175. Strailha.                                                | Liriljul, i piM, L nptti BB.                                                    XLVI. Itlo.

.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:                      v upravništvu prcjeman:
«elo teto .••••••   K 24—      ćelo leto .   •..-..   K 22*—
$ol leta  .  #  #  #  # .,  •   . 12'~     pol leta .••....   . 11'—
ietrt leta     •#•««.    #   6"—      četrt leta •.....•    .   550
ma mesec    •   ••»«.    9   7r—      na me sce    ••••••    .    190
Dopisi naj se frankkajo. Rokopisl se ne vračajo. Vr«dnl*trot Knaflova nllca *L 5 (v pritličju levo,) UUfon §L 34.
Uhata vsak dmm tvaćar tiviaatfl aadalta lm praznika.
lnserati vdjajo:  peterostopna  petit vrsta  za enkrat  po  26 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin.  Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije,  inseratl L t. <L.
to je administrativne stvarL
^——^—   Posameina ttevllka valja 10 vlaariav.   ———
Na, pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tftakama" t#laloa it SS.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                      .                           za Nemčljo:
ćelo leto ..•••••   K 25*— I ćelo leto ...               .   •   K 80*--
P?!tleiLata*   ••••••    • ]3;— I    za Amerlko hi vse druge dežele:
Cetrt leta     •   •••••    9    6501                                                                                    **
na mesec    .•••••    «    2 30 ■ ćelo leto .......   K 35.—»
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uaravnlaiva (spodaj, dvorišče levo). Hnaflova ulica it 9, toltfon At 85*
Zmage ali porazi?
(Priobčujemo   ta članek    hrvaškega publicista, pisan  v slovenskom jeziku,  ne   da   bi se strinjali z izvajanji čestitega hrvaškega pisca.)
L
Pred kratkim se je neki slovenski list ozri na pisavo »Obzora« in nejevoljno pripomnil. da bo na Hr-vaškem treba še mnogo delati, dukler se tam ukorenim »jugoslcvar.ska miseU. Ne marani se viikati v to po-lemiko, le kot Hrvat bi rad nekaj razjasnil, ker se mi zdi, da imajo tu in tam o jugoslovanstvu pojem, ki bi se težko z njim mogel zložit'.. i5e neka] naj omenim: Hrvaška je klasična zemlja > jugoslovanske : misli ne le od časa Gaja. Strossmaverja in Račkega, nego še iz časov Križanima ter dalmatinskih knjiŽ2vnikov. Zanikati to, bilo bi znamenje neznanja in nepoznavanja hrvaške pre-teklosti in zgodovine. Z bahavimi be-sedami poudarjati. da na Hrvaškem še ni zadosti ukoreninjona jugoslo-vanska mise U ni drugo, ne^o velika napaka, ki bi se je morali mi vsi (»gibati.
To kar se danes odigrava na Balkanu, je jugoslovanska nesreća in greh, ki se nič ne pooravi s tem, da so Srbi zmagali, ker se posiedke teh pogreškov skoro ne dado več popraviti. Jugoslovani so namreč izgubili premoć, ki so jo pred novo vojno imeli v svojih rokah: ta je prcš!a na Romune, ki jih sploh ni bilo čuti na Balkanu pred to vojno, in na Grke, ki se Iahko še sporazume s Turki in Albanci. Vsi Neslovani Balkana so sedaj na konju. Slovani pa na oslu in nič ne de, da na oslu sedi Srt, a Bolgar ga le pelje. — Seveiia, neiz-o£ibno je vprašanje in očitanje; »Kcio pa je tega kriv?« in jas.n je odgovor: »Krivi so Bolgari, ker nišo pri-voščili bratu in pomoćniku Srbu poštene plače.- Pa vse to še ne zado-šča, da bolgarski narod enostavno pozabimo. Mi moremo torej Srbom priznati pravico, da so dvignili orož-ie in da se nišo dali pahniti v kot, Iahko se veseliti njihove zmage, ali ako pomislimo, kako drar<o je Jugo-
slovanstvo plaćalo to zmago s svojo izgubo, poteni se nam skali veselje. Srbi so zmagali, a Jugoslovan-stvo je diplomatski razdejano. l>o-zdaj je bilo potrebno le> da se Srb in Bolgar pomirita, in vse bi bilo dobro, ali zdaj so Romuni in TurK" na vratu Bolgarom, a Grki in \irunei na vratu Srbom. Zmiga Srbov ne spreminja na stvari čisto nič. Slovenski Balkan od Save in Donave do Egejskega morja in Grške — to je, osrčje Balkana je samo etnografski in pefitiški pojem. pa ne več diplomatski, kakor je bilo preje. Io smo izgubili, ker Balkan šega sedaj do Krete in v tem Balakuu i-imamc niti Donave, niti Soluna, niti Skadra ali Drača in pri vsaki homatiji bodo imeli zadnjo besedo Neslovani.
Edini mogoc trenotek, da Jugoslovani postanejo diplomatski t.akior, je minil; uničili so ga skupno B;i!ga-ri in Srbi. Tako to čutijo Hrvati, pa naj je to temu ali oneinu prav ali ne. Zato se zelo motijo tišti, ki pravijo, da ni treba preveč pesimistično pre-sojati posledic te nove voine. in naj je med njimi sam Scotus Viator. Kdor vso zadevo premisli z vsak-danjega in zgolj poiitičnega stalisCa, kdor samo praktično sodi, ima prav, če tako sodi, ker za kolikor so Dol-gari slabejši, za toliko so Srbi moč-nejši, torej: suma ostane ista in ena-ka. Res je: Srbi premerejo seJaj vcc; koliko pa premorejo Jugoslovanl? Sedaj nič, pozneje tuđi ne mnogo več — k večiemu, da Jugoslovani v Av-striji postanejo eden izmed odločuio-čih raktorov na Balkanu, pa io so slabe nade. To bi bil zopet »ugoden trenotek", ki bi ga gotovo tako ,>upo-rabilic kakor sedanjega. Lahko se mi poreče, da je Jugoslovanska mi-sel v tej smeri le pragramatična ;n spada v carstvo sanjarij. ker je vsa jugoslovanska prošlost itak le borba Bolgarov in Srbov za prvenstvo — torej tuđi danes ne more biti druga-če; jaz pa vendar ostanem pri trditvi, da to ni jugoslovanska preteklost, marveč bol?arsko-srbska. a jugoslovanska preteklost po moj^m poj-movanju in naziraniu obsega !e!ovra-nje vseh štirih jugoslovamkih pa-nog, ki kaže v svojih uspehili ali iz-gubah korist ali škodo vesolji _>ga ju-
goslovanstva. Borba liberalno-kleri-kalna med Slovenci gotovo ni jugoslovanska zadeva, umikanje Sloven-ccv na severni meji in napredovanje na južni pa je jugoslovanska zadeva prevelike važnosti. Takih »jugoslo-vanskih zadev- imamo toliko, da lahko pritrdimo, da jugoslovanska miscl ni sanjarija, temveč kontoreal-na potreba in dejstvo.
BorLe ns bolgarski meti.
(Dopis z bojisča.) Pred K o č a n o, 21. iulija.
Srbsko vojska je prehodila do-slej malodane vso Makedonijo in se nahaja sedaj v blizini stare bolgarske nieje:
Bolgari so napeli vse svoje sile, da se vzdrže vsaj ob vratih Makedonije. Toda bolgarski odpor ob vratih Makedonije in Bolgarske ima tuđi drug pomen: Ako prodro Srbi preko Črnega Kamena na Grijan, ako osvoje Banjo Čuko, potem je odzvonilo tuđi  Kiustendilu (Velbuždu).
Crni Kamen je ključ, Grijan in Banja Ćuka pa sta vrata za Kjusten-dil. Tu se bije boj že par dni. Dasi so Bolgari številno v premoču vendar se morajo s svojimi voii neprestano iimikati. Dne 17. ju^ia so izgubili Crni Kamen. I 'rugega dne so ponovili naskok v svrho, dr, zopet osvoje to postojanko. Toda bili so odbiti. Na-to so poskusili, da razbijejo Crnogorsko brigado. Obenem so udarili z boka tuđi na tretjo annado. Naval na crnogorsko brigado je bil izredno si-len. Crnogorci so imeli velike izgube na mrtvih in ranjenih, a kakšen je bil končni uspeh, mi pač ni treba posebe praviti.
Včcraj sem imel z Zivojinom Đačićem zopet priliko, da opazujem borbo.
Ko smo prišli v vas Crni Kamen, smo opazili, da je iz prejšnjih borb od te vaši ostal komaj kamen na kamnu. Gori nad vasjo, med gorski-mi globeli in soteskami se je nebo treslo od strašnega topovskega gr-menja, ki je je spremljalo pokanje pusk. Vsak posamni topovski strel je odmeval med skalnatimi  stenami
po deset in več sekund. Zdelo se je, kakor da bi neprestano bila strela iz crnih, nevihtonosnih oblakov. Strahovita godba je to. Človek se nehote čuti silno neznatnega in majhnega, kakor črviček.
Tamkaj na Črnem Kamnu se zbirajo razne skupine, ki se šetajo in živahno  razgovarjajo.
Tu so razni višji častniki, med njimi tuđi poveljnik III. armade general Boza Janković. General in vsi oficirji so popolnoma mirni, niti sle-du kakšne nervoznosti ni opaziti. So pač brezpogojno prepričani o zmagi srbskega orožja. To prepričanje je neomajno. Računajo z gotovimi dej-stvi, ki jih doslej še nišo nikoli varali. Tuđi oni vojak, ki drvi naprej proti sovražniku, dela to radevoljno, oduševljeno, ker je uverjen, da je vse moralo tako biti in da se bori proti onim, ki mu ne dado živeti.       i
Nepričakovano se je pojavil general Janković s svojim štabom na daleč vidijivem, silno nevarnem me-stu. Hipoma se je tjakaj vsula toča šrapnelskih krogel, nemara čisto slučajno. Padale so tuđi granate. Kamor pade taka granata, razruši ćele hiše. Te granate so udarjale v skalnate stene in lomile pećine, kakor pesek. Grmenje topov je strahovito odmevalo od gora in planin. — Trajalo je dobre pol ure. ^redno ie general s svojim štabom srečno ute-kel temu strahovitomu ognju . . .
Ta dolgctrajna vojna, te neprestane borbe so izpremenile tuđi ljudi. Vsakdo se je že privadil na svinčen-ke, kakor na dež in točo. Človek se malo skloni, malo otrese, pa gre po svojem  posiu.
Niti zajci se tu več ne boje. Ravno včeraj popoldne, sredi najstraš-nejsega topovskega ognja, je pri-skakljal pred postojanke na Crnem Kamnu postaven zajec. Dvignil je glavo, strigel z ušesi in prisluško-val.
Opazil ga je oddelek pijonirjev, ki so se nahajali baš na odmoru.
S krikom in smehorn so udarili za zajcem in ga jeli poditi po polju, kjer so kakor toča padale sovražne granate. Toda zajček je utekel njim, kakor  tuđi  granatam  in  šrapnelom.
Kakšni ljudje so to, kakšni voja-ki? Drugi bi se skrivali, kjer bi bilo
najvarnejše, ti  pa love    zajca sredi najstrašnejšega  šrapnelskega  ognja!
Te dni sem govoril z nekim pre-prostim vojakom. Rekel mi je: »Kaj je zopet to? Slišimo, da gotovim Ijudem zopet ni prav, da zmaguje-mo. Bolgari so nas napadli, ml se branimo in zahtevamo, da se nam zasigura življenje, pa gotovim kro-£om zopet ni prav. Sedaj slišimo, da se usaja neka Spanija in nastopa proti nam.«
»Pa to menda ne bo — Spanija!« sem pripomnil.
»Pa da, Spanija, le nikar mi ne ugovarjajte. Jaz pa pravim: Naj nas že vendar enkrat puste na miru, da borno mogli živeti, kakor ljudje. Si-cer pa, kadar končamo z Bolgari, borno udarili še na Spanijo, da bo vsaj enkrat za vselej mir.«
Ne srnejte se! Ti ljudje so pripravljeni, da mro, samo da bi enkrat mogli mirno in spokojno živeti. In bodo živeli!
Jaša Tomić, »Srp. R.«.
Eratomopna vojna na Balkanu.
Mirovna   konterenca v Bukarešti,
Splošno raspoloženje na mirovni konferenci se danes že lahko označi kot precej dobro. Zt deistvo, da je prišlo takoj začetkom pogajanj, ko so bile zahteve balkanskih držav bolgarskim delegatom znane samo iz privatnih pogovorov, do premirja, je znamenje, da se bodo morda tuđi sle-deča pogajanja, če že ne hitro, pa vendar vsaj zadovoljivo razvila.
Bolgarski delegati žele, \^a naj bi se predvsem obravnavale one točke iz celega kompleksa vprašanj, glede katerih bo mogoče hitro priti do sporazuma in prav značilno in razveseljivo je, da so to ravno vpra-šanja bodoče                              • .
boigarsko - srbske meje.
To dejstvo je dokaz, da je bila Srbija napram Bolgarski zelo popustljiva in da Srbija noče napeti lo-ka po nepotrebnem premoćno. Razveseljivo je to zlasti za bodoče raz-merje med obema narodoma. Srbija
LISTEK.
Dolga rofea.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
Vlak se je ustavil na postaji. Za kolodvorom sva dobila voz. Mrs. Parton je sedela na zadnjem se-dežu.
>,O mr. Conners!« je vskliknila, pozdravila mojega prijatelja ter pri-kimala meni z glavo, ne da bi v svoji vznemirjenosti razmišljevala o moji navzočnosti. »Kako sem vesela, da ste prišli! Mrs. Maitland in uboga Hortenza sta popolnoma obupani — vsaj vendar že veste o smrti mrs. Garcie?«
»Cital sem to v jutraniem listu,« ie odgovoril Conners, ko sva sedla v voz.
»Včeraj popoldne je bila še pri nas, in kakor se je videlo, kar naj-bolj razpoložena; kmalu po večerji jo je našla njena služkinja mrtvo v postelji. Služkinja je slišala strel ter odhitela v sobo, da pogleda, kaj se je zgodilo. Uboga žena je malo prej to-žila, da jo boli glava, in je šla v svojo spalnico, da leže. Služkinja jo je našla, stegnjeno na postelji. Blazina je bila okrvavljena, orožje pa na tleh.«
»Kje je mr. Vining?« je vprašal Conners.
»Vas že pričakuje. Pripeljal se je s prejšnjim vlakom ter se odpeljal naravnost k Maitlandovim.«
»Kje je stanovanje mrs. Gar-cie?<^
^Peljali se borno na potu k Mait-landovim mimo njenega stanovanja. Je to majhna hišica, ki je prej spadala k Maitlandovim posestvu; Ie nekaj drevja je med obema hišama.«
>Naj se voz najprvo tam ustavi,« je rekel Conners. »Rad bi začel zadevo v tej hiši preiskovati, tako svež slučaj nudi vedno nekaj opore.«
Mrs. Parton ga je nekako začuđeno pogledala, vendar pa je vozni-ku potrebno ukazala, in po kratkem času se je voz ustavil pred vrtnimi vrati. Nizko poslopje je bilo precej oddaljeno od ceste, obdano je bilo popolnoma od zelenja, rož in grmi-čevja. Mrs. Parton je ostal v vozu, dočim sva s Connersom izstopila. Šla sva skozi vrt ter vstopila v hišo skozi odprta sprednja vrata. Joka-joča, popolnoma zmešana majhna služkinja naju je komaj zapazila, neki moški, ki je sedel pri mizi, je vstal, ko sva vstopila. Najbrže je bil kak vaški dostojanstvenik, ki je čakal na državnega pravdnika.
»Kje je mrtvec?« je vprašal Conners.
Mož je pogledal proti Maitlan-dovemu vozu, nato je brez obotav-Ijanja ugodil zapovedujočemu glasu in nastopu Connersovernu    ter   naju
peljal po hodniku v spalnico, ki je bila popolnoma zadaj hiše. Mrtva dama je ležala na postelji, pokrita s platnenim prtom tako, da se je vide-lo le obrise njene postave. Grozno jo je bilo pogledati vsled krvavih made-žev, ki so označevali, kje ima glavo, toda Conners je šel, ne da bi kazal kako vznemirjenje, k mrliču. Mož, ki je bil v sobi, bi brezdvomno rad govoril; dolgo je čakal, in služkinja ni rada govorila.
»Uboga dama je bila najbrže bolna,« je pripomnil. »To se je že stokrat prigodilo, da so se ženske usmrtile, Ie ker jih je to ali ono bole-Io. Pametnega povoda ni imela, le nekoliko jo je glava bolela. Ko je prišla domov, je služkinji nekoliko tožila ter je odšla v spalnico, da se nekoliko odpočije. Odprla je okno, da ima svež zrak; vendar pa ji ni postalo lažje in tuđi ni mogla zaspati. Tedaj pa je vzela samokres ter se ustrelila. Služkinja je zunaj zaslišala strel, prihitela v sobo ter našla svojo gospo v krvi. Glava je gospej visela s postelje, ena roka se je skoraj do-tikala tal, in samokres je ležal ravno pri prstih njene roke.«
»To okno je bilo odprto?« je vprašal Conners.
»Da, gospod.«
Omenjeno okno je bilo neposredno pri vzglavju postelje, le eno ped oddaljeno od blazine. Zagrinjalo je zastrto, vendar pa se je moralo priti skozi okno na dvorišče, Conners je potegnil zagrinjalo kvišku ter odprl
okno. Tla sobe so bila le nekoliko višja nego tla dvorišča. Z dvorišča se je kaj lahko prišlo v sobo. Nato je vzdignil prt ter motril obraz mrtve dame. Usodepolna rana je bila na sencih, koža je bila okajena od sle-dov smodnika. Samokres je bil iz-streljen kakega pol metra od rane; da ni bilo orožje pritisneno neposredno na sence, sem ćelo jaz lahko opazil, ki sem bil nekoliko bolj odda-Ijen. Skoraj ćelo lice je bilo umazano od strela; strel je moral imeti do* volj prostora, da se je razpršil.
Conners je zaprl okno ter spu-stil zagrinjalo navzdol. Nato si je ogledal sobo. Očividno je bila privatna spalnica stare gospe in je bila tako udobno opravijena. da se tega ni pričakovalo, Če se je pogledalo hiši-co od zunaj. Veliko ogledalo, divan, različni udobni naslanjači so bili v sobi; Conners pa je z velikim zanimanjem ogledoval samo na steni pri-trjeno omarico iz mahagonastega lesa in z vrati, v katerih so bila zrcala. Omarica je imela čudno var-nostno ključavnico, ki pa ni bila za-klenjena. Conners je pogledal v omarico. Razni predali so bili napolnjeni s stekleničicami, dozami in škatiji-cami.
»Domača lekarna,« je rekel oni moški, kakor da bi nam hotel to pojasniti.
»Tako izgleda,« je pripomnil Conners, dočim je vsebino vsakega posameznega predala natančno pre-gledal. »Naša dobra dama ie očivid-
no nenavadno temeljito poznala ne prav zelo nedolžna »domača sredstva«. Skoraj bi se moral človek čuditi, da si je izvolila tako glasno slovo iz življenja, dočim je imela cei tu-cat stekleničic na razpolaganje, s čemer bi si mogla mnogo lažje pomagati. Zdaj se pač več ne čudim.«
Ko je natančno preiskal neko stekleničico, ki ga je prav posebno zanimala, je to prav previdno vtak-nil v svoj žep ter zaprl vratica omare.
Vrnila sva se v predsobo, in oni moški je zopet takoj sedel na svoj udobni stol. Zadostil je svoji rado-vednosti, in naša navzočnost mu ni ničesar več nudila. Privoščila sva mu njegov pokoj ter šla proti hišne-mu vhodti, ki je bil zadaj. Pred oknom sva tiho obstala ter gledala v usodepolno sobo. Conners je nadalje-val svoja raziskovanja; kar naen-krat se je pripognil, kakor da bi neka stvar na tleh vzbudila njegovo zanimanje, nato je šel par korakov po travi, pri čemer je neprenehoma gledal proti grmičevju, čez katero se je videlo lepo Maitlandovo hišo skozi drevje.
»Sledovi stopinj?« sem vprašal.
»Da,« je odgovoril ter pokazaj na različne globoke vtiske v mehkih tleh.
»To se mi zdi kakor luknje,   ki jih je nekdo napravil z oštro palico; sledovi stopinj to vendar nišo!« (Dalje prihodnjie.)
Stnn 3.______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 1, avgusU 1913,_____________________________________________________175 Stcv.
Je dokazala s to svojo zmernostjo, da ii je mnogo na tem, da se z bratskim narodom razvijejo bratsko prisrčne razmere. In to stremljenje visokodu-sne Srbile je 1e pozdraviti. Caveat Radoslavov, da ne prinese v ta lepi akord neharmoničnih glasov!
Grške zahteve pa so nezmerne in do skrajnosti pretirane. Zato bi hoteli o ten vprašanjih bolgarski delegati razpravljati pozneie, ko so vpra-šanja. ki se dajo lažje resiti, že od-pravljena.
Edino vprašanje Vidina bo tvorilo v kompleksu srbskih zahtev trd oreh. Upati pa je, da se bo tuđi v tem vprašanju dosegel sporazum. V ostalih točkah se bo med Pasićem in Tončevom najbrže dosegel sporazum že izven konferecne, tako da bo delegatom preostajalo na konferenci samo protokolirati izvršeni sporazum. Glede Vidina pa želi Pasić, da se to vprašanje resi na konferenci sami, da imata on, kakor tuđi bolgarski za-stopnik Tončev priliko, vse svoje motive predložiti. Pasiću je sicer znana želja Avstrije in Rusije, da na! se glede Vidina ne zgodi nobena iz-prememba, vendar hoće spraviti to vprašanje pred konferenco. Je to po-membna taktična poteza, ker odvrne pozornost od drugih točk in ker mora priti to vprašanje potem na razgovor skupno s težavnimi točkami, ki jih provzročajo pretirane grške zahteve. V tem se zrcali solidarnost Grške in Srbije, in volja Srbije, da ne sklene z Bolgarsko miru prej, kakor to stori njena zaveznica. V nem-ških krogih bi imenovali to »Nibe-lungentreue«, kar je zavezniška zve-stoba. Obenem pa hoće Pasić s tem. da glede Vidina seđaj še ne popusti, pridržati tuđi romunsko vojsko v njenih pozicijah, ker je Romunska izjavila, da bi ne mogla brezdelno gledati zasedenja Vidina. Važno je to, da Romunska ne sklene z Bolgarsko separatnega miru in da je po skle-njenem miru pripravljeno vse za eventualno akcijo proti Turčiji. Pasi-ćev korak je tedai pozdraviti v interesu zaveznikov, kakor tuđi v interesu Bolgarske.
Da so se pričela med Tončevom in Venizelosom tuđi že pogajanja glede Kavale, smo že snoči poročali. Vprašanje Kavale se bo moralo ob-ravnavati vzporedno z vprašanjem Vidina in gotovo je, da bo v obeh vprašanjih odločala volja večine ev-ropskih velesiL
Včeraj ob 4. popoldne se je pričela
2. seja mirovne konierence.
Kakor običajno, so se tuđi pred fo konferenco vršili zaupni razgovori med posameznimi delegati. Naj-pomembnejši izmed teh razgovorov je razgovor bolgarskih delegatov z romunskimi delegati glede končne določitve obmejnih točk, ki jih za-hteva Romunska na meji Tutrakan-Dobrič - Balčik in ki jih bo konte-renca samo odobrila.
V  javni seji se je nato predvsem odobril   protokol   včerajšnie   seje   in podpisal nato od  vseh delegatov.
Predsednik Majorescu je nato predlagal, da nai se elani konference setaneio v skupinah po sparnih inte-resih in da naj v posebnih sejah predlože svoje medsebojne predloge, tako da bodo glavna vprašanja že predelana in da bodo prišla že skoz-inskoz prerešetana pred konferenco.
Voditelji posameznih delegacil so pritrdili temu pređlogu.
Zvečer se sestane teda.f na pod-Iagi tega sklepa bolgarska delegacija z romunsko v zunanjem ministr-stvu, da predela vprašanja, ki zade-vajo Romunsko in Bolgarsko.
Danes dopoldne se vrsi posve-tovanje srbskih, crnogorskih in gr-ških delegatov na eni in bolgarskih delegatov na dragi strani.
Popoldne ob 4. se sestane nato zopet konferenca, katera bo trajala tem krajši čas, čim manjši je kompleks spornih vprašanj, katerih ni bilo mogoče resiti v posebni konfe-reacL
Premirje.
V  snočni številki smo    obširno poročali o določbah konvencije glede premirja. Premirje teče za sedaj po teh določil do 5. avgusta opoldne.
Vest o sklepu premirja je v bel-gradskih političnih krogih napravila zelo ugoden vtisk, zlasti ker upajo ti krogi, da bo mogoče v tem času priti do principijalnega sporazuma v mi-rovnem vprašanju.
Vojaške operacije so ustavljene in pri prednjih stražah vihrajo bele zastave. Kar se godi za to vrsto be-lih zastav, seveda ni mogoče kontrolirati. Srbi in Grki so se se pred kratkim upirali takemu premirju, ker so se upravičeno bali, da bi mogli Bol-gari izrabiti to priliko, da omogočijo zopetno prodiranje bolgarskih čet. — Sedaj pa, ko se je Srbom in Grkom posrečilo zasesti dobre pozicije, $o opustili svoj ugovor. Medtem se je baje Bolgarom posrečilo, doseči v c*mrumu pri Pečevu velik uspeli. Tx>
v sedanjem položaju bolgarske voj-
ke nima mnogo pomeniti. Sicer je to dokaz izrednih lastnosti bolgarskega vojaka in velikega strategičnega znanja generala Ivanova, Bolgarom pa to tuđi v najboljšem slučaju ne more dosti pomagati. Srbov pač niti, ko je bila bolgarska vojska še mnogo močnejša, nišo mogli premagatl, tem manj bo to mogoče sedaj, ko morajo tuđi Srbi postaviti proti tem bolgarskim četam protiutež. Lažje bi bilo to proti Grkom, ki so vsled iz-gub pri svoji zadnji zmagi zelo oslabljeni, Toda tuđi to ni zelo verjetno. Bolgari bi se morali obrniti sedaj na eno stran, ali na desno proti Srbom, ali pa na levo proti Grkom in v obeh slučajih bi ostale sosedne sovražne čete posegle v boj, kar bi imelo za posledico strahovito klanje, v kate-rem bi Bolgari težko, težko zmagali. Gotovo pa je, da si bodo Bolgari sedaj izbrali ugodne pozicije in jih pri-merno tuđi utrdili, kar bi moglo imeti pri eventualni obnovitvi sovražnosti za posledico zelo zamudne in težav-ne operacije Srbov in Bolgarov.
Upajmo, da ne priđe do zopetne-2a krvoprelitja in da se posreći diplomatom v Bukarešti, doseči mir med zavezniki in Bolgari in do narodnega sporazuma med Srbi in Bolgari.
Velesile in Turčija.
Nič se ne gane. Kakor mir pred nevihto, bi se zdelo to molčanje ve-lesil, če bi ne bilo znano, da so velesile svojo veliko začeto vlogo odigrale in se sedaj skrivajo za mol-kom.
Velesile se pač izgovarjaio, da so imele čez glavo dela, da so dosegle premirje na balkanskih boji-ščih. Pa ta izgovor ne velja. V času, ko so tako svete zadeve na tehtnici, je neupravičeno, pasti lenobo. Premirje, Kavala, Vidin, vsa ta vprašanja so lahko iluzorična, če se ne resi vprašanje Odrina. Vse delo evropskih diplomatov lahko splava po vodi, če se Evropa ne odloči do energičnih korakov proti Turčiji. Še nam zvene v ušesih izjave bolgarskega poslanika Madjarova, ki groze z zopetno vojno. Odrinsko vprašanje je vprašanje miru na Balkanu. Če dobe Bolgari zopet Odrin. je njih težišče premaknjeno na vzhod, interesi se razdele in mogoč je sporazum s Srbi in Grki. Če se pa to ne zgodi, ostane Bolgarska zagozdena država brez prave življenjske moči in bo vedno mislila na ekspanzijo na škodo onim, ki jih sedaj dolži, da so pripomogli k izgubi Odrina.
Iz Berlina sicer prihaja vest, da se velesile od včeraj naprej posvetu-jejo o korakih. ki jih je treba storiti proti Turčiji. V ospredju stoji vprašanje, ali se naj podeli
Rusiji evropski mandat.
Morda bo pripadla ruskemu čr-nomorskemu vojnemu brodovju naloga, da pripomore volji Evrope do veljave. Trozveza želi, da bi Rusija za sedaj še ne šla preko demonstracije vojnega brodovja, medtem ko zahtevata Rusija in Francoska, da se takoj prične z energičnejšimi sred-stvi- Da bi se udeležile take demonstracije vojnega brodovja, tuđi vojne ladje drugih velesil, se sedaj, kakor je bilo pričakovati, še ne razpravlja, ravnotako sedaj tuđi v krogih tro-zveze nočejo vedeti ničesar o ru-skem zasedenju Armenije. Nasprot-no pa se zatrjuje v Londonu, da je Rusija že popolnoma pripravljena za demonstracijo vojnega brodovja in za vpad v Armenije
V Carigradu je ime! ta sklep Rusije že prve posledice. Turske vlade se je polastila velika nervoznost. Vojaške oblasti so sporočile paroplov-nim družbam, da je parnikotn pot skozl Bospor prepovedana. Oficljal-no se to utemeljuje z vajatni turške-ga vojnega brodovja, v resnici pa je Bospor že zaprt s podmorskim! mi-nami, ker se boje v Carigradu, da bi prišlo pred mesto rusko vojno hro-dovje.
Nezadovoljnost   na   Bolgarskem.  — Obsojanie dr. Daneva.
Od nekega bolgarskega politika, ki je dospel na Dunaj, priobČuje »Die Zeit« sledečo sliko sedanjega razpo-loženja na Bolgarskem:
»Položaj v Sofiji nikakor ni tako nevaren, kakor se je to slikalo y nekaterih časopisih. Do sedaj ni prišlo, ražen nekaj slučajev nediscipline med četami, niti do demonstracij proti vladi, niti do nemirov, naperje-nih proti kralju. Res je razpoloženje v političnih krogih in med ljudstvom zelo napeto in zlasti v vojski fe prišlo že opetovano do izrazov nevolje nad politiko vlade in kralja. Zato ni pričakovati ničesar dobrega.
Naravnost besna pa je javnost nad dejstvom, da se je dal bivši mi-nistrski predsednik dr. Danev v svojem slepem rusofilskem fanatizmu zapeljati, da ni vpošteval interese tiolgarbke in 4a je slepo posiušal ru-
skega poslanika Nechljudova, ki ga je že tedne popolnoma obvladal. Do skrajnosti neupravičeno pa je posto-pal dr. Danev nartfam armadi, ki je morala po prvih, Zelo lepih uspehih na Ovčjem polju, na izrecno njegovo povelje pustiti svoje dobre pozicije in se umakniti, med tem ko so Srbi, od nikogar ovirani, vedno iznova ljuto napadali bolgarske čete. Tuđi veiikanske izgube v bitki pri Koča-ni pripisujejo bolgarski častniki edi-nole dejstvu, da je dr. Danev prisilil na zahtevo Rusije armadno povelj-ništvo, da se umakne v defenzivo in zapusti z velikimi izgubami zavzete pozicije.
Dr. Danev je nadalje pregovo-ril vrhovnega poveljnika Šavova, da je vse tri severne arrnade cei teden pustil na meji Srbije, med tem ko so Srbi svojo glavno moč koncentrirali bolj na jugu, pri Štipu in Kočani in tedaj mogli napasti tamošnjo bolgarsko armado z veliko premočjo. Končno se g. Danevu očita, da ćelo kralja ni obveščal o većini sklepov in da je za rkaljevim hrbtomz ruskim poslanikom skupaj vse ukrepai. Raz-burjenje proti dr. Danevu je med ljudstvom tako veliko, da se ie priče-lo ćelo med ženami gibanje, zahteva-ti od njega odgovor za veiikanske žrtve mož, ki jih na bolgarski strani vladni krogi sami štejejo na več kakor 50.000.
Dokler traja na Bolgarskem iz-jemno stanje, mislijo da ni računati z resnejšimi nemiri. Če pa bodo en-krat odpuščeni rezervisti, se je bati velikih težkoč, če ne bo sedanja vlada rajši sama zahtevala od krivcev odgovornost za storjene usodne na-pake in obtožiti bivše ministre. Ali in kako daleč se bo ljudstvo obrnilo tuđi proti kralju, ki je imel od nek'Jaj, kakor je znano, zunanjo politiko sam v rokah, se sedaj še ne da presoditi, ker se da razburjenost vsled stroge cenzure časopisja in vsled strogih vojaskih odredb omejiti. Kljub temu pa tuđi v tem pogledu nišo izkljLče-na presenetenja.«
Gotovo te informacije nišo po-vsem točne, zlasti kar se tiče premoći srbske vojske in dogo-d-kov na bo-jiščih. Pa tuđi zatrdilo, da v Sofiji razpoloženje ni tako nevarno, ni zelo verjetno dasiravno pravi ćelo današnja brzojavka, da vlada v Sofiji mir in red. Pomisliti je treba samo, da je Sofija naravnjost oblegana od ranjenih vojakov, ki tvorijo. kakor rezervisti, ki se vrvejo iz vojne, po zatrđi-lu informatorja, zelo nevaren element. Bolgarska vlada bo morala biti zelo previdna, Če noče imeti po sklenjenem miru revolucije.
Štajersko.
Cvetlični dan južne železnice. V
soboto in v nedeljo bodo po štajerskih postajah južne železnice ponu-jali cvetlice, da ustanove na nemško-nacionalni nasvet nekako zavetišče za otroke. Ker poznamo in občutimo germanizatorično delovanje ravnateljstva južne železnice, tedaj ne bo noben Slovenec dal v to svrho niti vinarja, temveč bo dal ta denar raje za našo prepotrebno družbo sv. Ci-rila in Metoda.
Iz Celja. (R a z v e s e IJ i v a konkurenca.) Pred kratkim je začel tukajšnji mesar Leskosek iz konkurenčnih ozirov prodajati teleč-je meso, ki je poprej stalo po 2 K s kostmi in 3 K meča, prodajati po 1 K 40 v in 2 K kg. Drugi mesarji so mu morali slediti in meščani smo prišli na ta način do pametnejših cen. Sedaj sta pa začela dva druga mesarja z znižanjem cen za goveje meso. Me-ščanstvo bi bilo prav veselo, da bi se ta razveseljiva konkurenca nada-Ijevala in bi bilo neznosne draginje mesa v Celju konec.
Iz Celja. Zalsko hmeljarsko društvo razglaša, da se prične splošno obiranje hmelja v ponedeljek, dne 11. avgusta.
Iz Celja. (Sadovi vzgoje na nemških ljudskih šolah in zaslepljeni slovenski s t a r š i.) 12Ietni Karei Doberšek in lOletni Martin Velenšek z Ostrožnega pri Celju obiskujeta, dasi ne znata nemški, mestno deško ljudsko solo v Celju. Vsled primer-ne vzgoje na nemških šolah se čuti-ta seveda »Nemca« in poudarjata to svoje »prepričanje« prav odločno na-pram »Slovencem«, to je, svojim to-varišem, ki ne obiskujejo prajzov-skih sol. Začetkom julija sta šla še z dvema drugima otrokoma iz sole domov in srečala pri tem vpokojene-ga župnika Jožefa Sattlerja, ki stanuje tuđi na Ostrožnem. Pri tem ga je pozdravil 121etni Karei Doberšek očividno s hudobnim in iz-zivalnim namenom »Gelobt sei Je-sus Christus!« Župnika je ta nemški pozdrav fantička, ki ga je drugače pozdravljal slovenski, neprijetno dir-nil in okregal ga je z besedo »nemar-nez«. Eovedal je tuđi lantovim star-
šem nekaj bridkih v obraz in ponovno nazval fantička z »nemarnežem«. Vsled tega je bil seveda 121etni fan-talin na svoji časti užaljen in njegov zaslepljeni oče je župnika Sattlerja v fantovem imenu tožil. O tej tožbi se je vršila v četrtek, dne 31. julija obravnava pri celjskem okrajnem sodišču. Sattlerja je zastopal odvet-nik dr. Kukove c. Kot priči do-godka pri srečanju sta zaslišana zgo-raj omenjeni lOletni Velenšek in sestra Karla Doberška. Sodnik dr. R o-j i c je župnika Sattlerja obsodil po § 496. k. z. na 20 K globe. Fantičkov zagovornik dr. Georg Skoberne je v svojem zagovoru v navdusenih ditirambih pel slavo prelepemu kato-liškemu pozdravu »Gelobt sei Jesus Christus«, dr. K u k o v e c se je pa prav sarkastično bavil z moralično integriteto 12Ietnega užaljenca in je konstatira! hudoben namen, ki ga je imel z nemškim pozdravom. Iz ćele te zadeve se vidi, kako se skvarijo in nahujskajo slovenski otroci na nemških šolah in kako se dajo zaslepljeni slovenski starši zlorabljati od Nemcev proti ljudem, kateri hoče-jo njim in otrokom dobro. Zgodilo se je že nemalokrat, da so takile go-jenci nemških sol ravnali enako s svojimi lastnimi starši kot z drugimi »Slovenci« in po vtisu, ki ga imamo od užaljenega Doberška mlajšega, se utegne kaj podobnega zgoditi tuđi njegovemu očetu. In — prav bi mu bilo!
Moška Ciril - Metodova podružnica v Šentjurju ob Južni železnici vabi na svoj občni zbor. ki se bo vr-::* nuddjo 10. avgusta ob 5. uri popoldne v Cvetlični kleti. Po zboro-vanju veselica s srečolovom.
Iz Ormoža. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ormožu, priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1013 cvetlični dan. Ker je čisti izkupiček namenjen naši prekoristni družbi, vabimo, da prihiti vsak okoliški zaveden Slovenec ta dan v Ormož.
Obiralci hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu javlja, da se bode Ietos obee obiranje hmelja pričelo že v ponedeljek, dne 11. avgusta. Obiralci dobe na južni železnici in sicer od vseh postaj od Brežic in Zagorja do Celja in tuđi od Maribora do Celja sem in nazaj za polovico znižano voznino v III. razredu osebnih vla-kov. ako se izkažejo z legitimacija-mi, kar ima občinski urad na razpo-lago. Z eno legitimacijo se lahko pe-Ije poljubno število oseb ene skupine. Legitimacije morajo biti podpisane po županu, morajo imeti občinski pečat in se morajo skrbno shranjevati.
—  Hmeljarsko društvo.
Drobne novice. V Mariboru je bil obsojen 221etni trgovski po-močnik Ivan Kolmanič iz Okoslav-cev v Slovenskih goricah zaradi go-ljufij s poštnohranilničnimi knjižica-mi na osem mesecev ječe. — M 1 a -dostna vlomilca. Orožniki so dognali, da sta deset let stari Ja.ie-zek Mak in osem let stari Anton Mak večkrat vlomila v kapelico na Gorici pri Celju in izpraznila nabirainike; tuđi iz Zagodetove viničarije sta po-kradla več stvari. Iz teh dveh mladih tičkov pa še utegne kaj zrasti!
—    Z   mariborskega   kolodvora poroča »Gr. Volksblatt«: V noči od nedelje na ponedeljek se je zgodilo v postajočih vlakih več raz-burljivih slučajev.    V prvern    iutra-njem brzovlaku je    začela    blazneti neka 191etna dama v kupeju 1. razreda; razsajala je tako, da so jo morali zvezati. Ko je dospel drugi hrzo-vlak, je umrla v njem neka ženska, ki je hotela prestopiti v koroški vlak. Vnekem tretjemvlaku je neka ženska porodila in zjutraj je skočila z že vo-zečega vlaka delavka ter  se   težko poškodovala. — Iz P t u j a poroča-jo, da je v torek uničil ogenj v Sp. Hajdinu posestnici Tereziji   Zupanič in posestniku Juriju   Zupanicu   vsa poslopja, posestniku Cebeju pa gc-spodarska poslopja.    Skoda je   zelo velika, ker je bilo že veliko poljskih pridelkov pod streho. Pri posestnici Zupanič so bili ravno nastanjeni hu-zarji iz   radgonske    gamizije;    tuđi tem je zgorelo več stvari ter sedla, puške in jermenje celega 6. eskadro-na. Ptujski gasilci so ogenj omejili in pogasili. — I z H o č poročajo, da se bo od 1. avgusta naprej vozila pošta s poštnega urada na    kolodvor.   — Otvoritev novega mostu v Mariboru se bo izvršila brez posebnih   slovesnosti,  ker   Mariborčani ne vedo, ali bi novi most blagoslovil katoliški ali protestantovski   duhovnik.    Po našem mnenju bo   najbolje, da ga blagoslovita oba.    Dvojno bo bolj držalo in ne bodo pobožni ljudje ne na eni ne na   drugi   strani  uža-ljeni.
Roroško.
Nevarno zdravilo. V okolici ce-lovški je nasvetovala neka mazačka 21etni dekli Ivani Holzerjevi, ki    ie
imela neko kožno vnetje na nogi, da naj se pokadi s smodnikom. Dekle je res ubogalo mazačko. Naložila je pokrov z žerjavico in vsula na njo smodnik. Učinek je bil ta, da je dobila pri eksploziji tako nevarne opekline po nogah, po rokah in po glavi, da so jo prepeljali takoj v bolniŠnico. Njeno stanje je resno.
Zrtev stave, Kakor smo že po* ročali je stavil 221etni ključavničar-ski pomočnik Lipovšek, doma iz Sp. Dravograda, pristojen v Beljak, da preplava Dravo. Fant je pod kavarno »Drau« izginil v valovju. Mislili so sprva, da ga je prijel krč, toda stvar je bila drugačna. Lipovšek je skočil v vodo pijan. Pod kavarno je opešal in se je hotel zavih-teti na čoln, ki je ob bregu pripet. Pri tem pa ga je udaril rob čolna na čelo in sicer tako silno, da je izgubil zavest in se na mestu potopil. Pone-srečenca so potegnili včeraj iz vode saperji in sicer pri Perovu.
Velika tatvina. V Rigarjavesi ie ukradel do sedaj še nepoznan tat posestniku 801etnemu Ivanu Somerju tri hranilne knjižice v skupni vred-nosti 5900 kron. Ko je kmet opazil tatvino, je takoj obvestil o tatvini dotične denarne zavode, toda bilo je že prepozno. Tat je dvignil še pred ob-vestilom ves denar in je pobegnil.
Primorsko.
Iz finančne službe. Finančna ko-misarja I. razreda Franc Gradiš-n i k in Anton M a r t i n o li č sta imenovana za višja komisarja II. razreda v IX. čin. razr. Za računska re-videnta sta imenovana B. F a r o 1 i i in Karei M e d a n i č , za rač. oficija-Ia Alb. M a n d 1 in za rač. asistenta H. Dorati in Vlad. P r i n č i č.
Iz sodne službe. Prestavljeni so: Oficijal Jos. S a j n a iz Pazina v Vo-losko, in kanelista D o n g e 11 i iz Voloske v Pulj in Iv. F i 1 i p i ć iz Pulja v Pazin.
Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici, priredi dne 3. avgusta t. 1. svojo prvo veselico, na dvorišču go-stilne »pri Krancu« na Senenskem trgu s sledečim sporedom: 1. Kmoch: Sokolska koračnica — orkester. 2. I. Dragušević: Narodna poputnica — moški zbor Čitalnice »Balkan«. 3. V. Parma: Pozdrav Gorenjskej — orkester. 4. Dr. B. Ipavec: Domovini
—  moški zbor Čitalnice »Balkan«. 5. Pešta: Operetna glasba — orkester. 6. Stanko Premrl: Pesem   žerjavov
— mešan zbor društva »Prešeren« iz Št. Petra.    7. Smetana: Odlomek iz »Prodana nevesta« — orkester. 8. H. Volarič:  Venček narodnih pesmi — moški zbor Čitalnice    »Balkan«.    9. Jaki: Slovenski biseri   —   orkester. 10. Burka »Bob iz Kranja«.    11. Fu-čik: Triglav - koračnica — orkester. 12. Ples v venčkih.    Med sporedom in plesom se vrši šaljiva pošta in sre-čolov. Začetek ob   4. uri   popoldne. Vstopnina za osebo 40 vin. Otroci do 10. leta v spremstvu staršev   vstop-nine prosti.   Z ozirom na to, ker   je čistf dobiček namenjen za ustanovi-tev društvene knjižnice, se pričaku-je obile udeležbe iz mesta in okolice.
Hči regimenta. Avstrijski 11. polk poljskih lovcev, ki je namešČen v Gradiški, ima svojo »hcerko regimenta«. V boju pri Soni dne 25. juni-ja 1848. je padel nadporočnik Peter Speltini na čelu svojega oddelka ter zapustil šestletno hcerko. Kmalu na to je izgubila tuđi še mater ter ostala popolnoma zapuščena. Tedaj pa so se zavzeli za deklico častniki ome-njenega polka. Na svoje stroške so jo dali v zavod ter jo tam vzgojili. Ra-zentega so si dali častniki od svoje mesečne gaze odtrgati gotov znesek. Te zneske so dajali v hranilnico kot doto svoje varovanke. Ta si je izvo-lila poklič učiteljice, toda par let nato se je porocila z nekim odvetnikom v Palermu, kjer še danes živi.
Turska jahta v Trstu. V Trst je priplula včeraj iz Dalmacije turska jahta »Kavalla«. Na jahti je pet turskih prinčev in sicer Jusuf Kemal paša, Mustafa Kamil, Azid Fem Agi-os, Abbis Efendi in Malin Hasan.
Samomor namestniškega račun-skega svetnika. Včeraj ob 9. opoldne se je ustrelil v svoji pisarni na na-mestništvu v Trstu namestniški računski svetnik Vincenc L e h n e r. Ko so vlomili vrata v njegovo pi?ar-no, so našli moža v zadnjih zdihljajih na naslanjaču. V roki je držal samokres, na tleh pa je ležal drug samokres. Ustrelil se je dvakrat in sicer prvič v prsa, drugič v glavo. Bil je 48 let star in je zapustil pismo, v ka-terem pravi, da je izvršil samonivjr zaradi neozdravljive bolezni. Bil je nevrasteničen.
Aretacija. V Trstu so aretirali vsled poziva celovškega deželnega sodišča potnika neke celovške trvd-ke za klavirje Pavla Sommererja, doma iz Novega mesta. Sommerer je ogoljufal tvrdko za 400 K.
175. itev.____________________________________________»SLOVENSKI NAROD % dne 1. avgusta 1913.____________________________________________________Stran 3.
Kupčija z dekleti — moderne tajnice. Neki Demetrij Mamoli iz Ogulina na Hrvaškem }e pisal več dekle-tom, ki so iskale potom inseratov službe, da naj se zglase pri njem v Trstu. Dekleta so res prišla in on je -»bljubil vsaki, da jo vzame za tajni-:o z začetno plačo mesečno sto kron. Povedal je dekletom, da njihovo delo ne bo težko in da ne zahteva •lič drugega, kot da so prijazne ?. gospodi, ki pridejo v njegov urad. Nekaj deklet je ostalo pri njem, toda rredno so nastopile službo, kanre t^ržkotne niti poznale nišo, je aretira-a policija na ovadbo nekega dekleta, <i je spoznato sleparijo, njihovega ubeznjivega gopodarja in ^a izroči-a odišču.
K aferi policijskega inšpektorja Karlina v Pulju. ki je bil aretiran, ker c posilil in venerično oskrunil Gletno ičerko nekega policijskega agenta *o izpustili vsled odredbe okrožne^a -odišča v Rovinju začasno na prosto.
Avtomobiiska nesreća. Profesor \Vertheim. ki se je ponesrečil pred lekaj dnevi povodom aviomnbilske lesreče pri Pulju, in ki leži sedaj v bolnišnici, bo, če ne nastopi kakšna komplikacija  bržkotne   okrevol.
Pogreb dr. losip Rušarja.
Vceraj popoldne so pokopali v Kranju vrlega rodoljuba, obče spo-v rtvanega in priljubljenega moža od-vetnika dr. Josipa K u š a r j a. Pogreb je bil veličasten in je pokazal ^ako ljubi slovenski narod svoje mo-:e, ki stoje vneti ljubezni do domovine in rodoljubja na braniku za čast n pravdo svojega naroda. — IVju ^mom pokojnikovim so se zbrale : možice okrog krste pokojnika. Kr--to so krasili razni venci in šopki, na -iji je ležal prapor kranjskega »Sokola« prapor, katerega je pokoinik \0l praporščak tako ljubil in spošto-val. Čuvala je krsto    častna   straža
Sokolov« s sabljami. — Okrog krste so se zbrali njegovi sorodniki, prijatelji in znanci iz Kranja in iz vseh krajev slovenske zemlje. Posebno castno je bila zastopana Ljubljana. — Po blagoslovu pokojnika — ju ti ovna opravila je opravljal kranjski dekan g. K o b 1 a r — so obsto-rili krsto »Sokoli« - nosači in »Sokoli«, ki so svetili. Nato je zapel mo-*ki zbor kranjske    -Ćitalnice      pod
odstvom okrajnega sodnika in skla-
itelja g. O. Deva ginljivo doma-> žalostinko -»Vigred    se   povrne -,
:kar se je začel razvijati veličasten
—evod. Šprevod so otvorili -Soko-
- jezdeci, pod vodstvom gospoda
Krapša,    član    Jezdnega   odseka
Ljubljana II.   Na to so se    razvrstili
Sokoli«  z venci in z žalno ovitimi
"kolskimi prapori, Sokolstvo je bila častno zastopano.    Udeležili  so
e: Predsedstvo -Slovenske Sokol--;e Zveze-. Gorenjska Sokolska 2u-~a: Bled, Borovlje. Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka, Tržič, 2e-
czniki. Tržaška Sokolska Župa: od-roslanstvo starosta dr. F. Wilfan :er brata Jezeršekin Mikla-vec. Ljubljanska    Sokolska    župa:
Ljubljanski    Sokol«    korporativno,
Vrhniški Sokol- po deputaciji    sta-
sta V. Perne,   podstarosta   dr.
>abec ter brat Korenčan. Za-
topana so bila nadalje po odposlan--rvu Sokolska društva: »Ljubljana L«, Ljubljana II.-, Novo mesto, Stepanja vas, Št. Vid. Sokolstvu je ledila Kranjska Citalniea s prapo--nm in z venci. Za njo se je razvila
epa, dolga vrsta zastopnikov raznih Korporacij in društev. kranjskih in od drugod. Iz Kranja so bili zastopa-:ii vsi uradi, okrajno glavarstvo, so-dišče, davkarija i. dr., dalje podružnica »Planinskega društva«, požarna bramba, veteransko društvo, profesorski zbor, učiteljstvo, mestni za-stop, meščanstvo in ožji pokojnikovi prijatelji in znanci. — Iz Ljubljane so nrisli soproga ljubljanskega župana j?a. dr. Tavčarjeva, podžupan liubljanski g. dr. Karei Triller, dež. poslanec in odbornik dr. Fr. Novak, več občinskih svetnikov liubljanskih, dalje zastopniki raznih uradov, društev in zavodov. Mestna hranilnica ljubljanska, deputacija uslužbencev Mestne hranilnice in magistrata z venci, odvetniška in no-tarska zbornica, trgovska zbornica, kreditno društvo mestne hranilnice, zveza učiteljskih društev, zveza /dravnikov, dež. zveza obrtnih    za-
Irug, Slov. planinsko društvo, ljubljanska pevska društva, napredna gospodarska društva in številni ožji prijatelji in znanci pokojnika. Nato je Medila krsta, okrašena s sokolskim nraporom in s krasnimi venci. Krsto so nosili Sokoli, spremljala jo je ćastna straža Sokolov s sabljami in ćastna vrsta drugih Sokolov. Krsti so sledili sorodniki in za njimi vrsta prijateljev in znancev pokojnika iz Kranja in iz okolice ter ćele Oorenj-ske, Kranjske, Štajerske in Primorske. Posebno častno je bilo zastopa-
no tuđi narodno ženstvo.
Napolnilo se je pokopališče In števiina množica se je zbraja pred odprtim grobom dr. Kušarjevim. Pred jamo so sneli »Sokoli« s krste prapor in vence in jo položili v jamo. Po blagoslovu je zapei moški zbor kranjske Čitalnice zopet Devovo narodno žalostinko »Gozdič je že zelen«. Ob odprt grob dragega pokojnika je stopil nato njegov zvest prijatelj in tovariš g. Marinček, notar iz Tržiča. V krasnem govoru je izročil dragemu rajnkemu zadnje pozdrave Sokolstva, zadnje pozdrave slovenskega naroda in vseh, ki so ga ljubili, poznali in spoštovali. Poudar-jal je posebno v izbranih besedah in lepih prispodobah njegov plemeniti duh, krepko voljo, gorečnost za bla-gor naroda siovenskega, njegovo ljubezen in požrtvovalnost, katero je vsikdar izkazal kot zvest in neustra-šen bojevnik na braniku za čast in pravde slovenskega naroda. Posebno vnet je bil za Sokolsko idejo, ljubil je nad vse sokolski prapor, katerega je posebno kot praporščak spo-štoval. Njegovo truplo je vzela slovenska zemlja, počival bo na lepi slovenski zemlji kot sosed Prešerna in Jenka. Njegov duh pa bo ostal med nami kot voditelj, njegova ljubezen in njegova dobra dela ostane-jo. Končal je govornik krasen govor, katerega priobdimo pozneje z bese-dami: Brat Kušar, večni ti spomin in zadnji »Na zdar«. — In razšle so se množice, ginjene, s polno zaves'jo, da so izročili slovenski zemlji moža, čegar spomin nam bo ostal neooza-ben z željo v srcih: " Bodi blagemu mo7u, k! nas ie tako nenadoma in prerano zapustil, lahka slovenska zemljica, ki jo je tako ljubil.
Zvečer je uvodoma izrednega občnega zbora »Sokola v Ljubljani« govoril starosta br. dr. V. M u r n i k zadnje slovo pokojniku, spominjajoč se pred vsem njegovega delovanja v ljublianskem Sokolu:
Zopet je s svojimi koščenimi ro-kami objela smrt sokolskega delav-ca, enega najboljših sokolskih bratov. Prav kar smo se vrnili iz Kranja, kjer smo izkazali zadnjo čast br, dr. Josipu Kušanu. Naše društvo se mu ima mnogo zahvaliti. Od leta 1893. do 1. 1S96. tajnik, potem do leta 1902. podstarosta, je bil ta čas duša odboru. Izdatno in uspesno je bilo njegovo delo pri društveni upravi, velikih zaslug si je pridobil zlasti za povzdigo društvenega družabnega življa. Znamenite družabne priredit-ve, ki jim je bil br. Kušar najboljši delavec, agitator in organizator, so društvu pridobivale simpatije vedno širših krogov, mu višale ugled, mu množile članstvo. Pa tuđi neposredno, javno in v zasebnem krogu, z be-sedo in peresom, je br. Kušar vabil in privabljal vedno nove brate v naš sokolski krog. Ni ga bilo boljšega in vztrajnejšega agitatorja za našo stvar. Kar obstoji ljubljanski Sokol, mu morda Še nihče ni pridobil toliko članov. nego on, članov, dobrih in zvestih. ki se še danes z ljubeznijo in navdušenostjo oklepajo našega društva. Ko se je pred kakimi 18. leti pojavila v našem društvu takozvana nova struja, ji je bil br. Kušar sicer velik nasprotnik. Ali br. Kušar je bil mož v pravem pomenu be>cđe. Ko je spoznal in se prepričal o pra-vosti nove smeri, je to odkrito pri-znal in odkritosrčno se je v^elil novega razvoja ljubljanskega Sokola in ž njim slovenskega Sokolstva. Br. Kušar ni storil, kakor store tako mnogi, ki jim razvoj stvari ne uve-Ijavi njih mnenja: ni odšel s torišča, slej ko prej je navdušeno deloval za sokolsko stvar, slej kakor prej je bil zlasti našemu društvu udan nad vse. Tuđi ko se je preselil v Kranj, po-leg marljivega dela v kranjskem Sokolu in v Gornjski Sokolski^ Zuni ni pozabil na naše društvo. Se pred kratkim so bila na njegovo iniciativo naklonjena našemu društvu znatna gmotna sredstva kot jubilejni dar. — Br. Kušarja sedaj ni več! Vrata več-nosti so se zaprla za njim, umri je mirno in hrabro, kakor umira Sokol; iz ugašajočega že očeša Ie je kanila solza. Vzet je Ijubeznjivi soprogi, vzet ljubi deci, vzet nam Sokolom. Samo v spominu nam bo še živela njegova postava, njegov odkrit obraz, njegove prijazne in Ijubeznji-ve oči, razodevajoče milino in dobroto njegovega srca. V trajnem spominu nam bo br. Kušar, demokrat ne samo v besedah, temveč tuđi v dejanjih. Pri mnogih prilikah smo bili priča temu, tako zlasti na Ianskem vsekolskem zletu v Pragi. Zrtvoval je tam ćelo svojo telesno udobnost in hodil spat na skupno prenočišče, da je bil tako skupaj z brati, ki jim ni bilo sredstev za udob-nejše prenočevanje. V trajnem spominu nam bo živel brat Kušar praporščak, reden, pa vendar v drugem smislu, tako izreden pojav na naših zletih, pojav, že sam na sebi navdu-šujoč in vzpodbiKten«   Z.br. dr. Ku-
šarjem smo pokopali moža, ki je ljubil svoj narod iz dna svojega srca in svoje duše, moža najplemenitejšega in najidealnejšega mišljenja, demokrata najčistejšega kova, moža po-polne nesebičnosti, izredno Ijubez-njiva, dovtipnega in veselega dru-žabnika pa najboljšega prijatelja. O Sokolu Kušarju pa smemo reci: Malo jih je, ki bi bili za sokolsko stvar tako navdušeni, jo tako ljubili, ji bili tako zvesti in ji toliko žrtvovali, kakor on. Bratje! Posnemajmo ta veliki vzgled ljubezni in zvestobe na-vdušenosti in požrtvovalnosti, br. Kušarju pa ohranimo spomin, časten nad vse! Slava mu!
Novi principi vzletal.
Prejeli smo in priobčuiemo.
Potratnost dosedanjih aeropla-nov sem poudarjal že pred časom, mnogokateri mi je pritrdil: ta tipa ne bo obveljala.
Razvil sem tedaj teorijo čisto mehanskega poleta, kjer koncentri-rajo iz mehanike poznati stroji zračni odpor samo na eno točko, v kateri se pojavi vzgon s tolikrat večjo silo, kolikrat manjša je pot.
Isti princip koncentracije pa se da še bolj praktično izvesti aerodi-namično, svojo novo misel naj izrazim v naslednjem stavku:
Brzina zračnega toka, ki trči ob nosilne plošče, naj bo po tnožnosti večja od vodoravne hitrosti leiala. S povećano brzino pa pada za isto breme potrebna ploščina kvadratno, n. pr. desetkrat večja brzina, stokrat manjša ploščina.
Kar je na tem stavku lepega, je, da se ta princip da izvesti, kolikor sem mogel dognati s svojimi sKrom-nimi sredstvi.
Projektirano vzletalo je podobno molohu: spredaj ima veliko zrelo, odprto na široko, da žre -— zrak. »Zrelo« se zožuje liju ali trobeu podobno v Štirioglato prizmatično cev, dolgo okoli 1*5 m, nagnjeno v zmer-nem kotu poševno navzgor. V zrelu je pritrjen motor (Gnome) z vija-kom.
Priprava je na lahkem stojalu, v njem so letalci kolikormogoče globo-ko; tu je težišče v nasprotju z aeroplanom lahko zelo nizko.
Za vzlet podložimo pod drči (Kufen) voziček na treh kolesih in spravimo motor in ž njim direktno vijak v tek.
S tem dosežena horic. hitrost naj bo 10 m na sek. »2relo« naj ima spredaj prerez 4 m2 (2 X 2), »cev« pa 0*1 m2 (0-3' X 0-3'): zrak mora to-rej skozi cev s 400 m na sek., če ne upoštevamo trenja in drugih izgub.
V »ceir'« pa so horicontalno, počez, nastavljene »Phillipsove« nosilne ploščice, prirejene za om. veliko brzino, v skupinah druga nad, oz. druga za drugo: zračni tok brzi »koncentriran« po močni cevi od spredaj navzgor, trči ob om. ploščice v malem kotu (Gleitwinkel), ob teh se spremeni, bolje uporabi energija zračnega toka v navpični vzgon: če postane rezultanta tega z vseh ploš-čic večja nego ćelo breme, ki deluje v ravno nasprotni smeri, dosežemo efekt vzleta.
Motor in vijak v »zrelu« sta pre-računjena, da zmagujeta ves Čelni odpor in vse trenje ter druge izgube.
Razne nebistvene priprave, ki pa so za uspesno konstrukcijo vendar nujno potrebne, naj tu izostane-jo: princip je jasen,
Reserviram to čisto novo pot za Jugosiovane, da se udeležimo lahko veličastne mednarodne tekme, ustva-rimo praktično vzletalo: našim mom-cem kličem danes, naj se za stvar zavzamejo: z vsemi svojimi močmi sem na razpolago.
Fr. Bratina, AjdovŠčina. Goriško.
Dnevne vesti.
+ »Najdragocenejši simbol.« Včerajšnji »Slovenec« je napisal pod zaglavjem »Deželna zastava« med drugim tuđi te-le stavke: »... pove-mo glasno in jasno, da je vsa slovenska javnost popolnoma edina v tem, da je belo-modro-rdeča zastava, ki je najdragocenejši simbol celokupne-ga slovenstva, od davnine in po na* redbi in volji cesarski tud! edina prava kranjska deželna zastava... To kranjsko deželno zastavo slejkoprej pred nakanami Nemcev zvesto varo-vali...« Prav lepe besede so to, samo kdo jim naj verjame, ko je vendar notorično znano, da je vsa klerikalna stranka molčala in mirno trpe-la, ko sta Pegan in vodja deželnega muzeja Mantuanl snovala nacrte, kako bi belo-modro-rdećo zastavo na-domestiia in izpodrtnila s stanovsko. kdo jim naj verjame, ko je poznato, da je »Slovenec« preje z isto vnemo zagovarjal Peganov naklep, kakor sedaj brani deželno zastavo, in da je
moral nastopiti sele >Slovenski Naroda in dospeti sele grožnja iz zelene štajerske, predno so klerlkalci od-krili svojo Ijubezen in vdanost do »najdragocenejšega simbola celo-kupnega slovenstva«!
+ CvetHčni dan Južne železni-ce. Pribili smo že, v kakšno svrho se bo jutri in v nedeljo nabiralo ter pro-dajalo cvetlice po postajah Južne železnice. Ker se je Južna železnica do sedaj vedno in povsod pokazala kot pospeševateljica nemške misli, tedaj ji mi, Slovenci, pač ne moremo zaupati in borno oni denar, ki smo ga morda namenili za cvetke Južne železnice, dali naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda, ker vemo, da izročimo s tem svoj denar v dobre roke. Noben zaveden Slovenec torej ne bo dal jutri in v nedeljo niti vinarja za podjetje Južne železnice, ki naj bi ga železnica na svoje stroške ustanovila. Precej nemoralno in skoraj izsiljevalno pa je tuđi postopanje ravnateljstva Južne železnice, da je nastavilo pri blagajnah, kjer se izplačujejo rnesečne plače, uslužbenca s polo, s katero se pobi-rajo doneski že itak slabo plaćanih uslužbencev. Nič bi ne rekli, če bi se pobiralo z nabiralniki, toda vsak darovalec se mora podpisati — v svrho evidence. In da je ta evidenca pač predvsem naperjena proti slo-venskemu uradništvu in uslužben-stvu, je evidentno. In vsled tega slovenska javnost tem bolj obsoja to podjetje Južne železnice, ker hoče ravnateljstvo izsiliti od svojih uslužbencev podpore za njena lastna pod-jetja.
-- Judežev! groši. Nadgasilec Lavtižar v Spodnji Šiški je poslal ne-kemu članu gasilnega društva v Sp. Šiški 10 K in pa pismo, da se, žal, ne more udeležiti slavnosti. Nekoliko preveč je domišljav ta nadgasilec, saj ga vendar ni nihče vabil na slav-nost. In če bi se drznil priti na slav-nost, tedaj bi menda ostal sam, kajti napredno občinstvo bi se mu prav gotovo izognilo s pota kot uničeval-cu našega nepristranskega, nepolitič-nega in požrtvovalnega gasilstva. In kolikor je nam znano, mu bo odbor tuđi hvaležno vrnil one judeževe groše, ki jih bo napredno občinstvo stotero nagradilo. — Napredne Ljub-ljančane in okoli ča ne pa vabimo, naj prihfte v nedeljo v S pod njo Šiško, da dokumentirajo s tem, kako znajo ceniti strogo humanitarno delo vrlega spoanješišenskega gasilnega društva, ki že 25 let vrši svoje delo.
-f Naši klerikalci in izseljeniške
družbe. Svoječasno je naša vlada sklenila pakt z ameriško družbo Ca-nadjan Pacific, kateri je priznala gotove privilegije. Vsa poštena javnost je ta pakt obsojala in listi so priobče-vali oštre napade na vlado, ki je s paktom z ameriško družbo takorekoč organizirala sistematično izseljeva-nje iz naše države. Tuđi naš list je bil med tistimi, ki je opetovano opozoril na skandalozno razmerje med vlado in izseljeniško družbo Canadian Pacific. Splošno se je takrat pričakova-lo, da se bodo zglasili tuđi naši klerikalci ter z vso vehemenco nasto-pili proti vladi, ki je s svojim paktom z ameriško družbo takorekoč privile-girala trgovino s — Človeškim mesom- Toda klerikalna stranka se ni zganila, menda za to ne, ker so se njeni kolovodje smeli svoječasno pe-ljati v razglednih vozovih Canadian Pacific kompanije na alpskih želez-cah. Seveda korupcijonisti morajo biti vselej na strani korupcije, zato tuđi naši klerikalci nišo smatrali za potrebno, da bi nastopili proti ocitne-mu skandalu, ki se je pripravljah So že vedeli zakaj... Kako vzorno pa sedaj deluje ona družba Canadian Pacific, ki je deležna tuđi tihe podpore naših klerikalcev, dokazuje dej-stvo, da Je državno pravdnišvo samo v Galiciji dvignilo nad 50 tožba proti organom imenovane družbe, ker so sistematično forsirali izseljevanje vo-vojaski obveznosti podvrženih oseb. Pa ne da bi bilo tuđi našim klerikal-cem na tem ležeče, da bi spravili iz dežele čim največ takih, ki so podvr-ženi vojaški dolžnosti?! Ne moremo verjeti, saj so vendar naši klerikalci znani kot veliki in vduševljeni patri-jotje! Da, da, »patrijotje« so že in veliki tuđi, toda samo takrat, kadar Jim patrijotizem kaj nese, sicer pa jim je patrijotizem docela neznano čustvo! + Jare hoče biti v Novem mestu še enkrat poražen. Po Novem mestu se od klerikalne strani zatrjuje, da bo poslanec Jare to nedeljo zopet po-skusil prirediti shod. Da se pa že v naprei zavaruje pred polomom, kakor ga je preteklo nedeljo doživel, se ta shod vrši v znamenju zaupnega shoda, na katerega bodo vabljeni samo obrtniki Matko Malovičevega mišljenja. Koliko je na tem resnice, še ne vemo. To pa vemo čisto gotovo, da je za Jarca še najbolje, če se odslej po Dolenjskem omejuje Ie na take zaupne shode, kjer Ijudem njegovega omejenega mišljenja lahko pripoveduje bajke, ali pa meče pesek y oCu
—   Sedemdesetletnica.    Gospod Vatroslav Holz (Igo Kretanov), zasebni uradnik banke »Slavije« v p., pisatelj  itd., nastopi dne  1. avgusta svoje 70. leto (psalmistovo starost). K temu  izvanrednemu dogodku čestita mu v imenu prijateljev, znancev in sopotnikov na Štajerskem v nadaljno srečno, mirno življenje    in stalno zdravje še najmanj do 801etni-ce v svetli zgled nam mlajšim. Naj nam ohrani svojo Ijubezen in pravo prijateljstvo Še  zanaprej    čvrsto  in neskaljeno. Na zdar! — Dr. B. R. N.
—  Cestni in ulični napisi. Ko je
ljubljanska mestna občina pred ne-kaj leti vendar v veliko veselje vseh pravih Slovencev končno priborila mestu samoslovenske napise ulic, čest in trgov, si je omislila za ćelo mesto prav lične cestne table in hiš-ne tablice z belim napisom na zeleni podlagi, kar odgovarja mestnim bar-vam. Dasi je ta naprava občino precej stala, se vendar prav malo pazi na to, da bi se omenjene napisne table in tablice ne poškodovale. Zlasti se to pogosto dogaja pri popravi, ali pa samo pri belitvi posameznih posloij. Zelo lahko se na mnogih hi-sah po mestu opazi, kako so napisi mnogokrat ne Ie ob robu, ampak kar do srede prebeljeni, ali pa z ometom ponesnaženi, ne da bi se kdo za to zmenil. Ako se napisnih tabel pravočasno ne obriše, prežreta s časom apneni omet in beljenje vrhnju tablično glazuro, ki se začne nato krušiti in polagoma odpadati. S tem pa je že tuđi napis poškodovan in pokaže se spodnja železna tablična plast. Želeti bi bilo torej, da naroči mestni magistrat vsem zidarskim tvrdkam, da pazijo pri popravah po-slopij na napisne table in tablice, ter jih po izvršenem delu lepo očedijo. — Dalje bi bilo tuđi dobro, ko bi lastni-ki hiš sami pustili od časa do časa obrisati cestni prah, ki se nabere zlasti po prornetnejših cestah na gladkih napisnih tablah in jih dosti-krat do polovice pokrije, kar nika-kor ni lepo.
—  Dvoje posebnosti. V tivolskih nasadih se    pripravljata    za    redko cvetje dve lepotni  rastlini, in sicer iaponski zavitolistni sagovec (Cycas revoluta) in ameriška agava (Agave americana).  Sagovec, ki  je  postavljen tik ob glavnem vhodu v nasade na levo, ima izvanredno krasne, velike pernate liste, takozvane palmo-ve veje, in že do 30 cm visok cvetni storž rumeno - rjave barve. Agava, ki se nahaja pred vodometom na desno, je pognala že skoro štiri metre visoko betev s stotinami še ne raz-cvelih popkov, iz katerih    se    bodo pokazali  čez nekaj  časa  rumenkasti vonjavi  cveti. Njeni debeli mestnati listi se ob robu suše in bodo še bolj oslabeli, ker rabi rastlina za    betev svojo moč. Ta po suhih nerodovitnih tleh toplejše Amerike rastoča rastlina, ki jo goje pri nas Ie kot lepotno rastlino, cvete v svoji domovini skoro vsako desetletje enkrat, pri nas pa komaj vsako štirideseto do petdeseto leto. Ker tako redkokdai    cvete, je zlasti  znana pod  napačnim imenom stoletna aloa. Že pred nekaj leti smo imeli   priliko,   občudovati   na     istem prostoru  njeno   cvetočo    tovarišico. — Obe rastlini,    sagovec in  agava, imata že sedaj, ko Še ništa v cvetju, dosti opazovalcev, katerih    krog se bo gotovo pomnožil ob času razevet-ja. Vsak obiskovalec lepih podturn-skih nasadov    naj    si    jih    gotovo ogleda.
—  Absolvente kranjskih kmetij-skih sol    opozarja   se še enkrat    na občni zbor njihovega društva, ki se vrši v nedeljo, 3. avgusta ob 10. cio-poldne v Medvodah, združen z predavanjem in poučnim izletom na deželno    pristavo    Robež.    Odhod    iz Ljubljane ob 9*09 dopoldne. Za vozove na pristavo in okrepčilo    je pre-skrbljeno.
—  Glas iz občinstva. Pri enem izmed zadnjih močnejših nalivov se je zamašil veliki kanal, ki odvaja vodo z Radeckega ceste v Ljubljanico. Pritisk je bil tolik,   da je ob koncu Znamenjske ulice na Sv. Petra nasipu buknila voda z vso silo   kvišku, poškodovala trda tla in se je napra-vil na dotičnem mestu kar vodomet. Savske krogle, s katerimi je bila na tem mestu tlakovana ulica, je voda razmetala tako, kakor jih je še sedaj videti.   Ker je lahko mogoče, da se kdo, zlasti ponoči spodtakne na raz-metanih kroglah in poškoduje, prosimo slavni mestni magistrat, da bi dal to takoj popraviti.
Iz Spodnje Šiške nam pišejo: V nedeljo obhaja naše gasimo društvo svojo 251etnico. Iz vseh krajev pri-hite dragi gostje. Vsi hišni posestniki bodo ob tej prilikl okrasil] svoje hiše z narodnimi zastavami.
O strašni toči na Dolenjskem se nam poroča iz Dvora pri Žužem-berku. V nedeljo, dne 27. t. m., so ne-nadoma prihrumeli silni oblaki in vsuli na našo občino naravnost strašno množino, kakor oreh debele toče. Posebno hudo so prizadete vaši Dvor^ Gc^oii Kot-   Mačkove^.ii* Sa-
strm *«___________________________________________^OVfiNSKi wAituu% dtrt i. ivgtttt* itfia.                                                                                            rro. stev.
iimja vas ter Gornji in Doilnji ICriž v žuiemberški občini. Poljski pridefki
—  posebno koruža, oves tn aicUu so popolnoma troičeni. Hudo so pnzadc-ti ttidi  naši vinogradi, ki že več tet radi slabe ktine nišo nič prklelal, >e-tos pa jim je strašna toča    poiomila vse mlade nasade in potolkla se tisto malo. kar so upali, da bodo pridelali.
—  Obraćamo -se tem potom do vseh merodajnih faktorjev, predvsem    do poslancev  Dolenjske, da   izposlujejo pri d-eželni in    drž. upravi    bednim kmetom izdatno podporo in tako po-kažejo, da ni njiti ljubezen do uboge-ga Dolenjca le na jeziku in da imajo razun za svoje busage zmisel tuđi za trpljenje svojega bližnjega.
Tečaj za knjigovodstvo v Ćr-nomliu, katerega je priredil tukajŠnji zavod za pospeševanje obrti, se zaključi v nedeljo, dne 3. avgusta t. L ob 2. popoldne v prostorih ljudske sole ter se vabilo interesenti k ude-ležbi zaključka omenjenega tečaja.
Smrt v vodi- Iz Radovljiee se nam poroča: Danes. dne 31. avgusta ob 5. zjutraj so našli pod mlinskim kolesom posestnika §tiherla v Kolnici pri Radovljici vtopljenega, na počitnicah se nahajajočega dijaka Ivana Frtyala z Punaia. Deček je star 15 let in je obiskoval 111. razred realke na Dunaju II. 1. Hoclisteller-gasse 3 4 in je sedaj bival na počitnicah pri svojem stricu Andreju Tr-pincu. Dečka so videli se včeraj. dne 30. julija ob 7. zvečer hoditi okrog imenovane žage. Kako je rrišel pod mlinsko kolo, se pač ne ve, domne-va se razna Poškodbe nima druge, kakor precej veliko krvno podpluto desnesra \^w^yc?..
izlet Benečanov v Postotno. V nedeljo, o priliki ljudske veselice v Postojnski jami, bo vozil za polovično ceno velikanski posebni parnik iz Benetk v Trst in odtod bo imel zve-zo z enim posebnih vlakov v Po-stojno. Kakor se glase zadnja poro-čila iz Benetk, bo vsled v svrho izleta tamkaj razvite reklame, udelež-ba ogromna.
Odpošiljanje pisemske pošte za Solun. Vsled zopetne otvoritve že-lezniskega prometa na progi Bel-grad - Solun, se bo pisemska pošta za Solun zopet normalno po suhem via Belgrad - Skoplje odpošiliala.
Kino Ideal na Franc Jožefovi cesti. Danes zadnjikrat slikovita ~Glu-maška krU. jutri prvikrat že omenje-na duhovito zasnovana epizoda iz bolgarsko-turške vojne »Krvavi po-liub-. deloma posneta na bojišču $2l-mem. Poleg tega se ćela vrsta drugih takisto zanimivih, resnih in sme-šnih slik. naravnih posnetkov itd. tako, da vsak okus priđe na svoj račun.
Prodaja sadja na debelo. Danes je pripeljal neki mož iz Št. Ruperta na Dolenjskem 26 kosar sadja (hrusk), približno je košara tehtala 40 kg, cena pa je bila od 20—22 v kg. Mož je sadje naglo razprodal, kajti kupovalci so se kar trli za si-cer ne prenizke, pač pa vsaj precej znižane običajne cene. Moz je bil vesel svoje kupčije. Ijudje pa z mo-žem, ki je obljubil. da Ljubljančanom zopet kmalu postreže z dolenjskim sadjem. katerega na trgu dosedaj prav malo poznamo. V tem si ne mo-retno kaj. da bi nekoliko ne karali dosedanje tozadevne dolenjske brez-brižnosti. Sai. ako pripeljejo ^udi dolenjci sadje v Ljubliano fin tuđi druge pridelke), odpomorejo prvič sebi, drugič pa ljubljanski dra^inji. Mož je zaoral ledino, drugi naj mu slede!
Oiiesvestil se je v Oradišču 35!etni zidar Ivan Bremk, rodom iz Srednjih Oamelj ter se pri padcu na tla na glavi telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bol-nišnico.
Društvena naznanila.
Izredni občni zbor Ljubljanskega Sokola se je vršil snoči v restavraciji Narodnega doma. Otvoril je občni zbor starosta br. dr. Viktor M u r -n i k, spominjajoč se umrlega vestne-ga sokolsekga delavca br. dr. Kuša r I a. Dr. Kušar je posvetil, dokler je bit v Ljubljani, vse svoje sile in moči Sokolu, bil je od leta 1893. do 1896. društveni tajnik, od leta 1896. do odhoda leta 1902. pa podstarosta Ljubljanskega Sokola. Vnet Sokol je krbel zlasti za pomnožitev Članstva, pa ne samo to, dvignil je v društvu družabno življenje, bil je vnet organizator in agitator. — V časten spo-min mu zakličejo zborovalci: »Slava?« .— Nato preide br. dr. Murnik k glavni točki izrednega občnega zbora, k volitvi Zveznega predsedstva. Volitve so se vršile per acclamatio-nem ter so bili v Zvezno predsedstvo izvoljeni soglasno sledeči gg.: starosta dr. Ivan O r a ž e n, prvi podstarosta dr. O t. R y b a r, drugi podstarosta dr. Jos. Pipenbacher, tretji podstarosta Jos. Smertnik, načelnik dr. Viktor Murnik, pod-načelnik B- D r e n i k; člani predsedstva: L* D.ermelj, V. Bukov-
uik, B. Kaliell A. tCostn-apfel; nareestn&i: B. Boltav-z«r,   &r. Ot. Fetticb-Franfc-
h e i hl, dr. Gv. Sajovic, Evgcn T ti j e č; pregledovalci rač.: Ora-gotin M i k u ž, Avgust Praprot-ni k in Miha Vereviek. — S tem je bila glavna točka dnevnega reda izčrpana in ker se pri slučajnostih ni nibče oglasil k besedi, je z zahvalo zakljflčil br. dr. Murnik izredni občni zbor.
Društvo htsnitt posestnikov ima od danes naprej svojo pisarno v Še-lenburgovi ulici št. 4, v pisarniških prostorih spedicijskega podjetja g. Frana Uherja, na kar opozarjamo hišne posestnike. Uradne ure so od S. do 12. dopoldne in od 3. do 7. popoldne.
Sokol v Most ah priredi v nedeljo dne 3. avgusta povodom svoje javne telovadbe ob 3. popoldne bratski sprejem došlim bratom gostom ob železniškem prelazu na Zaloški cesti. Društva Sokol I., Sokol II., Šte-panja vas in drugi bratje odposlanci zbero se v ta namen ob 3/43. v lokalu Sokola L, Trg Tabor Št. 2, od-koder odkorakajo skupno v Moste. Po pozdravnem nagovoru vrši se ob-hod po Mostah s spremljevanjem godbe in trobentaškega zbora. Odbor Sokola v Mostah se priporoca slav. občinstvu, da se v obilnem Številu udeleži tega sprejema- Na zdar!
Sokol na Vrhniki razvije dne 17. avgusta svoj prapor; istočasno se vršni na Vrhniko zlet ljubljanske sokolske 2upe. Opozarjamo na to pri-reditev — kateTa je bila objavljena že pred tremi meseei -- vsa S'^edna sokolska društva. Ljubljanskim Sokolom kakor tuđi Sokolom iz ljubljanske okolice ter vseni prijateljem Sokolstva naznanjamo, da bode na dan zleta vozil posebni vlak na Vrhniko. Čas odhoda iz Ljubljane nazna-ni se pravočasno.
Proslava petletnice In razvitja prapora logaškega Sokola v nedeljo, dne X avgusta, se bo vršila po slede-čem sporedu: V soboto zvečer: 1. ob pol 9. uri serenada kumici; nastopita združena pevska zbora logasTtega in vrhniškega Sokola; 2. po obhodu po Oor. in Dol. Logateu prijateljski se-stanek v hotelu Kramar. V nedeljo: 1. ob 2. uri popoldne sprejem bratskih društev in gostov na kolodvoru, nato pohod po Dol. Logateu na telo-vadišče, kier se vrši skušnja za proste vaje. 2. Ob 3. uri zbiralisče pred hotelom Kramar in odhod v Gor. Lo-gatec. 3. Ob 4. uri pozdrav in razvit-je prapora: nato odhod v Dol. Loga-tec. 4. Ob pol 6. uri javna telovadba s sledečim sporedom: a) proste vaje članstva; b) vaje narasčaja s pra-pori; c) orodna telovadba; d) proste vaje članic. 5. Po telovadbi velika ljudska veselica na senčnatem vrtu hotela Kramar s plesom, petjem, pa-vilijoni. umetalni ogenj itd. Vstonnina na veselični prostor 30 vin. Pri telovadbi sedež 1 K, stojišča 30 v. Pri vseh točkah sodeluje slavna društena godba iz Idrije. Glavni del slavnosti se torej vrši v nedeljo popoldne, tako, da imajo gostie najugodnejšo že-lezniško zvezo tako proti Trstu, kakor tuđi proti Ljubljani. Zat pa, kdor želi preživeti par veselih ur v bratski družbi vrlih Sokolov, ta n?i prihiti 3. avgusta manifestirat za njih idejo v prijazni Logatec!
Književnost.
»Nauk o serviranju.« Izšla je znamenita, bogato opremljena strokovna knjiga »Nauk o serviranju . Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno potrebna za Slovence sploh, zlasti pa za slovensko gostilničarstvo, ki dosedaj se ni imelo strokovnega slov-stva v slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razven tega pa v njo sprejetih 95 tabel z najrazlič-nejšimi vzorci in s 338 nazornimi sli- , kami. se vsak prav hitro in lahko se-znani z dandanes po celem svetu ve-Ijavnimi načeli in predpisi glede serviranja. Slovencem nam te vrste knjig primanjkuje. Knjiga je namreč v prvi vrsti nameniena gostilničar-skemu obrtu in radi tega ne bi smela manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ki se peča s postrežbo odličnejših gostov \x\ tuj-cev, imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka natakarica. da se iz nje ob vsa-ki priliki lahko pouči o pravilni po-strežbi, manjkati pa bi ne smela tuđi v nobeni boljši niši. Posamezna po-glavja, kakor »Razvrstitev jedi pri obedih*, »Snaženje servisa in ravnanje z njim«, »Kako se miže pogrinja-jo<', »Serviranje posameznih obe-dov*, »Slavnostna miza<f in »Hotelski service« so namreč ravnotako veljavna za privatne hiše kakor za gostilne. Zaradi tega bo marsikateri gospodinji s to knjigo zelo ustreženo, ker jej bo dajala zaslombo napram poslom, da še več, našla bo v njcj marsikatera navodila, ki jo bodo ob-varovala večkrat občutne škode. Knjiga se ne peča samo s tem, kako se mora pri serviranju splošno nasto-
pnt1 naprfttn poštom, baVl se tuđi z vaemi pripravljalnimi d^li* skratka: ozira se na vse rtfožhosti in daje ža vsak slučaj ranesljiva navodila, tako, da je onega, kdor je znan % nje vse-bitio* le teško spraviti V žadrego. In priznati moramo, da je pri nas Sto-vencih zlasti ob ratnih šlavnostnih prilikah radi nepoznanja splošno ve-ljavnih mednarodnih predpisrtv mar-sikdo v fcadregi, pa naj si je že gosti-telj ali tuđi samo gost. Reci moramo zato, da smo s to knjigo storili korak naprej, da smo se tuđi na polju po-strežbe približali drugim narodom. Želeti bi le bilo, da bi se v tej knjigi uveljavljena načela in pravila glede postrežbe čim prej vpeljala po vseh naših gostilnah in po vseh naših bolj-ših hišah. Zlasti je priporočati, da si knjige ne preskrbe samo vse naše boljše gostilnč in v teh postrežbi na-menjeno osobje, inarveč tuđi vse naše boljse privatne hiše. V platno vezana knjiga se naroča, oziroma dobi pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« in pri uprav-ništvu »Gostilničarskega Vestnika«, Ljubljana, Gradišće 7, ter stane 5 K-Pošilja se samo proti naprej plaćani naročnini ali proti poštnemu povzet-ju. Za poštnino se vračuna še 50 vin., za povzetje pa 70 vin.
Izpred sodišča.
Kazenske    rasprave   pred    okrajnim sodiščem.
Goljufija   s    poštnohranilntćnimi
knjižicami. Letos spomladi so od-krili \eč goljufij s poštnohranilnicTri'-mi knjižicami in sicer v Ljubljani in v Postojni in na več poštnohraihhiih uradili na Spod. Štajerskem. Po dalj-šem iskanju so prišli goljufu na sled in so končno aretirali 221etnega tr-govskega pomoćnika Ivana Kolnia-niča. Prepeljali so ga v Maribor, kjer se je vršila v torek pred tamošnjim okrožnim sodiščem obravnava. Kol-manič je goljufal, kakor se je dognalo pri obravnavi, da je vložil v poštno hranilnico recimo 9 K. Iz teh kron je naredil v knjižici 89 K- Odpeljal se je takoj iz dotičnega kraja in je dvignil še isti dan na drugi pošti 75 K. Kolmanič je imel vec knjižic glaseče se na razna imena. Goljufijo je prizna! in sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev ječe vstevši mu enomeseč-ni preiskovalni zapor.
*
Bivši samostanski gojenec okra-de samostan. Iz Solnograda poročajo sledečo zanimivo dogodbico: Sedaj ISletni Gebhart je bil odgojen v samostanu v Edmundsburgu. Ko je bil dečko izpuščen iz samostana, se je potikal nekoliko časa okrog, in je za-čel, ker mu je smrdelo vsako delo, krasti. Bil je trikrat zaradi tatvine prijet in kaznovan. Končno je prišel na misel, da bi okradel samostan, v katerem so ga odgojevali. Vedel je, da je posebno pred počitnicami v sobi prednice vedno precej denarja. Vlomil je res v samostan in le čudno naključje, ki še ni natančno pojasne-nn, je preprečilo, da ni odnese! ne-hvaležni gojenec del samostanskega zaklada, katerega je imela shranjene-£a prednica. Pri obravnavi, ki se je vršila v sredo v Solnogradu je mladi mož pripoznal poskušen vlom ;n poleg tega še nekaj manjših tatvin. Sodni dvor ga je obsodil na 13 ir.ese-cev težke pooštrene ječe.
Kruppova afera pred sodiščem.
Včeraj se je pričela pred voja-škim sodiščem v Moabitu razprava proti osmim vojaškim uradnikom, ki smo jih že omenili pred par dnevi. Na predlog zastopnika obtožbe voj-nega sodišča in zagovornikov je sklenilo sodišče, da se javnost le te-daj izključi, če pridejo vpoštev naj-vitalnejši interesi deželne obrambe. Predsednik sodnega dvora je na to očrtal predzgodovino procesa, posebno pa je omenjal delovanje Brandta, uradnika tvrdke Kruppf ki je bil v zvezi s svojimi bivšimi tova-riši, da dobi tajni materijal ter s tem zajamči tvrdki Krupp njeno prejšnje monopolno stališče.
Obtoženi poročnik T i li a n je izjavil, da je bilo njegovo razmerje napram Brandtu popolnoma prijateij-sko. Ni imel nikakršnih pomislekov, ko mu je dajal razna poročila, vsai jt šio za tvrdko Krupp. Denarja ni nikdar dobil od Brandta.
Predsednik je konstatira!, da je iz Brandtovega zapisnika razvidno, da je obtoženec v velikem obstgu dajal materijal. V tem materijalu so tuđi navedene konkurenčne cene. Dokazano pa je tuđi, da sta se Filian in Brandt redno shajala. Obtoženec je priznal, da je tuđi svojega nasled-nika Schlenderja seznanil z Brand-tom, ter pristavil, da se je Brandt za-nimal za razne dobave. Poročnik Ti-lian je tuđi izjavil, da ne more nrece-niti hasek, ki ga je imel od Brandta. Posojila, ki mu tih je dal Brandt, je v par dneh vrnil. Poročnik Schlen-
der je pripomhit, da ni dobil nikakfS-ne odškodnine za svoja potočila. Da bi moglo biti to nevarrto za državo, na to ni mislil. Predsednik je prip«,m-nll, če je 25 od teh tajnih poročil dobil v roke dr. Liebknecht, prav tako bi prišla tuđi lahko v inozemstvo.
Nato šo prCbrali več tajnih porc-čll o določbah glede dobav in za mtidnih glob pri naročitvi večjega števila topov, Poročnik Šchleuder je priznal, da je dal ta tajna porojila Brandtu. Obtoženec Hinst je priznal, da ga je Brandt izpraševal. Ni smatra! za kaznivo, kar je sporočil Brandtu. Hinst je priznal, da je dal Brandtu tajno poročilo o dobavi vozil, razdelitvi dobav in tozadevnih cen. Obtoženec je izjavil, da je dolil od Brandta kvecjemu 200 mark. Obtoženi ognjičar Schmidt je izpoveial, da je dal Brandtu skoraj vse,kar je ta od njega zahteval, tajnosti pa da rnu ni nikdar dal. Obtoženi Drose je izjavil, da je Brandt v svrho obračuna s tvrdko pregledat v njego/em stanovanju naročilno knjigo in si tuđi napravil izpiske. Drose je zanik'il, cia je dobil od Brandta kaj denarja. Poročnik Holge je izpovedal, da je brez pomisleka dal Brandtu neka+era poročila, kar je smatral za dovoljmo.
Razne stvari.
*  Stavka    pismonoš.    V Milanu so pričeli stavkati vsi pismonoši,   ki raznašajo brzojavke  in  sicer  /aradi tega,   ker so jim zavrnili prošnjo za zvi^anfe pinč.
v Nesreća pri vojaški vaji. Pri Milanu se je podrl začasno postavljeni vojaški most ravno ko je iahalo čez most 30 konjenikov. Dva konje-nika sta utonila, ostali so se resili.
*   Konkurz je napovedal juvelir v Temešvaru Štefan Regenvi. Pasiva znasajo čez 700.000 kron,   aktiva pa le malenkostno vsoto. Ker je Re-genyi na sumu, da je skril veliko za-logo blaga, so ga zaprli.
*  Nemčiia proti Franciji.   Neka-teri nemški listi poročajo, da zahteva nemska vojna uprava iz strategičnih ozirov zgradbo petih novih železnic v smeri    proti Francoski.   ki naj bi služile    nemški vojski pri eventual-nem pohodu proti Francoski.
*  Vročina v Amerikl. V Ameriki je zavladala silna vročina, posebno v zapadnih in centralnih državah. Več ljudi je zadela vročinska kap. Vsled kapi je umrlo do sedaj v Čikagi 20, v Clevelandu 12 in v New Yorku 4 osebe.
*  Polet okrog sveta.   Ruski avi-jatik Kusminski, nečak Tolstega na-merava    izvršiti   polet okrog sveta. Kusminski namerava    izvršiti   polet čez Indije v Avstralijo.   od tam čez Panamski prekop v Afriko, čez Sa-haro, iz Afrike na Francosko v Pariz in iz Pariza nazaj v Petrograd.
*  Raztrgana in sežgana nemška zastava.   V Nancvju   je   strgal neki francoski pomorščak nemško zastavo z motornega čolna nekega bero-linskega trgovca. Pomorščak je vpri-čo več franeoskih mornarjev zastavo strgal in jo nato sežgal.   Nemec ga je ovadil in hudodelec   je bil ob-sojen    na 10 dni navadnega zapora.
*  Ruski krošnjarji — kitajski vo-huni. Ruska vlada je dobila poročilo, da je med ruskimi krošnjarji, ki so se pojavili v zadnjem    Času v velikem številu po ćeli Rusiji, veliko kitajskih častnikov, ki vohunijo po Rusiji. Vlada je izdala strog ukaz, da naj oblasti vse krošnjarje natanko preiščejo in da naj jih strogo nadzirajo.
*  P. S. Neki mož je stavil s svojo ženo, ki je bila na letovišču, da ne napiše    pisma,    ne    da bi pristavila postskripta. »To bi bilo lepo«, je odgovorila žena, prepričal se bos v pri-hodnjem    pismu.«    Čez    dva dni je sedla k mizi    ter    napisala svojemu možu dolgo pismo, ki je je podpisala: Tvoja Te Ijubeča Vaierija. Pod pod-pis pa je pripomnila zmagovito:    P. S. Kdo je dobil stavo?
* Prepiri med parobrodnimi družbami. Iz Hamburga poročajo, da se napetost v severo - atlantskem Poo!u med družbo Hamburg - Amerika in med Severnim Llovdom vedno bolj poostruje. Llovd je dal silno oster odgovor na izjavo družbe Hamburg - Amerika in poučeni krogi so prepričani, da se ta spor med največjima severnima družbama ne da več mirno poravnati.
*  Nesreće na angleških železni-cah. L. 1912. je bilo na angleških že-leznicah ubitih 1010 oseb, 8700 pa ranjenih. Od ubitih je bilo 109 pasažir-jev in 343 uradnikov in drugih iisluž-bencev. Od ranjenih je bilo 2829 pa-sažirjev in 5562 nastavljencev.    Ne-sreč je bilo 1. 1912 na   angleških že-leznicah 23.290. Samomorov je izvršilo na železniških progah 222 oseb, samomorilskih poskusov pa 19 oseb. Grozne številke!
*  Romarska cerkev na bobnu. Iz Inomosta poročafo:    12. avgusta se vrši v tirolski   občini Kramsach pri
Rattenbergu dražba romarske cerk-ve *Zur unsereti lieben frau« z vsem, kar spada k cerkvi, s kapelo, marianskim zavetiščem, vrti, travni-ki in vso cerkveno opravo. Kot dolž« nik je naveden opat cerkve pater Oerzabek, kot upnik pa banka v Po-žunu. Realitete so cenjene na 79/>9l kron,    oprava cerkve pa na 4181 K,
*  Stavka, ker Je   škof prestavil duhovnika.   Iz Rima poročajo: 22. t. m. je v vaši Fagnano v Lombardiji izbruhnila   generalna   stavka.    Nad-škof je prestavil duhovnika Koio, ker je bil preliberalen in ker ni hotel agitirati    za    klerikalnega     kandidata. Ljudstvo ima pa rado duhovnika in noče, da bi šel proč.   Vsled    tega ie proglasilo generalno stavko. Ražen-tega pa je prebivalstvo v tem   jako industrijskem kraju sklenilo, da    bc bojkotiralo novega duhovnika.
*  Princ Valdemar poide na BoU gare.    Stric sedanjega grškega kralja, danski princ Valdemar, je sr>oro-čil v Solun, da je odpotoval iz Koda-nja v  Atene, da se  udeleži boja  »za sveto  grško stvar«.  Zanimivo je,  da je bil ta princ Valdemar svoj čas, ko so izgnali Battenberžana, izvoljen od bolgarskega sobranja za bolgarsket:a kneza. Na nasvet svoje matere, redanje danske kraljice Luize, pa Vnl-l demar ni sprejel    bolgarske    krone. 1 Povod k temu je bil ta, da bi mogell priti v konflikt s svojim    bratom   vi Atenah. In glej. danes gre    sam   nal Bolgare, ki so ga tedaj    izvolili    zal svojega kralja.                                  R ------------------------^l^
Telefonska in brzojavna [ poročila.         I
Bralomorna vojna na Balkana
Kompenzacije Turčlji.
Berolin, 1. avgusta. Sedaj se pri-znava   tuđi iz ruskih krogov,   da bi velesile, ne izvzemši Rusijo in Nem-r čijo, pripustile možnost nekaterih iz-| prememb  mejne Crte  Enos-Midia \| prilog Turčiji.                                   I
Pariz, 1. avgusta. »Journal desi Debats« poroča iz Carigrada, da se I porta že bavi z vprašanjem prepu-f stitve Odrina Bolgarom proti primer-f nim kompenzacijam. Te nai obstojajo U v tem, da se meja Enos-Midia prelo-1 ži na zahod, da pa se meja prične pri I Mldiii. Tuđi naj privolija velesile vi to, da se ne mu doma zviša vsa čari- i na za 4^c.                                          '
Enver beg nepopustljiv.          1
Carigrad, 1. avgusta. Sem Je do . spela brzojavka Enver bega iz Odri- -na, v kateri izjavlja, da nikakor ue bo t. zapustil s svojimi četami Odrina, niti i če bi padel sedanji kabinet.               I
Dunaj, 1. avgusta. Iz Carigrada I poroča »Jugoslovanska korespon-1 denca«: Trdnjavo pripravljan) za I obrambo. Velike množine topov ini municije so na poti. Ovire iz žic zl bodikami so zopet postavljene. Iz-1 pred Čataldže prihajaio vedno novi I težki topovi. Glavni del turske voj-l ske, kakih 220.000 mož, stoji še na I progi Lile Burgas. Aprovizacija ni I dobra, promet na žeteznici trpi vsled I pomankanja vozov in tokomotiv.       I
Pred premirjem.                I
Belgrad, 1. avgusta. (Izvirno po-1 ročilo srbskega tiskovnega urada I »Slov. Narodu«.) Oblegovalna crta I pri Vidinu se je približala trdnjavi na I dva kilometra. Naše čete so blizu I Tatardžika zavzele Novoselo, v ne-1 posredni blizini Vidina. — Pri Vlasi-1 ni so bolgarske čete trikrat naskočtle I naše desno krilo. Bili so odbiti. Isto-1 tam so bili Bolgari odbiti pri Stre-1 šariu ter so pustili na mestu svojlel mrtve in ranience. Pri Carevem selu I so Bolgari napadli naše pozicije, dal zopet pridobe izgubljene pozicije. I Vsi napadi pa so bili odbiti. '             I
Demobilizacija.                 I
Pariz, 1. avgusta. Kakor izve I poročevalec »Tempsa« v Bukarešil, I bodo predlagali delegati v Bukarešti I sedaj tuđi demobilizacijo vseh bal-1 kanskih artnad.                                 I
Mirovna konferenca v Bukarešti.    I
Bukarešta, 1. avgusta. Včerajš-1 na seja mirovne konference je trajala I satno par minut.                                I
Takoj po konferenci so se sestali I romunski in bolgarski delegati pod I predsedstvom romunskega finančne-1 ga ministra Marghilomana. Bolgari I so ugovarjali romunskim predlogom I glede trasiranja nove meje pri Dobri-1 ču. Do sporazuma ni prišlo. Posve-1 tovanje se je preložilo na danes.
Srbski in grški delegati so imeli zvečer posebno konferenco, v kateri so formulirali svoje pogoje.
Danes dopoldne se sestanejo srbski, grški, crnogorski in bolgarski delegati.
Politični krogi presojajo položaj I optimistično.
Z vso gotovostjo se trdi, da je prišlo v včerajšnem privatnetn razgovoru med Venizelosom in Tonče-
**'*■ Ster._______________________________________                             »5i-Ovenski NAf^oo", anc đ'i. avgusta ima.                                                                                                      stran o.
I vom slede vprašanja Kavale do važ-v- I nega zbližanja obeh stališi, tako da Z I je verjetno,   da bo v tem    glavnem
0,  I vprašanju mogoč kompromis,    ter s i- I tem resena najtežavnejša točka.
U I Pariz, 1. avgusta. »Temps« po-.r I roča, da hočejo bolgarski delegati )-1 predlagati spiošno demobilizacijo '1 I vseh balkanskih artnad. (. I Dunaj, 1. avgusta. Listi poroča-il I io iz Bukarešte, da je neki odlieen t. I diplomat (knez Fiirstenberg) izjavil: ji I Pogajanja se povoljno razvijajo. I- I Vedno boli se kaže medsebojna po-r I mirljivost in upati je na gladki potek i- I konference.    Srbija in Grška    bosta
1.  I daaes precizirali   svoje mirovne po-n I goje.
t-1            Dunaj, 1. avgusta. Politični krogi
so dobili danes dopoldne obvestilo iz
r>     Bukarešte, da se je situacija poslab-
0      sala. Na katerih dejstvih temelji ta vest, je neznano.
Dunaj, 1. avgusta. Iz Bukarešte poročajo listi, da se je dosegel v vče-
-  I rajšnji   konferenci Venizelosa s Ton-
-  I čevom sporazum glede Kavale. Bol-
1      garska prepusti Kavalo Grkom,    ki i     dajo za to druge kompenzacije.   Vest >     ni zelo verjetna.
J                    Princip solidarnosti.
1             Belgrad, 1. avgusta. (Izvirna br-
zojavka    srbskega tiskovnega urada TSlovenskemu    Narodu«.)       >Samo-; I uprava govori v uvodnem članku o ; I principu solidarnosti   imeresov n.ed I malimi balkanskirni  državami.   Bat-I kanski narodi so zaradi tega orinci-I pa začeli vojno proti Turčiji. Po kon-I čani vojni pa je Boigarska začela z I egoistično in  separatistično politiko. I Srbi, Grki in Crnogorci vztrajajo pri I principu solidarnosti.   V boju je bila I Fv'ilgarska ^remu^iia. v NV.«v: h ^-I M na ekonomskem polju pa bo imela I še večjo škodo    če   se bo odtegnila I čvrsti balkanski zvezi, ki edina mo-I re zajamčiti Balkanu    trajen    mir in I zaščito balkanskih interesov. Bolgar-I  ska ne more na podlagi svoje vojne I moči in zveze s sosednimi državami I  dobiti premoći na Balkanu. Baikan-I  ski   državniki   v Bukarešti   morajo I  najti formulo,    ki    ne    bo dopustila I   samovoljnega teptanja interesne so-I   lidarnosti na Balkanu.    Delegati   so-I   glašajo v tem,    da    ščiti te interese I   najbolje princip ravnotežia moči. I   Mučno razpoloženje v Carigradu. —
I                 Ciperske garancije.
I         Carigrad,    1. avgusta.    Prvotno
I   v.nvdušenje in sigurnost, ki jo je bilo
■   coažati   ćelo v vodilnih   krogih,    je I  vOed nastopa   velesii,   v prvi vrsti
■   .Angleške, znatno popustilo. V Cari-I   ^adu se slišijo že resni glasovi. 2e I   izjave Asquitha so bile nepričakova-I   ne. zadnje izjave angleškega držav-I   nega podtajnika pa so naravnost kon-I   s:ernirale, ker ni upati, da bi Angle-I   ska izpolnila    svoje ciperske garan-I   c:.je.
■           Carigrad, 1. avgusta. Z rnerodaj-I   nega mesta poročajo:    Turski kabi-I   -et je dal izročiti v Londonu noto, ki I     e obraća v prvi   vrsti na angleško I    • lađo kot garantinjo ciprske ;3oecod-I   be.   ki jamči Turčiji    nedotakljivost I   rjene azijske posesti.    Nota je vsled I   :ega zelo zanimiva, ker navaja v ze-I    -:0 resni obliki vzroke, ki naj primo-I    'Dio Evropo, da pusti Turčijo v Tra-I    k;jo, na drugi strani pa odpira Turči-I    ji pot da se umakne.
I          London, 1. avgusta.    Pred krat-
I kim je bil poklican sir Hamilton, an-I ^ieški nadkomisar na otoku Cipru v I London, da se posvetuje z merodaj-I tiimi državniki glede izprerrvernbe v I roljtičnem statusu otoka Cipra. Naj-I ^rže bo dobila Turčija namesto do-I ^edanjega vsakoletne&a tributa oto-I *a Cipra enkratno odškodnino. I Odrinsko vprašante. — Turčija pri-I                   pravljena popustiti.
I           Dunaj, 1. avgusta. V tnformira-
I    lih krogih se zatrjuje: Turčija bo ve-I    'esilam naznanila, da je pripravljena I     /ročiti    Odrin in Trakijo Boigarom I     rod sledečimi pokoji: I           I. Regulira se mejo Enos-Midia v
I    zmislu turskih zahtev. I           2. Odrin se neutralizira.
I           3. Odrinske utrdbe se podero.
I           4. V Odrinu se namesti zastopnik
kalifa, ki je eksteritorijalan.
5. Velesile dovodio Turčiji štiri-odstono zvišanje uvozne carine.
Carigrad, 1. avgusta. Porta res-rrejše računa z najostreišim odporom turske armade, če vlada popusti v vprašanju Odrina in T rakije. Pove-rila je polkovniku Džemal begu, da sestavi nov armadni zbor iz najzane-
sljlvejsih ćet, da eventualno ustavilo pri Čataldži pohod turske armade proti Carigradu.
Ruska intervencija proti Turci)].
Pariz, 1, avgusta. »Temps« po-roča, da je spotočila nemška vlada v Petrograd, da se ne protivi separatni akciji Rusije proti Turčiji. Nemška vlada stavi za tako akcijo samo sle-deče pogoje:
1.  Ruska akcija se mora   gibati satno na tleh evropske Turčije.
2.  Rusija    mora naznaniti svojo intervencijo vsem    evropskim vele-kabinetom.
3.  Ce okupira ruska vojska turski teritorij, se sme to zgoditi samo provizorično.
Petrograd, 1. avgusta. Včeraj se je vršil važen ministrski svet, kate-rega sta se udeležila tuđi šef gene-ralnega štaba armade in mornarice. Baje so se sklenili silno važni ukrepi.
Petrograd, 1. avgusta. Včerajš-ni ministrski svet je baje sklenil, ka-kor poročajo politični krogi, da se Rusija za enkrat vzdrži vsake sepa-ratne akcije proti Turčiji.
Petrograd, 1. avgusta. Bivši bolgarski ministrski predsednik Oešov se mudi inkognito tu ter je bil od carja sprejet v avdijenci.
Cernirana grška vojska.
Sofija, 1. avgusta. Uradno se po-roča. da so Srbi v sredo napadli Crni vrh, da pa so bili zavrnjeni. Na gr-škem bojišču je zasedlo bolgarsko le-vo krilo razvodje v Pirinskem gorov-ju. Včeraj zjutraj je prišlo na ćeli fronti do hudega boia. Položaj grške armade je bii v trenutku, ko so pri-speli grški parlamentarji zaradi pre-miria silno nengoden. Pri zametku preiuirja ic biia ^rška arniada na obeh krilth cernirana in v hrbtu ogro-žena. Zaradi kritične situacije so prišli grški parlamenterji že včeraj ob S. zjutraj.
Na crti Pirot, Vlasina, Patarica je položaj neizpremenjen. V okraju Kočana so bolgarske čete znatno napredovale.
Rusija in vprašame Kavale in srbskega pristanišča.
Pariz, 1. avgusta. »Figaro« po-roča iz Petrograda: Ruska vlada ie odločena zastaviti ves svoj diploma-tični vpliv, da dobe Bolgari Kavalo in otok Tasos. Ruska vlada je odločena zastaviti ves svoi diplomatični vpliv, da dobe Bolgari Kavalo in otok Tasos. Ruska vlada se zavzema za grško mejo od EJenterona do Kavale, oziroma od Eskija do Kavale. Tuđi podpira ruska vlada idejo, da naj dobi Srbija po ozkem pasu dohod do Egejskega morja.
Bolgari v Trakijl.
Sofija, 1. avgusta. Uradno se po-roča.   da   masakrirajo   Turki  vse bolgarsko   prebivalstvo   onkraj   meje   in požigajo bolgarske vaši in mesta. Kolera v romunski vojski.
Bukarešta,  1. avgusta. V romunski   vojski   je   izbruhnila   kolera.    Do sedaj se je prigodilo 7 slučajev. Turski  prestolonaslednik.
Carigrad, 1. avgusta. Turski pre-stolonaslednik Jusuf Izedin je dospel v Lozengrad.
Vprašanje  Kavale.
London, 1. avgusta. „Daily Tcle-graph" poroča, da je Avsto-O^r ka predlagala, da se v mirovnem protokolu med balkanskimi državami iz-recno dolod, da se ureditev vpraš mja pripadnosti Kavale prepusti veles im. Tuđi naj se zaveže Grška v posebnem dostavku, da bo respektirala odločitev velesii. Mirovna konferenca v Bukarešti.
Bukarešta,   1. avgusta.    Zunanje ministrstvo objavlja vsak dan opoldne uradni buletin  o  seji  prejšnjega dne. Srbske izgube.
Belgrad, 1. avgusta. Srbske izgube med vojno z Bolgarsko se uradno določajo na 41.000 mož. 7000 mož je padlo, 21.000 mož je ranjenih, 1000 mož je umrlo za kolero, 12.000 mož je zbolelo.
Zaradi kolere.
Belgrad, 1. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada „SI. Narodu".) Ogrska poštna uprava je obvestila srbsko poštno upravo, da bo ustavila izmenjavo poštnih paketov s Srbijo zaradi kolere.
Srbski ranjenci.
Belgrad, 1. avgusta. (Izvirno porodio srbskega tiskovnega urada „SI. Narodu").    S sanitetnimi vozovi se je
pripeljalo včeraj 124 težko ranjenih in 600 lahko ranjenih srbskih vojakov iz Smedereva.
Konferenca veleposlanikov  in
Albanija.
Kelmorajn, 1. avgusta. „KGlnische Zeitung* poroča iz Aten: Grška vlada je obveščena, da se nekatere velesile protivijo, da bi že današnja konferenca veleposlanikov določila južne meje Albanije. T© vprašanje naj se za sedaj odloži.
Turski princi na potovanju.
Trst, 1. avgusta. Snoči je dospela iz Dalmacije sem turska jahta „Kavala* s 5 turškimi princi na krovu, ki potu-jejo na Dunaj.
Šukri paša.
Berolin, 1. avgusta. Bolgarsko poslaništvo izjavlja, da mu ni nič zna-nega, da bi bil Sukri paša umri. Šukri paša je sedaj v Plovdivu in od tam do sedaj ni nikakršnih porodi o na-stopu kolere.
Skadrski nadškof pri cesarju.
Išl, 1. avgusta. Skadrski nadšKof msg. Sereggi in njegov spremijeva-lec nadškof Marlaska], sta bila vče-raj sprejeta od cesarja v avdijenci. Zahvalila sta se za podeljene rede ter poročala cesarju o razmerah v Skadru in Albaniji. Izjavila sta:
Mednarodna vojaŠka komisija v Skadru je razpisala občinske volkve. Albanci stnatrajo ustavo za sedaj še za veliko nesrećo, treba ie pred vsem močnega vladarja, sele potem ie mo-goča konstitucija. Albanija zaupa pred vsem trozvezi in zlasti Av-striji(?). Ime ki ie ima avstrijski ce-sar pri Albancih, pove vse; Albanci ga imenuiejo strica.
*
Nov volilni red na Češkem. — Gro-žnja z izieminim stanjem.
Praga, 1. avgusta. »Češko Slo-\o« prinaša vest, da hoče vlada že v naikrajšem času uvesti na Ćeškem nov volilni red, ki naj bi uvedel 4. kurijo. Za slučai, da bi izhruhn.Hi na Ćeškem proti takemu oktroiranju nemiri, je vlada odločena proglasiti nad Češko izjemno stanje.
Posledice komisarnijata na Češkem.
Praga, 1. avgusta. Z ozirom na to, da se je z uvedbo upravne komisije na Češkem zvišal hišnonajemnin-ski davek, so hišni posestniki zvišali naiemnino za 8 do 10' r, Razburjenje med najemniki je velikansko.
Odpuščanje rezervistov.
Praga, 1. avgusta. »Narodni !i-sty« poročaio iz najzanesljivejšega vira, da se bo pričelo prihocinje dni odpusčanje rezervistov južnih ar-madnih zborov z ozirom na dejstvo, da je albansko vprašanje definitivno rešeno.
Dunaj, 1. avgusta. Po informa-ciiah na pristojnem mestu je vest, da hodo cdpuščeni rezervisti, neresnič-na. Vojno ministrstvo je odredilo Ie, da se z ozirom na razne katastrofe da večiemu številu rezervistov dopust za časa žetve.
Reorganizacija armade.
Dunaj, 1. avg. Vest o reorganizaciji armade, ki smo jo snoči zabe-ležili tuđi mi, se iz uradnih * krogov dementira.
Nezgoda igralke   Odilon.
Čehe, 1. avg. Včeraj popoldne je imela igralka Helena Odilon s svojim možem Radvanom nesrećo s svojim avtomobilom. Težko ranjeno so jo pripeljali v bolnišnico. Kolesar, ki je provzročil nesrečo, je neki Fran Le-skovšek, kamnosek v Šentjurju. Prvo pomoč je nudil finančni respicijent Cajnko, ki je poklical tuđi zdravnika dr. Bergmana.
Solnograški deželni predsednik umri.
Solnograd, 1. avgusta. Deželnega predsednika solnograškega, grofa Schaf-gotseha, je zadela včeraj zvečer v uradu kap. Danes zjutraj je umri. Hrvaške zadeve.
Zagreb, 1. avgusta. Hrvaška vlada je vzela v roke akcijo za pomoč rodbinam v aktivni službi se nahaja-jočih rezervistov. V tozadevni odredbi se zavzema vlada za to, da naj ohra-nijo rezervisti svoje službe, ki so jih imeli pri kakem uradn ali pri kaki oblasti. Prošnje rezervistov naj se re-šijo čim hitreje. V kmečkih občinah je skrbeti za to, da zemljiška posest re-zervnikov ne irpi škode in da se obdeluje.
Zagreb, 1. avgusta. Ker je priča-kovati že v najkrajšem času saborskih
volitev, je sklenila koalicija kompromis tuđi s seljačko stranko. Gotovo je tedaj, da bodo koalicija, Starčevičeva in seljačka stranka nastopile skupno pri volitvah. Najbrže se jim priklopijo tuđi socijalni demokrati in takozvana osječka skupina. Potem bi vse te skupine nastopile proti Frankovcem in Tomašičevcem.
Izvolskij.
Pariz, 1. avgusta. V „Joumalu" napada radikalni poslanec ruskega veleposlanika Izvolskega in ga imenuje Machiavelija panslavizma, ki cinično intrigira in hoče v svoj osebni triumf spraviti do splošne konfiagracije z avstrijsko-rusko vojno.
Francosko.
Pariz, 1. avg. Francoska zbornica in senat sta končno sprejela včeraj v noćnih sejah ćeli proračun za 1. 1913 v zadnjem branju.
Italija in  Fransosko.
Rim, 1. avg. „Tribuna" vpraša, kaj neki pomeni gonja franeoskih listov proli Italiji, ter odgovarja sama, da se na Francoskem boje ruske operacije v Armeniji, da se pa ne upajo odkrito nastopiti proti Rusiji. Zato se zaganja francosko časopisje v Avstro-Ogrsko in Italijo. Francoska se baje boji, da bi se resilo maloazijsko vprašanje v škodo Francoske.
Đeželnozborshe volitve na Gorišhem.
(Volitve v mestni skupini.)
Gorica, 1. avgusta. Danes se vršo deztrlnozborske volitve v mestni skupini.
V  slovenskih    mestih    in    trgih zrnaca napredni kandidat dr. Drago-tin Podgornik,   kateremu   klerikalci nišo postavili    nobenega protikandi-data, ker nimajo y tej skupini nobene nade v uspeh. Izid volitev je znan iz teh-le  trgov:    Kobarid,  Ajdovščina, Komen, Nabrežina in Sežana in sicer je dobil dr. Podgornik v Kobaridu 51, v Ajdovščini 41, v Komnu 42, v Na-brežini 35 in v Sežani 76, torej sku-rai 245 glasov.     V ostalih trgih izid volitev še ni znan.
V  laški mestni skupini se bije ljut boj med laškimi klerikalci in laškimi liberale!. Ker se Slovenci pridno ude-ležujeio volitve, je skoraj gotovo, da priđe do ožje volitve, pri kateri bodo potem odločevali slovenski volilci. — V ponedeljek še sestanejo slovenski veleposestniki, da se definitivno dogovore glede kandidatov v slovenski veleposestniški kuriji. Kakor smo informirani, bodo veleposestniki ponudili mandat dr. Antonu Gregoriču, ki ho, kakor    smo    poučeni,    ponuđeni mandat tuđi sprejel. Sklenil se ie torej kompromis, katerega smo svoje-časno napovedali in nasvetovali.
današnji list obsega 6 strani.
Izdajatefj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
mim najboljša osim ma šteta.
Žitne oene v Budimpeftti«
Dne 1. avgusta 1913. Termin.
PSenica za oktober 1913.   .   za 50 kg  11*47
Rž za oktobeL 1913       .   .   za 50 kg   901
Oves za oktober 1913   .   .   za 50 kg   8 23
Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 kg   8.07
Koruza za maj 1914 .   .   .   za 50 kg   7.36
Efekti«
Treno.
iMgeralošišFaO norotilOc
Viiina nad morjem 306-2                 Srednji zračn! tlak 736 mm
1   Čas   ! S^nje i   ^ |   °^°-   met?a    12  i Vetrovi        Nebo
31. 2.pop. 731-6 !   21-4 !sr jvzh. 'del.oblač. „   9. zv.  733 3 i    170 I si.  svzh.! oblačno
1.   7. zj. ! 733-7     11 6 : brezvetr.   šopamo
i
Srednja    včerajšnja  temperatura   18'4", norm.   197°.   Padavina v  24 urah 0*3 mm.
Slovenski podfetniki oziroma trgovci I
V svrho patentiranja, ozir. produkcije iznaj-dbe  nekega   izvrstnega   predmete   se   16Ć6
družabnil^
Dobiček zasiguran glasom potrdila strokov-
njakov! — Cenj.   vprašanja pod  jSIndikaf
postao leteće Trst.           2671
popolnoma izurjeno v trgovini meša-nega blaga, starejšo moč, sprejmein takoj v mojo trgovino. Plača po dogovoru. Iv. Meke, Hrastnik, (S'aj.).
poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima   veselje do trgovine
sprejme takoj pođugodnimi p ogoli
J. Kušlan, trgovina mm in dež. pridelki.
Na prodaj ie
na jako lepem prostoru za veliko cesto, v blizini trga in dve uri od mesta, na Spod. Štajerskem. Cena je prvemu kron 20.000, drugemu K 8000 in tretjemu K 3000. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove upravništvo »Sloven-skega Naroda«.                               2670
Mesto vsakega  drugega obvestila.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša predrada mati, stara mati in tašča, gospa
Josipina Kussel
c. kr. davkarja, vdova
danes ob ' 2 9 uri dop. v 68. letu svoje starosti po đolgi bo-lezni izdihnila svojo plemenito dušo.
Pogreb predrage rajnke bo v soboto ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na pokopališče v Žužembeiku.
Sv. maše zadušnice se  bodo  darovale v domači župni
cerkvi.                                                               .
Predrago rajnko priporočamo vsem dragim soroanikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin!
tužemberk na Dolenjskem, 31. julija  1913.
Žalujoči ostali.
^—-----------------------
□m Kaj hvalijo gospodinje? OT3
^£^g|^d               Sredstvo, ki olajfta pranje! Kakor nobeno drugo« stori to pralni izvleček „Ženska              UMrMBI
j^^L^^B              hvala". Kdor namoči perilo čez no* z „Žensko kvaloiC9 zmanjfta delo pri pranju na              ■HLjflB
^^^^^^^               polovico. Kdor pere potem ie s Scbioktovim milom, se mu sploh ni treba truditi.
gq»n o._______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 1. avgusta 1913.                                                             .                                   175 štev.
eOptik in špedalfct. K.  T JJ R &1 A N  Op«k in špecialist. :^^*
Ljubljana,         Optični zavod z električnim obratom.         šdenburgovaulicašt.4. ^^Wj^^^
Aparati,   poljska   kukala,   __   -_    ftn         t         tffpi|ffwaMiig?#rinF^   --   -.   Za prvovrstno optiko se jamfi.   /^ ^5       '
Pogrežno navadno steklo     --------- dalinnaledi            .      **    **      flH^^——iMHBBMlsEaraBMMnHraB}     A    §t                                                  Pravilna lega plošč, brušenih
za očala.        2688  ----------  uoijuugnui. ----------                      w-                    ^^^^^Hn^H9^^W3!"^                     Popravila se imšojejo t lastni delarnid.         po sistemu Perpha.
Dobrega pomoćnika
sprejme takol            2691
Itan tarman, sedlar, tagetnik in pleskar.
Beljak,   Italienerstrasse   2.
lijen šofer
±*&*~   slv*afcl»c>«         2674 Naslov pove upravništvo »Slov. Nar«.
Pri ma rij      2690
t. Josip Si
ne ordinira
do srede avgusta.
Lepi stanavanje
4 sobe, velika kuhinja, zaprt steklen hodnik in ostale pritikline, se Otfđft za 1. avgust. Vpraša nai se v Dreher-jevi pivara! Trftaftka c
Št«    19p     nasprou     tobačne    tovarne. IZUČOB                      2675
nrskipoiinik
!£«&«-   službe.
Ponudbe   naj   se poŠiljajo na  ime:
Joief Jagrič, mes. pomoćnik, Pir-ftenbreg  štev.   4.
Odvetnla pisama
se odda s 1. novembrom 1.1.
Sodna   ulica   štev. 6.
Foiive  se   v   trgovini   Franc folden.
?6 2
Priporoča se
AXTOy ŠARO
trgovina s perilotn, pralnica in Ukalnica J^T           Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
H; #- -_________
.------------------______.--------,
I Lepi striček  IRienzi,zadnjitribunov
I Francoski spisal Guy de Mau-       I Zgodovinski  roman v 2  delih. I  passant; prevei Oton ZupanČič.       ■ Spisal   Edward Lyttoa-Bulwer.
I Broš.  K  3-50.   *------------------------------------------Broš.  K   4 —
L—-I narodna knjigama —
^                        I   Ljubljana,   Prešernova til. 7.
__j.   _    M                                                            So knjige nad
3 P |1 0 IP^Mostraezni^                  vse ^^ .n
■              ^^^^^^^^^^^M l^^^^^^^^^^^^^^      zanimive,     da
Slike i2 pariškega življenja. —        I ^^OT jjh  5jta   obdržega  V   naj-
Francoski spisal Alphonse Dau- I večji napetosti, da jih ne od-det; prevei Oton Zupančič. I loži preje iz rok, dokler ni Broš.  K  2*—. — Vez.  K  3*—.        I   ::   prečital  zadnjega  stavka.    ::
KLK21
^^JiiioitxoLily
Laurin & Klement
«l«»l.    «•■•.                    2436
Tvornica v Mladi Boleslavi-
NarotiU   spreitmm   A.   ParMr-MftMikachM-, Imy«rUl9arftff«, tnul^c, P—\m\mal%\wwm■ 3T.
Sprejme se   2539
trgafsiu pniiik
dober železninar, (le taki se naj oglasijo) pri Fraan Plcek, trgovina s ipe-eerijaklm, teleznim in ma'erijal-nm| Magom v Ribnici, Kranfsho.
JBBBa^BDl^T^HBHB ^^^wSb ^^>^S9SSHiB^^BS3iB
Prof.  dp.
flllluu [JI. IUeuIESU
odpotu:e do 3. septembre.
Jdr^vnik z?iGdia" ]2 najDOljii liker/] zgiOu?[.
if'raveik želoiltr is nsilioljši lilser za žc!si!e[.
ss UradEiikom ss
aktivnim vseh kategonj          2264
projesorjem in ucitdism
katerih neobremenjena  služnina  znaša  najmanje K 2300— na leto, dalje
penzijonistom
ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuje
posojila
na podlagi življenske^ra zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu po-roštvu pojd najugodnejšimi pokoji na 5—30-letno amortizacijsko dobo
»SLAVIJA*
vzajemno   zavarovaina   banka v   Prar:?.   Podrobna pojasnila daje brczpiačnn „Generalni
zastop   banke   „Slavile11  v  Lfubliani11.
fotografske aparate
kakor   tuđi vse v to stroko spadajoČe potrebščine ima v zalog i      2387
fotomanufaktura  in   drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesjjonirant prodaji strupov v L|«M]uI9 lflMku|«fi allc* S.
Temnica na razpolago  Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike I
liče se samostojna     2650 II   #
za veletrgovsko hišo na deželi. Plača po dogovoru. Istotam se rabi tuđi sobarica. Vstop takoj. — Ponudbe na upravništvo      »Slovenskega      Naroda«.
V   Spodnji   Šiški,   Celovška   cesta   St   77. s«^    4al£<»f    «>cft<ft^   l^p«»
z 2 sobama in pritiklinami. Istotako se spodaj v kavarni poizve kje se cddaja v Ljubljani lepa, dobro vpeljana
I                            BI
Kavama preskrbuje tuđi hotelske, ka-varniške in gostilniške službe v Kolodvorski ul. št. 8. Već v kavarni IMkel,   Spod.   SHka.
Lepo poletno stanovanje
v  blizini   Ljubljane         2664
se takoj   ceno   odda.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
obstojeČe iz 3 (tuđi 4 ali 2) sob, s ko-palnico in   pritiklinami   |o Ođdati ta-  ,
koj ali pa za novembrov termin.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2637
Gostom, hi dohojajo v Trst,
1351                  se nriporoča
Trst, ulica Carradori št 15,
5 minut oddaljen od južnega kolodvora, Restavracija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega).
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
naznanja, da se S 1,  avgUStom t. U
piujuii V iiuiuiiiiiiiyuvu UiiLii iiuV« 4«
v pisarciške prostore spediciiskega podfetla g. Fran Uherja,
Ker bo pisama v jako prometni ulici se bodo stanovanja in lokali lahko oddajali. Hišne gospodarje opozorimo, da se prazna stanovanja pravoča-sno naznanijo
Urađne ure so od 8—12 dopoldne In ođ 3—7 popelđne.
Odbor.
Izšla je znamenita   strokovna knjiga
V knjigo je ražen roljudnih razprav sprejetih 95 tabel z I         raznovrstnimi vzorci in 338 nazornimi slikami. To  knjigo
bi morala imeti vsaka gostilna, brez nje ne bi smel biti [         nobedcn natakar, nobena natakarica,   sploh nobena hiša
—      ki ima kedaj opravka z gosti. — V platno vezana knjiga
stane   K   5—,  po   pošti K   550,  proti povzetju  K 570.
Naroča  se pri:
„Deželni ivezi gostilničarskih zadrug na Kraniskem" ali pri upravništvu „Gostilničar-skega vestnika", Ljubljana, Gradišće št. 7.
fPošilja se le proti naprej plačani naročnini —^«-ali proti poštnem povzetju.               «^——
Avsir. amerikan. :: zaloga čevlfev :: Prešernova uL 52.
^B     ^B       !3 H H
P
j(aši čcvlji po kakovosti, :: prileznosti in eleganci :: prckose vsako konknrenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.