriščanju težavnega položaja dokopati do nekakšne pozicije, od ko-
mesto — v duhu medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti — in to bo ohrabritev tudi za nadaljnje korake. Vse
der bi lahko v tem delu sve I drugo je že vnaprej obsoje-
ta na škodo drugih dosegla svoj prevladujoči položaj, menim, da ni izbrala ugodnega trenutka. Mi vemo, da bi tak ukrep morda ustrezal tradicionalnim načelom italijanske politike, toda Jugoslavija ima zaradi takšne politike svojega zahodnega soseda že toliko bridkih Izkušenj, da se ne bo dala potegniti v meglo, dokler bo radar v tujih rokah. M| ne Želimo, da bi se tržaško vprašanje spremenilo v nekakšno sredstvo »splošne uporabe« v političnih odnosih z Jugoslavijo, Najprej so spra vili zadevo tako daleč, da so iz enega vprašanja krajevnega pomena napravili problem, ki ogroža mednarodne odnos* v celoti, zdaj pa trdijo, da je to vprašanje, ki je po svojem bistvu lokalnega značaja, mogoče reševati samo »pod širšo osnovo«, Ne samo, da ** mi s to logiko n* mor*mo sprijazniti, marveč Ji P° 'zkušnjah z 8. oktobrom niti načelno ne moremo zaupati.
Naš nasvet je taio; pojdimo kurak z* korakom! Odstranimo najprej ta problem, ki
grozi, da bo povzročil tudi najhujše posledice, postavimo , najprej to stvar na pravo
no na neuspeh,
Tu se je treba pravzaprav odločiti ne med izsiljevanjem ekspanzionističnih krogov Italije in ogorčenjem jugoslovanskih narodov, marveč med razumnim kompromisom in uničenjem dosedanjih sadov naporov za zgraditev sistema varnosti v tem delu sveta. Zato rešitev ne more biti formalna, marveč mora biti stvarna. Drugače povedano: nt gre za to, kako uresničiti sklep z dne 8, oktobra, marveč, kako doseči stalen sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Jugoslavija je tudi v tem oziru ie pojasnila svoje stališče. Mi smo bili prepričani in smo zdaj bolj kakor kdaj koli prepričani, da bi bila v tej fazi najpravilnejša rešitev, da bi mesto Trst internacionalizirali, cona B in ostanek cone A pa naj bi pripadalo Jugoslaviji, ker je to področje v velikanski večini etnično Jugoslovansko in ker ne le, da ni potrebno normalnemu življenju mesta Trsta, marveč bi celo kompli-ciralo njegove notranje odnose In njegov mednarodni položaj, Ta predlog je v samem Trstu in povsod po sve.
tu naletel na odobravanje. Ce bi na Zahodu bolj upoštevali koristi Trsta, manj pa italijanske ekspanzlonlstične zahteve, ne bi bilo težavno najti rešitve na tej bazi.
Toda prav zaradi tega, ker smo želeli pokazati maksimum pripravljenosti na žrtve, da bi dosegi) sporazum z Italijo, je tovariš Tito predlagal, naj bi prišel Trst kot avtonomno mesto, v katerem bi s) ljudstvo samo upravljalo, pod suverenost Italije, ostanek cone A ih cone B pa spet kot avtonomna enota pod suverenost Jugsolav^Je. Ta predlog ne pomeni, da se jugoslovanska vlada odpove duje načelu, naj bi bil Trst kot svobodno mesto odprt za potrebe svojega gospodarskega zaledja in naj bi mesto upravljalo avtonomno tržaško prebivalstvo, italijanska suverenost bi morala biti omejena tako, da ne bi mogla zavirati teh naravnih gospodarskih funkcij tega mesta. Tu je dana dovolj široka podlaga za razpravo. Razgovarjamo se lahko o značaju avtonomije, o garancijah za enakopravnost italijanskega in jugoslovanskega življa, o mejah mesta Trsta, o načinu zaščite koristi Jugoslavije in drugih deiel v tržaškem pristanišču itd.
Jugoslavija Ima vsekakor vso pravico zahtevati svoje
Jaz mislim, da so takšni predlogi popolnoma nerealni. Kdo bi mogel le pomisliti, da bi italijanska vlada privolila v rešitev,' ki bi bila zanjo slabša od sklepov z dne 8. oktobra? Kdo bi mogel le pomisliti, da bo Jugoslavija dala Italiji telo večje koncesije od tistih, ki jih Italija dobi po sklepu z dne 8. oktobra, ko je vendar znano, da Jugoslavija odklanja ta sklep prav zato, ker je vseskozi proita-lijanski.
Konferenca s takšnim dnevnim redom ne bi mogla biti niti izhodišče za stvarno obravnavanje tržaškega vprašanja. Enaka usoda bo doletela vse poizkuse, ki bi jih napravili v smeri iskanja nekakšne »ugodnejše zunanje oblike« za sklep z dne 8. oktobra, da bi ga mogla Jugoslavija sprejeti.
Ne smemo sc slepiti: stvar ni samo v obliki, marveč tudi v bistvu sklepa z dne 8. oktobra Oblika je naše narode razžalila, vsebina pa jih je zabolela ln tudi razkačila. Zato se no moremo sprijazniti prav z nobenim »sfrizira-nim« sklepom z dne 8. oktobra.
PJpkateri znaki vzbujajo u-panje, da tudi tisti, ki imajo predvsem ključ do rešitve tega problema začenjajo spoznavati, da SO zahteve Jugoslavije prav tako v splošnem, in njihovem lastnem, kakor tudi jugoslovanskem interesu. Mi smo razen tega prepričani, da so tudi v sedanji Italiji ljudje, ki so proti temu, da bi zaradi ekspanzionističnih fantazij nekaterih krogov v tej deželi ogrožali ne le odnose s sosedno Jugoslavijo, marveč tudi življenjske interese in bodočnost Italije same. Konec koncev morajo pametni ljudje v Italiji spoznati, da so naklepi njihovih imperialističnih krogov vendarle — zidanje gradu v oblakih, da pa bi lahko realistična in demokratična zunanja politika prinesla Italiji resnične prijatelje na svetu, zlasti pa v Jugoslaviji. V Jugoslaviji ni mržnje proti italijanskemu narodu, Celo takrat, kadar pri nas govorimo o strahopetnosti italijanskega imperializma, to nikakor ni obsodba preprostega italijanskega človeka. Nasprotno, italijanski vojak se je zmeraj pokazal modrejšega od svojih imperialističnih vršičkov, ki so ga vodili iz pustolovščine v pustolovščino, od katerih je imel italijanski narod samo škodo. Ta prijateljska čustva v naši deželi do italijanskega naroda so zadostna podlaga, da bi lahko kmalu dosegli tudi izboljšanje mednarodnih odnosov. Toda samo tihe simpatije nekaterih italijanskih krogov za realistično in pametno rešitev tega problema ter Želje po dobrih sosedskih odnosih ne zadostujejo. Treba je preiti k akciji.
Kar se tiče Jugoslavije, je pripravljena v okviru svojih možnosti — vzlic viem razočaranjem — storiti vse, kar je v njenih močeh. Pripravljena j* tudi na nove žrtve za uspešno in pravično rešitev tržaškega vprašanja, ki bi odprla pot k boljšim odnosom med Jugoslavijo in Ita-
lijo in ki bi bilu ohrabritev
za vse tiste, ki jim je boj za mir in varnost prva naloga in glavna skrb.
Torej: še ni prepozno, da se ognemo nedoglednim po-sledicaip. sklepa z dne 3. oktobra. Treba pa se je odločiti:	ali še nadalje popuščati
izsiljevanju in grožnjam z one strani ter tako uničevati vse, kar smo doslej storili za okrepitev varnosti na teh zemljepisnih področjih, ali pa prepričati tiste kroge v Rimu, ki v svoji imperialistični zaslepljenosti ne vidijo ničesar, razen svojih aspiracij, da tako naprej ne gre, ne da bi bila nnr in varnost na svetu ogrožena.
Mi tudi takšni k< nferenci, kakršno si zamišljajo zahodne dežele, na kateri bi meritorno obravnavali sporno vprašanje, ne nasprotujemo, kolikor na tej konferenci stališča Jugoslavije glede sklepa z, dne 8. oktobra ne bi prejudicirali. Toda na stvari je treba gledati realistično. Takšna konferenca krije v sebi tudi resne nevarnosti. Tudi če bi se posrečilo najti nekakšno formulo za dnevni red konference, bi bila vendar pot do njenega uspeha še dolga. Se več, neuspeh na konferenci, karkš-no predlagajo zahodne države, bi lahko zelo resno ogrožal rešitev vsega vprašanja in še bolj zaostril vse odnose, to se pravi tudi odnose med Jugoslavijo in zahodnimi deželami, a to bi lahko samo hudo škodovalo koristim miru v Evropi. Zato je po mojem mnenju zdaj najvažnejše, da si prizadevamo, kako bi lahko v neposrednih diplomatskih stikih zainteresiranih vlad gledišča pojasnili in kar najbolj približali. Brez tega ni treba pričakovati, da bi mogla biti konferenca uspešna.
Jugoslavija je svoje predloge jasno formulirala, zdaj je na vrsti druga stran, da dokaže svojo pripravljenost za miroljubni sporazum, ki bi lahko postal začetek nove dobe v jugoslovansko - italijanskih odnosih.
(KONEC)
PRISPEVKI
% a Dijciiko Matico
Švara M, 150, Suban Franc 150. ’ Šemec Viktorija 200, Skerk Ema 200, Skerk Anton 100. Skrk Alojzija 100, Mar* kuža Alojz 100, Skrk Vanda 50, Paulina Karolina 150.
TREBČE:	Možina	Marija
100. Kvlžmančič Elizabeta 200, Kalc Marija 200, Kralj Miran, da 100, Sam Julka 100, Kralj Marta 1000, Kralj Marija 100, Cube Gizela 100, Kalc Julka 100, Kralj Ana 100, Možina Marija 300, Kralj Štefanija 300, Pellegrini Savina 1000, Pahor Karel 1000. Cuk Viktorija 60, Kralj Alojzij 50, Kralj Danilo 60, Kralj Plerina 100, Frolija Marica 50, Frolija Silva 50, Kralj 100, Kralj 50, Kralj Evgena 500, Kalc Marija 100.
ŠKOFIJE; Sancin Franc 100, Cupin Albina 300, Cupin Bernardo 50, Cunja Argio 50, Ulivetti Vanda 500, Cupin Landa 30, Sodnik Rino 50,
A
THST, petek 30. oktobra 1053
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Možne so tudi manjše padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.8 stopinje; najnižja 13.3 stopinje.
Predavanje dr. £. Besednjaka
(Nadaljevanje s 1. strani)
ipformisti začeli širiti geslo o »baratto infame«, nekateri drugi krogi pa skupno s kom-mformovci menijo, da je bila vsa stvar domenjena med prizadetimi strankami. To seveda ne drži, kar potrjujejo odločne besede maršala Tita na Okroglici, ko je dejal, da je t,reba tržaško vprašanje začeti reševati popolnoma znova. Ravnanje angleške in ameriške vlade ni naletelo na odpor samo v Jugoslaviji, marveč povsod, saj gre za prvo mirovno pogodbo po tej vojni, ki sta jo omenjeni velesili raztrgali na kose. Zato se vsi sprašujejo, kako je to sploh mogoče.
Kje je treba iskati razloge za to samovoljno in nezaslišano dejanje? Prvi razlog je vera v vsemoč dolarja. Mislili so pač, da bodo malo državo, ki je po njihovem mnenju odvisna od njihove pomoči, prisilili, da bo brez večjega odpora klonila pritisku. Tu so doživeli prvo prevaro. Drugič so napačno presojali jugoslovanske narode, čeprav so ti narodi že večkrat v zgodovini dokazali, da ne sprejmejo diktatov.
Predavatelj se je nato vpra. šal, kako se bo stvar končala. Dejal je, da ne more tega danes z gotovostjo nihče reči. Toda že dosedanji dogodki so prinesli konkretne rezultate. Preprečila ge je največja nesreča, da bi bili Slovenci brezpogojno, brez vsakih jamstev izročeni Italiji. Pella ni n. pr. v svojem govoru v parlamentu niti omenil zaščite narodnih manjšin, niti jamstev Jugoslaviji v tržaškem pristanišču. Danes pa ne govore več o izročitvi cone A Italiji brez pogojev in se ne razpravlja več o coni B, marveč samo o coni A. Za vse to pa se je seveda treba zahvaliti odločnemu nastopu jugoslovanskih narodov in vlade. Ob vsej negotovosti pa je ena stvar jasna; Z nastopom Jugoslavije se je končno nehala polkolo-nialna doba naše matične države. Prvič v zgodovini se je namreč zgodilo, da se mala država ni uklonila ogromnemu pritisku ter je odločno izjavila: Ne bom prodajala svojih ljudi! Zato bodo Jugoslovane odslej v svetu še bolj cenili. Na to smo lahko vsi ponosni.
Na koncu je predavatelj poudaril, da je dolžnost naše mladine, da se bori z našim ljudstvom v prvih vrstah, kakor je vedno delala v preteklosti.
Po predavanju se je razvila diskusija, v kateri so vsi poudarili veliko moralno in materialno podporo, ki nam jo nudijo jugoslovanski narodi, ylada in vojska v tem hudem boju. predlagali so tudi, naj bi poslali resolucijo ali brzojavko jugoslovanskemu ljudstvu, vladi in Jugoslovanski ljudski vojski, v kateri bi jim izrazili vso svojo hvaležnost za pomoč. Sklenili so, da bo *a to poskrbel odbor «Ja-drana«.
Protestno zborovanje v Skednju
V Skednju je bilo že deveto protestno zborovanje proti nezaslišanemu sklepu angleške in ameriške vlade. Zborovanja se je udeležila velika množica ljudi, ki so odločno poudarjali, da se mora sklep o izročitvi našega ozemlja imperialistični Italiji preklicati.
Udeležencem zborovanja je najprej spregovoril neki tovariš in jim orisal potek zadnjih dogodkov okrog tržaškega vprašanja Dejal je, da moramo še okrepiti borbe proti vsem poskusom, da bi nas zopet spravili pon imperialistični jarem. Ta borba lahko zavzame razne konkretne oblike. Delavci se morajo v tem okviru boriti tudi za izboljšanje svojega gospodatakega položaja, proti odpustom, za samostojnost Trsta, ki Di lahko edino nudila tudi izboljšanje življenjske ravni, delo ir. zaslužek.
Nato je omenil urisanje napi,sov, s katerimi je ljudstvo izražalo svojo voljo in izpričalo, da se bo do kraja borilo proti imperializmu. Ravnanje oblasti je v tem primeru krivično in pristransko. Ce smejo Italijani izobešati italijanske zastave, smemo tudi mi slovenske. Prav tako zahtevamo po slovenskih krajih slovenske ali dvojezične na-pise
V'tem resnem boju je treba združiti vse sile. saj nam vsem preti skupna nevarnost. V naših vrstah je zato prostora za vse, ki jim je pri srcu blaginja in samostojnost našega mesta in področja. Le z aktivno borbo bomo preprečili uresničenje naklepov italijanskih šovinistov. Na njihovo nacionalistično izzivanje, ki ga pripravljajo za 4. november, odgovorimo s_tem, da se v nedeljo vsi udeležimo počastitev naših junakov in mučenikov v Rižarni in na pokopališčih.
Med zborovanjem je prišel v dvorano znani kolovodja škedenjskih kominformistov, ici je bil precej okajen. Ko je govornik omenil italijanski imperializem, je začel ta človek blebetati o «bratstvu» s tem imperializmom Ljudje so imeli nekaj časa potrpljenje potem pa so tega «škedenj-skega guvernerja« in generala brez vojske, ki tako vneto čaka na prihod italijanske vojske, vrgli iz dvorane. Po dis-Vusiii se je zborovanje končalo s petjem partizanskih pesmi.
Včeraj so se sestale tudi antifašistične žene s Kolon-kovca. Sklenile so. da se bodo polnoštevilno udeležile počastitve spomina borcev.
PRIMORSKI DHEVMIK
RADIO
Opozarjamo vas	na sledeče
oddaje: Jug. cona	Trsta: 14.40:	— -	ir	■ 2100:
Koncert pevskega zbora «Tržaški zvon«. Trst 11-	■	•
Tržaški kulturni	razgledi. Trst	I.: 21.05:	Wagner. «
kira«, dirigira W.	Furtwaen.gler.	Slovenija:	16.15: rop
danski instrumentalni koncert Mozarta.
»»ŠjgjjpES*!!
		
iu.fr-n.
OB PREDLOGU SINDIKALNE ORGANIZACIJE CISL
padlih
35 tisoč prizadetih v Gorici čaka na izplačilo vojne škode
Senat je že pred volitvami razpravljal o tem vprašanju, vendar so ga potem razpustili - Ali bo treba še dolgo čakati na izglasovanje zakona?
Čeprav je ozračje v Gorici še vedno polno vojne psihoze, skušajo prebivalci dopovedovati sebi in drugim, da se bodo le našli končno zmerni diplomati in voditelji držav ki bodo preprečili kakršno koli vojaško avanturo, ki naj bi koristila nenasitljivim apetitom države, v kateri je še mnogo nerešenih notranjih problemov, ki zahtevajo njihovo čimprejšnjo rešitev. Meščanom je še vedno živo pred očmi stanje, ki ga je zapustila druga svetovna vojr.a in škoda, ki jim je bila povzročena. 8 let je minilo od kc lica vojne, toda zakon o povračilu vojne škode še vedno ni sprejet.
Po številnih predlogih in obravnavah posebne parlamentarne komisije je 4. julija 1952 poslanska zbornica končno le sprejela osnutek zakona, ki pa ni mogel stopiti v veljavnost, ker se je zaradi volitev senat razšel in je komaj sedaj prišel osnutek na dnevni red novega senata, tei je upati, da bo kmalu oojav-Ijen. Med drugim načrt zakona predvideva, da se bo vrednost izgubljen'h predmetov, računana na dan 30. junija 1943 pomnožila za petkrat, za Trst in vse ozemlje, odstopljeno drugim državam, med njimi tudi Jugoslaviji, pa bi se vrednost izgubljenih predmetov pomnožila za petnajstkrat.
Zadnja opomba se torej ne iče Gorice in ostalega ozemlja bivše goriške pokrajine, kar bi v primeru da se omenjeni odstavek v novem zakonu ne spremeni, pomenilo, da bodo oškodovanci, ki so samo v Gorici oddali 35.000 prošenj, dobili zelo majhne in vseskozi nezadostne odškodnine.
Zatorej je bila upravičena pritožba, oziroma predlog, ki ga je vladi poslala gčriška sindikalna organizacija CISL. po katerem naj bi tudi za preostali predel goriške pokrajine veljal koeficient, katerega se bo vlada poslužila pri izplačevanju vojne odškodnine za njena bivša ozemlja Sindikat je ta svoj predlog utemeljil s slabim gospodarskim stanjem, v katerem je prebivalstvo goriške pokrajine, in bi odobritev predlaganega koeficienta le koristila vojnim oškodovancem te pokrajine, katerih gospodarsko stanje ni zavidljivo.
Podpora Občinskega podpornega društva za mesec november
Občinsko podporno društvo sporoča, da bodo podeljevali podpore revežem za mesec no-
vember po sledečem abecednem redu, ki bo na vpogled na sedežu društva v Ul. Baia-monti št. 22;
Ponedeljek 2. novembra črke: A, B, C; torek 3. novembra črke: D, E, F, G; četrtek 5. novembra črke: H, I, K, L; petek 6. novembra črke; M, N, O; sobota 7. novembra črke; P, Q, R; ponedeljek 9. novembra črke; S, T; torek 10. novembra črke: U, V, Z.
Kakor vedno, naj se prizadeti javijo na sedežu dan pred določenim dnevom in naj prinesejo s seboj potrdilo o brezposelnosti. Po 10. novembru se ne bodo sprejemale več prošnje za podeljevanje podpor v mesecu novembru.
NESREČA
V UL. BRIGATA PAVIA
Delavec BeleNi
izven nevarnosti
Predvčerajšnjim se je v Gorici pripetila precej huda nesreča dvema stavbnima delavcema Giovanniju Marconu in Giovanniju Bellettiju. Delavca sta delala na ogrodju novega poslopja v Ulici Brigata Pavia. Naenkrat pa se je v ogrodju zlomila deska in delavca sta padla v globino 5 metrov. Pri padcu se je Marconi bolj malo poškodoval, do-čim pa je Belletti dobil hude poškodbe na glavi, in zdravnik v bolnici v Ul. Brigata Pavia mu je ugotovil pretres možganov. Njegovo stanje je bilo zelo resno. Včeraj pa je uprava bolnice sporočila, da je nesrečni Belletti izven nevarnosti in da se njegove stanje izboljšuje.
-■	IV t <	AUl 'OV lUi.
SEJA ODBORA
TRGOVINSKE ZBORNICE
Zahtevajo napeljavo metanovoda v Gorico
Upravni odbor Trgovinske zbornice je na svojih zadnjih sejah v palači Trgovinske zbornice v Ul. Crispi sprejel in proučeval razne sklepe. Od. bor je najprej odobril podelitev predujma na račun fondov " znesku enega milijona lir državnemu gozdnemu oddelku (Gozdni inšpektorat za Gorico) namenjen za izvršitev del, predvidenih v programu pogozdovanja za leto 1953-54. Odborniki so nato poslali svojo prošnjo ministrskemu predsedniku, ministrstvu industrije in trgovine ter predsedniku AGIP, da bi čimprej podaljšali metanovod v goriško pokrajino.
Glede sklepa, ki ga je sprejel pokrajinski upravni odbor o novem pravilniku za podeljevanje dovolilnic na pokrajinskih cestah je Trgovinska zbornica izrazila svoje ugodno mnenje, kakor tudi za sprejete ukrepe občinskega uprav, nega odbora, ki vsebujejo nove plačilne pristojbine za najemnino občinske površine in podzemlja za gradnjo instalacije za razdeljevanje goriva. V zvezi s prizivoma, ki sta ju predložila Pietro De Paolo in g. Emilia Ersetic, je odbor izrazil svoje privoljenje. Nazadnje so na seji sklenili š; podelitev prispevkov za konzorcij, za borbo proti toči v Krminu, turistični zvezi in pokrajinskemu odboru za manifestacije za praznik grozdja. Prispevki znašajb skupno 156 tisoč lir.
Nekoč so v Brdih lupili češplje
Pod novo oblastjo je ponovno vzplaui' tela neukročena strast po lupljenju
NAMIZNI TENIS
Nemci-moški in ženske-so zmagali v Ljubljani
Ko je lupljenje češp pričelo dobro cveteti in je zapeljiva kupčija omamila Brice, so nekateri bolj podjetni dvignili glave. Zbrali so skupine po 30 ali . več žensk in se odpravili zdoma v kraje, kjer je domovina sliv, tako sprva v Vreme, druga leta na Bizeljsko, v Brežice, v Hum na Sotli, celo na Hrvatsko do Siska, vzeli so s seboj vso češparsko opremo, picone in tudi ves živež, pribor, posodje; ženske so povezale culice (kot desetnice), še Benečanke so povlekle s seboj, prenočevale so na kalščah, če jih je zazeblo, so se ogrnile s piconi. Ustavili so se na večjih pristavah, kuhali so si sami domačo hrano. Vse dni in noči so jih zlupili na vagone, ženske češparke so bile le zbrane žavdarce. marljive Brike, siu-šile so po 2 kroni na dan.
Od medanskih skupin so hodili na Štajersko Kočenčevi, Smonovi, Ključarjevi, Nandovi, Movjevi, iz Šmartnega Zahišar-jevi (Persolja), iz Neblega
Delegacija tržiških podjetij pri predsednika pokrajine
Odv. Culot je obljubit posebno sejo pokrajinskega sveta, na kateri bi razpravljali o krizi, ki je zajela predvsem CRDA
Predsednik pokrajinskega I ši pred krizo podjetja CRDA sveta Angelo Culot je te dni v Tržiču.
sprejel posebno delegacijo tržiških podjetij. Delegacija je predsedniku pokrajinskega sveta obrazložila položaj, ki je nastal v Tržiču v zvezi s pomanjkanjem dela v CRDA in s posledicami, ki jih bo ta položaj povzročil med delavstvom. Kot je znano, so bili zadnje čase prisilno odpuščeni starejši delavci 111 deiavke, kar pa še ne bo zadostovalo, da bi ostali delavci dobili zadostno zaposlitev. Samo vodstvo podjetij je izjavilo, da je dela dovolj komaj do konca leta in da ne ve kaj početi v primeru, da ne pride do druge rešitve, ker pa so podjetja v Tržiču sestavni del mehanično - električnih in ladjedcl niških podjetij državna last, zato mora vlada čimprej pod-vzeti potrebne ukrepe da re-
Seja
občioskega upravnega odbora
Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa je bila v sredo zvečer seja občinskega u-pravnega odbora. Dnevni red je obsegal v glavnem točke upravnega značaja. Podrobnosti bomo objavili jutri.
Cenjeno uredništvo!
Cital sem v Vašem listu z dne 11. t. m. članek «330 let zapora obtožencem», v katerem je rečeno, da se bo 16. t m. izvedla revizija pred prizivnim sodiščem v Benetkah.
Podpisani sem najbolj prizadet, saj sem odsedel nad 13 let kazni, ker se nisem hotel ponižati in podpisati prošnje za pomi-loščenje. Rešile so me iz zapora šele zavezniške sile že propadlega italijanskega fašizma januarja leta 1944.
Moram omeniti, da sem poleg Stefana Močnika bil edini, ki nisem obtožb nikdar priznal m sem ostal tako rekoč negativen ves čas preiskave in procesa. Prav to mi je dalo možnost, da sem točno zvedel, kdo je igral najbolj umazano in zraven sramotno vlogo, da je od 13 obtoženih U priznalo sebe za krivce ter obtožilo še Stefana Močnika in mene Ker sem v omenjenem procesu igral vlogo skoro ves čas glavnega krivca (vodja tolovajev — ca-porione), kot so me skozi imenovali, tako pri preiskavi in procesu, sem tudi največ prestal.
Prepričan sem t udi, da tako umazanih procesov in načina preiskave nima zgodovina primera v vseh kulturnih državah in v moderni dobi. Zato sem večkrat mislil, da bi spisal knjigo o njem, a okorna roka, preobremenjenost z delom, ki sem ga imel do letošnjega leta, in rahlo zdravje mi doslej tega niso dopuščali.
(Je o zločinu u Uoplioiiču
Zraven tega pa se mi je zdelo, da ni pravilno vzbujati spomine na žalostno preteklost in podobno. A ker, na žalost, vidim, da ima kljub vsemu sramotnemu obnašanju Italija ves čas po drugi svetovni vojni večji ugled v svetu kot ga imamo Jugoslovani in je naravno, da to le opogumlja vodstva Italije za nadaljnje mučenje manjšin, predvsem Slovencev, zato bi skoraj ne bilo napačno, če bi se s primerno knjigo prikazal ves postopek in česa so se vsega fašistične oblasti posluževale, da so privedle do tako neverjetnega procesa. Predvsem se mi zdi, da bi kaj takega koristilo danes, ko tuji imperialisti delajo spet umazano kupčijo z našo kožo in ko se pojavlja spet nevarnost, da bo toliko slovenskega življa, ki pod STO uživa še relativno svobodo, prišlo pod iste kremplje, v katerih smo v preteklosti prestali že toliko neverjetnih muk in gorja...
Zelo se mi zdi važno, da bi se moralo pojasniti v zadevi samomora Karla Paulina (appuntato delle guar-die di fi nama), ki ga je napravil oktobra leta 1932 v Hurjti nu pri Vidmu, to je kakih 7 ali 8 mesecev po naši obsodbi, in izjav, ki jih je pred izdihom izrekel nekemu dušnemu pastirju in ki jih je iste dni na
kratko objavil «11 Gazzetti-no di Venezias, ki so ga varnostni organi takoj zaplenili in so tako prikrili vso zadevo še	preden je
zanjo širša javnost izvedela. Po tej izjavi je samomorilec Paulin povedal, da je on bil ubijalec Cezarja Rasteta.
Mislim da, če hoče prizivno sodišče izvesti pravilno revizijo procesa in oprati ta sramotni madež, ki ga je fašistično sodišče prizadejalo italijanski justici, bi pač moralo poiskati potrebno gradivo, ki bi ga lahko našlo samo pri kom od nas; če pa	tega ne	bo storilo,
bo revizijska razprava gotovo izpadla malo bolje kot pred 21 leti krivični proces...
Omeniti moram tudi, da dobro	poznam	italijansko
zgodovino, metode itd., kako so	namreč	znali opi-
sovati svoje mučenike in mogoče včasih celo narediti iz muhe konja, samo da so se uveljavljali in se še uveljavljajo pred svetom, s čimer si iščejo krivične nagrade; torej zakaj bi tudi mi ne povedali nekaj o njih. Zakaj naj bi bili mi »barbari«, in zakaj bi krivice in sramotna dejanja, ki so jih onj nam povzročali, zamolčali in da bomo mi, umazani od njihovih grehov, trpeli krivico in škodo, dočim bi oni uživali ugled in spoštovanje?
S spoštovanjem pozdravljam in kličem, v teh usodnih dneh; Smrt fašizmu in zatiralcem!
1. J. — BRANIK
Po dolgi diskusiji je predsednik pokrajinskega sveta Culot obljubil delegaciji, da bo sklical izredno sejo pokrajinskega sveta, ki naj bi obravnavala zahteve tržiških delavcev in izdala posebno priporočilo vladi, da se čim-prej odstrani kritično stanje v CRDA.
Vaški praznik
v Vrtojbi
V Vrtojbi pri Gorici so prvič praznovali vaški praznik. Popoldne je bila komemoracija pri spomeniku padlim borcem v NOB, kjer je govoril Ivan Bidovec, brat Ferda, ki so ga Italijani ustrelili v Bazovici. Na praznik so prebivalci Vrtojbe obdarili tudi jugoslovansko vojsko, ki je prišla na Primorsko.
V Vrtojbi so si izbrali za vaški praznik obletnico zverinskega zločina italijanskih fašistov, ki so leta 1942 umorili protifašističnega borca E-mila Bizjaka-Jureta in ga nato mrtvega razkazovali po domači vasi in okolici.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Rašte! 26 - tel. 33-49.
K I
16:
N O
»Telički«,
A.
CORSO.
Sordi.
VERDI. 17: «Sen mojih 20 let«, barvni film, B. Crosby in J. Wyman.
CENTRALE. 17: «Plameni na laguni«, L. Padovani in L. Cortese.
VITTORIA. 17: »Nezvesti«. G.
Lollobrigida.
MODERNO. 17: «Postopač pragozda«, L, Young in R. Mit-chun.
Mavričevi. Pri skupinah so pomagali po štirje ali pet moških. Vse to češparjenje «tam v štajerski deželi« je poteklo disciplinirano neoporečno, pa tudi zabavno. Zvečer so prihajali štajerski	puotoje. radovedne
ženske, vendar se niso domačini nikdar lotili tega dela. Brike so hodile bose, pa so jim Štajerci vzdeli naslov: »K. u. k. kompanija — bosi bataljon — pošta Hum na Sotli«. Ko se je lupljenje končalo, so pospravili vso češparsko šaro, vse posušene češplje in se z vsem tem blagom vrnili domov v Brda. Nekatere ženske so jo udarile peš iz Logatca čez Hrušico na Col in čez na Vipavsko, V hruševskih goščah so vstajali strahovi, a briške »desetnice« so jim ušle. Vse te žavdarce 50 potem doma pri gospodarjih-podjetnikih še penčale češpe, nikdar jih niso na Štajerskem. Zaključili so veselo, naj je bil izkupiček dober ali nepovoljen ali celo slab.
Obrt lupljenja češp izvira r.ajbrž iz Amerike, kjer je že davno razvita industrija kalifornijskih sliv. Goriških veletrgovcev se je polastil pohlep po višjem profitu. Tvrdke Bombic, Morpurgo v Gorici, Rusjan . «Bi,gec» v Krminu so sklepali z Brici posebne pogodbe za dobavo svežega sadeža, za lupljenje in za penčanje ter so določili približne dnevne cene. Ti češpljarji so prejemali od tvrdk akontarije, ki so jih goriški Lahi obrnili v svoj prid in so jih odtegovali pri skupnem obračunu. Mnogo Bricev je prišlo pod njihovo odvisnost, vendar se niso vdali in so gnali naprej ta nov briški meštir. Trgovci so penčane češpe vzorno zložili v elegantne škatle, jim pridejali lovor in druge dišave, počakali so, da so dobile sladkor, nakar so jih odpremili na sever, v Nemčijo. Rusijo, v skandinavske države. Kot delikatesa so imele visoko ceno. Kupčija se je obnesla. Toda nastopile so tudi krize, obrt je padala, prevelik riziko je spravil briške češpljarje v denarne težave, lezli so v dolgove in marsikateri še danes čuti posledice.
Ni pa podlegla trmasta strast, ki jih je zajela. Brici lupijo češplje od okrog 1890 dalje skozi vsa leta do prve svetovne vojne. Med to vojno so prekinili, a že leta 1921: pod Italijo jim je spet strepetaia nemirna žilica in so obnovili to samobriško obrt po vseh Brdih ter niso odnehali niti med zadnjo vojno. Kakor je borba zajela vse vasi, vendar so se starejši stisnil; v varne kote in obrali češplje do kosti. Tako tja do priključitve do 1947. V letu 1948 v osvobojeni domovini so češpljarji še kolebali, toda 1949 so se že začeli do predlanskim, v letu 1952 torej lani se je češpljarska obrt ustavila začasno pod vplivom mednarodne krize.
Ko so se češpljarji že pomirili s svojo usodo, pa je letos pri dveh, treh družinah v Medani ponovno vzplamtela neukročena strast po lupljenju.
Prej so jih odiral; Judje, sedaj pa odkupujejo pridelek zadruge, izvozna podjetja »Slovenija sadje«. »Rastlina« in druga. Plačevale so za penčane češplje po 200 do 300 din za kilogram. In sedaj se trgi spet odpirajo, tudi proti severu.
V Subotici so zmagali Francozi
kot pariška reprezentanca
Igralci namiznega tenisa iz Zapadne Nemčije in Slovenije so se pomerili v medsebojnem dvoboju v Ljubljani. Gosti so zmagali z rezultatom 3:1. Tudi igralke Zahodne Nemčije so zmagale, in sicer z rezultatom 3:0.
Za Zahodno Nemčijo sta nastopili igralki Kapelmann in Donat, / 1 Slovenijo pa Po-gačerjeva in Bogatajeva. V prvi igri je Kapelmannova premagala Pogačarjevo v dveh setih, v drugi pa Donatova Bogatajevo prav tako v dveh setih. Tudi v igri dvojic sta bili Nemki boljši in sta zmagali v dveh seti,h. Nemki sta se odlikovali v napadu in obrambi ter odločili igre v svojo korist predvsem zaradi rutine.
V moškem dvoboju sta zastopala Zahodno Nemčijo Sei-fert in Marx, Slovenijo pa Ahačič in Kocjan. V prvi igri se je Kocjan dobro boril proti Seifertu. Zmagal je gost z rezultatom 3:2. Kocjan je igral v začetku zelo previdno in odločil prvi set v svojo korist, potem pa se je Seifert razigral in pokazal zelo dobro igro predvsem v napadu
V drugem srečanju je Ahačič v odlični igri premagal Mar-xa z rezultatom 3:1. To je bila tudi najlepša igra v dvoboju. Nad 200 gledalcev je navdušeno pozdravilo vsako lepo potezo igralcev. V paru sta bila Seifert in Marx bolj vigrana in sta zasluženo premagala par Ahačič-Kocjan z rezultatom 3:1. V tej igri je Kocjan igral zelo slabo. V zadnji igri se Ahačič ni mogel resno upirati Seifertu in je izgubil z rezultatom 3:0.
Pri gostih se je posebno odlikoval Seifert, ki je bil od. ličen v napadu. Marx pa v obrambi. Od domačih igralcev je bil zadovoljiv le Ahačič, pa še ta le delno. Kocjan je igral slabše kot običajno.
Rezult.; ženske: Kapelmann-Pogačar 2:0 (21:10, 21:11), Do-nat-Bogataj 2:0 (21:17, 21:17), Kapelmann-Donat : Pogačar-Bogataj 2:0 (21:12, 21:14). Končni rezultat 3:0.
Moški:	Seifert	- Kocjan 3:2
(17:21, 21:12, 13:21, 21:15, 21: 10), Marx - Ahačič 1:3 (17:21. 21:17, 16:21), Seifert, Marx -Ahačič, Kocjan 3:1 (16:21. 21:6, 21:17,	21:12).,	Seifert	- Ahačič
3:0 (21:10, 21:9, 21:16). Končni rezultat 3:1.
V medmestnem namiznoteniškem srečanju Subotica - Pariz je Harangozo premagal Root-hofta z rezultatom 3:1, Francoz Amouretti pa Bajiča z rezultatom 3:0. V jugoslovanskem finalu sta Harangozo in Gabrič premagala Kovača in Bajiča z rezultatom 3:0. V dubleu sta Harangozo in Markovič premagala Roothofta in Amourettija z rezultatom 3:1. Potem je Amouretti premagal Harangoza 2 rezultatom 3:2 in nazadnje še Roothoft Bajiča z rezultatom 2:1. Tako je pariška reprezentanca premagala subotiško z rezultatom 3:2.
ZMAGA BERLINSKIH POLICAJEV NAD RUSI
Strme in nič kaj prida niso števerjanske ceste.
NOGOMET IN KOŠARKA
Slaba igra moštva Pro Gorizia
Bolzano-Pro Gorizia 2:1
Pro Gorizia je zopet doživela na svojem igrišču poraz. Za silo skrpucana ekipa ni mogla biti kos bolje izvežba-nemu moštvu. V začetku letošnjega prvenstva, ko je bilo goriško moštvo prenovljeno, so se širili glasovi, da so mladi igralci najboljši, kar jih premoreta Goriška in Furlanija. Po dosedanjih rezultatih sodeč pa ne verjamemo, da so najboljši, ali pa moramo priti do zaključka, da goriški nogomet ne velja nič več. Po porazu pretekle nedelje v Tor-viscosi so se goriški «tehniki» izrazili povoljno o goriški ekipi, češ kljub porazu se je bila izkazala. Zato. smo upravičeno pričakovali nedeljsko tekmo. A ta nas je še bolj razočarala. Goriško moštvo je vzdržalo vse napade nekaj več kot prvi polčas. Pravzaprav gostje niso niti napadali, le branili so se in pričakovali, da bi se Goričani utrudili.
Goričani so res vztrajno napadali ves prvi polčas, v drugem pa so popolnoma odpovedali. Tedaj pa so se gostje ■zbudili m pričeli s stalnim obleganjem goriških vrat. Poraz pa bi bil brez dvoma ob-čutnejši, če bi ne dal goriški vratar Guida vse iz sebe. Leta je morda edini, ki je po pravici povedano igral Prednja vrsta je popolnoma razočarala. Igrala je skrajno nepovezano in ni znala izkoristiti vseh možnosti, ki so se ji tu pa tam nudile. O poteku tekme se ne izplača še več govoriti, saj je v zgornjih stavkih povedano dovolj.
Pro Gorizia ima sedaj le tri točke in je na štirinajstem mestu v lestvici. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu na zadnjem.
Goriziana - Udinese
V nedeljo začetek košarkarskega prvenstva
Slabo vreme in mokro igrišče nista dovolili, da bi prisostvovali lepi tekmi-in da bi lahko popolnoma ocenili obe meštvi. saj nista mogli pokazati vseh svojih zmožnosti. V geriškem moštvu so igrali vsi
igralci, ki so igrali tudi : teklo nedeljo proti o ^ nom, poleg teh pa še ZM, ^ tudi mladi igralec So j®-Zorzijem je igra pridobU* privlačnosti zaradi nj • krasnih soloakcij; poskr e je tudi za to, da je if?r* stala hitrejša. Mladi Sodi ^
je vidno brez rutine, a to odliko, da je hiter in čen. O ostalih naj ve la 5 kar smo že povedalb r“'^ nekaj izjem. Kocijančič s ^ pot ni posebno izkazal, v ^ katerih trenutkih pa le Giorgi odličen. Moštvo i* ^ šic je dokončno prepu ^ Sardagno in Bolzicca # riziani, tako da bosta ^ igrala že prihodnjo n * (oje* popolnem soglasju z o čimi 'pravili.	„ri«
Videmci pa so si let°s ^ dobili vstop v B-liS°- e.]ie, do igrali tako, kot so v ^ deljo proti Goričanom, P ^ mo brez dvoma
videli pi>“ leto v A-ligi- Elup°
■r - 3dl V verjetno vsi izpod 20 j, zen trenerja in obenem ^ ca. Odličen se je Pokazanapa' gin Boeri. Igrajo hltr0\ -dajo z vseh strani, veno jim pozna pomanjkanje	^
kse. Zgrešili so precej P ^ janj, pa tudi bolj sP.retnlračU' ričani so jim prekriža 1 rll, ne v marsikaterem Prl	j(je,
V začetku tekme se Je lo. da bodo gostje zin vodili so celo z osnlinljt0jicil kami razlike, a že ob ^ polčasa so jih domačin1	s«
vili. V drugem polčasu
nje leto v A-ngi-	lci,
stavljajo samo mladi
je razdalja še povečala
Goričanov.. GorIcaosUvi: PHort'e (4), saf‘
rist
nastopili v sledeči P^nrSjč Collini (5), Giorgi (2)
(2). Bolzicco, Punteri (-•■ ^r, dagna (6), Kocijančič (U,
zi (15), Rosa (2), Sodm1^ j# Predprvenstvene Prlpr,e T» tekme so se tako 'conca5e in* teden bodo Goričani ■ tenzivneje trenirali, e(jeU® bodo pripravljeni v n^ ^ sprejeti goste iz pavie. štvo je za Goričane n ^ ^ ka, saj je prišlo let°s g„fi< ligo. Upajmo, da b	j
čanU dobro začeli PrV «s Tudi letos bodo tekm igrišču Telovadne zveze ko drugo nedeljo ob traj.
lP'
Tekmovanja sekundantov
s šahovskega turnirja v ZuencjjH
^	;(jf
Sekundanti na turnirju kan-1 izlete svojih sekundah101" ~
dan breJ.«j
didatov v Švici so tekmovali med seboj po svoje. Ko je Pe-trosjan v izgubljeni poziciji z nepričakovano kombinacijo rešil proti Smislovu remi, so mu ploskali in čestitali. Toda te kombinacije ni našel Petrosjan, marveč njegov sekundant velemojster Lilienthal. Prav tako je velemojster Bondarevski o-skrbel Gellerja z domislico, kako bi navzlic dvema kmetoma manj s pat komhinacijo rešil remi prot; Reshewskemu. Toda zaradi tega niso sekundanti nikdar dosegli priznanja, kandidati so o tem molčali, često pa jim očitali, če se jim je kakšna
r	i	n	l\	J '-»v.«iuu, v.'-	ju	uu“u‘“
VoiWaertS-torpedo 4:2 (0:1) Part'ja pokazila. Sekundantova
*	1	dolžnost je res nehvaležna!
V zadnjem času se zdi, so se
sekundanti dolgočasili ob napa-
BERLIN, 29, — Moskovsko moštvo Torpedo je danes doživelo poraz v tekmi z mo-	.
štvom vzhodnonemške polici-1 kah svojih «predstojn,kov«, ce-
je Vonvaerts, ki je zmagalo s 4:2 (0:1). Tekmi je prisostvo-
valo 50 tisoč gledalcev, ki jih dež ni mogel odgnati, zlasti ko so videli, da se igra pretvarja v nepričakovano zmago domačih. To je bila prva izmed štirih tekem, ki jih bo sovjetsko moštvo odigralo v Nemčiji.
Nov madžarski rekord v plavanju na 100 m hrbtno
Osemnajstletni Laszlo 'Via-gyar je postavil nov madžarski rekord v plavanju na 100 m hrbtno. Njegov čas 1:6.5 je letošnji drugi najboljši rezultat na svetu. Prejšnji madžarski rekord je imel Gyoengyoe-si z 1:6,9 in ga je postavil 1. 1951 v Moskvi.
LUND (Švedska), 29. - Sved Jan Andsberg je danes zvečer postavil nov svetovni rekord v plavanju na 400 m mešano: 5:31.0. Na 100 m «metuljček» je plaval 1:14,4, hrbtno 1:26,6, prsno 1:34,0, prosto 1.16,0. Prejšnji rekord je bil 5:32,1.
Pred dnevi so atleti zagrebškega Dinama imeli interno tekmovanje. Najboljši rezultat je dosegel Željko Mandič, ki je vrgel disk 46,73 m in dosegel nov hrvatski rekord.
dalje pogosteje so odhajali v razna švicarska mesta in dvoboji so minevali brez njih. Sekundant Tajmanova velemojster Flohr je na prvi simultanki v Ženevi dobil vseh dvajset partij, na drugi pa je izmed 22. partij dobil 20 in dve remiziral. Sekundant Pelrosjana velemojster Lilienthal je v Bade-nu v 40. partijah dosegel 37 zmag, en remi in dva poraza.
V Zuerichu pa je izmed 30. partij dosegel 26 zmag, tri remije in en poraz. Naj.dabše se je odrezal Keresov sekundant Toluš, ki je izmed 30. partij 19 dobil, štiri remiziral in sedem izgubil. Jugoslovanski velemojster dr. Trifunovič je po uspeli simultanki v Ba.slu igral tudi
V VVinterturu, kjer je izmed 29. partij 21 dobil in 8 remiziral.
Kandidati so postrani gledali
so ostajali po ves -	u„-
močnika. Razumeti Pa j ^tni tudi sekundante, ki so ' . $t šahisti, da jim je hu veliJteS* meseca le nema Prica tekmovanja.
Trifunovič o S®^0"1
i„ GUgoriW
Jugoslovanski vele111®-1 bj| n* Peter Trifunovič, ki ) gvetoy' turnirju kandidatov z no prvenstvo GliS°r'de jZ S'r'c* dant, je po povratku izjavil, da je Smisi°vtudi, č* no zmagal. Dejal J	v Jvt
ima precej šans. da	jj jvf_
boju z Botvinikoni	(k;
tovno prvenstvo. P° Trifunoviča si )c p ,rU.go ^ igri najbolj zaslužil sto Bronstein.	,	d
rali21« )*
jih zmožnosti.
? ses*;«
raz v igri i , j.oii&V napravil napako J J ^ dobljeno Pa?l.J ^
skoraj
svoji -Laijtf-
kor bi po -	,.
plasma v sredini
Letošnji ju*fčflt pionat se bo zac	d0	u ;
v Zagrebu. Pravit*	£
be imajo funovič,
1
naslednji i® -
Fuderer, ^ vj0.
r i i .»t,
dr. v. M*
ič, Udovčič. pirJsnoseV‘«' jrl,c, Kostič. Rabar, J "vič. JV
rič, Prelnfalk.	0vič'	s,cvi«
Karaklajič.	Dlul
o'eljkovič, in Bulat.
NikolaC>
KINO NA
D A K EN	predva ja
„Aageli v propalem svet11
dand
Igralci: SOFIA ALVADER in
   	KTANISLAV	RENKO	-	UREDNIŠTVO:	ULICA	MONTECCHI	#.	6 III. nad. - Telefon Kevlltca H J-«1
Odgovorni ute j pRAVA. *jLlCA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 13.80 I«
T3-M - Cene Oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100 osmrtnice: »0 lir - Za FLI n-38 - CMle og asov.	_	Tlsklrsk)	„vod	ZTT	-	Podružn.	Gorica Ul. 8. Pell.co 1-11. Teb 33-83
6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 44-638.	—	Poštni
Iti od 15-18	— Tel.
FLRJ za vsak mm širine I Rokopisi se ne vračajo.
,eta° ‘f! ti^
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Ped ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l0, '”nIeinske*a fid*
.	.	.	 «.>ri	______________ «.■______________ Mal**	ITW	«•	■<IH«	_	_*	______I «.#<Amš*23	_	</()*''	>
IISK*
Poštni tekoči račun za STO ZVU Zaiožmgtvo tržaškega tiska Trst U.5374 — Za Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega