# Tesno sodelovanje med cesarstvom in krš- èansko Cerkvijo po Milanskem ediktu leta 313 je vodilo v novo dru`beno, politièno in kulturno ureditev, imenovano bizantinska simfonija. Cerkev je imela zelo dober okvir za ozna- njevanje, vendar pa je naletela na drugo gro`- njo: na vpliv politiènega partnerja. Zato so èlani Cerkve v èetrtem stoletju poskušali to novo gro`- njo premagati. To so najbolj `eleli doseèi z na- tanènejšo doloèitvijo “meja” med tema dvema pomembnima, a loèenima podroèjema. In Am- brozij, milanski škof, je bil eden izmed pomem- bnih glasov, ki so se vzdignili proti zlorabam s strani cesarstva. )  Ker je imel Ambrozij Milanski veliko izku- šenj s cesarsko upravo, ki jih je pridobil kot con- sularis Ligurae et Aemiliae, je razumel potrebo po jasni loèitvi med politiènimi in religioznimi funkcijami. Te meje je uspel doloèiti v precej te`avnem in zapletenem zgodovinskem obdob- ju, ko so drug za drugim prihajali na oblast zelo razlièni, moèni in šibki cesarji. Kot izvrsten di- plomat in politik je Ambrozij vedel, kako rav- nati z vsakim izmed njih, da bi lahko slu`il in- teresom in poslanstvu Cerkve. Po smrti Valentinijana I. leta 375 sta za- hodnemu delu cesarstva vladala njegova si- nova Gracijan (375-383) in Valentinijan II. (375-392), medtem ko je vzhodnemu delu po tragièni smrti Valensa leta 378 zavladal his- panski general Teodozij. Po uboju Gracijana leta 383 je stanje postalo še bolj zapleteno in zahodni del (razen Italije in Afrike) je obvla- doval Maksim, podpirale pa so ga legije iz '"!$"+ 2 , #,       '   Britanije.1 Cesar Valentinijan II. je bil leta 392 prav tako ubit in tako je Evgenij postal cesar samo za dve leti, nato pa ga je dokonèno premagal Teodozij v bitki pri Ogleju.2 Kljub vsem tem politiènim nestabilnostim in sovra`nostim, ki so jih v glavnem izzva- le razliène dr`avljanske vojne, je škof Ambro- zij vedel, kako vplivati na najpomembnejše politiène odloèitve. Odnosi kršèanske Cerkve in njenih voditeljev do cesarjev so bili zelo razlièni. Pod Gracijanom, na primer, je škof postal celo svetovalec mlademu vladarju.3 Po drugi strani pa je bil odnos z Valentinijanom, ki je bil takrat še otrok, zaradi prednosti, ki jo je cesar dajal pripadnikom arijanizma in rimskega mnogoboštva, veliko bolj napet. Najzamimivejši je bil odnos, ki ga je vzpo- stavil s Teodozijem. Slednji je sprejel pomem- bne odloèitve v prid kristjanov: bil je kršèen in opustil je starodavni naslov pontifex maximus (vrhovni sveèenik). Poleg tega je z ediktom Cunctos populos leta 380 kršèanstvo naredil za uradno religijo cesarstva, prepovedal religiozna `rtvovanja in olimpijske igre ter zaprl mnoge templje.4 Na drugi strani pa je imel z milan- skim škofom hud spor zaradi pokola, ki se je na Teodozijevo pobudo zgodil v Solunu in se je ̀ elel z njim kruto znesti nad ljudstvom. Cesar je moral prositi za odpušèanje in spravo, da bi se izognil izobèenju, pokoriti pa se je moral dol- gih osem mesecev pred bo`ièem leta 390.5 2      Zgodovinarji so imeli Ambrozija za pred- hodnika velikega kardinala Richelieua in pou- darili njegov poskus, da bi postavil jasne meje .         med Imperium (cesarstvo) in Sacerdotium. Splošnih naèel bizantinske simfonije ni za- vrnil, saj so bili hkrati uporabni tako za dr- `avo kot za Cerkev, je pa poskušal obliko- vati novo neuradno pogodbo o sodelovanju. Najprej je poudaril razlièna podroèja obeh vladarjev: cesar nima veè nobene pravice, da bi vladal Cerkvi, saj je le njen navaden èlan, in nima veè privilegija, da bi bil rimski vrhovni sveèenik. Samo predstavniki kršèanske Cerkve imajo pravico odloèanja na podroèju religioz- nega `ivljenja, zato poskus rimskega senatorja Simaha, da bi ponovno postavili spomenik Viktoriji v senatu, ni imel nobenih mo`no- sti. Celo cesar Valentinijan II. je bil prisiljen v resen razmislek ob odkritem protestu ško- fa Ambrozija, ki je cesarja opozarjal na nega- tivne uèinke tako hudega bogoskrunstva.6 Ambrozij je poudaril, da bi ti dve insti- tuciji morali imeti zelo razliène metode, prav tako pa bi morali uporabljati precej razliè- na sredstva: “Duhovnik bi moral izpolniti svojo nalogo, cesar pa svojo.”7 Lahko bi so- delovala pri preoblikovanju ljudi v dobre krš- èanske dr`avljane, vendar samo, èe ne bi me- šala svojih ciljev in nalog. V pismu svoji sestri Marcelini je napisal naslednje znamenite vr- stice: “Tisti, ki pripadajo Bogu, niso podvr- `eni moèi cesarja.”8 Škof je tudi obto`il Avk- sencija, enega izmed zagovornikov arijaniz- ma, ker je podpiral to, da je upravljanje Cerk- ve prevzela dr`ava, da bi tako pridobil raz- liène pomembne politiène privilegije. Po njegovem bi škofje morali pokazati spo- štovanje do politiènih voditeljev, vendar jih ti ne bi smeli prestrašiti ali vplivati nanje, saj je resnièni vladar in voditelj sveta Bog. Cesar bi moral biti znotraj Cerkve, ne nad njo: “Im- perator enim intra Ecclesiam, non supra Ec- lessiam est.”9 Zavedati se mora, da Bo`ja mi- lost šèiti njegovo kraljestvo. Prav tako pa mora priznati, da bi bili predstavniki Cerkve lah- ko Bo`ji glasniki v dru`benem ali politiènem kontekstu. Cesarski absolutizem, sanje Juli- ja Cezarja, ki so jih uresnièili cesarji v prvih treh stoletjih, je tako naletel na neprièakovano oviro: nekdaj preganjano Cerkev. Teodoziju je tudi svetoval, naj sledi dobre- mu Davidovemu zgledu, saj bi bilo lahko ce- lotno cesarstvo kaznovano za grehe svojih vo- diteljev. Pokora ni bila veè osebna izbira, am- pak je postala politièna zadeva.10 Medtem ko je rimska cesarska religija svoje vladarje spre- menila v bogove, jih je kršèanstvo prisililo, da so spet sprejeli status èloveških bitij in Am- brozij je v èetrtem stoletju hkrati vnaprej na- povedal pokoro, ki so jo ti opravljali v Canossi leta 1077.11 Tega dogodka sicer ne bi smeli ime- ti za poskus, da bi preoblikovali rimsko dr- `avo v kršèansko demokracijo, upravièeno pa si lahko mislimo, da je s tem orientalska ideja bo`anskega vladarja in absolutne moèi po mno`ici zmag v predhodnih stoletjih izgubila precej pomembno bitko. Na drugi strani je bil Ambrozij preprièan, da se predstavniki Cerkve ne bi smeli vmeša- vati v politiko, ampak bi se morali odzivati samo v zelo kritiènih in kljuènih trenutkih zgo- dovine. Njihova vloga bi morala biti vloga skupnega imenovalca v razdrobljenem in raz- deljenem svetu. Tako je Ambrozij podpiral Teodozija v dr`avljanski vojni, Evgenija ime- noval usurpator indignus (zloben in neèasten nasilne`), frankovskega generala Arbogasta pa barbarus latro (barbarski ropar).12 Škof je prav tako sprejemal idejo bellum iustum (praviè- ne vojne), ki bi branila vrednote kršèanske- ga cesarstva. V èasu, ko so Goti postopno na- seljevali Balkan, perzijska in germanska ple- mena pa so napadala na mejah, je zagovarjal pravico do uporabe sile v obrambi. Škof je pisal Valentinijanu: “Vsi ljudje, ki so pod rimsko oblastjo, se borijo za vas, cesarji in vladarji zemlje, tako kot se vi bo- rite za vsemogoènega Boga in za sveto vero v Boga.”13 Antièna pax Romana, ki so jo imeli ra pax deorum (dar bogov), je postala pax Christi.14 Èeprav je Ambrozij zagovarjal neod- .        # visnost Cerkve, ni hotel izolirati kristjanov pred rimsko dru`bo. Njegovo misel bi lahko imeli za nekak- šno srednjo pot med avguštinsko dihotomijo in evzebijevskim sodelovanjem. Uporabljal je celo znani izraz sv. Avguština civitas supre- ma (nebeško mesto). Ker se ta razlikuje od civitas terrena (zemeljskega mesta), je nago- voril èlane Cerkve, naj bodo dobri dr`avljani in naj sobivajo s terrae filii (otroci zemlje).15 Okvir, ki ga je postavila dr`ava, je bil potre- ben, da je Cerkev lahko pre`ivela v brezvladju sveta: “Modri ljudje s silo vladajo nad no- rostjo mno`ic, saj je tem treba vladati s silo, prav avtoriteta moèi pa jih sili, da ubogajo modre in spoštujejo zakone.”16 3   Ambrozijeva misel je še vedno zelo po- membna za našo sodobno dru`bo, saj ima- jo tisti, ki si ne zapomnijo naukov zgodovine, veliko mo`nosti, da bodo napake iz preteklo- sti ponovili. Èeprav prebivalci mnogih dr`av po svetu `ivijo v bolj ali manj sekulariziranih dr`avah, politièna oblast od èasa do èasa še vedno po- skuša voditi in nadzorovati dejavnost cerkva. In èeprav ustave in temeljni zakoni v mnogih dr`avah zagotavljajo jasno loèitev med religijo in dru`bo, se na mnogih mestih dr`ava vpleta in vmešava v religiozno `ivljenje. To vmeša- vanje ima lahko v razliènih dr`avah in tradi- cijah zelo razliène oblike: lahko je neposreden in viden vpliv na administrativnem podroè- ju ali pa poteka samo na posreden naèin, preko sredstev, ki so zagotovljena cerkvam. Sodobni religiozni voditelji bi si morali res zapomniti preroški glas Ambrozija, mi- lanskega škofa, in prevlade politiènih struktur ne bi smeli sprejeti, ampak bi jo morali ja- sno zavrniti. Seveda je v kontekstu današnjega procesa globalizacije polo`aj drugaèen, saj je .       Cecilija Erika Grbec: Morje marjetic.   simfonièni odnos med zgodnjo Cerkvijo in rimskim cesarstvom postal pluralistièni odnos med mnogimi cerkvami in razliènimi cesars- tvi, vendar so te`ave kljub temu ostale iste. Kršèanska Cerkev ne sme nikoli postati samo ustanova dr`ave, ki je loèena od podroèja izobra`evanja in socialne pomoèi, ampak mora biti spoštovan partner, ki je sposoben vplivati na odloèitve dr`ave, seveda v skladu s kršèan- skim razumevanjem in dru`benim naukom. Politièni voditelji so lahko bodisi intra Ecc- lesiam (znotraj Cerkve) bodisi extra Ecclesiam (izven Cerkve), vendar pa v nobenem primeru, kot je dobro poudaril Ambrozij, non supra Ecc- lesiam (ne nad Cerkvijo). Kršèansko ekumensko gibanje ima veliko in pomembno vlogo tudi na tem podroèju, saj bi bile veroizpovedi veliko moènejše, èe bi se skupaj odzivale na izzive, ki jih pred- nje postavlja sekularni svet, njegove politiène ureditve in odloèitve. Na zaèetku 21. stoletja imajo narodne in regionalne, politiène in dru`bene strukture te`njo po zdru`evanju, da bi na razliènih delih sveta oblikovale nova, sodobna cesarstva. Hkrati pa je svet religij še vedno veliko preveè razdeljen in v bistvu nesposoben slediti ritmu ekonomskih in po- litiènih povezovanj. Zato bi bilo ekumensko gibanje lahko uèinkovita rešitev, primeren in ustrezen odgovor na nove izzive, s kate- rimi se danes sreèujejo veroizpovedi. Tisoè šeststo šestindvajset let je minilo, odkar je cesar Teodozij pod moènim vpli- vom škofa Ambrozija Milanskega z ediktom Cunctos Populos razglasil kršèanstvo za uradno religijo cesarstva. V naši dobi sodobne veroiz- povedi ne morejo doseèi niti tega, da bi v ustavi Evropske unije (EU) omenili pomem- bno in odloèilno vlogo, ki jo je skozi stoletja imelo kršèanstvo. Seveda religioznim voditeljem ne bi sme- li dovoliti, da se vpletajo v politièno `ivljenje. Vseeno pa imajo moralno dol`nost, da vplivajo na ̀ ivljenje sodobnih cesarstev in tako nadgra- jujejo veliko Ambrozijevo zapušèino. Spreje- ti in spoštovati morajo civilne strukture, zako- nodajo in èlovekove pravice, vendar se morajo hkrati skupaj odzivati, premagovati nove izzive ter ohranjati kršèansko prièevanje v sodobnih sekularnih cesarstvih `ivo in cvetoèe. #$ %0"!"$  1. Pasini, Cesare. Ambrogio di Milano. Azione e Pensiero di un Vescovo. Milano 1996: 89. 2. Paredi, Angelo. Ambrogio e la sua Etá. Milano 1960: 491, 500. 3. Ambrozij Milanski. Pismo I. MPL XVI. Kol. 876C — 879A. 4. Barnes, Thimoty D. “Religion and Society in the Age of Theodosius.” V: Hugo A. Meynell, ur. Grace, Politics and Desire. Calgary 1990: 160. 5. Rahner, Hugo. L’eglise et L’etat dans le Christianisme Primitif. Paris 1964: 107. 6. Ambrozij Milanski. Pismo XVII. MPL XVI. Kol. 962B. 7. Ambrozij Milanski. Pridiga proti Avksenciju. MPL XVI. Kol. 1013A. 8. Ambrozij Milanski. Pismo XX. MPL XVI. Kol. 996B-997A. 9. Ambrozij Milanski. Pridiga proti Avksenciju. MPL XVI. Kol. 1018B. 10. Cracco Ruggini, Lellia. “Potere Romano e Conscienza Etica Cristiana.” V: Enrico Dal Covolo in Renato Ugoline, ur. Ciesa e Impero. Da Augusto a Giustiniano. Roma 2001: 138. 11. McLynn, Neil B. Ambrose of Milan. Church and Court in a Christian Capital. Los Angeles–London 1994: 331. 12. Ambrozij Milanski. Pismo LXI. MPL XVI. Kol. 1186C. 13. Ambrozij Milanski. Pismo XVII. MPL XVI. Kol. 961B. 14. Pizzolato, Luigi Franco. “Ambrogio e la Libertá Religiosa nel IV Secolo.” V: Enrico Dal Covolo in Renato Ugoline, ur. Chiesa e Impero, Da Augusto a Giustiniano. Roma 2001: 282. 15. Ambrozij Milanski. Pismo LXXIV. MPL XVI. Kol. 1256C. 16. Ambrozij Milanski. Pismo XXXVII. MPL XVI. Kol. 1085C-D, 1086A. .