PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MSfrSiir" Cena 600 lir - Leto XLI. št. 230 (12.262)	Trst, torek, 15. oktobra m
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1
I
fu
1
§
C.
L.	K
-	NK
Z

Minister Spadolini odklonil prisotnost na seji kabinetnega . T >
o
?o	o
o
zaradi sobotne izpustitve voditelja. _ J
Abas zapustil Jugoslavijo
V Nabrežini spet odložena občinska seja
NABREŽINA — V Nabrežini so sinoči, pet mesecev po majskih upravnih volitvah, spet odložili izvolitev župana in nove občinske uprave. Odložitev je v imenu socialistične svetovalske skupine predlagal Igor Tuta, ki je ta predlog utemeljil s tem, da si socialisti želijo trdne večinske uprave, ki bi si prizadevala za sožitje in za uravnovešen razvoj krajevnega teritorija in občinske skupnosti. S tem v zvezi je Tuta izrazil pripravljenost svoje stranke, da vzame v poštev možnost izvobtve večinske uprave z župansko štafeto brez prejudicial-nih vetov, ki bi zagotovljala e-nako dostojanstvo tu živečih skupnosti. Za odložitev so se po krajši prekinitvi seje izrekle vse svetovalske skupine z izjemo fašista.
Predstavnik Slovenske skupnosti Brezigar je podčrtal, da predstavlja predlog PSI novost in je torej vreden pozornosti. Istega mnenja je bil tudi komunist Širca, ki je socialistično stališče tolmačil kot nadaljnji korak pri soočanju za obnovitev domače napredne uprave.
Devinsko - nabrežinski občinski svet se bo spet sestal prihodnji ponedeljek, (st)
RIM — Sklepni razplet dogodkov v zvezi z ugrabitvijo potniške ladje Achille Lauro, preusmeritvijo egiptovskega letala s teroristi ter izpu stitvijo voditelja PLO Abu Abasa je pripeljalo petstrankarsko koalicijo na rob vladne krize. Včerajšnjega se stanka kabinetnega sveta, ki ga je Craxi sklical na pritisk nezadovoljnih zaveznikov, se ni udeležil voditelj republikancev in obrambni minister Spadolini, zaradi česar so ga na zahtevo liberalcev prekinili
Najresnejši vzrok spora je ravno sobotna izpustitev tesnega Arafatovega sodelavca, ki je odločilno prispeval k predaji 4 teroristov v Port Saidu in osvoboditvi več kot 400 potnikov italijanske ladje in je bil nato v egiptovskem letalu, ki so ga ameriški lovci preusmerili na Sicilijo. S to odločitvijo Craxija in Andreottija se ne strinjajo (oziroma ji ostro nasprotujejo) republikanci, socialdemokrati in liberalci.
Sedaj je torej na tajnikih petih strank večine, da ugladijo spor, ki bi drugače prav med parlamentarno razpravo znal povzročiti padec Craxi-jeve vlade, če bi namreč republikanci (in zdi se, da tudi liberalci) predložili posebno resolucijo, bi se mo-
glo zgoditi, da se pri glasovanju o-blikuje večina, ki je drugačna od vladne. Tajništvo KPI je namreč izdalo včeraj sporočilo, v katerem poudarja, da ustvarja stališče republikancev nevzdržno situacijo za vlado, kar narekuje razčiščenje v parlamentu, kjer bodo komunisti izrazili svojo oceno o ravnanju vlade »v dramatičnih okoliščinah« glede zaščite »avtonomije odločanja Italije« v okviru pravilnega pojmovanja odgovornosti v NATO in v odnosih z ZDA in »proti nesprejemljivim zahtevam in pritiskom«, kar daje slutiti vsaj načelno odobravanje Craxijevega in Andreot-tdjevega zadržanja.
Na včerajšnji seji kabinetnega sveta je Craxi podrobno obnovil potek dogodkov in pri tem zagovarjal sprotne odločitve »vladnega štaba«. Ob tem je navedel nekaj doslej neznanih podatkov: egiptovsko letalo je bilo na »uradni misiji« in je bilo torej deležno diplomatske imunitete in statusa ekstrateritorialnosti tako v zraku kot na zemlji. Voditelj PLO Abu Abas, ki je le spremljal teroriste, je imel iraški diplomatski potni list in sploh ni stopil z egiptovskega letala do sobotnega vkrcanja na jugoslovansko letalo.
BEOGRAD, NEW YORK, RIM — Voditelj PLF Abul Abas je včeraj zapustil Beograd, vendar zaenkrat ni znano, kam je bil namenjen. V zvezi z zahtevami ZDA, da bi jim izročili palestinskega predstavnika je predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Vidoje Žarkovic dejal: »Jugoslavija je suverena država in takšna ter podobna vprašanja rešuje v skladu z lastnim pravnim sistemom in lastnimi ocenami vseh us-streznih dejstev.«
ZDA skušajo medtem nekoliko ohladiti polemike in preprečiti nevarno poslabšanje odnosov z Italijo in Egiptom. V uradni izjavi Bele hiše je rečeno, da so v ZDA presedeni in razočarani nad italijansko odločitvijo o izpustitvi Abasa, vendar to ne sme skahti odnosov z zvesto prijateljsko državo. Predsednik Reagan je tudi poslal pomirjujoče pismo egiptovskemu predsedniku Mubaraku, ki pa je izjavil, da je tako besen, da pisma ni še prebral. Mubarak je tudi dejal,
da Egipčani še čakajo na prepričljivo razlago o preusmeritvi letala in na primemo opravičilo.
Iz Italije prihaja vest, da so štiri ugrabitelje ladje sinoči premestili iz Siracuse v drug zapor, verjetno v se-verni Italiji. O zadevi sta odprti dve sodni preiskavi, v Genovi in Siracu-si, zaradi katerih obstaja nevarnost spora o pristojnosti, ki bi ga moralo reševati kasacijsko sodišče. V Genovi so sodniki prišli do zaključka, da je pri ugrabitvi sodelovalo vsaj šest teroristov. Enega so naključno aretirali pet dni preden je ladja odplula iz Genove zaradi posesti ponarejenih osebnih dokumentov, drugi pa naj bi se skupaj z drugimi potniki izkrcal v Aleksandriji v Egiptu. Sodniki so tudi prepričani, da je bila preusmeritev ladje in ne atentat v Izraelu začetni cilj teroristov. V Siracusi so sodniki odredili analizo morebitnih sledi krvi na oblačilih teroristov, ki vztrajno trdijo, da niso ubili ameriškega potnika.
Ob visokem življenjskem jubileju akademika Josipa Vidmarja
Predsedstvi SR in RK SZDL Slovenije priredili srečanje v Cankarjevem domu
Brzojavka SKGZ Vidmarju ob njegovi devetdesetletnici
Včeraj je praznoval 90-letnico akademik, kritik in esejist Josip Vidmar. Jubilantu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza poslala naslednji telegram:
Cenjeni in dragi Josip Vidmar. V vašem dolgem in intenzivnem življenju ste z močjo uma in srca veliko sto-r'i' za duhovno kvaliteto slovenskega človeka in za njegovo zgodovinsko - politično uresničitev. Pri tem ste se nenehno zavzemali za enotnost, nedeljivost prostora, ki gn je Prešeren strnil v ideogram »slovenščina«. Tako je razumljivo, da se v obilici čestitk in voščil ob vašem Jubileju pojavi tudi naša — iz krajev, kjer živimo Slo-venci pod Italijo. Zaradi vaše neobičajne zavzetosti do nas je naš čut ob tem vašem življenjskem prazniku po-sebno topel in take so tudi naše želje.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA TRST, GORICA, VIDEM
LJUBLJANA — Sinoči sta predsedstvo SRS in predsedstvo RK SZDL ob visokem življenjskem jubileju akademika Josipa Vidmarja priredili v okrogli dvorani Cankarjevega doma srečanje z jubilantom in predstavitev njegovih novih knjig. Slavljenec je, navzlic svojim devetdesetim letom, živahno odgovarjal na vprašanja o svojem pisateljskem in kritiškem delu. O liku Josipa Vidmarja je spregovoril in mu čestital Franc Šetinc, pogovor z jubilantom pa je vodil dr. Matjaž Kmecl. Po slovesnosti v Cankarjevem domu sta Josipa Vidmarja — člana sveta federacije in akademika — sprejela predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit in predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc v vili Podrožnik.
V svojem nagovoru je Franc Šetinc o slavljencu rekel tudi naslednje: »Ko ga je Kardelj pred desetimi leti primerjal s Franom Levstikom, se je Vidmar te primerjave in odgovornosti, ki je iz nje izvirala prestrašil. Pri obeh — Levstiku in Vidmarju — lahko govorimo o srečni okoliščini, ker se je v obeh literarna veličina spojila z usodno zavezanostjo politiki. Tudi Josip Vidmar se ni zadovoljil samo z golo obrambo slovenstva, marveč je iskal tudi zagotovila za njegov obstoj. In če je bil Levstik
velik mislec in kritik naše nekdanje dobe, potem je Vidmar največji kritik našega časa, zlasti še, če upoštevamo, da je bil, kot je rekel njegov mlajši sodobnik, predsednik najstrašnejše polemike slovenske zgodovine, ko je ves narod polemiziral z vsem sovražnim svetom za svoj obstoj . . .
Tudi Vidmarja so, tako kot Levstika, zmerjali razni mračnjaki in reakcionarji. Bodisi zaradi tega, ker se je zavzemal za osvoboditev in združitev slovenskega naroda v družbi enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, bodisi zaradi tega, ker se je zavzemal za prave vrednote literature, ne pa za najrazličnejše kulturniške špekulacije, bodisi zato, ker se je zavzemal za slovenstvo, to pa se raznim unitaristom, ki se niso iz zgodovine ničesar naučili, zdi skoraj bogokletno. Ko se je ob Krleži odločno uprl ždanovski miselnosti v kulturi, ga je največji kitajski časnik sramotil, češ da je Titov agent in imperialistični lakaj. Ob brutalnem informbirojevskem napadu na Jugoslavijo je Vidmar na vse sramotitve odgovarjal tako, da je vstopil v vrste komunistov. Hkrati pa je dokazal, da mu zaradi partijnosti ni treba žrtvovati umetniške svobode. Ostal je zvest sebi.« (dd)
Delegacija SKGZ včeraj v Ohridu
OHRID — Včeraj se je pričel obisk delegacije Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Makedoniji. Zvezo je povabila Socialistična zveza delovnega ljudstva Makedonije. Delegacija, ki jo vodi predsednik SKGZ Boris
šan Udovič, Suadam Kapič, Marko Kravos, Igor Komel in Viljem Černo, je prispela najprej na Ohrid, kjer se je srečala s krajevnimi predstavniki SZDL in drugimi predstavniki tamkajšnjih političnih in drugih organizacij. Govor je bil o bistvenih problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Delegacija SKGZ pa se je lahko soočala tudi s kulturno političnimi in drugimi značilnostmi Ohrida in okolice.
Danes bo delegacija SKGZ od-
potovala iz Ohrida v Skopje, kjer je predvidena vrsta srečanj z družbenopohtičnimi in kulturnimi organizacijami. Osrednje sre-. Čanje pa bo sprejem pri predsedniku republiškega komiteja SZDL Makedonije Burhamu Ade-miju. (am)
Skupščina šolnikov v Trstu
na 4. strani
Ugrabitelji Doziera: v ječo za 26 let
VERONA — Rdeči brigadisti Barbara Balzerani, Francesco Lo Bianco, Luigi Novelli, Remo Pan-celli in Vittorio Antonini so bili včeraj obsojeni vsak im 26 let zapora, ker so 17. decembra 1981 ugrabili ameriškega generala Jamesa Leeja Doziera in njegovo ženo Judith Stimpson. Javni tožilec Papalia je predlagal za vsakega 28 let in pol ječe. Branilec Baccioli je zahteval od sodnikov, da pozovejo Doziera in ženo na razpravo kot priči, sodišče pa je po polurnem posvetu zahtevo zavrnilo.
Brigadisti so generala in njegovo zakonsko družico imeli v rokah 42 dni, dokler niso v skrivališče RB v Padovi vdrli agenti NOCS in ju osvobodili.
Danes na naših športnih straneh
Premočan nasprotnik
,	V središču pozor
■	.^11’	nosti tega športnega
"J" vikenda je bil prvi domači nastop Ja '	dranove ekipe v
drugoligaškem ko šarkarskem prvenstvu. V športni palači se je zbralo kar 2.500 Jadranovih na vijačev, ki so .poletavno bodrih svoje fante. To pa tudi odličen nastop Marka Bana nista bila dovolj, da bi našim košarkarjem uspel podvig proti objektivno premočnemu nasprotniku, kot je Cagiva iz Vareseja. Gostje niso igrali najbolje, videti pa je bilo, da je to moštvo upravičeno kandidat za napredovanje v višjo ligo.
Na veliki mednarodni »jesenski regati« v nedeljo v Barkovljah so nasto-
pili tudi naši predstavniki. V konkurenci skoraj 600 jadralcev je čupin jadralec Pertot osvojil odlično 22. mesto.
Po lepem uspehu Krasovih prvo-ligašic v soboto proti Vigorju, so v nedeljo stopih za zeleno mizo tudi naši »tretjeligaši«. Krasovi fantje so doma tesno izgubih, medtem ko sta bili ženski vrsti Doma in Krasa Glob-tradeja uspešni.
V drugi nogometni amaterski ligi je Zarja osvojila nov par točk, Vesna pa je doma igrala neodločeno. V tretji amaterski ligi se je slovenski derbi na Padričah končal z visoko zmago Gaje nad Bregom (3:0). V gori-ški skupini velja omeniti uspeh So-vodenjcev, ki so se z domačo zmago povzpeli celo na prvo mesto prvenstvene lestvice.
Za rešitev diplomatov SZ
Arafat v stiku z ugrabitelji?
BEJRUT — Pa predvčerajšnji grožnji, da bo pognala v zrak sovjetsko veleposlaništvo in usmrtila vse tri ugrabljene funkcionarje ambasade (dva diplomata in zdravnika), če SZ v 48 urah ne bo izpraznila poslopja, je včeraj samozvana »islamska osvobodilna organizacija« ultimat ponovila in sovjetskemu poslaništvu dala na razpolago samo pol ure časa. Po izteku ultimata se nihče več ni o-glasil. Ugrabitev je bila izpeljana, kot znano, 30. septembra, 2. oktobra pa so teroristi ustrelili diplomata Arkadija Katkova.
Palestinski tednik »Al-Yom Asa-beh«, ki izhaja v Parizu, je sporočil, da si Arafat neprestana prizadeva za izpustitev ugrabljenih in da je ugrabitev pripisal izrecno šejku Maherju Hamoudu iz »islamske skupine« v Sidonu. Ta je obtožbo zavrnil. Tednik je tudi navedel, da so ugrabitelji Arafatu zagotovili, da »življenja treh sovjetskih funkcionarjev niso v nevarnosti«. Arafata naj bi za posredovanje pri ugrabiteljih uradno zaprosila Sovjetska zveza.
Moskovsko vladno glasilo »Izvestja« je odgovornost za zajetje treh članov ambasade v zahodnem Bejrutu zvrnilo na ZDA in Izrael, ki da jim sovjetska podpora arabskim ljudstvom pomeni tm v peti. Pri tem je značilno, da so med zalivskimi državami za Kuvajtom sklenili obnoviti diplomatske stike s SZ še Bahrein, Katar, Saudska Arabija in Združeni arabski emirati.
Nobel za medicino
STOCKHOLM — Nobelovo nagrado za medicino (225.000 dolarjev) prejmeta letos Američana Michael Brown in Joseph Goldstein z inštituta za molekularno genetiko na teksaški u-niverzi. V utemeljitvi je rečeno, da sta s pomembnimi odkritji na področju nadzorstva nad metabolizmom holesterola zrevolucionirala metode zdravljenja bolezni, ki nastajajo zaradi nenavadno visoke stopnje holesterola v krvi, obenem pa zgladila pot novim raziskavam o boleznih, kakršne povzroča arterioskleroza. Brown in Goldstein sta 58. in 59. ameriški prejemnik tega priznanja.
Po sporu o besedilu skupne izjave
Angleški zunanji minister zavrnil predstavnika PLO
LONDON — Angleški zunanji minister Geoffrey Howe je včeraj nepričakovano zavrnil obisk dveh predstavnikov PLO, članov mešane pale-stinsko-jordanske komisije. Sprejel je samo jordanska predstavnika, s katerima je imel kratek razgovor.
Minister Howe je svojo odločitev v zadnjem trenutku obrazložil z dejstvom, da sta člana izvršnega odbora PLO — anglikanski škof v Jeruzalemu Elias Khouri in bivši župan naselja Alhoul v Cisjordaniji Mohamed Milhem — zavrnila podpis izjave, s katero naj bi priznala Izraelu pravico do obstoja.
Predstavnik PLO v Londonu je o dogodku dal drugačno verzijo. Palestinska voditelja nista podpisala skupne izjave, ker da je angleška stran enostransko spremenila njeno vsebi-
no. Besedilo izjave je vsebovalo stavke. ki jih Margareth Thatcher ni izrekla, ko je septembra med obiskom v Jordaniji povabila delegacijo v London.
Obisk palestinskih predstavnikov v Londonu je bil v prejšnjih dneh predmet vročih polemik. Izraelski veleposlanik Jehuda Avner je gosta označil kot terorista, po pisanju dnevnika Guardian pa naj bi tudi Reagan o-sebno zahteval od Thatcherjeve preklic srečanja. Židovski parlamentarci sc v Londonu priredili protestno manifestacijo proti obisku.
Iz Luksemburga je včeraj prišla vest, da so na željo palestinsko-jor-danske delegacije začasno odložih srečanje, ki bi ga ta bila morala imeti jutri s predstavniki EGS.
Natta v LR Kitajski
Tajnik KPI Natta, ki je trenutno na obisku v LR Kitajski, se je sestal s tajnikom kitajske partije Hu Yaobangom, s katerim je imel triurni pogovor. Natta in Hu Yaobang sta govorila o trenutnem položaju v mednarodnem delavskem gibanju ter o prizadevanjih za mir in razorožitev. Natta je med drugim poudaril načelo neodvisnosti in suverenosti posameznih komunističnih partij ter njihovo avtonomijo od kakršnegakoli ideološkega »centra«.
Kljub pozivu Solidarnosti k bojkotu volitev v Sejm
Po začasnih podatkih na Poljskem volilo 78 odstotkov upravičencev
VARŠAVA — Po dokončnih podatkih, ki se nanašajo na 29 vojvodstev od skupnih 49, se je nedeljskih parlamentarnih volitev udeležilo 78 od sto volilnih upravičencev, to je več kot 20 milijonov na 26. Odziv je bil torej boljši kot ob lanskih upravnih volitvah, ko je oddalo glas 19,4 milijona oseb ah 75 od sto. Končni rezultati predvčerajšnjih volitev v sejm bodo znani šele drevi.
»Bojkot je bil bojkotiran«, je izjavil glasnik poljske vlade Jerzy Urban že ob sedmih zvečer v nedeljo, ko je odstotek tistih, ki so volili, dosegel lanskega. »Množični odziv dokazuje splošno podporo prebivalstva državnim pohtičnim smernicam in uresničevanju sklepov z devetega kongresa vodilne stranke PZDP tel' njenega programa o socialistični preobnovi«, je nadaljeval Urban s pripombo, da je med državljani prevladal razum, ko niso nasedli pozivom Lecha Walese in sploh podtalne opozicije k bojkotu volitev. »Velika udeležba na volitvah tudi ni rezultat kakšne podpore iz cerkvenih krogov«, je dejal vladni glasnik in navedel, da so nekateri škofje sicer volih, da pa velike večine duhovnikov ni bilo na
vohšča in so nekateri celo odvraćah vernike od opravljanja vohlne dolžjiosti. Urb,an je ob tem zatrdil, da je državna oblast še zmerom pripravljena vzpostaviti s Cerkvijo »pozitivne odnose«.
Na včerajšnji tiskovni konferenci za tuje dopisnike je Urban kritiziral omalovažujoče izjave Lecha Walese o odzivu prebivalstva na volitve. Predsednik razpuščenega sindikata Sohdarnost je nekaj ur prej rekel, da je v Gdansku volilo samo 45-47 od sto upravičencev, medtem ko uradni viri poročajo o 70-odstotni udeležbi. Res pa je, da je poziv k bojkotu našel ugodnejša tla na severnem industrializiranem ozemlju, torej prav v Gdansku, kjer je sindikat Sohdarnost tudi nastal, četudi ne v takšni meri kakor si je »opozicija« želela, še nekaj številk o udeležbi na volitvah v drugih mestih: Torun 75 od sto, Elblag 76, Poznan, Wroclaw in Nowy Sacz 78, Katowice 79, Bydgosz 83, Leszno 87 in Ciechanow kar 88 od sto. »Vojne podatkov« med oblastjo in podtalno opozicijo kljub nocojšnji uradni razglasitvi izidov menda ne bo tako kmalu konec, (dg)
V Belgiji zmagala dosedanja koalicija
BRUSELJ — Premier Wilfried Mar-tens bo še štiri leta in že šestič za krmilom vlade oz. na čedu desnosredinske koalicije, ki se je na nedeljskih volitvah za obnovo poslanske zbornice celo okrepila, čeravno za dva sedeža. Flamski krščanski socialci so v primeri z volitvami leta 1981 pri-dobih 6 poslanskih mest (49 proti 43), valonski krščanski socialci 2 me-sti (20 proti 18), flamski liberalci so jih izgubih 6 (16 proti 22), valonski pa so ostah pri 24 mestih. V dvojezičnem Bruslju so francosko govoreči (valonski) liberalci dosegli relativno večino.
Toda če je desnosredinska koalicija lahko zadovoljna, to velja ravno tako in morda še v večji meri za sociah-ste, ki so v zbornici pridobili 6 sedežev (67 proti 61), sicer izključno po zaslugi Flamcev. Uspeh sociahstov pomeni za Martensa alarmni zvonec, saj odraža dokajšnje nezadovoljstvo Belgijcev vpričo dosedanje gospodarske pohtike. Značilno je tudi, da so »ekologisti« pridobili kar 5 novih sedežev v poslanski zbornici.
Willy Brandt v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Willy Brandt, ki se je mudil v Jugoslaviji na povabilo CK ZKJ, je imel včeraj zaključne pogovore s predsednikom predsedstva CK ZKJ Vidojem Žarko-vičem. Brandt in žarkovič sta v mednarodnem tiskovnem središču priredila tudi tiskovno konferenco, na kateri sta obisk in pogovora zelo pozitivno ocenila. Predvsem sta poudarila željo, da bi v svetu obnovili proces detanta ter tako obvarovali človeštvo pred jedrsko katastrofo. Gost iz ZRN se je med svojim obiskom pogovarjal tudi z vrsto drugih najvidnejših predstavnikov jugoslovanskih organov in organizacij, (dd)	'
Močno povišane kazni v Jugoslaviji za vse vrste prometnih prekrškov
BEOGRAD — Od minule sobote znaša najnižja kazen za prometni prekršek 500 dinarjev, najvišja pa 2.500 dinarjev. To velja za kazni, ki jih lahko izreče miličnik na kraju prekrška, višina kazni v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa pa so se od sobote povečale za pet do sedemkrat. Torej »stane« od sobote parkiranje na nedovoljenem mestu 500 dinarjev, enak znesek bodo morali odšteti vsi, ki ne bodo med vožnjo privezani z varnostnim pasom — pa tudi pešci, ki bodo prečkali cesto zunaj zaznamovanega prehoda za pešce. Prekoračitev hitrosti bodo odslej miličniki kaznovali s kaznijo, ki bo dosegla tudi do 25.000 dinarjev, (dd)
Srečanje delegacij socialističnih zvez Slovenije in Srbije v Titovem Užicu
TITOVO UŽICE — V okviru manifestacije Vlaka bratstva in enotnosti sta se v Titovem Užicu včeraj sešli delegaciji Slovenije in Srbije, ki sta ju vodila predsednika republiških konferenc SZDL Franc Šetinc in dr. Bogdan Trifunovič.
V pogovoru so izmenjali poročila o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih. Pogovarjali so se tudi o pripravah na sprejem resolucije o politiki razvoja za prihodnje leto, novih srednjeročnih načrtih ter o usklajevanju v skupščini SFRJ ter o zveznih zakonih o razvoju manj razvitih, (dd)
Slovenski film nagrajen v Mannheimu na mednarodnem festivalu
MANNHEIM — Jugoslovanski film »Ovni in mamuti« režiserja Filipa Robarja - Dorina je dobil letošnjo veliko nagrado mesta Mannheim na mednarodnem festivalu debitantskega filma.
Film mladega slovenskega režiserja, ki je prejel dve nagradi na Puljskem festivalu, je dosegel doslej največji uspeh jugoslovanske kinematografije na tradicionalnem festivalu v Mannheimu, ki je eden od najuglednejših v Evropi, (dd)
TYROLIA 390 RD FORMULA 1
v tekmovalnem smučanju
PROIZVODNJA:
PRODAJA:
TITAN
kommk
Slovenijašport
do 31.12'85
Pester program torkovih Muzejskih večerov v Idriji
Danes odkritje spominske plošče Antonu Alojziju Wolfu
Odprli Drabosnjakov dom v idilični vasici Kostanje
V SEŽANI
Novi proizvodni prostori v Krasmetalu
SEŽANA — V soboto popoldan so v tovarni Krasmetal iz Sežane slovesno- odprli 4 tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih in skladiščnih prostorov, ki bodo podlaga za nadaljnji razvoj te temeljne organizacije, ki sicer sodi v okvir delovne organizacije SIP Šempeter.
V te prostore so že pred sobotno otvoritvijo, ki se je je udeležil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Boris Frlec, preselili oddelek mehanske obdelave in razreza, nekaj prostora pa so dali tudi skladiščenju polizdelkov in surovin, katere so do-zdaj puščali na tovarniškem dvorišču.
Naložba je stala 723 milijonov dinarjev, od tega so samo za strojno opremo plačali 423 milijonov dinarjev. Milan Slabnik, direktor temeljne organizacije Krasmetal, je ob otvoritvi dejal, da je Krasmetal izredno hitro prerasel iz majhne kovinske obrtne delavnice v solidno tovarno kmetijskih strojev. To pa je bilo mogoče predvsem zaradi dobre povezanosti slovenske industrije kmetijske mehanizacije.	B. Š.
IDRIJA — V okviru Muzejskih večerov, ki jih že drugo leto uspešno organizira Mestni muzej Idrija, pod pokroviteljstvom delovne organizacije Kolektor Idrija in v okviru prireditev ob praznovanju 500-letnice rudarskega mesta Idrija se bo danes, 15. oktobra v Idriji zvrstilo vrsto zanimivih prireditev.
Popoldne ob 16.30 bo odkritje spominske plošče idrijskemu rojaku škofu doktorju Antonu Alojziju Wolfu na njegovi rojstni hiši v Ul. 1. maja v Idriji. Doktor Anton Alojzij Wolf, rojen leta 1782, ki je živel do leta 1859, je bil znan kot precej aktiven na področju slovenskih publikacij: Novega prevoda Idrije, nemško slovenskega in slovensko nemškega slovarja, prav tako pa tudi slovenskega etimološkega slovarja. Ob odkritju spominske plošče v Idriji bo slavnostni govornik Marjan Tavčar predsednik Medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva severno primorskih občin iz Nove Gorice.
Po odkritju bo organiziran ogled re-
stavrirane cerkve Svete Trojice v I-driji. Strokovno razlago bo ob tej priložnosti pripravil profesor Otmar Černilogar, ob 18. uri bo v predavalnici nove osnovne šole v Idriji v okviru nedeljskih večerov predavanje doktorja Franceta Dolinarja o doktorju Antonu Alojziju Wolfu. Ob 20. uri pa bo v idrijski župni cerkvi orgelski koncert magistra Tomaža Nagodeta. Na sporedu orgelskega koncerta bodo dela Kabanilesa, Stanleya, Bacha, Francka in Liszta.
SILVO KOVAČ
• TRST — Deželna uprava bo v soboto v Vidmu priredila seminar na temo »Civilna zaščita med znanostjo in birokracijo.«
Seminarju, katerega se bo udeležil tudi minister za koordinacijo civilne zaščite Giuseppe Zamberletti, bo nudil znanstveno konzulenco Institut mednarodne sociologije iz Gorice, na njej pa so svojo prisotnost zagotovili številni strokovnjaki iz Italije in Združenih držav Amerike.
Ob 160. obletnici smrti Andreja Šuštarja Drabosnjaka, je SPD »Drabo-snjak« na Kostanjah v nedeljo slovesno odprlo »Drabosnjakov dom«, iz farovskega skednja preurejeno dvorano, klubski prostor in muzej z deli svojega rojaka.
Ob mešanem zboru »Edinost« iz Škofič, ki je slovesnost popestril in radostnimi besedami predsednika ko-stanjskega prosvetnega društva Janeza Lesjaka, je dr. Pavle Zablatnk spregovoril o življenju in delu tega koštanjskega domačina, ki se je rodil in umrl kot kmet, pa vendar je sodil med tedaj redke »bukovnike« — ljudi, ki so znali brati in pisati pa prevajati in prirejati, če je bilo potrebno.
Drabosnjak je vlačil svoje »bukve« na polje in med vsakdanjim delom zlagal svoje »rajme«, vešč nemškega in slovenskega jezika pa je prevajal in prirejal igre z religiozno vsebino, Drabosnjakov »Pasijon« pa »Božična« ali »Pastirska igra« in »Izgubljeni sin« so na Koroškem, zlasti pa še v idilični vasici Kostanje visoko nad Vrbskim jezerom ponarodele in postale dolgo vsakoletni običaj Kostanjča-nom in okolišanom. Svoje igre je An-
drej Šuštar Drabosnjak (6. maj 1768-22. december 1825), ki je znal tudi živali in ljudi zdraviti, pisal v bohoričici in jo požlahtnil z narečjem domačega kraja, kjer se srečujeta ziljska in rožanska govorica. Potem, ko so domači, kostanjski igralci recitirali odlomke iz Drabosnjakovih del, je župnik Stanko Trap novi dom blagoslovil.
Pet let prostovoljnega dela (več kot 1500 ur), prostovoljni prispevki, podpora občine Vrba, obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij, predvsem pa zagnano delo kostanjskih prosvetarjev z Janezom Lesjakom na čelu, so omogočili, da se je gospodarsko poslopje kostanjske župnije prelevilo v domač in prijeten kulturni dom, kjer bodo ponovno vsako leto zaigrali »Pasijon«, ki so ga prvikrat uprizorili leta 1826 — leto po Drabo-snjakovi smrti.
BARBARA GORIČAR
BERITE
»Novi Matajur«
Danes praznik občine Piran
PIRAN — Delovni ljudje in občani piranske občine slavijo danes občinski praznik v spomin na 15. oktober 1944, ko so ustanovili Mornariški odred Koper.
V	piranski občini imajo svoj domicil Istrski odred, letalci - prekomorci, slovenski partizanski pomorščaki in 30. divizija IX. korpusa NOVJ.
Občina Piran meri 44,73 kvadratnih kilometrov, meji na občini Izola in Koper, na jugu pa na SR Hrvaško. Po podatkih iz leta 1974 je imela občina 13.069 prebivalcev. Razen mesta Piran, ki je v mestnem jedru ohranilo še povsem srednjeveški značaj, so tu še Portorož, Lucija, Strunjan, Seča, Parecag, Sečovlje, Dragonja, Padma, Raven in Nova vas.
Nosilca gospodarskega in družbenega razvoja sta turizem in pomorski promet.
V	okviru praznika se je v soboto na slavnostni seji, ki so ji prisostvovali tudi nekdanji partizanski pomorščaki, predstavniki JLA in pobratenih občin, sestala občinska skupščina. V Portorožu so k spomeniku partizanskim pomorščakom položili venec ter podelili občinska priznanja za dosežke v turističnem gospodarstvu v okviru 100-letnice portoroškega turizma.
čestitajo vsem in občanom
OB 15. OKTOBRU PRAZNIKU OBČINE PIRAN
delovnim ljudem
SKUPŠČINA OBČINE
in
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
KOPER
proizvodnja, trgovina in turizem. Koper o. sol. o.
66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202
DO DROGA Portorož
DO INTERNA BANKA
Koper
DO JADRAN
IMPORT - EXPORT SEŽANA
Vsem občanom piranske občine iskrene čestitke ob občinskem prazniku
DO PRESKRBA Koper
DO TOP Portorož
MIŠKO KRA NJEC
Povest o dobrih ljudeh
121.
Popili so čaj in ko se je Peter vzdignil, sta tudi .ozef in Ana vstala; z njima ni bilo nič bolje in Jo-
je samo nekaj momljal, dokler ni zatarnal: »Za-ai je ta jablana tako daleč; zdi se mi, da do večera ne pridem do nje, temveč omagam sredi poti, kar bi Pomenilo v tem primeru pred pragom.« Kljub temu J® Prijel Ano za roko in dejal: »Pojdiva torej, draga Jhoja žena, in vse, kar ti imam povedati, lahko povem Pred vsem svetom: rad te imam. Kljub temu pa bi še olel, da bi tudi ti tiho izrekla to besedo: brez dvo-ha krije tiho izrečena beseda mnogo več čara in vrednosti v sebi.«
Odhajala sta ne meneč se za druge. Peter je stal sobe, se majal in zrl za njima. Potem se je obrnil . Katici in jo nekaj časa gledal, kako je nepremično nekam žalostno sedela na svojem prostoru. Potem )e rekel:
»Nama, Katica, pa nima kdo reči kaj tako lepe-ga, ne?«
Katica se je zganila; njen obraz je bil obrnjen Vanj, ki je stal sredi sobe.
»Da,« je pritrdil samemu sebi, »ne tebi ne meni ne a nihče nikdar izrekel teh besed tako preprosto in Puco prisrčno; zaradi tega bova v življenju za marsi-ai Prikrajšana... Morda bo meni še kdaj kdo to iz-rnkel pa bodi še tako zavrženo bitje... ti boš pa o-stala brez tega,«
Še bolj nepremično je bila obrnjena vanj in prav ako je bil on obrnjen proti njej. Tedaj je pristopil in
preden se je zavedela, jo je -prijel za roko in ji jo poljubil. »Vsaj nekaj zate,« je dejal. Takoj pa se je zavedel in že se je pripravil k odhodu. »Ne bodi huda,« je rekel. »Zdaj pa mi zapoj tisto pesem o bajžulku, ker namenil sem se v gozd, a bi te rad slišal; nemara mi bo hudo pri srcu; in tega si želim.«
Ko je šel proti gozdu, je slišal njeno pesem o bajžulku.
Peter se je izmikal Koštrčevemu domu. Tudi s Katico sta se še komaj srečala, kakor bi bilo mednju leglo nekaj, kar ju-je ločilo in kakor bi se bala drug drugega. Samo ob večerih, ko so ljudje posedeli v sobi, je Peter vzel v roke kitaro in Katica je zapela pesem o bajžulku. In ta pesem je tudi stara Koštrčeva spomnila že davno minulih let, nepovmljive lepote in izvabila Ani vselej znova dve solzi iz oči.
Podnevi, ko je Jožef brskal za delom, ko sta z Ano stopila na njive, ko je Katica posedala pred hišo in sanjarila, se je Peter izgubil v gozd. Nekoč je Peter povedel Katico v tisti čudoviti gozd, kjer pojo ptice, tako verno in brez strahu. Do tja je znala pot in ko je Katica sedela zdaj sama na soncu, ko sta se dedek in mamica za roke vodila po njivi in je mamica nabirala rdeči mak, plavice in kokolj, se je zahotelo Katici, da bi stopila za Petrom v gozd, da bi sedla k njemu, ga prijela za roko in prosila, naj ji oprosti, ker je zadnjič povedala tako neumnost. Sram jo je bilo zaradi tistega in se ni mogla pomiriti. Tu doma pa mu ni mogla razodeti, kaj jo teži. Zdaj se ji Peter posmehuje, ker je povedala nekaj tako smešnega, tako otročjega.
Kaj jo je napotilo k temu, si ne bi mogla nikdar razložiti. Mohda si je zaželela, da bi ji kdo rekel lepo besedo, ki je ni še nikdar slišala. Ali pa je le hotela reči lepo besedo Petru, ki se ji je razodel in zasmilil?
Beseda je bila izrečena in Katica si je želela samo, da bi jo Peter napak »razumel, da se ji ne bi zdaj sme-
jal. Preveč bi jo bolelo, če bi se ji smejal zaradi tiste besede.
Na vsak način ga mora poiskati in se opravičiti pred njim, ker je rekla nekaj takega, česar ni dobro premislila. Da, v gozd za njim mora, da ga bo prosila, naj ji ne zameri.
Ko se je Katica ukvarjala s temi mislimi, je pritekel od onih hiš onstran jarka bosopet, strgan otrok, brez pokrivala in se zaletel v vežne duri, ki pa se niso odprle.
Katica je vstala, ko je slišala ropot in stopila proti veži. Otrok je še vedno skušal odpreti.
»Kaj pa je?« je vprašala Katica.
»Kje so dedek?«
»Na njivah,« je odvrnila Katica. »Ali bi rad z njimi govoril?«
»Ne, Petra Koštrco bi rad našel.«
Katici se je ustavilo srce.
»Kaj pa se je zgodilo?«
»Kje je Peter Koštrca?« je vprašal otrok sopihajoč in že bil pri njej.
»Ti ga ne najdeš. Meni povej; jaz vem, kje je, pa mu bom povedala.«
Otrok, videč da ni druge rešitve, je naposled rekel:
»Polno žandarjev prihaja. Teci in mu povej, naj se reši. In še drugi ljudje so z žandarji. že se bližajo jarku. Teci in povej, naj se reši!«
Katica je postala samo še trenutek, potem je rekla otroku: »Bog ti plačaj.« Stekla je po tisti poti, po kateri je šla nekajkrat s Petrom v gozd. Ena sama ozka pot je vodila med grmovjem in jelšami prek jarka, kjer sta si Jožef Koštrca in Ivan napravila brv prek potočića. Toda bila je v tako zaraslem in nevarnem kraiu. da razen Koštrčevih ni nihče hodil po njej. Vendar jo je Katica z bosimi nogami našla in je tudi vedela za vsak grm, ki je stal ob poti. Res so se zibala ua, k0 je šla po poti, a je ni preplašilo.
Skupščina naših šolnikov v mali dvorani Kulturnega doma
Na 28. občnem zboru Sindikata slovenske šole pregled najbolj perečih vprašanj našega šolstva
Slovenski šolniki so včeraj v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v slabih dveh urah opravili svojo skupščino: na 28. občnem zboru Sindikata slovenske šole so se sezna nili s poročili o delovanju izvršnega odbora v preteklem mandatnem obdobju in izvolili novo vodstvo sindikata. Ena od značilnosti včerajšnje skupščine je bilo gotovo pomanjkanje vsake razprave med našimi šolniki, pa čeprav sta se tajniško poročilo in poročilo o delovanju osnovnih in višjih srednjih šol obregnila ob nekatera aktualna in pereča vprašanja naše šole. Šolniki se niso spustili v razpravo o teh problemih, ki se jih neposredno tičejo; po izvolitvi novih vodstvenih organov so raje z aplavzom pozdravili konec skupščine.
Tajnik sindikata Stanko Škrinjar je uvodoma obrazložil, zakaj izvršni odbor lani ni sklical občnega zbora. »Odbor ga je načrtoval na seji lanskega oktobra, nastala problematika volitev v zbome organe, nato volitve v deželno komisijb, problematika univerzitetnega izobraževanja šolnikov in reforma višje srednje šole in ne nazadnje zimske vremenske neprilike, vse to je botrovalo, da je od prvotnega 31. oktobra lani in pozneje 16. januarja letos odbor določil, da prenese občni zbor na današnji dan,« je povedal Škrinjar, ki je po tem pojasnilu posegel v
samo delovanje izvršnega odbora.
V prvi vrsti je omenil vprašanje univerzitetnega izobraževanja šolnikov, o katerem je SSš priredil tudi posvet (»Žal ta posvet ni pritegnil veliko poslušalcev in diskutantov,« je ocenil Škrinjar). Veliko pozornost je sindikat posvetil reformi višje srednje šole. V tej zvezi je s sodelovanjem senatorke Gerbčeve interveniral med delom senatne komisije.
Nemajhna vprašanja odpira tudi reforma osnovne šole. V tej zvezi je vprašljiva razširitev organika z e-nim dodatnim učiteljem na vsake tri učitelje. »Kakšno rešitev naj
Novo vodstvo SSŠ
IZVRŠNI ODBOR:
Živka Marc, Romana Gulič, Lučka Battista, Erika Cossutta, Marko Paulin, Marija Besednjak, Danjela Slapnik, Stanko Škrinjar, Marija Versa, Mariza Santi, Ida Grgič, Ksenija Dobrila, Mirjam Mikolj.
NADZORNI ODBOR:
Bruno Kralj, Stojan Hrvatič, A-leksandra Carli.
RAZSODIŠČE:
Maja Fonda, Kostanca Filipovič, Diana Spacal.
predlagamo za naše šole, ki se že srečujejo s tako imenovanimi 'potujočimi učitelji’?« se je vprašal tajnik SSš. Z reformo se nadalje odpirajo vprašanja učbenikov in oprostitve pouka šolnikov, ki se morajo usposobiti za podajanje tistih učnih predmetov, ki jih predvidevajo novi učni načrti.
»Za rešitev teh vprašanj bi morali poskrbeti šolski nadzorniki, deželni pedagoški zavod IRRSAE in u-niverza. V naši deželi pa univerze nimajo ne kadrov ne struktur za usposabljanje učiteljev v slovenskem jeziku. Slovenskih nadzornikov nimamo. Pri IRRSAE že eno leto dela samo ena učiteljica, vsi ostali, ki so zaprosili in so bili vključeni v lestvice za sprejem v službo, so se odrekli,« je ugotovil Škrinjar.
Potem ko je omenil še nekatere primere prostih, oziroma nezasedenih mest, do katerih ima slovenska šola pravico, je tajnik SSŠ orisal še nekatere pobude, ki jih je izvedel sindikat v zadnjih dveh letih (stavke, posvet o predšolski vzgoji), svoje poročilo pa zaključil z nizanjem vprašanj, s katerimi se bo moral spoprijeti novi odbor (reforma osnovne in višje srednje šole in, v najkrajšem času, nova delovna pogodba).
Po blagajniškem poročilu Marije Besednjak je Marko Paulin razčlenil delovanje osnovne šole na Tr-
žaškem. Kljub manjšemu številu o-trok je ostal organik učiteljev nespremenjen (155 mest). Letos se je povečalo število razredov s podaljšanim poukom (od 8 na 15), povečalo pa se je tudi število združenih razredov (od 13 na 17). Pereče je vprašanje šol, na katerih poučuje po en sam učitelj. Osem učiteljev, ki so postali stalni v zadnjih dveh letih, še nima stalnega mesta in je zato v dodatnem organiku na razpolago za letne suplence. Ob tem pa se zastavlja vprašanje nezasedenih mest (na zavodu IRRSAE, didaktične vaje na učiteljišču, štipendije v Ljubljani). Osnovne šole na Tržaškem imajo še vedno enega samega didaktičnega ravnatelja namesto petih predvidenih.
Živka Marc je poročala prvenstveno o prizadevanjih SSŠ za dosego take reforme višje srednje šole, ki bo ustrezala potrebam slovenskega šolstva. V tej zvezi je zaželela, da bi v vodstvo sindikata vključili vsaj po enega predstavnika vsake naše višje srednje šole.
Njena želja ni padla na plodna tla: novi izvršni odbor, ki so ga včeraj izvolili naši šolniki, sestavljajo namreč dve vzgojiteljici, sedem učiteljev, dva profesorja nižjih in dva profesorja višjih srednjih šol. Sindikat slovenske šole ostaja torej tudi po včerajšnjem občnem zboru še vedno »v rokah« učiteljev.
Tudi škof Bellomi se je udeležil prazuika v Ulici Capofonte
Svetoivanska župnija in Center za umsko zdravje pri Sv. Ivanu sta zadovoljna z uspehom praznika, ki sta ga v nedeljo priredila za prebivalce Ulice Capofonte- Ta svetoivanski o-bronek je po vsej četrti znan kot izredno zapuščen kraj, ki je ostal nekako bogu za hrbtom in za katerega javne inštitucije nimajo posebnega posluha. Javna razsvetljava je skoraj neobstoječa, ni napeljave metana, ni telefonske govorilnice, tudi avtobusna povezava je pomanjkljiva. Če ob vsem tem povemo še, da je od približno 170 prebivalcev večina starih nad 60 let, da so skoraj vsi upokojeni in da je med njimi veliko takih, ki živijo sami, imamo vsaj bežno podobo tega svetoivanskega Blatnega dola.
Svetoivanska župnija in psihiatrični operaterji so prepričani, da s skupnimi napori okraj lahko zaživi. Prvi korak je bil narejen že v nedeljo, saj so Se prebivalci množično odzvali na vabilo, kot tudi predstavniki raznih inštitucij, ki so obljubile svoj prispevek k izboljšanju življenjskih okoliščin teh Tržačanov. Pohvalno o pobudi se je izrekel tudi škof Bellomi, ki se je popoldne udeležil praznika.
•	Včeraj sta pripluli v tržaško pristanišče dve ladji ameriške šeste flote. Gre za nosilko helikopterjev »Ivo Jima« in ladjo za prevoz tankov »La Moure County«.
•	Tržaška občina obvešča, da je treba do 30. novembra cepiti proti ustnemu oprhu (aftam) govedo, ovce in koze, ki so presegli 3 mesece starosti.
Razstava o arheoloških raziskavah na Rodiku prispevek k poznavanju lastnih korenin
Dosedanjo pozitivno izkušnjo treba izpopolniti
Dežela prireja dvodnevni posvet o vlogi državljanovega branilca
Pred kratkim je bila predstavljena v Trstu arheološka razstava, ki prikazuje rezultate raziskav arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, Pokrajinskega muzeja v 1 Kopru in še nekaterih drugih raziskovalnih ustanov na rodiški Ajdovščini. Razstava je bila že na ogled v Sežani in v Kopru, novost pa je, da jo tokrat spremlja in dopolnjuje katalog. Imenovati to publikacijo katalog pa je nedvomno omejujoče, saj ne gre za klasično zasnovano delo, ki samo opisuje razstavljene predmete. Namen razstave in torej tudi kataloga je prikazati, kako poteka arheološka raziskava v vseh svojih fazah: od zbiranja bibliografskega gradiva do končnega vprašanja zaščite izkopanega objekta. V ospredju ni torej le predmet v duhu Winckelmannove arheologije, ki si je postavljala kot cilj odkrivanje umetnin, ampak raziskovanje nekega naselja v celoti, določanje njegovega gospodarskega prostora, dejavnosti njegovih prebivalcev v posameznih obdobjih in vpliv
le-teh na sedanjo sliko obravnavane pokrajine. Ta način raziskovanja sledi modernim arheološkim strujam, ki so se najprej uveljavile v Angliji, danes pa si utirajo pot tudi v Italiji.
Za italijanski arheološki svet je nedvomno zanimivo poudarjanje pomena ljudskega izročila za raziskovanje in opredeljevanje arheološkega najdišča_ Italijanska arheologija namreč še vedno premalo upošteva zgodovinsko zavest krajanov in njihovo poznavanje pr^eteklosti. Prav tako nov je poskus sistematičnega vključevanja občanov v raziskave s pomočjo ankete. Ta ima poleg znanstveno informativne vrednosti tudi važno socialno vlogo, saj ustvarja nov odnos ljudi do arheološke vede. Arheologija ni več pustolovščina v televizijski nadaljevanki, ampak je povezana z realnim okoljem. Torej postopek konkretizacije arheoloških raziskav, ki obenem razblini vrsto nesporazumov in nezaupanje, ki spremlja arheologovo delo na terenu.
V zadnjem poglavju se katalog do-
takne vprašanja zaščite in vključevanja arheološkega najdišča v sodobno življenje s konkretnimi rešitvami, ki odklanjajo klasično ustvarjanje arheoloških rezervatov. Tudi to sugestijo bi veljalo itpoštevati, saj se večkrat pristojni organi samo mimogrede vprašajo o zaščiti in bodočnosti arheološkega najdišča.
Namen razstave in kataloga je torej seznaniti širše občinstvo z vprašanji, ki si jih postavlja arheolog pri svojem raziskovalnem delu in s strokovnimi pripomočki, ki mu nudijo možnosti odgovora. Obiskovalci razstave oz. bralci kataloga se morajo zavedati, da imajo pred seboj resničen bivanjski prostor, ne pa nekaj abstraktnega in nedoločljivega.
Raziskave na Rodiku so v tem smislu vzorčni primer in prav tako vzorčen je katalog, ki ni namenjen samo strokovnjakom, ampak predvsem širšemu občinstvu, vsem, ki si želijo spoznati svoje korenine, svojo preteklost
LIDUA RUPEL
Dosedanje izkustvo državljanovega branilca, ki ga je naša dežela med prvimi v Italiji uvedla pred štirimi leti, se je pokazalo kot potrebno in uspešno, istočasno pa so prišle na dan tudi pomanjkljivosti te sodobne inštitucije. Potrebno je, da parlament preveri in določi njene pristojnosti, tako v zvezi s centralnimi kot decentrali ziranimi upravnimi telesi, med katerimi imajo še poseben pomen krajevne uprave.
Kot je včeraj na tiskovni konferenci poudaril predsednik deželnega sveta Manzon, je ta problem še posebno občuten v deželah s posebnim statutom in prav zato je Furlanija-Julijska krajina dala pobudo za vsedržavni posvet o vlogi državljanovega branilca, ki bo 18. in 19. oktobra v Pordenonu. Sodnik Mattia Caufin, ki je v teh štirih letih branil pravice državljanov, je včeraj povedal svojo izkušnjo. Predvsem je poudaril, da sta odziv državljanov in njihova želja po participa ciji nesorazmerna s pristojnostmi tega urada. Veliko ljudi se je obrnilo nanj, ker je smatralo, da so bile kršene njihove pravice na področju raz-
lastitev. onesnaževanja, izplačevanja pokojnin, davkov na dediščino in podobno. Toda obstoječe pristojnosti državljanovega branilca so omejene na funkcije, ki jih ima dežela, poleg tega pa ne sme ustvarjati nasprotij med že obstoječimi pravosodnimi inštitucijami. Caufin je med opravljanjem svojega dela tudi opazil, da je največ spornih vprašanj v relaciji državljan — občina in prav zaradi tega sta občini v Lignanu in Vidmu že ustanovili svojega branilca, nekatere deželne uprave pa so vključile v pristojnosti branilca tudi druga področja, kot so npr. zdravstvo ali šolstvo. Neizbežno je, je za Caufinom podčrtal docent ustavnega prava na tržaški univerz; Bartole, da nastane v pomanjkanju okvirnih določil splošna zmešnjava, kar krni učinkovitost državljanovega branilca. Na posvetu bodo torej to problematiko osvetlili juridični strokovnjaki, državljanovi branilci iz vse Italije, drugi dan pa se je bodo lotili predstavniki političnih strank, ki uvrščajo ta argument v širše vprašanje reforme javnih inštitucij in upravne decentralizacije.
Zanimiva pobuda mladega Trzičana
Jutri v Nabrežini odprtje grafične šole
Drevi v Rossettiju
Goldonijevi
Grobijani
Tudi Teatro Stabile začenja s svojo novo gledališko sezono, ki obeta marsikaj. Kot naše gledališče bo sorodno italijansko postavilo na oder Goldonijev komad, in sicer njegove Grobijane (I Rusteghi), ki so po mnenju mnogih med najboljšimi komedijami, kar jih je ustvaril reformator commedie dell’arte in italijanskega gledališča sploh.
Drevi se bo torej v gledališču Rossetti dvignil zastor in premierska publika bo imela priložnost videti, kako je režiser Francesco Macedonio obli koval to Goldonijevo komedijo, za katero je oskrbel sceno in kostume Ser gio d’Osmo. V glavnih vlogah nasto pajo Alvise Battain, Margherita Guz-zinati, Riccardo Canali, Giulio Brogi, Anna Teresa Rossini, Barbara Cupi sti, Riccardo Peroni, Valeria Ciangot-tini, Giampiero Becherelli in Piergior gio Fasolo.
Gre za eno tipičnih Goldonijevih del, kjer navidezno naivni in malovredni dogodki dobivajo okvire čeda lje večje usodnosti, kot je primer po roke Lucette, o kateri nevesta seveda ne sme vedeti ničesar. Skratka, radoživ in »ljudski« začetek sezone, saj je očitno, da si tudi italijansko občinstvo želi predvsem »razbremenil nih« iger.
• V četrtek, 17. oktobra, se bo sestal rajonski svet za Novo mesto. Začetek seje oh 20.30.
Kot smo že poročali bodo jutri 16. t.m., ob 18.30 odprli v Nabrežini »Atelier lesoreza in bakroreza.« O pobudi smo v našem dnevniku že poročali, sedaj bi želeli posredovati le vsebino razgovora, ki smo ga imeli v našem uredništvu s pobudnikom tega Atelier-ja, oziroma s tistim, ki bo ta center za pouk grafike tudi vodil.
Gre za slikarja - grafika Maura Toneta, ki prihaja iz Tržiča, ki se je naši javnosti že predstavil v Galeriji Tržaške knjigarne in ki se je oglasil v našem uredništvu prav v želji, da bi dal tej pobudi dovolj poudarka, da bi omenjena grafična šola za začetnike zajela res vse tiste, ki se žele naučiti grafike in teh prav gotovo ni malo.
Zanimalo nas je, kako se je porodila zamisel za ustanovitev tega a-telieja.
»Sam imam že precej izkušenj na tem področju, saj sem opravil študije grafike v Milanu, kot tudi v Benetkah. Preden sfem se odločil za ta novi projekt, sem imel v Tržiču delavnico, v kateri sem izdeloval predmete iz usnja in okvire za slike. Začetki niso bili lahki. Danes je položaj prav gotovo drugačen. Mladi, ki so se sedaj lotili tega dela, imajo že uspeh in bodo lahko z delom nadaljevali.«
Vi pa ste se odločili za to novo zamisel šole za grafike na Krasu?
»Kras je lep in naravnost vabi človeka, da se mu posveti. Zato sem tu-
di tu izbral staro hišo, grajeno še v preteklem stoletju, ki sem jo v veliki meri sam obnovil. Moram reči, da so mi domačini, predvsem mladi, veliko pomagali in da so pokazali tudi razumevanje za to mojo zamisel.«
Kot vidimo, vas je vodila resnično velika želja, da bi prišlo do ustanovitve te prve grafične šole na našem področju.
»Zelo si želim, da bi se za šolo javilo čim več tistih, ki se zanimajo za
grafiko. Kraška hiša, ki smo jo obnovili, bo opremljena s stiskalnicami za lesorez in bakrorez in torej namenjena vsem tistim, ki se žele pobliže seznaniti z grafiko. Center, ali šola, kot pač jo hočemo imenovati, bo odprta vsem, ki se prvič približajo grafiki, kot tudi tistim, ki imajo že določeno znanje. Šola se bo začela novembra, zaključila pa maja, ko bodo udeleženci prejeli spričevalo o o-biskovanju. Kdor ne bi želel obi-
skovati šolo od začetka do konca bo lahko skrajšal obdobje na tri mesece. Udeleženci bodo imeli priložnost, da se v tem času udeležijo tudi raznih . seminarjev in tečajev, ki jih bodo v tem centru vodili priznani grafični mojstri na temo grafike.«
Kako bo razdeljen program šole za grafiko?
»Šlo bo za spoznavanje, oziroma poučevanje tehnike lesoreza in bakroreza. Kot dopolnilo bomo vpeljali tudi teoretske in tehnične podatke v zvezi z grafiko. Sproti bomo pojasnjevali uporabo orodja, pripravo matric in njihove ekspresivne možnosti, pokazali bomo, kako se pripravlja črnilo in kako se uporabljajo različni papirji.«
Mauro Tonet nam je še povedal, da bo pouk stekel dvakrat tedensko po dve uri; če pa bi zainteresirani želeli, bi bil lahko pouk tudi le enkrat tedensko in bi trajal štiri ure. Vsak mesec bi obravnavali eno poglavje Iz grafike in tako s spoznavanjem te zvrsti umetnosti nadaljevali do konca.
»Iščemo stikov z grafičarji iz Ljubljane, pa tudi z grafičarji iz tega področja. Njihovo znanje in sodelovanje nam bo še posebno ljubo in dobrodošlo. Če bo šlo vse po sreči, bomo imeli v prihodnjem poletju tudi posebne tečaje za tujce, ki bi jih i-menovali »Jezik in grafika.«
N. L.
Po nedavni izvolitvi novega deželnega odbora
Komunisti sprašujejo tržaškega župana ali ima še za sabo politično koalicijo
Zaključene slovesnosti na Pomorski postaji
40 let Zveze obrtnikov
Ali se tržaški župan Richetti lahko še naslanja na politično koalicijo, ki ga je maja lani izvolila in hkrati izvolila šeststrankarski občinski odbor, LpT, KD, PRI, PSDI, SSk in PLI? To se po nedavni izvolitvi novega deželnega odbora sprašujejo mnogi politični opazovalci, ki ugotavljajo, da so se stranke deželne večine izneverile sporazumu, ki je bil podpisan lani v Trstu, po katerem bi morali melomar-ji še v tem letu pristopiti v deželno vlado. To se do sedaj ni zgodilo in se tudi ne bo v teh dveh mesecih, ki nas ločujeta od konca leta, kot je v nekem intervjuju izjavil sam predsednik Biasutti, za katerega se sedaj ne postavlja več vprašanje vstopa LpT v odbor, »ker ta problem ne zadeva več deželne večine«.
Te upravičene dvome so formalizirali komunisti, ki v posebni interpelaciji (prvi podpisnik načelnik skupine Calabria) sprašujejo Richettija,
naj v občinskem svetu čimprej sam pojasni, če je sedanja koalicija še na nogah, kljub znanemu razpletu deželne krize. Občinski svet se je naenkrat znašel v zelo čudnem položaju, s koalicijo ,ki se razkraja in z županom, ki mu ni še jasno, če bo moral v kratkem predati »štafetno palico« listarju Cecoviniju. Naj se torej stvari čimprej razčistijo, pravi KPI, ki v ta namen zahteva takojšnjo razpravo tako v občinskem kot v pokrajinskem svetu.
Da pomisleki komunistov niso iz trte izviti in da odražajo trenutni politični položaj na Tržaškem potrjuje že prva uradna reakcija vodstva LpT po izvolitvi Biasuttijevega odbora, v kateri melonarji ne samo protestirajo zaradi izključitve iz odbora, ampak tudi napovedujejo, da ne bodo v teh pogojih »dovolili« vstopa socialistov v tržaško koalicijo. Jeziček na tehtni-
ci v tem sporu je spet KD, ki po eni strani ne more kar tako žrtvovati »železnega sporazuma« z LpT, po drugi pa ne more legitimirati opozicijske vloge PSI, ki je vendarle njen glavni zaveznik na deželi in v sami vladni koaliciji.
Zelo kritično do načina rešitve deželne krize pa je medtem deželno vodstvo KPI, ki je mnenja, da je tudi v drugi Biasuttijevi upravi KD dejansko ohranila svojo premoč, vsi resni problemi, s katerimi se sooča Furlanija - Julijska krajina pa ostajajo še nadalje nerešeni, začenši s tržaškim vozlom. Komunisti so tudi razočarani nad Biasuttijevimi programskimi izjavami, saj je predsednik po njihovem mnenju samo ponovil to, kar je že obljubil, ne da bi globlje o-cenil vzroke, zakaj so mnogi programi deželne uprave ostali le na papirju.
Tržaška pokrajinska zveza obrtnikov, Associazione degli artigiani, včlanjena v vsedržavno Confartigianato, je včeraj in predvčerajšnjim slovesno in v delovnem vzdušju proslavila štiridesetletnico svojega obstoja. V njenih manifestacijah je odsevalo štirideset let dela v tem mestu, od nekdaj močno vezanem na terciarni sektor, hkrati pa je bil njihov pogled uprt v prihodnost, v prenavljanje in obnavljanje obrtnikovega dela, tako zelo vezanega na svoje ožje okolje. »Tehnološke inovacije smo prav mi prvi sprejeli,« je dejal na včerajšnji osrednji slovesnosti predsednik tržaške zveze obrtnikov Giorgio Ret, »še več, v nekaterih primerih smo si jih prav mi omislili: pri nas proizvajamo, popravljamo, urejamo, predelujemo, prenavljamo in olepšujemo. Zakaj prav mi, morda najbolj ljubimo življenje.«
Obrtniška kultura, ovrednotena preteklost kot pogoj za živahno prihodnost, je prišla do izredno zanimivega izraza na lepi razstavi, ki so jo pripravili v atriju Kongresnega centra na Pomorski postaji, kjer so se v nedeljo in včeraj zvrstile vse jubilejne
prireditve. Odprli so jo po maši, ki jo je v nedeljo daroval tržaški škof Bel-lomi in z njo želeli prikazati primerjavo med preteklim in sodobnim obrtništvom in predvsem trdno vez med njima. Nedeljsko popoldne in večer sta bila posvečena modi, spretnim frizerjem, estetistom in modnim krojačem, posebnega pomena pa je bila predstavitev knjige »Obrt v Trstu«, ki se je kot zgodovinski dokument izjemno lepo vključila v pomembno štiridesetletnico. Včerajšnje dopoldne so si razstavo na Pomorski postaji ogledale šolske skupine, za povezavo s svetom šole pa so obrtniki storili še več: razpisali so študijski štipendiji za diplomski nalogi o tržaškem obrtništvu skozi zgodovino ter o njegovi vlogi in gospodarskih perspektivah. Popoldanska slovesnost ob navzočnosti številnih predstavnikov oblasti pa je zaključila praznovanje 40-letnice tržaške zveze.
Tiho je odšel naš Ijublje-
* ni in nepozabni
Stanko Lupine
Od njega se bomo poslovili danes, 15. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Za njim žalujemo žena Karla, sinova Živko in Zdravko z ženama, njegove ljubljene vnukinje Neva, Lara, Jana in Katja, bratje in drugi sorodniki.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 15. oktobra 1985
Užaloščena ob smrti Stanka Lupin-ca izrekata ženi, sinovoma Živku in Zdravku ter sorodnikom najiskrenejše sožalje
Silvana in Vojko Slavec
Ob težki izgubi Stanka Lupinca žalujejo s svojci družine Brus, Danieli, Čok, Jagodic, Jogan, Škrinjar in Zajec.
V zvezi s prepovedjo uporabe Palače Costanzi za dvojezično razstavo
Odgovor tržaškega župana predsedniku ZSKD
Danes posvet o decentralizaciji
V Kongresnem centru na Pomorski postaji bo danes posvetovanje na temo Predpostavka o decentralizaciji dežele s posebnim statutom, ki ga prireja Zveza bivših svetovalcev dežele PJK pod pokroviteljstvom deželne u-prave. Udeležil se ga bo tudi predsednik ustavnega sodišča prof. Livio Paladin, osrednja poročila pa bodo imeli Sergio Bartole, Gaspare Pacia in Elio Gizzi. Zbrane bodo v uvodnem delu pozdravili tržaški župan Richetti, predsednik deželnega sveta Luigi Manzon in predsednik deželnega odbora Biasutti, posvetovanje pa se bo po razpravi zaključilo ob 18. uri.
V
Studijske podpore Lloyd Adriatica
Adriaclub (klub prijateljev zavarovalne hiše Lloyd Adriatico) razpisuje tudi letos natečaj za 40 študijskih podpor v okviru izpopolnilnega tečaja na področju zavarovalništva. Podpore so namenjene izključno članom Adriaclu-ba, za kar je dovolj zavarovanje pri družbi Lloyd Adriatico. Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo Adriacluba v Ulici Cassa di Risparmio 6, telefon 60-444 ali 62-505 ali na agencije
Tržaški župan Richetti je odgovoril na odprto pismo, ki ga je preko našega dnevnika nanj naslovil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marko Kravos v zvezi s prepovedjo uporabe Palače Costanzi za razstavo o bombardiranju Trsta. Županovo pismo objavljamo v celoti.
«Cenjeni predsednik,
prosim vas, da mi opravičite zamudo, s katero odgovarjam na vaše pismo, toda menil sem, da do občinskega sveta ne bi bilo korektno, če bi predčasno načel temo, ki je tudi predmet svetovalskih vprašanj in interpelacij.
V	veliki meri delim vaše ugotovitve civilne narave in dejansko sem vselej skušal biti župan vseh, vključno s slovensko manjšino, z javnim prevzemanjem svoje odgovornosti tudi v težavnih okoliščinah.
V	specifičnem primeru, ko je občinski odbor odrekel uporabo palače Costanzi za razstavo o bombardiranju Trsta leta 1944, ponavljam, da na noben način ni šlo za diskriminacijo slovenske skupnosti.
Šele v zadnjem trenutku, ko je Le-toviščarska ustanova — ki je bila po-
kroviteljica prireditve — zaprosila za dvorano, sem izvedel, da so podnapisi in vabila s sporedom, natiskani v italijanskem in slovenskem jeziku. Ker pa je datum odprtja razstave sovpadal z zasedanjem odbora (9. septembra), sem smatral, da ne morem neformalno in vnaprej zagotoviti pristanka občinskega odbora, ki sem mu korektno prepustil odločitev. O tem so bili organizatorji razstave predhodno obveščeni, prav z namenom, da se ne bi, neobveščeni, znašli pred zaprtimi vrati.
Občinski odbor je ocenil dvojezično obliko razstave kot neprimerno, ker gre za obuditev dogodka iz zgodovine vsega mesta in ne teme, ki bi specifično zadevala manjšino.
Šlo je torej za vsebinsko oceno glede na predmet in na sedež, ki jo je občinski odbor izoblikoval v svobodni in demokratični razpravi o področju, za katero ni nobenih nasprotujočih normativov, in ki bi se lahko postavilo kot oblika dvojezičnosti v mestu, ki mora nedvomno poglobiti svojo zavest o teži in pomenu slovenske prisotnosti in kulture, ki pa ni ih noče biti dvojezično ali večnacionalno, temveč je italijansko mesto, v kate-
rem živi manjšina in katere pravice in dolžnosti mora zajamčiti državni zakon, v interesu omikanega razvoja vse skupnosti.
Z najlepšimi pozdravi in spoštovanjem
dr. Franco Richetti«
Pripis uredništva.
Tržaški župan v svojem pismu predsedniku ZSKD v bistvu ponavlja teze, ki jih je iznesel na petkovem zasedanju občinskega sveta in ki smo jih že ocenili kot »svojevrstne in nerazumljive«. Novi so morda le nekateri odtenki, kot na primer poudarjanje, da gre za stališče odbora, ne pa župan/ (ali to pomeni, da Richetti ne soglaša s tem stališčem?), čeprav je jasno, da člani odbora prav gotovo niso bili enotni v tej odločitvi, saj se je na primer odbornik Lokar javno distanciral.
Zanimiva se nam zdi tudi županova trditev, da Trst ni večnacionalno mesto, pač pa »italijansko mesto, v katerem živi manjšina«. Sodbo o tako subtilnih razločkih tržaškega župana — pardon, tržaškega občinskega odbora — vsekakor prepuščamo bralcem.
Lansko gibanje tržaške zunanje trgovine
Italijanska zveza trgovinskih zbornic je objavila podatke o zunanjetrgovinskih gibanjih v lanskem letu po posameznih teritorialnih območjih, ki so za tržaško pokrajino naslednji: splošna izmenjava s tujino je dosegla vrednost 1.128,3 milijarde lir, k čemur je treba prišteti obmejno blagovno menjavo z Jugoslavijo, ki je po avtonomnem računu znašala okrog 600 milijard lir.
Izmenjava po splošnem računu je zabeležila občuten porast uvoza (za odstotka več kot leta 1983), medtem ko se je izvoz povišal za 13,7 odstotka. Uodatki potrjujejo pomen zunanjetrgovinskega sektorja v gospodarstvu Ju-njske krajine, ki ga že po tradiciji označuje močna zastopanost izvozno-uvoz-ruh podjetij, aktivnih tako na evropskih kot na svetovnih tržiščih.
Hujša nesreča mladega avtomobilista
Do hude prometne nesreče je prišlo v nedeljo zjutraj na Furlanski ce-sti, kjer se je huje poškodoval 23-letni Vasilij IVEcheli, ki stanuje v Ulici Burbardi 29. Kot smo izvedeli, se je fant nekaj po 3. uri zjutraj odpravil s Froseka proti svojemu domu v Barkovljah. Ko je pripeljal mimo bivše mitni-ce. mu je nasproti, pripeljal neznan avtomobil, ki je Michelija oslepil z žarometi. Micheli je zato izgubil nadzor nad vozilom, zavil v desno in močno trčil v obcestni zid.
Z rešilcem so Michebja odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe po obrazu in v predelu prsnega koša. Ker je v nesreči obil tudi zelo močan udarec v trebušno votlino (ob trčenju ga je z vso silo yrglo na volan), so zdravniki izrekli pridržano prognozo, ker so se bali no-r_anjih poškodb. Kasneje so Michelija prepeljali na opazovanje v glavno bolnišnico, kjer so ugotovili notranje krvavitve v trebušni votlini, ki pa so jih t^raj uspeli zaustaviti. Da bi izključili tudi možnost morebitnih možganskih Poškodb so mu včeraj naredili tudi Tac test.
Mlad motorist pod avtomobil
Včeraj popoldne ob 16.35 so na or-opedski oddelek katinarske bolnišnice Pripeljali 18-letnega Massima Malusala iz Padrič 169. Fant ima izpahnjen ovi gleženj, odprto rano na hrbtišču stopala, globlje rane na levi nogi, zdravniki pa sumijo, da ima poleg Joga še zlomljeno levo nogo. Okreval t*0 v 60 dneh.
Malusa se je poškodoval v promet-
ni nesreči, ki se je zgodila v križišču ulic San Spiridione in San Nicolò. Fant je s svojim motorjem cagiva 350 vozil po Ulici San Spiridione, ko je nenadoma iz Ulice San Nicolò pri-peljala z renaultom 5 31-letna Emma-nuela Giacometti, ki stanuje na Saliti al Promontorio 17 in motoristu zaprla pot. Na mestu nesreče so posredovali mestni redarji.
Neprevidnost voznika plačal vespist
Devetnajstletni študemt Stefano Scarazzato iz Ul. F. Severo 126 je včeraj zjutraj drago plačal neprevidnost 35-letnega voznika Maura Cittadinija doma iz kraja Peschiera del Garda. Cittadini je namreč odprl vrata svojega 0rda, ne da bi preveril, če je v bližini kako vozilo. Prav v tistem trenutku Pa je vozila mimo vespa, ki jo je upravljal Paolo Tomasin, za katerim je se-e’ Scarazzato. Oba sta se v trenutku znašla na asfaltu. Tomasin se je le Popraskal, njegov prijatelj pa je utrpel dvakratni zlom desne noge in se bo 111 °ral zdraviti 40 dni. Sprejeli so ga ha ortopedsko kliniko katinarske bolnišnice.
UMRL JE STANKO LUPING
Tiho, skromno kot je znal živeti samo on, je odšel s tega sveta Stanko Lupine. Konec meseca bi dočakal 80 let.
Malo je ljudi, ki bi jih krasil tako lep, čist, plemenit značaj, kot je krasil pokojnega Stanka. Spoznal sem ga leta 1949, ko je prevzel Gregorčičevo založbo v Trstu in še bolj leto kasneje, ko je prešel k Založništvu tržaškega tiska, skrbel za prodajo in popularizacijo slovenske knjige med našimi ljudi, pozneje pomagal postavljati na noge Tržaško knjigarno, predvsem pa, ko je prevzel upravo Pri-morskeva dnevnika in od leta 1963 dalje da L 1972 še podpredsedništvo u-pravnega sveta ZTT. S svojo delavnostjo in vzorno skrbnostjo, s predanostjo slovenski besedi, knjižni in časopisni, s svojo resnostjo in šega-vostjo obenem, pa s tisto skromnostjo, ki je last samo srčno plemenitih ljudi, se nam je vsem v kolektivu priljubil. Imeli smo ga radi, spoštovali smo ga in cenili, se z njim veselili uspehov v našem delu in čutili kako težko mu je, če kaj ni teklo tako, kot je želel in kot si je z vso marljivostjo prizadeval. Spominjam se, kako smo skupaj hodili na akcije od hiše do
hiše in širili dnevnik. Njegova beseda ni bila nikoli vsiljiva, toda njena prepričevalna moč je bila velika, skoraj vedno uspešna, ker je prihajala iz poštenega osebnega prepričanja in ker je znala to prepričanje posredovati drugim.
Ljubezen do slovenske pisane besede pa v Stanku Lupincu ni vzklila šele po vojni. Po opravljeni maturi na Državni trgovski akademiji v Ljubljani v letih 1925 - 1926, kamor je prišel iz rodnega Šempolaja, se je specializiral v jezikih, v stenografiji in v knjigotrštvu in ta poklic opravljal od leta 1927 neprekinjeno do septembra 1948 pri Katoliški knjigarni v Gorici. Kdor je živel čas med obema vojnama mu gotovo ni treba pojasnjevati, koliko poguma in zavesti je bilo treba v tistih časih, ko je bila slovenska beseda na indeksu in jo je bilo treba ob redkem, še dovoljenem tisku, širiti na skrivaj ob tveganju lastne varnosti, celo lastnega življenja. Stanku Lupincu niti takrat to ni bilo težko samo zato, ker je bil slovenstvu predan, kar je pokazal tudi kot pristaš osvobodilnega gibanja med vojno, in ker je bil prirojeni optimizem gonilna sila vsega njegovega delovanja.
V zadnjih letih po upokojitvi smo ga res srečevali redkeje, toda vsako bežno srečanje z njim na Opčinah, kjer se je od naselitve ob prihodu v Trst znal vključiti v krajevno narodno, prevsem pa kulturno življenje (med drugim je bil več let izjemno delaven odbornik Slovenskega kulturnega društva Tabor) je bilo prijetno, prisrčno in iz njegovih živih oči je kljub življenjskim tegobam in pojemanju fizičnih moči odseval žar, ki ga je nosil v sebi vse življenje.
Naj bo dragemu, nepozabnemu Stanku, miren pokoj, njegovim najožjim svojcem pa občutno sožalje v imenu vseh, ki smo skupaj delali in ga imeli radi.
JOŽE KOREN
Ob smrti Stanka Lupinca izražata svojcem sožalje Ljuba in Marino Košuta.
Ob težki izgubi svojega dolgoletnega uslužbenca in podpredsednika u-pravnega sveta Stanka Lupinca izreka globoko sožalje prizadeti družini
Založništvo tržaškega tiska
.	Tiho nas je zapustila naša
predraga mama
Ivanka Danieli vd. Pisani
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Ottavio, Savino, Adriano in Bruno, snahu Fioretta, Irma, Mariuccia ter sestra Bernarda, vnuki ter drugi sorodniki.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 15. oktobra 1985
Ob izgubi drage tete Ivanke Danieli vd. Pisani se pridružujejo žalovanju svakinja Silvana ter nečaki Nataša, Igor in Ivica.
Ob težki izgubi dragega brata izrekajo iskreno sožalje Stanetu Starešiniču člani Slovenskega stalnega gledališča.
Obiski v naši redakciji
V soboto je obiskala redakcijo Primorskega dnevnika skupina družbenopolitičnih delavcev s Koprskega. Pogovor je stekel o spremembah, ki so trenutno v teku na našem dnevniku s posebnim ozirom na pripravah za uvedbo nove tehnologije v redakcijo in v tiskarno
Dramska skupina iz Izole uspešno gostovala v Boljuncu
Kot smo že poročali, je v petek gostovala v boljunskem gledališču France Prešeren na povabilo istoimenskega kulturnega društva dramska skupina italijanske skupnosti iz Izole, ki se je predstavila z veseloigro Lucie Scher »E alora 'sto picio?«. Na sliki: igralci iz Izole ob zaključku uspele predstave
OB OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA
VLAK MIRU IN BRATSTVA
V	četrtek, 17. oktobra 1985, ob 16. uri odhod štirih avtobusov iz Bazovice (pri. kalu) in dveh avtobusov iz Križa (pri spomeniku). Iz Bazovice odpotujejo TPPZ P. Tomažič in spremljevalci. Iz Križa odpotujejo folklorna skupina ŠD Mladina in dekliški zbor Vesna ter njihovi spremljevalci. Ob 19.39 odhod spalnih vozov iz Kopra v Beograd.
V	petek, 18. oktobra TPPZ Finko Tomažič in spremljevalci bodo na beograjski železniški postaji vstopili v avtobuse štev. 1, 2, 3 in 4 in se odpeljali na zajtrk in razporeditev po hotelih. Sledili bodo ogledi znamenitosti Beograda.
Dekliški zbor Vesna in folklorna skupina športnega društva Mladina ter njihovi spremljevalci gredo z avtobusi št. 5 in 6 v goste AKUD Oslobodoci Beograda.
V	soboto, 19. oktobra, po zajtrku odhod na turistični ogled Beograda. Ob 10. uri nastop TPPZ P. Tomažič na Dedinju v svečani dvorani, kjer se je vršil zgodovinski 5. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Ob 14. uri skupno kosilo v hotelu Srbija, po kosilu prosto popoldne po mestu. Ob 20. uri večerja.
V	nedeljo, 20. oktobra v jutranjih urah z avtobusi št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6 ogled muzeja 25. maj in Hiše cvetja. Sledilo bo kosilo in priprava za odhod proti domu.
V	ponedeljek, v jutranjih urah prihod v Divačo, kjer nas bodo čakali avtobusi št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6.
Opozorimo orkestraše TPPZ P. Tomažič naj vzamejo vsak svoj inštrument in ga položijo v prtljažnik avtobusa št. 1, v katerega naj tudi sedejo s svojimi spremljevalci.
Javnosti sporočamo, da je še nekaj mest — tel. 226446, 226133, 220505 in 220655.
Danes zvečer generalka za TPPZ v Bazovici.
menjalnica
14. 10. 1985
Ameriški dolar............... 1.780.—
Kanadski dolar ............. 1.295.—
Švicarski frank.................. 819	—
Danska krona .......	184.—
Norveška krona ......	224.—
Švedska krona ................. 222,—
Holandski florint.............. 596.—
Francoski frank ............... 218.—
Belgijski frank................. 32,—
Funt šterling............  .	2.510.—
Irski šterling ......	2.070.—
Nemška marka................... 672.—
Avstrijski šiling................. 95	—
Portugalski eskudo .....	10	—
Japonski jen..................... 7,—
Španska pezeta.................... 10	—
Avstralski dolar .....	1.190.—
Grška drahma ......	10.—
Debeli dinar.................... 5,20
Drobni dinar . ............. 5.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. k.
TRST - Ut .ICA F. RL2MQ -	('S?
Prireditev in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Grbec priredi v petek, 18. t.m., ob 20.30 nastop tamburaške skupine iz Boljunca. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri VIKJ SHOW - komična magija, ples, glasba... Vabimo staro in mlado na zabavni popoldan.
izleti
Sindikat slovenske šole prireja 27. t.m. enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje in spored izleta pri potovalnem uradu Aurora. Vabljeni vsi šolniki in njihovi svojci.
KD Rdeča zvezda - Salež organizira 20. t. m. ob 40. obletnici društva enodnevni izlet na Dolenjsko (Baza 20, Muljava, Jurčičeva rojstna hiša, Kočevje - muzej. . .). Cena izleta vključno s kosilom 30.000 lir. Vpisovanje in informacije najkasneje do 18. t. m. na tel. št. 229330 (Darma).
SLOVENSKO aggiVgg.STALNO.-.
GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1985 - 86
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
komedija v treh dejanjih
Režija: BORIS KOBAL PONOVITVE
danes, 15. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED H - mladinski jutri, 16. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 17. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota po premieri
V nedeljo, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča * V
VERDI
V petek, 18. oktobra, ob 20. uri za red A/B bo v gledališču Verdi otvoritvena predstava opeme sezone 1985/86 s Puccinijevo Tosco. Jutri, ob 18.30 pa bo v Krožku za kulturo in umetnost predstavitev opernega dela. Govoril bo kritik Alfredo Mandelli.
ROSSETTI
Danes 15. t.m., ob 20.30 — 23.00 (pred premiere) bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine uprizorilo Goldonijevo delo »I Rusteghi«. Režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69-406). Iz avtobusne postaje na Ulici Giuba proti Trgu Goldoni bo vozil avtobus ACT linije »B«.
CANKARJEV DOM
Srednja dvorana
Danes, 15. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare »Kralj Lear«, The Kick Theatre Company - Vebka Britanija.
kino
Eden 15.30—22.10 »Pobsex nero Club« in »II cane di Loma«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30—22.15 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner.
Excelsior 17.00—22.15 »Star’s Lovers«. I-gra:	Nastassia Kinski. Prepovedan
mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00—22.15 »Porky’s IH«.
Dvorana št. 2 15.10—22.15 »Scuola di polizia 2, prima missione«.
Dvorana št. 3 16.00 »Patrizia carnai games«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30—22.15 »Demoni«. Režija: Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersagbo mobile«. Igra: Roger Moore.
Vittorio Veneto 16.30—20.30 »Cera una volta in America«. Igra: Robert de Niro.
Lumiere 16.30—22.00 »Je vous salue Marie«.
Alcione 16.00—22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«.
Ariston 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Madonna.
Radio 15.30—21.30 »II porno mondo di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1985-86 vsak dan, razen sobote, od 15. do 17. ure, od 15. oktobra dalje.
razstave
V	novi umetnostni galeriji »Banelli« v Ul. C. Banelh 10 bodo v soboto. 19. t.m., ob 18.30 odprli razstavo enajstih tržaških slikarjev. Razstava bo odprta do 30. oktobra.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
V petek, 18. t.m., ob 20. uri odprtje razstave akademskega slikarja STANETA KUMARJA — olja in risbe ciklusa »Ljudje v vlakih Tn čakalnicah«. Uvodna beseda Janez Mesesnel. Sodeluje ŽPZ Tabor. Vabljeni!
V	TK Galeriji, Ul.. sv. Frančiška 20 je na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina.
čestitke
KD J. Rapotec čestita svoji bivši tajnici Nevji in možu Klavdiju ob rojstvu prvorojenčka ALJOŠE in jim želi vse najboljše.
I*
Dobrodošel mali
ALJOŠA
S srečnima staršema se veseli vsa klapa
včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob
17.20	— Dolžina dneva 10.59 — Luna vzide ob 7.49 in zatone ob 18.02.
Jutri, SREDA, 16. oktobra JADVIGA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1029,5 mb ustaljen, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel
t.m., ob 18.30 odprtje razstave Atilija rano Kulturnega doma Prosek-Kontovel z naslednjim sporedom: četrtek, 17. t.m., ob 20.30 uradno odprtje dvorane. Po slavnostnem govoru bosta nastopila pevski zbor V. Mirk in ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Vstop z vabilom. V petek, 18. t.m., nastop Godbenega društva, harmonikarskega ansambla podružnice GM Prosek - Kontovel in Amaterskega odra Jaka Štoka. V soboto. 19. t.m., ob 18.30 Odprtje razstave Atilija Kralja z nastopom kitarista Igorja Starca. V nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri bo Amaterski oder Jaka Štoka uprizoril mladinsko igro Astrid Lindgreen »Pika nogavička«, ki jo je režiral B. Kraljevič. V petek, soboto in nedeljo je vstop prost. Vljudno vabljeni.
Od 16. t.m. dalje se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška Ljudska u-niverza. Vpisovanje, ki je vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 20.30 se nepreklicno zaključi v sredo, 30. t.m. Vpisnina znaša 17.500 lir za vsaK tečaj.
Slovenski dijaški dom v Trstu pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino SKGZ prireja 5-DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI od 26. do 30. decembra 1985 za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/3 — tel. 744-249 vsak dan (razen sobote), od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Zbor Kraški slavček vabi lanske in letošnje nove člane na prvo pevsko vajo. ki bo 18. oktobra, ob 15. uri. Pridite polnoštevilno !
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča dijake 5. letnika, da bo prvo srečanje s profesorji in dijaki danes, 15. t.m., ob 15. uri v šolskih prostorih.
PRODAM motor garelli KL 50 electro-nic. Tel. ob urah obedov na št. 040/200882.
RIVIERA - 224426 prodaja v Trebčah dve novi stanovanji po 165 kv. m. v treh etažah. Avtonomno gretje, vrtiček in parkirni prostor.
PODJETJE išče mladega uradnika/co z znanjem knjigovodstva in uporabe kompjutra. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »KNJIGOVODSTVO«.
PRODAM volvo 144 v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 040/228616.
KUPIM rabljeno otroško kolo za 5-let-nega dečka. Tel. 040/220110.
DRUŽBA, državni zastopnik na področju restavracij, kavarn in skupnosti išče prodajalca/ko, dinamičnega, z avtomobilom, po možnosti vpeljanega v to stroko za Trst in Gorico, pogodba Enasarco. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »A-gent«.
PRODAM fiat 127, letnik 1978 v odličnem stanju za 3.200.000 Ur, možnost dogovora. Tel. ob urah kosila na št. 040/727837.
prispevki
V	spomin na Viktorja Lozeja darujeta Irma in Stojan Udovič 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Silvie Regent daruje Boris Starc 50.000 Ur za sklad M. Čuk in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu.
V	spomin na štiri preminule Opence daruje Dorina Saksida 50.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice.
Ob 20. in 25. obletnici smrti dragih staršev darujeta Gigi in Marta 20.000 lir za postavitev ploščadi v Gabrovcu.
Ob plačilu članarine daruje Oskar Kjuder 4.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Mirka Guština darujejo družina Čok (Repen 95)
10.000	Ur, družina MiUč (Repen 93)
10.000	Ur, družina Guštin (Col 65) 10.000 Ur ter družina Škabar (Repen 106)
10.000	Ur za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Mirka Guština daruje družina Milič (Zagradec) 50.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na 4 Opence daruje Zvonimir Vidau 100.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 14. obletnici smrti Julka Purica daruje žena Karla 50.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika NOB iz Briščikov.
V	spomin na očeta Bojane Jazbec darujeta Anica in Marčelo Švagelj 30.000 lir za TPK Sirena.
Za sekcijo VZPI-ANPI s Proseka-Kon-tovela so darovaU: Slava Husu por. Co-nestabo 15.000 Ur, Livio Voruš 10.000 Ur, Marta Malalan por. Cesar 10.000 Ur, Mara Starc por. Ukmar 10.000 Ur, Dušan Križman 7.000 Ur, Vida Gerlanc por. Menucci 7.000 Ur, Herman Gerdevič
7.000	Ur, Rado Menucci 7.000 Ur, Gastone Menucci 5.000 lir, Rajmund Pra-šelj 7.000 lir, Karel Pertot 7.000 Ur, Viktor Štoka 5.000 Ur, Andrej Udovič
7.000	lir, Adriano Sigmund 7.000 Ur, I-van Ban 5.000 lir, Gigka Daneu vd. Faggin 2.000 Ur in Anton Husu 5.000 Ur.
V	spomin na Silvo Regent prispevata Marina in Žarko 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
V	spomin na Silvo Regent darujejo družine Mihelič, Devetak in Trampuž
30.000	Ur za ŠD Sokol in KD I. Gruden. Namesto cvetja na grob Mirka Guština daruje družina Križman (Repen 128) 30.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa Prašlja darujeta Valerija in Emil Milič 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Silvo Starc por. Regent daruje Vida Gerlanc - Menucci 10.000 Ur za spomenik padlim v NOB s Kon-tovela in 10.000 lir za amaterski oder Prosek - Kontovel.
V	spomin na Silvo Starc por. Regent darujeta Pjerina in Riči 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
V	spomin na dragega očeta Rafaela Breclja darujeta hči Anita in Pino
20.000	Ur za sekcijo KPI M. Matjašič v Barkovljah.
Za nakup novih oblek MPZ V. Vodnik darujejo: Branko Svetina z družino 50.000 Ur ter pevci Giorgio Bevk, Pepi Bogateč, David Ota, Franko De-bemardi, Darjo Lovriha, Davorin Ota, Vojko Kocjančič, Luciano Svetina, Ladi Kocjan, Sergio Glavina in Sergio Kocijan 550.000 lir.
N.N. iz Zgonika daruje 30.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Matildo TanganelU darujeta Blanka in Adelfio z družino
50.000	Ur za Skupnost družina Opčine. Pavla Piščanc - Clemente in Silvana
škerlavaj darujeta 300.000 lir za TPK Sirena.
Ob smrti prijatelja Pepija Prašlja darujeta družini Rudež in Hrovatin 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Nosilci krste pok. Josipa Prašlja da: rujejo 40.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
PRODAM furgon fiat 900 T. Tel. 040/ 211154.
PRODAM fiesto L, letnik 1979, v odUč-nem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/ 825656 v večernih urah.
ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v Trstu aU bUžnji okoUci. Telefonirati Miranu - Alpe Adria - 794672.
PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 155, 156 x 13. Tel. 040/53775.
ZAPOSLIM hišno pomočnico. Tel. (0481) 86349.
SUPERMARKET zaposU delavca s prakso v jestvinski stroki. Javite se v Ul. Valdirivo 13.
PRODAM golf G TI, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30.
PRODAM fiat regata diesel, letnik ’83 v odUčnem stanju. Tel. 040/761819 od
7.30	do 14.30.
NUDIM enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Telefonirati ob petkih od 9. do 15. ure na št. 040/224407.
NARODNA in študijska knjižnica Trst išče knjigo »Tako je bilo trpljenje« (Trst; Gregorčičeva založba, 1946). Kdor bi jo bil pripravljen odstopiti, naj telefonira na št. 774-333.
Razpis prostih mest v okviru KZE
Krajevna zdravstvena enota je objavila dva javna natečaja za 1 vodilnega farmacevta in 1 inženirja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. ure 21. oktobra. Poleg tega sta objavljena tudi natečaja za deset mest zdravnikov-asistentov na kirurgiji in dve mesti zdravnikov-asistentov v oddelku za preventivo in javno zdravstvo. Rok za dostavo prošenj zapade 28. oktobra ob 12. uri.
Podrobnejše informacije nudi personalni oddelek KZE v Ulici Farneto 3 vsak dan razen sobote od 9.30 do 12. ure.
mali oglasi
Slike, ki niso le spomin
Glasbeno življenje v nekaj razglednicah
radiotelevizija
Na prvi sličici z razglednice, ki jo je izdal Schmidi, nekakšna tržaška inačica glasbene in založniške hiše Ricordi, je nekaj not iz Bizetove onere Carmen in slika velikega skladatelja. George Bizet je umrl natanko tri mesece po prvi izvedbi Carmen, ko mu je bilo komaj 37 let. Ker j« skladatelj menil, da je šlo za polomijado, pravijo, da je bil ne prav topel sprejem opere Carmen vzrok njegove prezgodnje smrti. In vendar ne moremo reči, da je tale opera neuspeh, nasprotno: ni je sezone, da bi je ne postavili na oder v kaki operni hiši. Če pa pomislimo, da Bizetu ni bilo dano za časa njegovega kratkega življenja niti pokukati čez francosko mejo v Španijo, so ne moremo prečuditi, od kod v V
V Trstu je glasba od nekdaj doma. 1 je bilo družine, malce bolj premožne ali razgledane, ki bi ne imela kla-hV13' ne K' klavir, tudi violina je lotu V kislih: mnogo diletantov se je tilo poleg igranja tudi izdelovanja Sa instrumenta. Ko pa rabimo bese-o diletant, ne devamo nobenega za-mijivega pomena zraven, celo na-Protno: saj je dUetant, kdor se ra-nie, kdor najde svoje veselje in o-nngatitev pri početju, ki ni vezano na Materialne, ekonomske koristi. Tale
bor-8*’ ’n vesei-)e sta našii svojo naj-°yso potrditev konec prejšnjega in na acetku našega stoletja z vrsto večjih manjših talentov, ki so živeli v na-®m mestu. Prav je, da se na tem estu spomnimo tudi na tržaško dru-n° Plonar, v kateri so se rodile da-es že redke plonarice, znane širom .svetu. Prav iz veselja do glasbe J izdelava plenarie ostala obrt in se . Prelevila v industrijo, za kar pa vendar imela odlične pogoje.
Še dvoje razglednic. Prva je potovala iz Gradca v Trst »žalujočim ostalim«, ki se niso mogli udeležiti šestega graškega nemškega pevskega festivala leta 1902. Kar zadeva razglednico Tržaške orgeljce, pa se nismo mogli dokopati do podatkov o tej skupini »mundharmonikašev«. Še napis na njej: 1897 - 1903, povodom svoje I. obletnice, 30. 1. 04 je skrivnosten, kot so skrivnostne tiste črke v krogcih na vrhu kartončka. Slutimo, da gre za 12-članski ansambel in da so v vsakem od 12 krogcev kratice enega izmed članov, tudi zato, ker je v šestih krogih črka J, vsak drugi Slovenec pa se je nekoč pisal Josip...
F. F.
BERITE
»Novi Matajur«
italijanska televizija
tej operi toliko sončnega žara in življenjskega utripa.
Schmidi je izdal tudi razglednico, na kateri je upodobljen Cesare Bari-son, veliki virtuoz violine, po našem mnenju najbolj zahtevnega med vsemi instrumenti. Barison je še danes tržaška legenda. Starejši ljudje vedo povedati, da so se Tržačani odkrivali, ko je Barison hodil mimo, iz spoštovanja do njega in sploh do glasbe. Lepa, kulturna navada, ki se je izgubila, kot se je izgubilo marsikaj teh zadnjih letih. Učili so nas, da je treba pozdraviti na stopnišču, četudi ne poznamo osebe, ki gre mimo nas. Kaže, da to ni več v modi, ker ljudje ne pozdravljajo ne odzdravljajo, zato pa te topo gledajo — če jim ni celo nerodno — in si mislijo: kaj hoče pa tale? Škoda...
Prvi kanal
9.30 Televideo - poskusni program
10.30	Lepa Otero — TV nadaljevanka
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra? — opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo... kdo igra — zadnji poziv
14.15	Vietnam — 1. del Biser imperija
15.00	Italijanske kronike
16.00	Trije nečaki in majordom — TV film
16.30	Guglielmo il conquistatore — TV nadaljevanka
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	Dogodivščine na dnu morja — TV film
17.55	Družina Day — rsanka
18.20	Programi pristopanja
18.40 Sette spose per sette fratelli — TV film
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fantastico Bis
21.00	Quark — potovanje v svetu znanosti, vodi Piero Angela
22.00	Dnevnik 1
22.10 Concorso di voci nuove — neposredni prenos iz Castrocara
23.20	Šola in vzgoja
23.50 Dnevnik 1 — Zadnje vesti, Danes v parlamentu Drug! kanal
9.30	Televideo — poskusni program
11.55	Cordialmente — vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Capitol — TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	Tandem — aktualno in nagradna tekmovanja
15.15	Grand Prix — nagradno tekmovanje
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Pane e marmellata — otroška oddaja, vodi Rita Dalla Chiesa
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta
18.05	Komični film
18.30	Dnevnik 2 — Športne vesti 18.40 Ceste v San Franciscu —
TV film
19.45	Dnevnik 2 —- Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Dove osano le aquile — 1. dei filma. Nastopata Richard Burton in Glint Eastwocd
22.10 Dnevnik 2 — Nocoj
22.20	Srečanje s kinematografijo
22.25	Dnevnik 2 — Dosje 23.15 II brivido dell’imprevisto —
TV film
23.45	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.55	Nočni kino:
Paper moon — film Nastopajo: Ryan O’Neal, Tatara O’Neal, Madelaine Kahn.
Tret|l kanal
11.45	Televideo — poskusni program
12.25	Šola in vzgoja
12.55	šola in vzgoja
13.25	Delta — izobraževalna oddaja
14.25	šola in vzgoja
14.55	Alassio: nogomet Mladinski mednarodni. turnir turnir Under 18 Italija - Nizozemska
16.50 Šola in vzgoja
17.20	Dadaumpa — variete
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Dnevnik 3 — Posebna oddaja
21.30	Balet
22.30	Dnevnik 3
23.05	Una giornata con Conrad Green — po povesti R. Lardnerja
jugoslovanska televizija
Ljubljano
9.00	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
16.35	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	Pedenjžep
18.05	Miti in legende — Biblijski miti: Jožef in njegovi bratje
18.25	Posavski obzornik
18.40	Afganistanci ne znajo paziti — TV film
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.06	Operacija na srcu — TV drama
21.30	Integral
23.10	Poročila
Kopor
14.15	TV novice
14.20	Detektiv v copatah — TV film 14.45 Zanimivost sveta
15.00	Film
16.40	Risanke
17.30	Na meji verjetnega — nenavadni podvigi
18.00	Dvoboji na dnu — TV film
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
NABREŽINA — Z občinskega sveta TRST — Občni zbor Sindikata slovenske šole
TRST — Predstavili konzorcij avtoprevoznikov Adriatrans TRST — 40 let Zveze obmikov TRST — Deželno gledališče F-JK stopa v novo sezono TRST — Razstava Duiz
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odbojka
20.30	V precepu — TV film
21.40	Posledni veliki jezdeci — dokumentarec
22.20	TD Vse Danes
22.30	Izpovedi pustolovca Felixa Krulla
23.40	Glasbena oddaja
zasebne postaje
CANALE S
12.15	Bis — nagradno tekmovanje
12.40	II pranzo è servito — nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri — TV nadaljevanka
14.30	La valle dei pini — TV nadalj.
15.30	Una vita da vivere — TV nadaljevanka
16.30	Hazzard — TV film
17.30	Doppio slalom — nagradno tekmovanje
18.00	II mio amico Ricky — TV film
18.30	C’est la vie — nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson —- TV film
19.30	Zig Zag — nagradno tekmovanje
20.30	Dallas — TV film
21.30	Falcon Crest — TV film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Nicola Trussardi a Brera — posebna oddaja
24.00	Premiere — filmske novosti
RETEQUATTRO
15.00	Piume e pailettes — TV novela
15.40	Adultero lui, adultera lei — film
17.50	Lucy show — TV film
18.20	Ai confini della notte — TV film
18.50	I Ryan — TV film
19.30	Febbre d’amore — TV nadalj.
20.30	Camera d’albergo — film
22.30	Tre cuori in affitto — TV film
23.00	Alfred Hitchock — TV film
23.30	Dick Tracy — TV film
24.00	Agente speciale — TV film
ITALIA t
13.30	Help — nagradno tekmovanje
14.15	Dee Jay Television — glasbena oddaja
15.00	Chips — TV film
16.00	Bim Bum Barn — otroška od-
18.00	Quella casa nella prateria — TV film
19.00	Gioco delle coppie — TV film
19.30	Happy Days — TV film
20.00	Kiss me Licia — risanka
20.30	A - Team — TV film
21.30	Simon & Simon — TV film
22.30	Hardcastle and McComick — TV film
23.30	Delitto quasi perfetto — film
TELEPADOVA
14.00	Innamorarsi — TV film
15.30	Sky Ways — TV film
16.00	I nuovi Rookies — TV film
17.30	R magico mondo di Gigi —
18.00	Transformer — risanka
18.30	II ritorno deH’uomo tigre —
19.00	Peline story — risanka
19.30	Carmin — TV film
20.30	Squilli dì morte — film
22.30	La talpa — TV film
23.30	Šport: catch
TRIVENETA
12.00	La valle dei monumenti — film
13.20	Horoskop
13.30	TV film
14.20	Filmske novosti
14.30	Un vero buon uomo — film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
17.00	L’arciere di Sherwood — TV film
17.30	II pioniere onesto fuorilegge — film
19.00	I cavalieri di Bretagna — TV film
19.30	Filmske novosti
19.40	Dokumentarec
20.20	Filmski program
20.30	Fort Grand — film
TELEFRIULI
14.30	Povera Clara — TV film
15.30	Hanna e Barbera — risanke
16.00	Gunđam — risanka
17.00	Love America Style — TV film
17.30	Povera Clara — TV film
18.30	I cercatori d’oro
19.30	Andrea Celeste — TV film
20.30	L’ispettore Bluey — T Vfilm
21.15	Glasbena oddaja
22.45 šport: nogometna tekma Lazio - Triestina
radio
RADIO 1
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba;
8.10	Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja:	Giacomo
Puccini: Bohème; Simfonični preludij v a duru; Simfonični capriccio; Pesmi za sopran ter klavir; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob
12.00	- Lahka glasba ; 13.20 Glasba po željni; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.05 Neposreden prenos iz Avditorija A deželnega sedeža RAI: proglasitev nagrajencev natečaja za slovenske izvirne igre, nato: Mi in glasba.
RADIO KOPER {Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 17.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelovi nagrajenci;
9.15	Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 V gledališču: »Non ti conosco piùù« Alda De Benedettija;
17.00	Gulp; 17.30 Avtomobilizem; 18.00 Glasba; 18.32 Slavni dirigenti; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-go-vornj program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Živalski svet; 1.30 Radijska priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò - tednik o delu in ekonomiji; 16.00 Popoldanski program;
17.30	Jazz glasba; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Veliki tenorji: od Ta-magnana do Pavarottija; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Radio 1 za vsakogar;
20.00	Spomin na Itala Calvina: »La formica argentina«; 20.42 Po gledališču; 21.03 Spomini na poletje; 21.30 To knjigo je treba sežgati: »J’accusse« E. Zolàja; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 3 predstavlja; 8.18 Še o oddaji Fantastico 6; 8.45 Matilde radijska nadaljevanka; 9.10 Radijska priredba; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.45 Nagradno tekmovanje;
15.00	Popoldanski program; 16.00 Slavni romani; 16.30 Mladina danes; 17.32 Opereta; 18.00 Branje romana L. Pi-randella »R fu Mattia Pascal«; 18.32 in 19.50 Glasbene ure; 21.00 Jazz Glasba; 21.30 Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Industrijske rastline - Sladkorna pesa; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...;
11.35	Naše pesmj in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba; 13 30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14 35 Mladinski pevski festival - Celje 85;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16 00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17 00 in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasino3 mediŠra: 19 25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -Sele pod Uršljo goro; 20.35 Zaključni koncert poletne violinske šole; 21.05 Radijska igra, Glasbeni intermezzo;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno, Elfriede Jelinek: Ljubiteljica; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij.
Dve pomembni prireditvi v Gorici konec prejšnjega tedna
Naša kultura v palači Attems in v
Kulturnem domu
Pred šestimi leti smo v dvoranah palače Attems lahko občudovali dela slovenskega goriškega umetnika Zorana Antona Mušiča (te dni so te na ogled v palači Correr v Benetkah). Sedaj so v istih sobanah na ogled tja do srede decembra dela slovenskega tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Spomladi smo lahko, v sklopu razstave futurizma in konstruktivizma dvajsetih let videli veliko del Avgusta Černigoja, Milka Bambiča in še drugih slovenskih umetnikov. V reorganizaciji goriškega muzeja bodo tu našla prostor tudi dela še enega velikega umetnika slovenskega rodu, Lojzeta Spazzapana. Vodstvo goriškega muzeja pa ima v načrtu tudi večjo razstavo sodobne umetnosti tega stoletja. Vse to v svrho ureditve muzeja sodobne likovne umetnosti kjer naj bi bila razstavljena dela najbolj izrazitih ustvarjalcev tega stoletja, ki so na tak ali drugačen način povezani z našimi kraji.
To je bilo pwvedano na sobotni o-tvoritvi velike antološke razstave nad 150 del Lojzeta Spacala, na kateri so spregovorili predsednik gori-ške pokrajinske uprave Silvio Cumpe-ta, ravnateljica pokrajinskega muzeja Maria Masau Dan in kritik Milko Rener. Goriški pokrajinski muzej, ki je v fazi restrukturacije po uničevalni povodnji izpred nekaj let, gre v novo fazo in z novo ravnateljico smo tudi gotovi, da bomo čez nekaj let beležili uspehe.
Otvoritev Spacalove razstave je bila za Gorico velik kulturni dogodek.
Na otvoritev niso prišli le zastopniki državnih ali krajevnih organov kot je to običaj in kot veleva kurtoazija. Prišlo je zelo veliko ljubiteljev umetnosti, Spacalovih častilcev, kritikov, ljudi, ki si od blizu žele videti u-metnika in njegova dela, pa čeprav si lahko razstavo pobliže ogledamo le takrat ko ne bo v dvoranah gneče. Te pa je bilo v soboto veliko. Vsi niso mogli v veliko dvorano Attemsove palače in so morali kar na stopnišču počakati, da so se nehali govori. Na otvoritev je prišlo nad dvesto ljudi. Prišli so iz Gorice, Trsta, Furlanije ter iz sosednega jugoslovanskega območja. Razstava bo tu odprta tja do srede decembra. Na voljo je tudi bogato ilustriran katalog napisan v treh jezikih.
* » *
Sobota je bila za slovensko kulturno delo v Gorici pomemben dan. Poleg pravkar omenjene otvoritve razstave v Attemsovi palači je svoja vrata na stežaj odprl, po poletnem premoru, tudi slovenski Kulturni dom. Prvo prireditev v novi sezoni je imela Zveza slovenskih kulturnih društev. Povabila je v Gorico člane kulturnega društva Kočo Racin iz Skopja. Z Makedonci imajo goriški in tržaški zamejci že več let prijateljske vezi. Nekatere zamejske kulturne skupine so že gostovale v Skopju, Bitoli in drugih makedonskih krajih, umetniške skupine iz te najjužnejše jugoslovanske republike pa so nekajkrat bile v gosteh pri nas. Doslej samo v Gorici in Trstu, od nedelje sem pa
tudi v Benečiji, saj je skupina, ki je nastopila v soboto zvečer v Gorici v nedeljo popoldne imela koncert tudi v Špetm v Benečiji.
V Gorico so Makedonci prišli s pevskim zborom Kočo Racin iz Skopja. Pri nas je že pel, nekajkrat tudi na mednarodnem tekmovanju zborov Seghizzi. S tem zborom pa je prišla tudi vokalna in godalna skupina istega društva. Gostje so nam prikazali bogastvo makedonske glasbene kulture, od pesmi, ki segajo v njihovo ljudsko izročilo pa do skladb najbolj sodobnih ustvarjalcev. Goriška publika, ki pa je bi bilo lahko tudi več, saj je bil koncert na višini, je navdušeno zaploskala po izvajanju vsake pesmi.
Seveda tak obisk ne gre brez pri-
ložnostnih govorov. Predsednik ZS KD Marko Kravos in predstavnik društva Kočo Racin Stojan Stojkov sta poudarila pomen uvajanja in ohranjanja prijateljskih vezi med Slovenci in Makedonci, še zlasti zaradi tega ker je njuna usoda v marsičem podobna. Pripadniki obeh narodov žive v več državah. Ponekod so narodnostne pravice priznane, drugod manj, še marsikje pa sploh ne. Poleg pozdravnih besed je prišlo tudi do izmenjave daril.
Makedonci so bili v gosteh ZSKD na Goriškem ves dan. Ogledali so si naše kraje in bili sprejeti od župana Vida Primožiča in sodelavcev tudi na sovodenjskem županstvu. V nedeljo, kot že omenjeno, pa so imeli koncert v Benečiji.
Oster napad socialistov na krščansko demokracijo
Konferenca na pokrajini
V večinski koaliciji na Goriškem prihajajo na dan različna gledanja
Dosleden boj Amnesty International proti kršitvi človekovih pravic
Demokristjanske zahteve, da je treba kar se da hitro spremeniti sedanjo koalicijo v tržiški občini, so le navadne in brezpredmetne provokacije. Tako mnenje izraža pokrajinsko tajništvo socialistične stranke v tiskovnem poročilu, ki so ga izdali ob koncu seje izvršnega odbora. Sejj so prisostvovali tudi člani svetovalske skupine v pokrajinskem svetu. Socialisti, tako pravi njihov tajnik Luigi Blasig, menijo, da se je politični položaj znotraj večinske koalicije v zadnjem času, potem ko so bili izvoljeni župani in novi odbori, nekoliko zameglil. To po krivdi krščanske demokracije.
Začelo se je z zavlačevanjem sprejetja nekaterih programskih obvez. V naši pokrajini ni prave volje za uresničevanje načrta za zdravstvo. V krajevnem merilu (očitno sta mišljena Gradež in Krmin) prihaja do značilnih odklonov tudi znotraj koalicijskih strank. Ni prave volje za pre-osnovo krajevnih služb, predvsem konzorcijev, in tu je mišljena že kako leto predvidena združitev avtoprevoz-
nik podjetij. Ni prave volje za reševanje gospodarskih vprašanj: krščanska demokracija se namreč zavzema za zelo enostavno podaljšanje sedanjega zakona o prosti coni, ne da bi spremenili njegove vsebine in jo prilagodili današnjim potrebam goriškega gospodarstva. Na zadnj; seji pokrajinskega sveta pa je prišlo do javnega napada načelnika svetovalske skupine KD na sociahstično stranko in na predsednika pokrajine, ki je socialist. Vrh vsega pa je že nekajkrat prišlo do javnih napadov na socialistično politiko v Tržiču, kjer socialisti upravljajo občino skupno s komunisti in socialdemokrati. Pokrajinsko tajništvo PSI poudarja voljo in potrebo po nadaljevanju sodelovanja z demokristjani in drugimi koalicijskimi partnerji v krajevnih upravah. Vendar pa je treba prvenstveno spoštovati dogovorjene programske smernice. Ne smemo pozabiti nanje, pa čeprav so tu pa tam koalicije različne.
Člani pokrajinskega izvršnega od bora PSI so tajniku naročili, da se
čimprej prične soočanje s krščansko demokracijo in tudi z drugimi strankami koalicije. Po mnenju socialistov, ni mogoče dovoliti, da bi bila programska gledanja različna.
• Na sedežu društva za zaščito živali v Ulici Boccaccio 6 imajo v varstvu dva psička, mladiče in nekaj psov, ki bi jih radi oddali primernim osebam.
Vojni material
Odstranjevanje nevarnega vojnega materiala iz struge Soče, kjer bodo zgradili jez, se nadaljuje. V zadnjem času so delavci specializiranega podjetja spet našli kar precej topovskih izstrelkov ročnih bomb in drugega materiala iz prve svetovne vojne. Skupna teža nevarnega materiala, ki je tudi po sedemdesetih letih ohranil svojo uničujočo moč, znaša okrog deset stotov. Bonifikacija terena, kjer bodo zgradili jez za potrebe namakalnega sistema, se nadaljuje.
V nedeljo je bi.'a v dvorani pokrajinskega sveta konferenca, ki jo je priredilo združenje Amnesty International s sodelovanjem goriške pokrajinske uprave, namenjena mladim, ki so v zaporu zaradi svojega političnega prepričanja. Bila je to tudi prva takšna prireditev Amnesty International v Gorici, saj se je skupina tega združenja organizirala v naši pokrajini šele pred kratkim. Zato je bil na srečanju poleg o mladih govor tudi na splošno o delovanju te mednarodne organizacije, ki se že trideset let bori proti kršitvi najosnovnejših človekovih pravic.
Vse udeležence je pozdravil predsednik pokrajinskega sveta Silvio Cumpeta, ki je podčrtal nujo, da se borimo proti vsaki obliki nasilja prav mi, ki nam je bila usoda naklonjena, saj živimo v družbi, ki nespoštovanja najosnovnejših človekovih pravic ne pozna in ki živi ob odprti meji kjer je interkomunikacija med narodoma dnevna. Predsednik italijanskega združttnja Amnesty International Maurizio Fiorini je številnim, predvsem mladim prisotnim orisal način delovanja Amnesty International, ki s
svojo stalno prisotnostjo in z organiziranjem jevnega mnenja ustvarja splošen konsenz v družbi proti raznim* oblikam nasilja. Vendar ni njen boj omejen le na tako splošno sfero kot je tista z mogoče malce neoprijemljivim terminom »proti kršitvi človekovih pravic«, saj so cilji Amnesty International pravnega značaja in ima ta organizacija konzultativni status pri OZN.
Amnesty International bije svojo bitko dosledno in pošteno, saj je enako prisotna na Vzhodu. Zahodu in v deželah v razvoju, je proti državnemu, javnemu nasilju kot proti tistemu, ki ga z masko oboroženega odpora izvajajo V. marsikateri državi protivladne organizacije.
razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je v teh dneh odprta razstava grafičnega oblikovanja in fotografije Studia Znak. Odprta bo do 3. novembra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
Akcija včlanjevanja v goričko delegacijo
V Gorici v januarju občni zbor italijansko-jugoslovanske zbornice
Delavci ladjedelnice protestirajo proti določilom finančnega zakona
Znano je, da že nekaj desetletij deluje v Milanu mešana italijansko-ju-goslovanska trgovinska zbornica. Znano je tudi, da ima ta zbornica nekatere pokrajinske delegacije. Zelo aktivna je tržaška, ki deluje že več let. Pred časom je bila ustanovljena videmska delegacija, ki je razvila kar precej dejavnosti. Pred kratkim je bila ustanovljena tudi goriška delegacija. Do ustanovitve je prišlo precej pozno. To se čudno sliši, saj imamo že vso povojno dobo v Gorici številne trgovce in podjetja, ki trgujejo z Jugoslavijo.
V goriško delegacijo se je doslej vpisalo nekaj trgovskih operaterjev. V januarju bodo imeli redni občni zbor na katerem bodo izvolili predsednika in člane odbora, tako kot je predvideno v statutu. Za sedaj vodi posle te delegacije kot predsednik Hadrijan Corsi, uvozno-izvozni podjetnik. Podpredsednik pa je Flavio Flamio, ravnatelj združenja male industrije. Tajniške posle vrši funkcionar goriške trgovinske zbornice Armando Mucchiut.
Tja do januarja, ko bo občni zbor, b,odo voditelji zbornice, izvedli pro-mocionalno akcijo za včlanjevanje v zbornico. Vabijo strokovna združenja, ki jih zanimanjo v prašanja gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo.
trgovske operaterje in podjetja ter tudi posameznike, ki skrbijo, da se razvijajo odnosi ob naši meji. Sedež te mešane zbornice je v palači goriške trgovinske zbornice, v Ulici Crispi. Ta je dala svoj doprinos k u-stanovitvi goriške delegacije milanske zbornice.
Začetek koncertne sezone v Novi Gorici
V Novi Gorici se bo v tem tednu pričela 5. abonmajska glasbena sezona v Kulturnem domu. Tudi letos so razpisali dve vrsti abonmajev, zeleni in rdeči abonma.
Prvi koncert v okviru zelenega a-Lonmaja bo v petek, 18. oktobra, ob 20.15, ko bo v veliki dvorani Kulturnega doma nastopil znani komorni ansambel Moskovski virtuozi in izvajal dela W. A. Mozarta. Ansambel je ustanovil znani sovjetski violinist Vladimir Spivakov.
Prvi koncert v okviru rdečega a-bonmaja pa bo 24. oktobra, ko bo, prav tako ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma igral orkester Slovanske filharmonije, pod vodstvom avstrijskega dirigenta Kurta Woessa. Nastopil bo tudi violinist Igor Ozim.
Nekaj sto delavcev tržiške ladjedelnice, vpisanih v dopolnilno blagajno, je včeraj dopoldne sodelovalo v protestni manifestaciji po glavnim ulicah Tržiča. Razlog za protestno manifestacijo je v nič kaj rožnatih perspektivah, ki jih prinaša osnutek finančnega zakona, ki ga je izdelala vlada in ki je v parlamentu. V osnutku zakona namreč niso predvidena sredstva za finansiranje načrta prenove trgovskega ladjevja, o čemer se sicer vodijo razprave že nekaj let; osnutek finančnega zakona pa ponovno uvaja odtegljaje za sklad socialnega skrbstva tudi na denarnih nadomestilih, ki jih prejmejo delavci v dopolnilni blagajni. To slednje vprašanje je bilo na dnevnem redu že sredi lanskega leta, ko so delavci z odločnim protestom dosegli, da je bil takratni ukrep preklican. Zdaj ga je vlada vnovič predložila.
Ozračje se torej zaostruje. Brez u-streznih finančnih sredstev za gradnjo novih ladij ostaja namreč na mrtvi točki celoten načrt prenove ladjevja. Neposredne posledice, opozarjajo sindikalni predstavniki delavcev. pa bodo prav na področju zaposlovanja.
Sindikat kovinarjev (FLM) je o teh dveh vprašanjih že seznanil vsedržavno vodstvo, v prihodnjih dneh pa bo sklical vrsto sestankov na
deželni, pokrajinski in na ravni posameznih občin, to skupaj s sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL. Že v ponedeljek se bodo sindikalni predstavniki sestali s parlamentarci naše dežele, napovedane pa so tudi pobude drugačnega značaja.
Med včerajšnjo manifestacijo so med občani delili tudi letake, v katerih pojasnjujejo sedanji trenutek sindikalnega boja.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Love l’extra-porno made in USA«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Mad Max, oltre la sfera del tuono«. Tina Turner. Istočasno z drugimi italijanskimi mesti.
Triii
EXCELS10R 17.30-22.00 »Vizi erotici e piaceri privati di mia moglie«. Prepovtdan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 »La ruelle đu divin amour«. Prvič v Italiji. Gostovanje gledališča Theatre de la Sapience.
Nota Gorica
SOČA 13.00—20.00 »Izgubljeni Arthur«.
SVOBODA 20.00 »Catherine cherie«.
DESKLE 19.30 »Satanovo bodalo«.
Zapustil nas je naš dragi
Efrem Klanjšček
Žalostno vest sporočajo žena, otroci in ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes ob 14. uri v Števerjanu.
Gorica, Števerjan, 15. oktobra 1985
Ob izgubi dragega očeta Efrema, izrekajo Petru Klanjščku in družini iskreno sožalje člani ŠD Naš Prapor.
Dijaki II. liceja Primož Trubar izrekajo globoko sožalje Faniki Klanjšček ob izgubi očeta.
Ravnateljica, učno in neučno osebje državnega učiteljišča Simon Gregorčič izražajo tehniku Niku Klanjščku in prof. Harjet Dornik - Klanjšček iskreno sožalje ob smrti očeta oz. tasta.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki klasičnega liceja Primož Trubar izrekajo globoko sožalje dijakinji Faniki Klanjšček ob izgubi dragega očeta ter prof. Harjet Dornik -Klanjšček ob izgubi tasta.
Košarka: v nedeljo v 2. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva v Trstu
Cagiva iz Varese ja premočna za jadranovce
Jadran — Cagiva Varese 73:81 (34:44)
JADRAN: K. Starc 2 (0:2), Ban 21 (4:4), Daneu 8 (5:7), Rauber 6 (2:4), Čuk 14 (4:9), Gulič 4 (1:3), Zaratti 14 (4:8), Žerjal 2, I. Starc 2 (2:2), Sosič.
CAGIVA VARESE: Zanzi, Pagani 14 (0:3), Hotteyan 2, Brakus 7 (2:2), Zorzi, Lesica, Piatti, Ferraiuolo 18 (8:11), Della Fiori 14 (4:6), Lucarelli 26 (2:5).
SODNIKA: Antonella Frabetti (Modena) in Mioni (Carpi). PROSTI METI: Jadran 22:39, Cagiva 16:27. OSEBNE NAPAKE: Jadran 25; Cagiva 27. PET OSEBNIH NAPAK: Ban (24), K. Starc (34), Daneu (36), Lucarelli (37), Della Fiori (39), Žerjal (40). TEHNIČNE NAPAKE: Ban, Žerjal, Jadranova
Rusconi: »Igrali smo slabo«
klop in Della Fiori. 3 TOČKE: Ban GLEDALCEV: 2.500.
Cagiva iz Vareseja je v 2. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva v nedeljskem srečanju proti Jadranu v Trstu dokazala, da upravičeno sodi med glavne kandidate za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Varovanci trenerja Doda Rusco-nija sicer niso pokazali »vrhunske košarke«, na dlani pa je, da moštvo iz Vareseja sestavlja skupina izkušenih in kakovostnih košarkarjev, ki verjetno še niso dovolj uigrani, visoka uvrstitev pa jim ne more uiti. Kot v prvem kolu v Montecatiniju so jadranovci igrali tudi tokrat zelo požrtvovalno, priznati pa so morali premoč gostov.
Že iz uvodnih potez je bil »motiv« nedeljske tekme dokaj jasen: na eni strani visoko in izkušeno moštvo (Cagiva), na drugi pa novinec v ligi (Jadran), ki bi lahko premagal »Goljata« le z vrtoglavo hitro in brezkompromisno igro ter s točnimi meti od daleč. Tudi jasno je bilo, da bi našim s postavo 1-4 vsaj delno uspelo zadržati »velikane« Cagive, ne pa vsiliti svoj tempo igre. Z nižjo postavo (2 - 3) so jadranovci poostrib tempo, gostje pa so še v večji meri uveljavili svojo premoč pod košema. Naši so se pogumno in požrtvovalno Vrgli v boj, bili so gostom stalno za
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: k. Starc 1:4; Žerjal 1:2; čuk 5:14; Zarotti 5:14; Gulič 0:3; I. Starc 0:1; Rauber 2:6; Ban 4:6; Daneu 1:6. 3. TOČKE: Ban 3:5; Gulič 1:2. SKOKI: K. Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Žerjal 2, 0; Cuk 6, 1; Zarotti 4, 2; Gulič 2, 1; L Starc 1, 0; Rauber 3, 0; Ban 7, 3; Daneu 3, 0; Sosič 1, 0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1, 0; Žerjal 2, 3; čuk 1, 3; Gulič 2, 1; Ban 2, 0; Daneu 0, 2.
3, Gulič 1; Brakus 1, Ferraiuolo 1.
petami, njihovo zmago pa niso nikoh uspeli ogroziti.
Na dlani je tudi bilo, da našim velik podvig ne bo mogoč, ko je najprej (24’) zaradi petih osebnih napak moral na klop dotlej z Lucarelli jem najboljši na igrišču Marko Ban, 10’ pozneje pa je enaka usoda doletela ša Klavdija Starca.
Pri tem pa tudi ne moremo mimo ugotovitve, da je bil kriterij sojenja dokaj čuden. Antonella Frabetti in Mioni gotovo nista »kriva« za poraz naših (premoč gostov jo bila očitna), imeli pa smo vtis, da sta sodnika dopotovala v Trst z željo, da bi bila med protagonisti tega srečanja. Staro pravilo pa je, da je najboljši sodnik tisti, ki ga sploh ne opaziš na igrišču. »Naša junaka« pa sta dodeljevala tehnične napake, dosojevala korake in osebne napake kot na tekočem traku. Kar pa je najhuje, sta skušala popravljati napake s »kompenzacijo« zdaj v korist enega, zdaj drugega moštva.
Če naše fante gre pohvaliti za požrtvovalnost, skoraj neverjetno pa
je, koliko prostih metov so tokrat zgrešili. Na razpolago so jih imeli kar 39, dosegli pa so le 22 točk (55 od sto). Le ko bi bili uspešnejši pri izvajanju le-teh, bi verjetno tudi o-grozili zmago gostov.
Glede posameznikov bi tokrat od naših predvsem pohvalili Marka Baha. Ves toden se je podvrgel intenzivni terapiji (bolečine v hrbtu). Celo v dvomu je bjl njegov nedeljski nastop. Na igrišču pa je stisnil zobe, dal vse od sebe in bil za Cagivo nerešljiva uganka. Tudi njegov doprinos v obrambi je bil zelo dober (7 skokov). Žal, da je moral že po 24 minutah zapustiti igrišče.
Kratka kronika tekme. Začetni postavi: K. Starc, Ban, čuk, Daneu in Rauber za Jadran; Ferraiuolo, Le-scica, Pagani, Lucarelli in Della Fiori za Cagivo. Oboji so ubrali consko obrambo. V 3’ je bil izid dokaj nizek (2:1 za goste). V 5’ je Cagiva že vodila z 11:3. Marko Ban je bil nezadržen in naši so zmanjšali razliko na 6:11 (9’). Lucarelli pa je z vrsto uspešnih metov zopet povečal prednost za goste (v 15’ — 28:19) in polčas se je končal z desetimi točkami v korist Cagive. V 24’ je moral z igrišča Ban (43:49), gostje so povećah prednost (56:44 v 25’). Naši niso popustili in v 34’ je bil izid 68:61 za goste. Tedaj pa je za PON moral na klop ša K. Starc. Zmaga Cagive ni bila več v dvomu.
V nedeljo bodo jadranovci gostova-li v Trevigliu, kjer se bodo pomeri-h z moštvom Mauri ja, ki je kot naša ekipa še brez točke. (B. Lakovič)
»Bila je to poprečna tekma, v kateri smo mi igrali zelo slabo in brezglavo, daleč pod svojimi sposobnostmi,« se je po tekmi hudoval trener Cagive Dodo Rusconi.
»Kako to, da ste igrali tako slabo, pa vendarle vaša zmaga ni bila nikoli v dvomu?« smo ga nekoliko presè-nečeni vprašali.
»Razen Lucarellija in delno Ferra-iuola ostali so vsi odpovedali, predvsem to velja za Della Fiorija. Ko pa ne bi zmagah, bi bila tragedija, saj smo v tem prvenstvu favorit številka ena. Tekmo je odločil Lucarelh. Proti njemu Jadran ni mogel ničesar.«
»Kaj pa o Jadranu?«
»Jadran je solidna ekipa, nekoliko pa prenizka, kar tudi kaže, da smo mi zmagali prav zaradi premoči pod košema.
»Sojenje ni bilo ravno najbolje . . .«
»Gospa Frabettijeva je sodila dobro, Mioni ne. Verjetno pa pri Jadranu mislijo obratno.«
Komentar Jadranovega trenerja Žagarja: »V prvem polčasu smo zaostajali za deset točk zaradi slabega izvajanja prostih metov. To razliko pa v nadaljevanju nam ni uspelo nadoknaditi tudi zaradi nezbranosti pod košem, čeprav sem z igro v obrambi zadovoljen.«
Pomožni trener Raseni : »Igrali smo proti zelo močni ekipi. Sojenje ni bilo na zadovoljivi ravni. Veliko smo zgrešili pri metih pod košem in slabi smo bili pri izvajanju prostih metov. Sicer pa ne gre obupati.«
Pomožni trener Kafol: »Nismo igrah najbolje. Ko bi bili boljši pri metu in pri prostih metih, bi lahko celo poskrbeli za velik podvig.«
Tehnični vodja . gostujoče ekipe Gualco je prekaljen poznavalec italijanske košarke. »Jadran je novinec v ligi. Ugodno me je presenetil in mislim, da bo v Trstu tudi za favorite zelo težko zmagati. Tudi zato ker bodo vaši košarkarji iz kola v kolo dobili večjo samozavest.«
»Poleg vas, kateri so favoriti za prvo šesterico?«
»Mi smo sestavili tako moštvo, da je naš primarni cilj ne uvrstitev med prvo šesterico, temveč napredovanje v A-2 ligo. Poleg nas mislim, da se lahko uvrstijo Cremona, Verona, Por-
denone in Montecatini. Računati pa moramo tudi na kako eventualno presenečenje. Kaj ko bi to presenečenje bili prav jadranovci?«
Je to le kompliment po zmagi starega »košarkarskega lisjaka«?
Della Fiorija, dolgoletnega prvoligaša in tudi državnega reprezentanta smo vprašali, s kakšnimi občutki igra med drugoligaši.
»Zame je to lepa in zanimiva izkušnja. Res je, vsi pričakujejo, da bom na^ vsaki tekmi dajal po 40 in več točk. Druga liga pa jfe zelo kakovostna in tudi v tej ligi zmaga moštvo, ki predvaja predvsem dobro skupinsko igro. Zato svojo igro prilagajam moštvu.« (bi)
TAKO V B LIGI
IZIDI 2. KOLA
Arese - Vicenza	79:74
Bergamo - Panapesca 85:99 Ferrara - Mauri Treviglio 68:65 Victors Monza - Cremona 56:62 Kidland Padova - Fatiba 86:58 Maltinti - Montebelluna 89:66 Sweda Pordenon - Citrosil 82:84 JADRAN - Cagiva Varese 73:81
LESTVICA
Maltinti	2	2	0	172:126	4
Panapesca	2	2	0	181:153	4
Citrosil VE	2	2	0	183:157	4
Cagiva VA	2	2	0	184:162	4
Cremona	2	2	0	139:123	4
Ferrara	2	2	0	147:134	4
Kidland PD	2	1	1	175:161	2
Treviglio	2	1	1	149:135	2
Victors Monza	2	1	1	132:123	2
Arese	2	1	1	146:158	2
Sweda PN	2	0	2	157:161	0
Vicenza	2	0	2	143:158	0
JADRAN	2	0	2	141:163	0
Faciba B. Ar.	2	0	2	118:153	0
Montebelluna	2	0	2	127:165	0
Čelana BG	2	0	2	160:198	0
PRIHODNJE KOLO (20. 10.)
Treviglio - JADRAN; Faciba B. Ar-sizio - Sweda; Vicenza - Monza; Cremona - Arese; Montebelluna - Ferrara; Panapesca - Kidland PD; Cagiva - Čelana Bergamo; Citrosil VE - Maltinti.
Jadranovi strelci
Ban 32 (4:4); čuk 22 (44:9), Zarotti 22 (6:11), Daneu 22 (9:11), K. Starc 16 (0:3), Rauber 10 (2:4), Gulič 9 (2:5), L Starc 2 (2:2), Žerjal 2.
Z leve proti desni: Della Fiori, Lucarelli, K. Starc in Ban
V italijanski nogometni A ligi
Juventus blizu rekorda
Juventusu manjka le še ena zma-Sa (v nedeljo igra doma z Barijem), da izenači svoj rekord sedmih zaporednih uspehov v prvenstvenih tekmah A lige. Turinčani nazadržno »be-pjo« in sodeč po nedeljskih izidih mu lahko le oba milanska prvoligaša prej ah slej prekrižata pot, vse ostale e-kipe v igri in v rezultatih vse preveč r'rnajo, razen morda Varane, ki je po slabem začetku spet učinkovita, kot lani.
yidemski Udinese je na domačih Ueh na lastne oči preveril, da je Pisa vse prej kot kandidat za izpad. Vi-niciovi varovanci so razočarah, ka-^e' da se bodo morali tudi kte za-aoyaljiti s povprečnimi dosežki, ivič se ima zahvahti Argentincu 'azu, če je še trener Avelhna. Jugoslovanski trener se lahko ponaša z ovema uglednima žrtvama (poleg Ro-me tudi Verona), vendar njegova stoička ne zgleda še utrjena, v prihod-
njem kolu pa ga čaka gostovanje v Pizi. Tudi Bersellini mora upati, da bo njegova Sampdoria v nedeljo odpravila Atalanto, sicer so mu štete ure, čeprav pravijo, da ga genovsko vodstvo naravnost obožuje. Vemo, kako se te ljubezni v nogometu hitro skisajo.
IZIDI 6. KOLA: Torino - Juventus 1:2; Avellino - Roma 1:0; Atalanta -Lecce 3:1; Bari - Inter 1:3; Fiorentina - Napoli 0:0; Milan - Como 1:0; Udinese - Pisa 1:1; Verona - Sampdoria 2:1.
LESTVICA: Juventus 12; Milan 9; Inter, Napoli in Fiorentina 8; Roma 7; Torino, Verona in Udinese 6; Pisa in Avellino 5; Atalanta in Bari 4; Sampdoria in Lecce 3; Como 2.
PRIHODNJE KOLO: Como - Udinese; Juventus - Bari; Lecce - Inter; Milan - Torino; Napoli - Verona; Pisa - Avellino; Roma - Fiorentina; Sampdoria - Atalanta.
V Rimu proti Laziu bi lahko Tržačani iztržili 1:1
Triestina poceni podarila točki
Lazio — Triestina 2:1 (1:1)
STRELCI: Garlini v 37. in 73. min. Di Giovanni v 44. minuti.
LAZIO: Malgiogho, Podavini, Cali-sti, Galbiati, Calcaterra, Magnoca-vallo. Poh (Dell’Anno od 88. min.), Vinazzani (Fonte od 53. min.), Fiorini, Caso, Garlini.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Chiarenza, Dal Prà, Costantini, Me-nichini, Di Giovanni (Scaglia od 62. min.), Strappa, Cinello, Romano, Bra-ghin (Salvadè od 79. min.. ).
Protislovja nogometa: Triestini je proti Laziu v Rimu zadišalo po A ligi (40 tisoč gledalcev, olimpijski stadion, nekdanjega državnega prvaka za nasprotnika), hkrati pa se je, zavoljo poraza, A liga nekoliko oddaljila, Tržačani pa so celo izgubili prvo mesto na začasni lestvici.
Bilo je to srečanje, v katerem bi
bili morali Tržačani iztržiti točko, saj so igrali dobro, le da so se v d.p. prenaglili in zaradi nedopustne napake v obrambi dobih drugi gol. Bolj zrela ekipa, denimo prav Lazio, ne bi tako poceni podarila točke.
Sicer pa je letošnje prvenstvo menda tako izenačeno, da gre ta spodrsljaj hitro arhivirati. Treba že pomisliti na domači nastop z Genoo. Ta je doma igrala neodločeno z Brescio, ki je skupaj z Buffonijevo Ceseno in Sambenedettesejem doslej največje presenečenje lige. Je pač tako: Buffoni je pri vrhu, Giacomini p!a na dnu. Ferrari pa vmes. . . vsekakor ni vse odvisno od trenerjev.
IZIDI 6. KOLA: Ascoli - Vicenza 1:1, Cagliari - Sambenedettese 0:1, Catania - Catanzaro 1:0, Cesena -Palermo 1:0, Cremonese - Pescara 2:0, Empoli - Arezzo 3:2, Genoa - Brescia 1:1, Lazio - Triestina 2:1, Mon-
Košarkarska A-l liga: v Trevi su si je Stefanel zapravil zmago
Terey spet dober, Shelton pa ne: koga bo zamenjal Howard?
^žaški Stefanel je v Trevisu zamudil edinstveno priložnost, da bi pre-agal Benetton, toda Tržačani niso lab priti do zadnjega meta, kljub tekih’ 80	27” časa in žogo v ro-
rl'i	trenerja Pughsija pa nova
Shi*8 ' Terry Je sPet igral dobro, nelton pa je razočaral: koga bo za-m«ijal Howard
begafredo in zlasti Fantom sta z ®agama potrdila, da lahko sodita tfted protagoniste A-2 hge.
Benetton - Stefanel 68:67 (40:31) BENETTON: Caglieris 6, Jacopini a, Ferracini 3, Marietta 7, Solomon Norris 11, Minto 6. oTEFANEL: Francescatto 15, Fi-®cnetto 8, Shelton 7, Riva 7, Terry 18,
8ertolotti 12.
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Simac 86:64; Bancoroma - Scavolini qri'n : Oi Varese - Mobilgirgi Caserta ■82; Viola - Granarolo 81:77; Mu-
lat - Arexons Cantù 60:75; Riunite -Silverstone 92:80; Marr - Bertoni 74:88.
LESTVICA: Simac, Arexons, Bertoni in Di Varese 4, Bancoroma, Viola, Mobilgirgi, Stefanel, Scavolini, Marr, Riunite in Benetton 2; Granarolo, Mulat, Livorno in Silverstone 0.
PRIHODNJE KOLO: Scavolini - Di Varese; Benetton - Mulat; Mobilgirgi -Simac; Arexons - Riunite; Granarolo - Marr; Silverstone - Benetton; Livorno - Bancoroma; Stefanel - Viola Reggio Calabria.
A 2 LIGA
Segafredo - Fermi Ferrara 96:90
(49:48)
SEGAFREDO: Biaggi 17, Sfiligoi 4, Ardessi 20, Jackson 25, Catchings 16, Marušič 13, Buhara 1.
FERMI: Lawrence 24, Manzotti 18,
Dordei 4, Mayhew 21, Barraco 5, Sil-vestrin 11, Salvaggi 2, Vazzoler 5.
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Rivestoni Brindisi - Fantoni Videm 104:111; Li-bertas Livorno - Filanto Desio 95:88; Liberti Firence - Mister Day Siena 69:66; Sebastiani Rieti - Giorno Benetke 90:87; Annabella Pavia - Pepper Mestre 75:74; Yoga Bologna - Jollyco-lombani Forii’ 84:63; Fabriano - San-giorgese 69:60.
LESTVICA: Fantoni, Fabriano, Li-bertas Livorno in Sebastiani 4; Segafredo, Filanto, Yoga, Annabella, Liberti, Rivestoni, Sangiorgese in Jol-lycolombani 2; Pepper, Giorno, Mister Day in Fermi 0.
PRIHODNJE KOLO: Fantoni - Liberti; Jollycolombani - Livorno; Sangiorgese - Annabella; Mister Day -Segafredo; Fermi - Fabriano; Sebastiani - Rivestoni; Pepper - Yoga; Filanto - Giorno.
STRELCI
A-l LIGA: Oscar 72, Hughes 68, Morse 58, Thompson 51, Riva 48, Frederick 47, Villalta in Johnson 46,’ May 44, Schoene, Solomon in Flowers 43 Terry 41.
A-2 LIGA: Zeno 83, Deveraux 67, Bryant 65, Wright 62, Brown 61, Hord-ges 55, Ebeling 53, Douglas 52, Jackson 51, Lawrence 50, Mayhew 49, Fantozzi in Alien 48, Dalipagić 47.
Azumah Nelson ohranil naslov
BIRMINGHAM — Boksar iz Gane Azumah Nelson je ohranil naslov svetovnega prvaka v peresni kategoriji (verzija WBC), s tem da je že v prvem krogu s k.o. premagal Angleža Pata Cowdella.
za - Bologna 0:0, Perugia - Campo-basso 2:1.
LESTVICA: Brescia, Cesena, Sambenedettese in Lazio 9, Ascoli in Triestina 8, Genoa 7, Vicenza, Bologna, Empoli in Catania 6, Pescara, Catanzaro, Monza in Cagliari 5, Palermo, Cremonese in Perugia 4, Arezzo 3, Campobasso 2.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Monza; Brescia - Cremonese; Campobasso - Catania; Catanzaro - Bologna; Cesena - Caghari; Palermo - Ascoli; Pescara - Empoli; Sambenedettese -Perugia; Triestina - Genoa; Vicenza - Lazio.
STRELCI: Garlini (Lazio) 5, Cinello (Triestina) 4, Ugolotti (Arezzo) Barbuti (Ascoli), Gritti (Brescia), Gibellini (Cesena) in Luchetti (Vicenza) 3.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Cibona zlahka
SKOPJE — Kot je bilo pričakovati, je zagrebška Cibona v zaostah tekmi^ drugega kola prve jugoslovanske košarkarske lige zanesljivo zmagala tudi v Skopju proti Rabotničkemu (115:89) in je tako še naprej s Partizanom, Crveno zvezdo in šibenko na prvem mestu prvdnstvene lestvice.
V jugoslovanskih košarkarskih krogih pa je še vedno v ospredju sobotni škandal v Hali Tivoli, ko je glavni sodnik Kurelič 3 minute pred koncem tekme zaradi nešportnega vedenja prekinil srečanje med Smelt Olimpijo in Zadrom. Vsi obsojajo izgrede dela ljubljanskih navijačev, ki so Olimpijinim košarkarjem nedvomno napravih medvedjo uslugo.
LESTVICA PO 2. KOLU
Cibona Zagreb, Partizan Beograd C. zvezda Beograd, Šibenka Šibenik in Zadar 4; Bosna Sarajevo in Budućnost 2; Borac čačak, Jugoplasti-ka Split.. Rabotnički Skopje, Sloga Kraljevo in Smelt Olimpija Ljubljana 0.
2. in 2, jugoslovanska nogometna liga
Partizan protagonist premagal je tudi Hajduk
FRANCI BOŽIČ
Beograjski Partizan je »hit« jesenskega dela jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva. Moštvo nekdanjega reprezentanta Nenada Bjekoviča, ki je prav pri Partizanu začel trenersko kariero, je v 11. kolu brez težav premagalo tudi splitskega Hajduka in ima zdaj že dve točki prednosti, ima pa še zaostalo tekmo s Sutjesko.
Beograjski derbi si je ogledalo blizu 40 tisoč gledalcev, ki so videli odlično igro. Partizan je streljal kar dve 11-metrovki, prvo je splitski vratar Pudar ubranil, drugo je Djelmaš izkoristil, na 2:0 pa je s sijajnim strelom od daleč povišal živkovič, v jini-šu pa je splitski debitant Veber znižal na 1:2. Splitski vratar Pudar je bil najboljši mož na igrišču, to pa seveda dokazuje premoč Beograjčanov. Splićani še naprej jščejo novega trenerja, zdi se, da je eden izmed kandidatov tudi nekdanji kapetan A-jaxa Velibor Vasovič. Omeniti velja še, da je Hajduk tekmo končal z desetimi igralci, izključen pa je bil čelič.
Zagrebški Dinamo je doma igral brez Mlinariča in Buliča, z igro pa je močno razočaral kakih 15 tisoč gledalcev, s solidno Sutjesko pa je komaj osvojil točko. Gostje so z golom Nezeniča povedli že v 16. minuti, z 11-metrovke pa je izenačil Bora Cvetkovič. Kot že nekajkrat v tej sezoni so zagrebški navijači izžvižgali igralce Dinama, ki očitno bolje igrajo v gosteh kot pa doma.
Še večje razočaranje pa je svojim navijačem pripravila Crvena zvezda, ki je gladko izgubila z novincem Beogradom. Res je igrala brez poškodovanega golgeterja Milka Djurovske-ga, toda to ne more biti opravičilo za debakel. Omeniti velja, da je Crvena zvezda častni zadetek dosegla z 11-metrovke (Jankovič).
Tudi sarajevski Željezničar je v podobnem položaju kot Rijeka, toda v tem kolu je Is srečno zmagal, strelca zanj pa sta bila čurič in Baljič.
V sredo bo jugoslovanska nogometna reprezentanca igrala v Linzu z Avstrijo. Nasprotnika že 15 let nista igrala, v dosedanjih trinajstih tekmah pa ima Avstrija zmago več. Težko je napovedati končni razplet, toda severni sosedje so ves čas v prednosti. Njihov selektor je Ljubljančan dr. Brane Elsner, ki očitno bolj ve, kaj hoče kot naš Milutinovič. V av-
Brane Elsner proti. . . svojemu sinu
sirijskem moštvu bosta izmed tujcev igrala Schachner iz Torina in Peezey iz Bremna, v jugoslovanskem moštvu pa ne bo Kranjčarja, Bručiča in Haliloviča, ki so najboljši igralci v Avstriji. Milutinovič očitno nima evropskih kriterijev, zato pa toliko bolj postavlja v ospredje beograjsko nogometno šolo. Posebna zanimivost tekme bo gotovo nastop igralca Crvene zvezde Marka Elsnerja, ki bo igral proti moštvu svojega očeta.
IZIDI 11. KOLA 1. ZNL: Beograd -Crvena zvezda 3:1 (1:0); Dinamo (Z) - Sutjeska 1:1 (1:1); Rijeka - Priština 0:1 (0:1); Dinamo (V) - Sarajevo 1:1 (0:0); Čelik - Velež 1:0 (1:0); Vojvodina - Osijek 1:1 (1:0); Partizan - Hajduk 2:1 (2:0); Željezničar -Budućnost 2:1 (1:1); Sloboda - Vardar 2:2 (0:1).
LESTVICA: Partizan 16; Dinamo (V), Priština 14; Dinamo (Z), Crvena zvezda 13; Hajduk, Velež, Sutjeska 12; Sarajevo, Osijek 11; Čelik 10; Vardar, Željezničar, Sloboda 9; Budućnost, Rijeka, Beograd 8; Vojvodina 5.
PRIHODNJE KOLO (20. t.m.) : Sutjeska - Željezničar, Priština - Dinamo (Z), Sarajevo - Rijeka, Velež -Dinamo (V), Osijek - Čelik, Partizan - Vojvodina, Budućnost - Sloboda, Vardar - Beograd, Hajduk - Crvena zvezda.
Drugoligaši tokrat zaradi nastopa amaterske reprezentance na turnirju v Singapuru niso igrali. V prvem kolu turnirja v Aziji pa je jugoslovanska amaterska reprezentanca premagala moštvo Eintrachta iz Frankfurta z 2:0.
Namizni tenis - moška € liga: favorit zmagal v Zgoniku
Krašovci tesno klonili Liberaleju
KRAS Globtrade - Liberale A Castelfranco	4:5
Colja - Bortolanza 1:2 (19:21, 21:17, 16:21); Bole - Bazah 2:1 (19:21, 21:4, 13:21); Derganc - Wigder 1:2 (15:21, 19,21); Bole - Bortolanza 2:1 (21.14, 16:21, 21:14); Colja - Wigder 0:2 (18:21, 20:22); Derganc - Bazah 2:1 (21:8, 19:21, 21:17); Bole - Wigder 0:2 (10:21, 21:23); Derganc - Bortolanza 2:0 (21:18, 22:20); Colja - Bazah 1:2 (14:21, 21:17, 14:21).
Prvič je za Kras Globtrade nastopil tudi trener naraščajniške vrste Miha Derganc, ki je po nekajletnem premoru spet prijel lopar v roke. V zadnjem trenutku se je moral Štoka zaradi nenadne slabosti srečanju o-dreči in z njegovo prisotnostjo bi Kras skoraj gotovo pripravil veliko presenečenje, čeprav se je tokrat Colja o-dlično izkazal, saj je odigral eno boljših srečanj doslej in prav malo je manjkalo, da bi v odločilnem nastopu premagal Bazaha, z malo več športne sreče pa bi lahko v krstnem nastopu premagal tudi Bortolanzo, saj je v prvem setu že vodil z 19:14. Odlično tretje srečanje med najboljšima igralcema Dergancem in Wig-derjem je odločalo o končnem zmagovalcu. Ekipa iz Castelfranca je bila
doslej daleč najboljša od tistih, ki smo jih kdajkoli videli v Zgoniku v tretjeligaškem prvenstvu. Da je bilo srečanje izredno izenačeno, lahko sklepamo po izidih posameznih setov, še bolj pa po skupnem številu točk: 455:454 za Liberale.	(Z. S.)
ŽENSKA C LIGA
Prvi uspeh domovk
Rentsch — Dom	2:5
Huber - Lutman 0:2 (8:21, 10:21), R. Pircher - Fabbro 2:0 (21:16, 21 proti 15); M. Pircher - Vodopivec 0:2 (15:21, 5:21); R. Pircher - Lutman 1:2 (21:17, 19:21, 13:21); Huber - Vodopivec 0:2 (13:21, 6:21,); M. Pircher - Fabbro 2:1 (23:21, 14:21, 21 proti 16), R. Pircher - Vodopivec 0:2 (5:21, 18:21).
Z gostovanja v Bocnu so se domov-ke vrnile s prvim parom točk v letošnjem prvenstvu. Zmaga naših deklet je neoporečna, saj so se izkazale za bolj homogeno okipo. V sobotnem srečanju se je poleg odlične Zlatke Vodopivec, ki je brez težav premagala vse tri nasprotnice, še posebej izkazala Sonja Lutman, ki je priborila ekipi dve dragoceni zma-
gi. Tudi Sabina Fabbro je zadovoljila in bi kmalu dosegla zmagovito točko, ko bi ne popustila ravno v ključnih trenutkih.
Vzdušje v Domovih vrstah se je tako po uvodnem porazu z Azzurro izboljšalo, saj so naše igralke pokazale, da bodo z resnim delom na treningih lahko marsikateremu nasprotniku povzročile veliko preglavic.
(MAL)
Alto Adige - Kras Globtrade 2:5
Schrott - Škrk 0:2 (8:21, 12:21); Clementi - Obad 2:0 (21:12, 21:15); Trenti - Purič 0:2 (5:21, 8:21); Clementi -Škrk 2:0 (21:16, 21:12); Schrott - Purič 0:2 (16:21, 21:23); Trenti - Obad 0:2 (15:21, 12:21); Clementi - Purič 0:2 (3:21, 18:21).
Končni izid ni bil nikoli v dvomu, saj domačinke razpolagajo le s solidno Clementijevo, ki je tudi dosegla obe točki za svoje barve. V zadnjem srečanju pa jo je Puričeva premagala, čeprav je bocenska igralka zaigrala precej demotivirano, o čemer priča tudi izid prvega seta (21:3). Tudi ostali dve krasovki sta odlično opravili svojo nalogo in priborili svoji ekipi vsaka po eno točko.
(Z. S.)
Košarka: v velikem finalu »turnirja prijateljstva«
Visok poraz borovcev proti Scogliettu
V nedeljo so v Borovem športnem centru sklenili turnir prijateljstva za članska moštva, ki bodo igrala v promocijskem prvenstvu. V velikem finalu je domača ekipa Bor Radenska visoko izgubila s Scogliettom in razočarala s prikazano igro. Tretje mesto si je zagotovil Ferroviario, ki je premagal miljski Inter.
FINALE ZA 1 MESTO SCOGLIETTO — BOR RADENSKA
116:79 (49:33)
BOR RADENSKA: Kralj, Korošec 14 (2:2), Corbatti 6 (0:1), Volk 8, Pieri 11 (1:1), Pregare 12 (2:4), Can-ciani, š. Semen 5 (1:1), A. Semen 8, Knedpp 12, Kovačič 3 (1:2).
PON: Š Semen (19), Pieri (38). PM: 7:11. 3 TOČKE: Korošec 2.
Bor Radenska je v finalu turnirja prijateljstva doživel pravo katastrofo proti izkušenim košarkarjem Scogliet-ta. Borovci niso bili niti bleda senca moštva, ki je večer prej premagalo Ferroviario in že od samega začetka so nasprotniki prevzeli v svoje roke vajeti igre. Igralci Radenske so tokrat odpovedali v vseh fazah in v vseh elementih igre. V napadu so
naši grešili, kolikor je bilo mogoče in tudi več, v obrambi pa so Scogliettu nudili le formalen odpor. Skratka, prava polomija Borove postave, kar gre pa jemati kot nesrečno naključje, posledica slabega razpoloženja vsega moštva. V vrstah Bora Radenske so vsi igrali znatno pod svojimi sposobnostmi.
V malem finalu je Ferraviario strl odpor miljskega Inter ja (97:88) in si
tako zagotovil 3. mesto.
Prvo in drugouvrščena ekipa sta prejeli pokale, ki sta ju poklonili podjetji Velox in Centralsped, za najboljšega igralca pa so proglasili člana Scoglietta Porettija.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Scogliet-to, 2. Bor Radenska. 3. Ferroviario, 4. Inter Milje. (Cancia)
Van Der Vennet prvi v Melbournu
MELBOURNE — Belgijec Fred Van Der Vennet je osvojil mednarodni maraton v Melbournu s časom 2.12’35”, drugi je bil Škot Fraser Clyne (2.14”20”).
Angerju »Johannesburg«
JOHANNESBURG — Američan Matt Anger je osvojil mednarodni teniški turnir v Johannesburgu. Anger je v finalu premagal svojega rojaka Brada Gilberta s 6:4, 3:6, 6:3, 6:2.
Noah boljši od Šmida
TOULOUSA — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Toulousi je Francoz Yarinick Noah premagal Če-hoslovaka Tomasa Šmida s 6:4, 6:4.
Nogomet: kvalifikacije za SP
Jutri kar sedem izločilnih tekem
Jutri bo na sporedu kar sedem nogometnih izločilnih tekem za svetovno prvenstvo v Mehiki.
V	skupini 2 bo tekma ČSSR - Švedska, ki je za obe reprezentanci izredno pomembna. Čehoslovaki morajo absolutno zmagati, Švedom bi verjetno prijal tudi nedločen izid. ZRN, ki se je že uvrstila na SP, se bo spoprijela s Portugalsko.
V	skupini 3 sta na sporedu tekmi Romunija - Severna Irska in Anglija -Turčija. Izredno zanimivo pa bo v 6. skupini, kjer je stanje še povsem »odprto«. V tej skupini bo Norveška sprejela v goste Dansko, Sovjetska zveza pa se bo doma spoprijela z Irsko.
V	5. skupini pa bo prvo dodatno srečanje med Belgijo in Nizozemsko.
Jutri bosta tudi dve zanimivi prijateljski tekmi. Poleg Avstrije - Jugoslavije bo še srečanje Škotska - NDR.
kratke vesti - kratke vesti
Pizzolatu mali maraton v San Giovanniju al Natisene
SAN GIOVANNI AL NATISONE (VIDEM) — Italijan Orlando Pizzolato je osvojil prvo mesto na mednarodnem malem maratonu v San Giovanniju al Natisene, ki se ga je udeležilo kar 800 tekmovalcev in tekmovalk. Drugi je bil Giuseppe Panbianchi, tretji pa Antonio Erotavo.
Odbojka: Volley Bali uspešen
Odbojkarji videmskega Volley Bali so v prvem kolu italijanskega pokala sredi Padove s 3:1 premagati Thermomec (15:10, 15:11, 9:15, 15:8). Videmčani so še vedno igrali brez Mariborčana Lečnika, ki bo letos o-krepil njihove vrste. Arrital iz Fontanafredde, za katerega igra Jugoslovan Taševski, pa je s 3:0 izgubil na gostovanju. proti A-l ligašu iz Bellu-
na, ki ga trenira Rečan Zvonko Brožič, nekdanji trener Borovih drugoli-gašic.
Poraz tržaških košarkaric
VITERBO — V tretjem kolu prvo-Ugaškega prvenstva (skupina B) so košarkarice tržaške ekipe Latte Carso izgubile v Viterbu proti Bati s 64:67 (29:37). Proti koncu tekme je prišlo mod igralkami obeh ekip do pretepa. Najboljši v tržaških vrstah sta bili Američanka Harrisova (22 točk) in Montijeva (11).
Končano SP v ritmiki
VALLADOLID (ŠPANIJA)— Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki se je končalo v znamenju popolnega slavja Bolgark, ki so osvojile e-zlato kolajno v absolutni lestvici posameznic pa so razočarale Italijanke. Stacciolijeva je bila šele 29., Bianchi-jeva pa 35. Jugoslovanka Reljin se je uvrstila na zelo dobro 11. mesto.
Meblo premočen za Videmčanfce
V tekmi za italijanski pokal je združena ekipa Meblo premočno premagala videmski Kennedy, ki bo sicer nastopal v C-l ligi, to je ligo niže od naših igralk. Škoda, da zaradi odsotnosti sodnikov tekma ni bila veljavna
totocalcio
Atalanta - Lecce	1
Avellino - Roma	1
Bari - Inter	2
Fiorentina - Napoli	X
Milan - Coma	1
Torino - Juventus	2
Udinese - Pisa	X
Verona - Sampdoria	1
Catania - Catanzaro	1
Empoli - Arezzo	1
Lazio - Triestina	1
Padova - Ancona	1
Brindisi - Taranto	X
KVOTE:
13 ( 1460 dobitnikov) - 5.050.000 lir 12 (39644 dobitnikov) -	190.000 lir
totip
I. — 1.	Albogasio	X
2.	Zar Bitter	X
2. — 1.	Zabrieskie	X
2.	Sir Grane	2
3. — 1.	Caimano	X
2.	Curiosa	X
4. — 1.	Aristodema	i
2.	Bolide	i
5. - 1.	Cabafux	2
2.	Baldix	1
6. — 1.	Caloas	2
2. KVOTE:	Pasubio	1
12 ( 16 dobft.) -	23.381.000		lir
11 ( 382 dobit.)-	950.000		lir
10 (4398 dobit. -	80.000		lir
ŠZ DOM
obvešča, da so treningi minibasketa v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 15. do 16. ure in pa ob petkih od 14.30 do 15.30.
ŠZ DOM
obvešča vse mlade košarkarje letnikov 1973-1974 (propaganda), da so treningi v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 18. do 19. ure in pa ob četrtkih od 16. do 17. ure.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi 1-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč Ur. Mladina Izpod 16 let. bo imela prost vstop.
BOR - INFORDATA obvešča, da je vadba v atletski šoli atletskega društva Bor Infordata vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na stadionu 1. maj. Društvo vabi mlade med 10. in 12. letom starosti, naj tudi sami postanejo člani atletske šole.
obvestila
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BREG vpisuje začetnike za minibasket, rojene leta 1976 in mlajše vsako sredo v telovadnici pri Domju in vsak petek v telovadnici v Dolini od 16.30 do 17.30.
Začetniki, rojeni leta 1974 in 1975 pa se lahko vpišejo ob sredah v telovadnici pri Domju ter ob petkih v telovadnici v Dolini od 17.30 do 18.30.
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja ob torkih ob 21. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku moško rekreacijsko telovadbo. Prijave na kraju samem.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da potekajo treningi miniod-bojke po naslednjem umiku: ponedeljek (velika dvorana na 1. maju) od 15.30 do 17.00j torek (licej) od 18. do 17.30; petek (mala dvorana na 1. maju) od 15.30 do 17.00.
KROŽEK PRISTANIŠKIH DELAVCEV sporoča, da je še v teku vpisovanje za tečaj telovadbe za odrasle in otroke.
Za informacije telefonirati na tajništvo krožka - Trg Duca degU Abruzzi 3 -tel. 630-015.
KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi go-jiU minibasket. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor. Vrdelska cesta 7, tel. 51377.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure telovadbo za odrasle v telovadnici osnovne šole v Devinu, začenši dne 14. oktobra. Za prijave telefonirati na št. 200-236 v večernih urah ali na kraju samem.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO sporoča, da se je športnomedicinska ambulanta preselila na Opčine v prostore v Villaggio del fanciullo, Konko-nelska ulica 16. Ambulanta bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 18. ure.
TPK SIRENA
vabi vse svoje člane, ki imajo jadrnice na društvenem zemljišču, naj čim-prej poskrbijo za trdne priveze svojih plovil. Društvo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi vremenskih neprilik.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (20.10.)
Cesena - Cagliari; Sampđoria - Atalanta; Juventus - Bari; Vicenza - Lazio; Pisa - Avellino; Milan - Torino; Spal - Modena; Campobasso - Catania; Napoli -Verona; Palermo - Ascoli; Roma - Fiorentina; Como - Udinese; Lecce - Inter.
Na regati Jadralnega društva iz Barkovelj in Grijana za 17. jesenski pokal
vremenu rekordna udeležba
Ob idealnem
TRST — Organizator nedeljske regate za tradicionalni »Jesenski pokal« Jadralno društvo iz Barkovelj in Gr-Jjana je spet imelo srečno roko pri izbiri datuma. Potem ko je z več kot šeststo vpisanimi (natančno 602) potolklo vsak evropski rekord glede u-deležbe, je nestrpno čakalo, kako bo z vremenom. In podobno kot prejšnja leta, je zjutraj zapihala precej motna burja, tako da so bili vsi pogoji za uspeh tu.
Na startu pred Barkovljami se je na kilometer dolgi črti zvrstila pisana množica plovil vseh velikosti in oblik, na nabrežju in po pomolih pa je kar mrgolelo gledalcev. Moči so nierili prekaljeni jadralci, ki so se že uveljavili na mednarodni ravni, kot na primer Paoletti in Sicouri, zmagovalca Brooklina Cupa, kot tudi vrsta drugih, katerih cilj je bila le udeležba na tej prestižni regati, s katero v bistvu se zaključuje sezona na Jadranskem morju. Seveda bi bilo nemogoče ugotoviti, koliko od teh, ki so se vpisali, se je tudi predstavilo na
startu. Marsikdo je moral tudi kaj kmalu opustiti vsako upanje na uspeh, potem ko je močan veter potrgal jadra ali je prišlo do drugih okvar.	!
Vsekakor je najbolje ujel veter »U-ragan«, katerega je upravljal Avstrijec Bucher, ki je tudi prvi obrnil pri boji pred Debelim rtičem. Zatem ga je na odseku proti Križu prehitel Scar-dellato na 22-metrskem »Aku-Aku«, ki je med svojo 17-člansko posadko štel skoraj vse tiste, ki se bodo pomerili tudi na Pokalu Amerika. Pri boji pod Križem pa sta se na prvo mesto prebila Bardelli na Paoletti na 21-metr-skem »Blue Ejed Princeps«, ki sta prednost 10 .sekund ohranila tudi na cilju. Tako Paoletti kot Scardellato sta člana Jadralnega društva iz Barkovelj in Grijana. Odlično 4. mesto je zasedla samo 8,50 m dolga jadrnica »Trieste«, ki jo je upravljala 5-članska posadka. Če bi upoštevali kompenzacije, bi gotovo zmagala, vendar na tej regati velja pravilo hitrejšega.
V številni množici italijanskih, avstrijskih in nemških tekmovalcev so se dobro odrezali tudi Jugoslovani in predstavniki sesljanske Čupe. Med gosti iz matične domovine je bil najboljši Strohmayer iz portoroškega Pirata, ki se je uvrstil na solidno 11. mesto. Med zamejskimi tekmovalci oa je izredno dobro 22. mesto na skupni lestvici zasedel Pertot na »Sagit-ti«. Njegov uspeh je še večji, če pomislimo, da je tekmoval v 2. razredu, v katerem je sicer zasedel drugo mesto. Med skupno 437 uvrščenimi jadrnicami je bilo še trinajst članov Čupe, od katerih sta se sorazmeroma visoko uvrstila še Grilanc (»Midva«, 40. mesto v skupni uvrstitvi) in pa Martelanc (»Cheeky Cherry«), ki je pristal na 101. mestu.
SKUPNA LESTVICA
1. Bardelli (Blue Ejed Princeps, SVBG; prvi v 1. kategoriji); 2. Scardellato (Aku-Aku, SVBG; 2. v 1. kat.); 3. Bucher (Uragan, CVAM; 3. v 1. kat.); 4. Olimpie Sails (Trieste, SV
BG; 1. v 4. kat.); 5. Cravedi (Wind-less, CVFPV, 4. v 1. kat.); 6. Drioli (White Shadow, SVBG, 5. v 1. kat); 7. Maffeis (Slalom 2, YCH, 6. v 1. kat.) ; 8. Becchetti (Nonsisamai, CV AM, 7. v 1. kat.); 9. Rasini (Ornella III, YCA, 8. v 1. kat.); 10. Righetto (Windy, YCA, 9. v 1. kat.); 11. Strohmayer (Singoala, YCP, 10. v 1. kat.); 22. Pertot (Sagitta, 2. v 2. kat.) ; 40. Grilanc (Midva, 6. v 2. kat.) ; 101. Martelanc (Cheeky Cherry, 4. v 5. kat.); 138. Colti Prelez (Iswara, 33. v 1. kat.); 146. Malalan (Kajtimar, 25. v 4. kat.); 159. Zandomeni (Yu-
ra, 29. v 4. kat.); 225. Peric (Vali-sca, 48. v 4. kat.); 228. Košuta (Jadran, 59. v 3. kat.); 250. Mezgec (Lepa Vida, 53. v 4. kat.) ; 280. Fran-doli (Naif, 42, v 1. kat.); 305. Antoni (Paradise, 50. v 5. kat); 311. Samec (Nadia, 9. v 8. kat.); 345. Magajna (Franc, 49. v 6. kat.); 358. Vuga (Atlas,. 69. v 5. kat.) vsi čupa.
1. KATEGORIJA: več kot 9,11 m; 2. KAT.: 8,01 m . 9,10 m; 3. KAT.: 7,31 m - 8,00 m; 4. KAT.: 6.51 m -7,30 m; 5. KAT.: 5,81 m . 6,50 nr 6. KAT.: do 5,80 m; 7. KAT.: pase-re; 8. KAT.: motorsailer.
V 4. kolu 2. amaterske nogometne lige
Zarja prehitela kriško Vesno
Tudi dva Tržačana v odpravi na Fitz Roy
Sinoči je bila v športni trgovini Avventura v Trstu uradna predstavitev alpinistične odprave »El Chalten ’85« v Patagonijo, na skrajnem jugu Južne Amerike. El Chalten je domače ime 2a. znamenito goro Fitz Roy, ki jo je med drugim preplezala tudi slovenska naveza Knez, Jeglič in Karo leta 1983. Odpravo, ki se bo podala na P°t 29. novembra sestavljata Tržačana Marco Sterni in Mauro Petronio, 2 njima pa bodo še Carlo Barbolini, Massimo Boni, Mauro Rontini in Angelo Pozzi. Odpravo organizirajo kar Iri planinska društva in sicer CAI 30 ottobre iz Trsta, CAI Firenze in CAI Mariano Comense.
Danes podpis konvencije
za novi stadion v Trstu
TRST — Na tržaški občini bodo da-nes zjutraj podpisali konvencijo med občino in Italposte, to je družbo skupine IRI, za načrtovanje in gradnjo novega nogometnega stadiona, ki ga bodo postavili na območju klavnice.
Zarja - Begliano 2:0 (0:0)
STRELCA: v 70. min Gregoris (avtogol), v 85. min. E. Fonda.
ZARJA: Del Bello, Gotti, Grgič, Terčon, Tognetti, E. Fonda (v 85’ Ra-žem), Bon, Piscanc (v 81’ Kriszan), Sulcic, Sossi.
BEGLIANO: Tortolo, Calodies, Venuti, Venturini, Cappella, Durola, Zor-zet (v 75’ Ferles), Gregoris (v 81’ Rosin), Logozzo, Canciani, Lo Faro.
Zarja je izbojevala že drugo zaporedno zmago. Tokrat pa je zaigrala zares odlično, saj je od prve do zadnje minute srečanja popolnoma onemogočila vsak poskus gostov, ki so se proslavili le z nekaterimi grobimi prekrški, več niso zmogli. Že od vsega začetka tekme je bilo občutiti, da bo napad Zarje delal velike preglavice obrambi gostov, saj je Egon Fonda že po nekaj minutah sam pred vratarjem zamudil lepo priložnost.
Zarjani so se po začetni previdnosti dobesedno razigrali in si ustvarih nekaj izrednih priložnosti (s Piščancem, Tognetti jem, Egonom Fonda). V drugem delu so se zarjani silovito pognali v napad, toda žoga ni hotela v mrežo. V 71. min. pa je Egon Fonda v eni od številnih gneč pred vrati Tortola silovito streljal, žoga se je odbila od branilca in končala v mreži. Bazovci niso popustih in so v 85. min. zapečatili izid z E. Fondo, po lepi akciji Tognettija in Sossija. (Big)
Vesna - Fortitudo 2:2 (1:1)
STRELCA ZA VESNO: v 16’ Bruno, v 80’ Pipan.
VESNA: Perossa, Tucci, S. Sedmak, Verbich, F. Candotti, Floridan, Po-tasso, Bruno, Pipan, Jerman (v d.p. Kostnapfel).
Tekma je bila že od vsega začetka zelo napeta in ni manjkalo bojevito-
sti, kajti obema ekipama je šlo za točke. Vesna je sicer že po nekaj minutah tekme prevzela vajeti igre v svoje roke, vendar predvsem na sredini ni bila dovolj učinkovita. Vsekakor je prva povedla, nakar se je Fortitudo začel boriti za vsako žogo, vzpostavil ravnotežje ter z veliko mero borbenosti najprej izenačil in nato celo povedel.
Stanje je za Križane postajalo brezupno, saj si niso smeh privoščiti ponovnega poraza na domačih tleh. Iz vehke zagate jih je rešil Pipan, ki je s prostega strela izven kazenskega prostora premagal neprisebnega vratarja. Na igrišču se je spet vzpostavilo ravnovesje, ki je obema ekipama prineslo točko. Vsekakor mora Vesna za uspešnejše nastope spremeniti igro na sredini, ki je iz tekme v tekmo šibkejša, kar seveda zavira napad. (A. K.)
V slovenskem derbiju 3. amaterske nogometne lige na Tržaškem
Gaja boljša od Brega, Kras in Primorje v vodstvu
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
IZIDI 4. KOLA
Fogliano - Stock	1:1
S. Luigi - S. Sergio	3:3
Muggesana - Arrigo Sport	4:1
Vesna - Fortitudo	2:2
Zarja - Begliano	2:0
Isonzo - Vivai Busà	3:1
Domio - Libertas	0:1
Opicina - C. E. Prisco	0:1
LESTVICA
Muggesana	4	2
S. Sergio	4	2
Stock	4	2
Fogliano	4	2
Vivai Busà	4	2
Fortitudo	4	2
Isonzo	4	2
Zarja	4	2
Vesna	4	1
Libertas	4	2
S. Luigi	4	0
C. E. Prisco	4	1
Opicina	4	1
Begliano	4	0
Domio	4	1
Arrigo Sport	4	1
PRIHODNJE KOLO
2	0	8:3	6
2	0	9:5	6
2	0	5:3	6
1	1	7:3	5
1	1	6:4	5
1	1	5:4	5
0	2	6:6	4
0	2	5:5	4
2	1	4:4	4
0	2	3:4	4
3	1	5:6	3
1	2	4:5	3
1	2	2:4	3
2	2	3:7	2
0	3	3:7	2
0	3	5:10 2	
(20. 10.)			
C. E. Prisco . Isonzo; Arrigo Sport -Domio; Begliano - Opicina; Fortitudo - Zarja; Libertas - S. Luigi; Vivai Busà - Fogliano; S. Sergio - Vesna; Stock - Muggesana.
Gaja - Breg	3:0 (0:0)
STRELCI: v 65’ in 75’ Lenarduzzi, v 70’ Somma.
GAJA: Zemanek, M. Grgič, Kalc, G- Rismondo, Gabrielli, Simonut, Som-P13. Dalla Riva (v 85’ B. Rismondo), Lenarduzzi, Viviani (v 85’ Stranščak), Pečar.
BREG: Hrvatin, W. Olenik, Creva-,'n ( v 46’ Zonta), Lovriha, Pavletič, Mondo (v 46’ Tul), Albertini, Ger-1113Lì, Jež, Sancin, Strnad, S. Olenik.
Gaja je prav v derbiju proti Bre-Iu osvojila obe točki na domačih tleh. e v prvem polčasu smo bih priča °bri igri Gaje, ki je najlepšo prilož-ost imela s Simonutom, ki je po na-3n6ni podaji Vivianija zadel prečko.
. drugom polčasu je Gaja konkreti-lr?*a svojo dobro igro in najprej posala z Lenarduzzijem, ki je izkoristil ^Msjo Vivianija, podvojila z lepim trelom Somme in končno zapečatila 'd z Lenarduzzijem.
P Mter Olenik (branilec Brega) :
, Lzultat se mi zdi pravičen. Vseka-.-®r,nas čaka še precej dela in truda,
bomo hoteli bolje nadaljevati. To-
krat se moramo zahVahti predvsem vratarju Hrvatinu, ki je bil po mojem mnenju najboljši v naših vrstah. V vrstah Gaje pa sta mi najboljši vtis zapustila Lenarduzzi in Somma«.
Stani Kalc (predstavnik Gaje) : »Zaslužili smo si obe točki. To je bilo vidno predvsem v prvem polčasu, ko smo si zapravili vrsto priložnosti. Po mojem mnenju sta bila najboljša Simonut in Viviani. Vsekakor je vsa e-kipa dokazala napredek.« (A. Kalc)
S. Nazario - Kras 0:1 (0:0)
STRELEC: v 82’ Mario Terčon.
KRAS: Mezzavilla, Šugan, Gnesda, Purič, Škabar, Cinque, Terčon, Puntar, Košuta, Vidah, Granata.
Številni gledalci so bili priča res privlačnemu srečanju, najboljša moža na igrišču pa sta bila vratarja. Prvi polčas je bil izredno izenačen in oboji so je imeh po tri izrazite priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu pa so se krasov-ci razigrali in vseskozi imeh terensko premoč (velja omeniti izreden strel Vidahja) ter 8 minut pred kon-
cem tudi povedel: Granata, gotovo eden najboljših na igrišču, je natančno podal v 16-metrski prostor do Terčona, ki ni zamudil edinstvene priložnosti. Takoj nato je še Škabar z glavo resno zaposhl odličnega vratarja domačinov, S. Nazariu pa je preostalo premalo časa, da bi rezultat izenačil. (Z. S.)
Chiarbola - Primorje 1:4 (1:1)
STRELCI ZA PRIMORJE: Manzin (2), D. Olivo (11-metrovka), S. Olivo.
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Milani, Manzin, Samese, D. Ohvo, Starc, V. Husu, Rojac, S. Ohvo (Štoka), Livan (S. Husu).
Z nedeljskim uspehom se je Primorje skupaj s Krasom prebilo na vrh lestvice. Tekma se je za rdeče-rumene sicer slabo začela. Tržačani so namreč takoj povedli, a reakcija gostov je bila bliskovita: izpeljah so več učinkovitih akcij in končno izenačili.
Tudi v drugem polčasu je Primorje še naprej napadalo in seveda rezultat zaokrožilo z Manzinom in
Dariom Olivom, ki je natančno izvedel 11-metrovko, potem ko je nasprotnik z roko igral v kazenskem prostoru, ter končno Sergiom Ohvom. Lahko torej rečemo, da je Primorjei povsem zasluženo zmagalo in da smo s prikazano igro zadovoljni (M. Štoka)
CUS - Primorec 2:2 (1:1)
STRELCA ZA PRIMORCA: Husu v 14’ (11-metrovka), Edvin Kralj v 57’.
PRIMOREC: Serra, Carotta, Marko Kralj, Florean, lannaredli, Valter Milkovič, Sarabotti (od 46’ Edvin Kralj), Mauro Kralj (od 78’ Coppola), Igor Milkovič, Husu, Facchin.
Takoj po uvodnih napadih in vse do kraja tekme je Primorec držal vajeti igre trdno v svojih rokah. Po trenutnem vodstvu bi lahko izkupiček še povečal, a netočnost napadalcev in vseh, ki so se znašli pred vrati CUS, je b,ila usodna. Domačini pa so izkoristih izredno majhno igrišče, a pokazali so tudi veliko vnemo in agresivnost ter tako izenačih. Končni rezultat je morda tudi pravičen, le če upoštevamo zgrešene priložnosti.
(Kralj)
V nedeljskem tretjem kolu 3. amaterske nogometne lige na Goriškem
Sovodenjci so se prebili na vrh, hud spodrsljaj Mladosti
^0vodnj'e — Piedimonte 1:0
(0:0)
D ?Y5?DNJE: Gergolet, R. Petejan, p' "ižintin, L. Vižintin, Bicciali, E. p. .f-rin, Sambo, Florenin, Butkovič, aJt. đeudek.
GRELEC: Butkovič ovodenjci so si v nedeljo zaslu: bit plorili nov Par točk in tak° < Tek ’L Lorenzo na vrhu lestvii tak013	vseskozi izenačer
,, 0 ba bi lahko vsak trenutek po^ jjj ab drugi. Zmagoviti gol za c čar!"1110 -i® Padel prav ob koncu si B tk3 Pp značilni akciji belo-modri gir Lwìc je ušel v protinapad, pi dva branilca ter premagal n Kotnikovega vratarja.
Tudi ob tej priložnosti se je v so-vodenjskih vrstah izkazala obramba, ki je solidno opravila svojo nalogo, dokaj dobri so bili tudi vezni igralci, medtem ko so se v napadu znova kazale nekatere vrzeli (beri igra na krilih).
Fossalon - Juventina	0:0
Štandrežci so z gostovanja v Fos-salonu odnesli pomembno točko in s tem obdržah 2. mesto na lestvici, za vodečimi Sovodnjami in San Loren-zom. Tudi tokrat so Vižintinov! varovanci potrdih, da so solidna ekipa in da po tem, kar so doslej pokazali, sodijo med boljše postave prvenstva. Povedati je treba, da so v tem srečanju napadali pretežno domačini, ki
pa zaradi zbranosti in učinkovitosti štandreške sredine in obrambe niso prišh do zadetka.
Sedaj se ponuja Juventini možnost, da se že od vsega začetka vključi v ožjo skupino ekip, ki se bodo borile za napredovanje. Čeprav je o tem cilju trenutno prezgodaj razpravljati, je pomembno, da se na dolgi poti ne izgubi nobena točka.
Mladost - Staranzano 1:4 (1:1)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Černič, Devetak, Frandolič, Cianci, Sclausero, Delutti, Lavrenčič (Marušič), Gergolet (Devetak).
STRELEC ZA MLADOST: Delutti v 2’.
Kraševci so srečanje s Staranza-
nom odigrah v Vermeglianu, kjer bodo tudi odigrah vse domače tekme, dokler ne bo igrišče v Doberdobu dokončano.
V nedeljo so Kraševci začeh na najboljši način, saj so povedh že v drugi minuti z Deluttijem. Ko pa so gostje začedi odločneje pritiskati na Zanierova vrata, se je obramba Kraševcev znašla v velikih težavah. Tako je moštvo iz Štarancana izenačilo in se v drugem delu igre dobesedno razigralo. Bolj ko so tekle minute, bolj je doberdobska enajsterica izgubljala moči. Na zatožni klopi je predvsem njena obramba. Po tem visokem porazu je verjetno vsem potrebna resna analiza, resen pregled svojih zmogljivosti in napak. (Z. F.)
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina 1	
IZIDI 3. KOLA	
Poggio - San Lorenzo	1:1
Mladost - Staranzano	1:4
Sovodnje - Piedimonte	1:0
Medea - Azzurra	5:1
Fossalon - Juventina	0:0
Romana - Torriana	1:5
Sagrado - Fincantieri	2:1
LESTVICA
Sovodnje in San Lorenzo 5; Juventina, Poggio, Fossalon, Torriana in Staranzano 4; Medea in Sagrado 3; Mladost in Fincantieri 2; Azzurra in Piedimonte 1; Romana 0.
PRIHODNJE KOLO (20. 10.)
Sovodnje - Poggio; Staranzano - Fincantieri; Sagrado . Romana; Piedi-monte - Mladost; San Lorenzo - Medea; Torriana - Fossalon; Azzurra -Juventina.
Skupina M IZIDI 3. KOLA
Chiarbola - Primorje	l;4
CUS - Primorec	2-2
Gaja - Breg	3 J o ’
Aurisina - Union	5:o
S. Nazario - Kras	0:1
S. Marco - Campanelle	2:0
LESTVICA
Kras in Primorje 5; Union in Primorec 4; S. Nazario, Gaja in Auri-sma 3; Campanelle, Breg, Chiarbola m S. Marco 2; CUS 1.
PRIHODNJE KOLO (20.10.)
Kras - Campanelle; Union - S. Nazario; Breg - Aurisina; Primorec -Gaja; Primorje - CUS; Chiarbola -S. Marco.
MEDDEŽELNA NOGOMETNA LIGA
Le remi Gorizie
Gorizia — Vittorio Veneto 2 2
(0:1)
GORIZIA: Ermacora, Rugo, Graz-zolo. Fedele (Giacomin). Macuglia, Lazzara, Brugnolo, Dreohni, Voljč, Bertolutti, Grop (Del Degan).
STRELCA za Gorizio:	Voljč in
Brugnolo.
Naročnine: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Zoložništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorsld
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT m tiskar Trst
člankaOanske zveze časopfcrvh zakdivkov F1EG
15. oktobra 1985
Kakšen župan bo v Meranu
Italijan ali Nemec?
BOČEN — Meran je zadnja občina na Južnem Tirolskem, kjer še nimajo župana. V Merano, po velikosti drugem največjem mestu, se je nakopičilo ničkoliko težav, poglavitne pa ustvarja vprašanje, kateri narodnosti naj pripada župan. Okoli njega vodijo predstavniki SVP (stranka nemške manjšine), KD in PSI dolgo časa trajajoča pogajanja.
SVP, ki ima relativno večino, hoče županski stolček zase, predstavniki ostalih (recimo italijanskih) strank
pa prav tako, češ da imajo 22 svetovalcev proti 18 (SVP). Teh 22 svetovalcev pripada petstrankarski večini.
Italijanska stran je nadalje predlagala, naj bi spor poravnali z u-vedbo rotacije županskega mesta med pripadnikoma italijanske in avstrijske narodnosti. SVP je zavrnil tudi to možnost, sklicujoč se na svojo relativno večino in na štetje po narodnosti, ki govori v prid nemško govoreče skupnosti.
Potrebna je opreznost, ne pa panika
Aids na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — Dva madžarska homoseksualca, ki sta po vsej verjetnosti z Zapada »uvozila« virus aids v svojo državo, sta izzvala velik preplah v državi, poln protislovij. Odgovorna telesa so razmeroma hitro in točno opredelila obseg tega virusa, kljub temu pa ljudje o tej bolezni pripovedujejo najrazličnejše zgodbe, v katere naj bi bilo vpletenih sedem oseb. Navajajo tudi ime nekega znanega umetnika, ki naj bi umrl zaradi »kuge stoletja«.
Vladno glasilo je dokaj točno opisalo razpoloženje ljudi, ko je objavilo, da je aids glavna tema pogovorov v tramvajih, avtobusih, podzemeljskih železnicah, kavarnah... »Nakladanje« okoli te teme se ni prenehalo niti takrat, ko so zdravstvene oblasti sporočile, da sta virus na Madžarsko prinesla dva homoseksualca, vendar se ni pri njima in niti pri kakšnem drugem državljanu ta bolezen ni razvila. Dvojica okuženih je potencialni bolnik aids, vendar takšna razlaga javnosti sploh ni pf.mirila.
Državljani so terjali pojasnila po vseh mogočih kanalih, od telefona do časnikov. Spraševali so se, če je postalo nevarno darovati kri, če je še varno hoditi k zobozdravniku. Navajali so še druge možnosti, ki bi lahko povzročile obolenje.
Odgovori so bili pomirjujočega značaja. Zdravstvene ustanove so sposobne nadzorovati položaj. Povedale so, da so homoseksualcem svetovali, naj grejo čimprej na zdravniški pregled, kar zelo disciplinara-no opravljajo.
Kako zelo se Madžari bojijo aidsa, ki so ga uvozili brez »vizuma«, govori podatek, ki so ga objavile zdravstvene oblasti, da se je letos znatno zmanjšalo število spolnih bolezni medtem ko se je prejšnja leta v tem tčasu povečevalo.
Zdravstveni delavci v zvezi s to boleznijo menijo, da zaradi dveh primerov ni vredno goniti prevelikega strahu, posebno zato ne, ker so ju takoj ugotovili in imajo položaj v rokah. Prav tako opozarjajo, da ni primemo podcenjevati okužbe, kot to počenjajo nekateri. Potrebna je opreznost, ne pa panika, pravijo tisti, ki so najbolj poklicani, da se brigajo za zdravje državljanov.
Žena toži moža ker ji je »dal« aids
SYDNEY — Prvič se je zgodilo v Avstraliji, da je neka ženska tožila svojega bivšega moža, ker jo je okužil z aidsom, z boleznijo, ki ji je onesposobila telesne obrambne mehanizme. Zakonca sta se ločila, ko je preiskava pokazala okužbo, kar je mož tudi priznal.
Profesor David Penington, predsednik združenja za preganjanje aidsa, je ob tem primeru izjavil, da največja zdravstvena in socialna vprašanja povzročajo tisti moški, ki u-stvarjajo vtis, da imajo normalne odnose z zakonsko partnerico, dejansko pa imajo občasno homoseksualne odnose.
Po besedah prof. Peningtona so takšno moški zato nevarni, ker se ne prištevajo med homoseksualce in do njih ne prihajajo informacije, ki si jih med seboj izmenjujejo homoseksualci.
Po zadnjih podatkih je 18 odstotkov Avstralcev v starosti od 16 do 54 let imelo biseksualne odnose. Ker bisek-sualci zanikujejo svojo »dvojno nagnjenost«, so zdravstvene oblasti sklenile, da bodo krvodajalce spraševale, če so imeli odnose z »drugim moškim«, da bi se tako izognili besedi homoseksualec.
Mornarji Saratoge v Dubrovniku
DUBROVNIK — Ameriška letalonosilka Saratoga se je zasidrala pred Dubrovnikom, Njeni mornarji so se spremenili v turiste, ki so napolnili lokale tega bisera dalmatinskega turizma. Na sliki so mornarji Mark, Matt in Doung
V njem živi in dela po osem oseb
Shuttle postaja za vesoljce pretesen
STOCKHOLM — Ameriška vesoljska ladjica »shuttle« postaja vedno bolj ozka: njena posadka lahko šteje največ sedem ljudi, vendar je v polni zasedbi odločno premalo prostora. Najprej so se pritožili vesoljci. Vesoljski laboratorij je pretesen, predrag in vse več problemov nastaja, ko ga je treba napolniti in v njem živeti.
Zakaj ne bi potemtakem »obesili« ladjici še neke vrste repek, bivalno celico, široko 4 metre, visoko štiri in prav toliko dolgo, kjer bi bilo dovolj prostora za tri osebe, ki bi tam lahko
Hitler ni bil blazen, ampak »politično obseden«
NEW YORK — Svoje zadnje dni v berlinskem bunkerju je Adolf Hitler preživel v obupnem zdravstvenem stanju. Bolehal je za Parkinsovo boleznijo, poleg tega pa 'je imel težave s srcem, kolike, psihofizične napade in mučila ga je globoka depresija. Jemal je ogromne količine zdravil, zlasti morfij, anfetamine
Tako je povedal v intervjuju za revijo »American Me dical News« nemški zdravnik Ernst Schenck. Star je 81 let, med drugo vojno je bil zdravniški častnik v nemški vojski, 21. aprila 1945 pa je bil nameščen v Hitlerjevem bunkerju, kjer je ostal dd samomora nacističnega
vodje 30. aprila istega leta.
»Hitler je bil videti kot pravi grbavec.« je dejal dr. Schenck. »Hrbtenico je imel skrivljeno, rame pa tako udrte, da je spominjal na želvo. Gledal me je z vročičnimi in podplutimi očmi, kot človek, ki že dolgo ne ve, kaj je spanec.« Dr. Schenck je pristavil, da so se v bunkerju zavedali, da so obsojeni na klavrn konec, Hitlerjeva pojava pa da je spominjala na smrt. Kljub vsemu temu je nemški zdravnik izrazil prepričanje, da nacistični voditelj ni bil blazen, temveč da je bil žrtev »politične obsedenosti, ki ga je privedla do blaznih dejanj«.
nemoteno opravljale svoje poskuse? Ta dodatek bd bil seveda povsem odvisen od matice, od katere bi prejemal energijo za ogrevanje, klimatske naprave, razsvetljavo itd. Tak mini-laboratorij bi veljal približno desetino tega, kar velja njegov večji brat, lahko pa bi ga spravili v vesolje kar dvanajstkrat letno, ne pa samo trikrat kot doslej.
Zamisel za tako dodatno celico je prišla ameriški družbi Spacehab, ki jo je predložila Nasi, ameriški vesoljski agenciji, ki je za idejo pokazala dokajšnje zanimanje. Predvidevajo, da bo poskusni polet tega md-nilaboratorija tam konec 1987 ali pa v začetku 1988. Spacehab je poiskal sodelovanje tistih, ki so zgradili prvi vesoljski laboratorij, med katerimi je tudi italijansko podjetje Aeritalia, ki ima na tem področju veliko izkušenj. O načrtu so poročali na kongresu mednarodne astronavtske federacije, ki je te dni v švedskem glavnem mestu.
Predstavnik Aeritalie Vallerani je v Stockholmu orisal poglavitne značilnosti dodatnega modula. Če odštejemo razne hranilnike in posode' za inštrumente itd., bi minilaboratorij razpolagal z 28 kub. metri bivalnega
prostora. Bil bi povsem odvisen od matice, samo sistem za odpravljanje toplote bi bil avtonomen. Modul bi zgledal kot prisekan valj, iz katerega bi bilo mogoče pogledati v pilotovo kabino in iz katerega bd se vesoljci lahko podajali na sprehode v vesolje. Namenjen bi bil tistim znanstvenikom, ki bi morali opravljati popolne poskuse ali pa preizkušati zapletene aparature, za kar je potrebno breztežno okolje. Povezan bi bil z matico s prehodom dolgim dva metra. Izdelave prototipa in s tem povezane raziskave bodo veljale podjetje Spacehab od 30 do 50 milijonov dolarjev, ko bodo minilaboratorij začeli izdelovati serijsko pa bo veljal »samo 10 do 15 milijonov dolarjev«. V programu je seveda, da bi ta prostor dajali v najem in upajo, da bodo v prihodnjih treh mesecih dosegli sporazuma z Naso.
Italijanska družba Aeritalia je pri načrtu soudeležena: izdelovala bo zunanji ovoj in sistem odpravljanja toplote. Finančno bo udeležena za 10 odst., prevzela pa bo kar 60 odst. del. Tudi Aeritalia bo imela pravico, da se posluži tega minilaboratorija : dajala ga bo seveda v najem tistim, ki bodo zanj zainteresirani.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
Umrla je Francesca Bertini
RIM — Francesca Bertini, italijanska filmska igralka, za katero so si upravičeno domislili vzdevek »Diva«, je umrla predvčerajšnjem v Rimu. »La divina« je imela 93 let. Bila je zadnja preživela filmska igralka slavnega dramatično-naturalističnega momenta italijanske kinematografije. Z njeno smrtjo se zapre poglavje najbolj intenzivnih let nemega filmskega obdobja, ko je Italija predstavljala zgled za filmsko produkcijo v svetu.
Bertinijevi je bilo v resnici ime Klena Saracini Vitiello. Rodila se je v Firencah 11. aprila 1888 v družini neapeljskega prodajalca cunj in povprečne gledališke igralke. Pri enajstih letih je Franceschina, tako so jo imenovali, prvič stopila na odrske deske. Pri šestnajstih pa je bila že pred filmsko kamero v neprofesionalnem delu »La dea del mare«. Od tistega trenutka dalje se za Francesco Bertini začne bliskovita filmska kariera: leta 1912 postane »prva absolutna igralka« in vzdevek »diva« je reklamno geslo, s katerim jo bo Cae-sar film ponudila svetu.
Do leta 1920 bo Bertinijeva nastopila v približno 20 filmih pod vodstvom slavnih režiserjev kot so bili: Emilio Ghione, Giuseppe De Liguoro in Roberto Roberti. 31. maja istega leta podpiše rekordno filmsko pogodbo s hišo UC1: za 8 filmov bo prejela 2 milijona lir, Bertinijeva je bila »diva« tudi v tem. Leto potem, v pol-
nem razcvetu in blišču, Bertinijeva postane gosta Cartier in se odloči, da »za vedno« pusti filmski svet.
Njen zadnji uradni film je tisti Con-suelita, ki smo ga pred kratkim gle dali v Pordenonu. To ni njen zadnji-filmski nastop, je pa res zadnjič, ko se nam črnolasa vitka ženska figura s temnimi očmi prikaže ob priljubljenih zavesah (za pomoč in oporo v igri) kot Francesca Bertini.
EVA FORNAZARIČ