HBMV V NAŠI DRŽAVI Predsednik vlade in zunauji minister dr. M. Stojadinovič v I tali ji Počastitve predsednika naše vlade v Riniu Med novejšimi vestmi v zadnji številki smo poročali, da se je odpeljal naš predsednik vlade in zunanji minister s svojo soprogo in spremstvom v Rim, da vrne obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano v Belgradu. Že po prekoračenju meje je bil predstavnik naše države z vsemi častmi sprejet v Postojni. Nadvse slovesen je bil sprejem v Rimu. V slavnostno okrašeni in navdušeni italijanski prestolici je bil dr. Stojadinovič pri kralju in kraljici v avdienci in na kosilu. Parkrat je bil gost Mussolinija in zunanjega ministra. Pri slavnostnih pojedinah sta nosila Mussolini in grof Ciano jugoslovanska odlikovanja. Napitnice so bile govorjene v italijanskem in srbohrvaškem jeziku in zaključene z odigranjem jugoslovanske in italijanske himne. Stojadinoviča je sprejel 7. decembra dopoldne sv. oče Pij XI. v avdienci. Po avdienci je obiskal naš ministrski predsednik vatikanskega tajnika, kardinala Pacellija. Zunanji minister grof Ciano je razkazal Stojadinoviču letalsko mesto Guidonijo, od Mussolinija ustvarjeno vseučiliščno mesto s 25 novimi palačami in pod vlado fašizma na izsušenih rimskih močvirjih pozidane nove naselbine in predvsem mesto Littoria. Za bivanja dr. Stojadinoviča v Rimu so se vršili razgovori med njim, Mussolinijem in grofom Cianom. O teh razgovorih je naglašeno v uradnem obvestilu, da so se nanašali na razna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Ugotovljeno je bilo, da se razmerje med obema državama lepo razvija v duhu belgrajske pogodbe od 25. marca 1937. Posebno pa je podčrtana volja do prijateljstva in popolnega zaupanja, ki je bijo na podlagi belgrajskega dogovora utrjeno in povsem odgovarja delovanju obeh držav in tudi dejstvo, da je spremljana belgrajska pogodba od izbornih uspehov. Obe državi bosta še složneje sodelovali na vseh poljih italijansko-jugoslovanskih koristi s ciljem za ohranitev miru in reda. Prisrčnost slovesa — Br. Stojadinovič v Milanu Naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič je zapustil 9. decembra s svojo soprogo in sprernstvom Rim. Za slovo so se zbrale na rimskem kolodvoru vse imenitne italijanske civilne, vojaške in diplomatske osebnosti. Na peronu sta bili dve častni četi z zastavo. Točno ob polnoči je stopil iz avtomobila na kolodvor Mussolini, koj za njim. dr. M. Stojadinovič v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciano. Vojaška godba je odigrala jugoslovansko in italijansko himno. Mussolini, dr. Stojadinovič in Ciano so sprejeli počastitev in pozdrav častnih čet, nato se je dr. Stojadinovič poslovil od najvišjih dostojanstvenikov in vstopil s soprogo in spremstvom v posebni vlak. Do Milana sta spremljala predsednika italijanski zunanji minister in propagandni minister Alfieri. Tudi mesto Milan, ki je za Rimom najbolj pomenljivo, je bilo za sprejem našcga šefa.vlade okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Dr. Stojadinoviču je bil prirejen veličasten sprcjem. ki je bil podoten onemu na kolodvoru v Rimu. Dne 9. decembra predpoldne je obiskal naš predsednik v spremstvu visokih italijanskih dostojanstvenikcv v Milanu vclike industrijske okraje s posebnimi tovarnami za letala, motorje, avtomobile itd. Dr. Stoiadinovič ie 10. decembra predp Idne odpotoval iz Milana in se vrnil v Belgrad. Program obiska francoskega zunanjega ministra v Belgradu. Francoski zunanji minister Delbos, ki se je v miiiulem tednu mudil v Bukarešti, se je pripeljal v nedeljo 12. decembra ob 9. uri dopoldne v našo prestolico. Na kolodvoru je bil sprejet vodja francoske ziuianje politike od našcga ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, od ostalih članov vlade ter od diploma.tskih zastopnikov držav Male in Balkanske zveze. Po običajnih in slovesnih pozdravih in sprejemu se je odpeljal zastopnik Francije v vilo, katero mu je dal na razpolago belgrajski veleindustrijalec Vlado Hič. Po političnih razgovorih z jugoslovanskimi državniki je bil Delbos sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu, ki ga je pridržal na kosilu v gradu Dedinje. Predsednik vlade je pogostil francoskega tovariša v častniškem domu, kjer so bile izmenjane politične napitnice. V ponedeljek je bil visoki gost povablien od našega francoskega poslanika, sprejel je časnikarje in jim je v uradnem obvestilu zaupal kratko vsebino svojih razgovorov v Belgradu. V torek 14. decembra se je odpeljal francoski zunanji minister na Oplenac. Tam je položil na grob rajnega kralja Aleksandra yenec. Po okinčanju groba neznanera vojaka na Avali z vencem se je zastopnik Francije 14. decembra zvečer odpeljal v Prago. V DRUGIH DRŽAVAH Francoski ziraanji minister na Poljskem in v Romuniji. Francoski zunanji minister Delbos ie zaključil svoje politično poslanstvo v Varšavi in Krakovu 7. decembra. Uspehi njegovih razgovorov so: Francosko-poljska vojaška zveza ostane tudi za bodoče nedotaknjena. Poljska bo nabavIjala vojne potrebščine v Franciji, ki ji bo dala denarni kredit. Francoski kapital bo udeležen pri elektrifikaciji poLjske industrije in pri dograditvi pristaniških in ladjedelniških naprav v Gdinji. Francija bo dovolila naseljevanje Poljakov v svojih kolonijah in to predvsem v afriškem Maroku, Indokini in na velikem otoku Madagaskar, kamor bi rada odrinila Poljska preobilico judov, od katerih je že hudo ogrožena. — Iz Varšave se je odpeljal minister Delbos 7. decembra v Bukarešto. Romunska prestolica ie sprejela odposlanca Francije svečano in z ljudskim navdušeniem. Delbos je bil sprejet v avdienco od kralia Karla, ki ga je pridržal na kosilu. Francoski zunanji minister se .ie mudil v Bukarešti, da vrne obiske kralju Karlu in zunanjemu ministru Antonescu, ki sta tila letos v Parizu. V Romunijo se je pripeljal Delbcs tudi še radi tega, da vidno dokaže voljo francoske vlade, da se nadalje ohrani prisrčna zveza med Francijo in Romunijo. Itaiija izstopiia iz Dništva narodov. VcIiki fašistieni svet ie sklenil, da izstojM Iralija iz Društva narodov. Italija svoj korak opravičuje s trditvijo, da Društvo narodov ne dela za mir, ampak pripravlja vojno. 80 leraiea via&uija švedskega kraija. Dne 8. decembra so slavili po vsej Švedski 30 letni vladarski jubilej kralja Gustava. Povsod so bile velike manifestacije m vsa mesta so bila bogato okrašena z zastavami.