‘'’ÌSTpSST. ’gST Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 154 (9156)	TRST, nedelja, 6. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Politična matura
TT" daj bo Fanfani pobral šila |\_ in kopita iz vodstva KD? Morda na seji glavnega sveta stranke, konec julija, ali pozneje, če mu bo uspelo sklicati kongres? Kdo ga bo zamenjal? Kako? Večina vprašanj o politični aktualnosti Italije sredi sicer ne preveč vročega poletja, tri tedne po volitvah in pretresu, ki so ga prizadejale o-blastvenim strukturam in vodilnim političnim skupinam, se vrti okoli podobnih vprašanj. Kot če bi od zamenjave senatorja Fanfanija bilo odvisno, kam bo krenila Italija v naslednjih mesecih. Seveda, nobenega dvoma ne more biti, da je toskanski trmasti senator ena izmed glavnih ovir v sedanjem političnem trenutku. Z njim je verjetno vsak dialog nemogoč, celo v njegovi stranki, kaj pa za morebitno vladno koalicijo. Zato je tudi šaljiv predlog, ki so ga dali nekateri demokristjanski voditelji, naj bi Fanfanija odstranili iz strankinega vodstva tako, da bi ga poslali v Palačo Chigi, za predsednika vlade. Z dežja pod kap.
Vodstvo za las največje italijanske stranke, ki je glavni poraženec zadnjih volitev, se je sestalo te dni. Volivci so jasno pokazali, da so naveličani dosedanjega načina vodenja države. Andreotti je v nekem intervjuju z dobršno dozo sarkazma opozoril, da «moramo vladati Italiji, ne pa Bizancu». Toda vodstvo stranke relativne večine ne razpravlja o glavnih vprašanjih italijanske družbe, njenega gospodarstva, vladnih programih in reformah. Niti ne analizira vzrokov nezaupanja italijanskih volivcev. Na seji so voditelji stru, vsak sebi general, uprizorili velike manevre s ciljem, da si s premešanimi kartami spet razdelijo oblast. Kot če bi se pred tremi tedni ne zgodilo nič. Predstavniki levice so napovedali svoj odstop iz vodstva, nato pa tudi odstopili. Morótejoi agnostično molčijo in trepetajo za vlado. Dorotej-sko močvirje, kot ga imenujejo politični komentatorji, pa je na površju komaj rahlo vzva-lovano, medtem ko se v globinah odigravajo strastni spopadi med tem ali drugim fevdalcem iz Veneta. Kdo bo zmagal? Rumor, Piccoli, Bisaglia, ali skrivnostni Andreotti?
Zanimivo je, kako malo je bilo te dni, v vrhovih KD, govora o problemih Italije, kako veliko pa o oblasti. Kajti KD plačuje pred volivci tudi za to, ker je doslej bila stranka, ki Je s 35 odstotki glasov krepko tiščala v svojih rokah najmanj 80 odstotkov oblasti, povsod, °d vlade do zadnje nepotrebne ustanove, od velike državne jeklarne in industrije do bank in finančnih zavodov.
Tako se zgodi, da v trenutku, ko je osrednje politično vprašanje, kako na nov, bolj Pošten in učinkovit način u-pravljati dežele, občine in pokrajine — skratka novih programov — KD igra z vso silo ha struno: «Najprej določimo formulo, nato se bomo o programih že kako dogovorili». Skratka — dajte nam oblast, ua si jo bomo razdelili, kako 58 je bomo posluževali pa je haša stvar.
Medtem ko se voditelji največje stranke prijazno koljejo ttj&d sabo in čakajo na zadnji obračun, pa problemi dežele n« morejo čakati. Vsi listi so objavili vest, da se je maja letos industrijska proizvodnja znižala, v primerjavi z lanskim iw°m, za celih 18 odstotkov, gospodarski ministri Morove vlade so še sredi pomladi, pred volitvami, natikali vsem rožnata očala in prikazovali perspektive italijanske proizvodnje v pretirano optimističnih onih, sedaj pa se niso potru-uUl’ dn bi demantirali sami se-df; Kaj še, da bi kdo odsto-Pu zaradi nesposobnosti. Tudi
v°z italijanskih izdelkov upa-Izvoz, ki je bil glavna kar-, > na katero je vlada računa-^ premostitev krize.
Brezposelnost je dosegla ra-ven, kakršne si niti pesimisti niso . predstavljani. Skupaj z yniadirni, ki še iščejo zaposli-tve in je ne najdejo, da o žen-skah, ki so jih pregnali iz proizvodnje ne govorimo, dosega brezposelnost poldrugi milijon ljudi in še več.
Vprašanja javnega, se pravi demokratičnega reda, tudi niso izgubila na važnosti. Res je, dn so razne teroristične, lažno-levičarske skupine, po volitvah utihnile, toda nevarnost fašističnega prevratništva obstaja, kakor.se zaostruje potreba po korenitih spremembah v sodstvu, v policiji, v vojski. Italijansko ljudstvo je 15. junija zelo jasno izpričalo svoj anti-
fašizem, ki ga ne sme nihče prezreti.
To so, torej, vprašanja,, ki morajo biti v ospredju politične razprave danes, kot pravilno ugotavljajo, z resnostjo in odgovornostjo, ki jim je značilna, voditelji delavskih strank, socialistične in komunistične. CK KPI je v svojem dokumentu, pred tem pa tudi partijsko vodstvo, zavzel stališče, da je treba zagotoviti čim-prej učinkovite in demokratične uprave v deželah, pokrajinah in občinah. Italija nujno potrebuje, da se demokracija razvija na terenu, od Rima do periferije, kajti «praznina oblasti» škoduje naporom zainteresiranih družbenih slojev, da bi premostili krizo in poiskali nove smeri gospodarske, toda prav tako tudi družbene, kulturne in moralne obnove.
Politična slika Italije, dežel in krajevnih uprav se bo nujno spremenila z večjim številom naprednih uprav, z večjimi možnostmi pluralističnega dialoga, ki je že pometel z diskriminacijami formul, kakršna je bila organska leva sredina, za katero se danes — kot za rešilno bilko — oprijemajo poleg demokristjanov tudi vodstva socialne demokracije in republikancev.
Socialisti v svojih izjavah potrjujejo novo usmeritev, ki izhaja iž kritične presoje levosredinskih izkušenj. Svojo težo nameravajo uveljaviti na nov način, in s tem uveljaviti koristi delovnih slojev, ki jih PSI predstavlja. Od tod stališče, da se socialisti ne nameravajo pogovarjati najprej o formulah, temveč prav nasprotno. Iskali bodo sporazume z ljudskimi silami, s KD in KPI, glede na programske temelje možnih dogovorov in nujnih ukrepov. Ne gre, torej, za izbiro med «frontizmom» in «levim centrom», niti za politiko dveh tirov, temveč za stvaren pristop k problemom družbe v stranki, ki poudarja svojo avtonomijo in noče biti več podrejena izbiram dosedanjega objestnega zaveznika.
Pretres 15. junija je brez dvoma spremenil marsikaj v italijanski politiki, čeprav so zunanji znaki teh sprememb komaj vidni in počasni. V bistvu je drugačno ravnotežje sil, levica v najširšem smislu besede je te dni prevzela pobudo, medtem ko demokristjani še vedno stopicajo na prejšnjem mestu. Morali se bodo zavedeti, bolje prej, kot kasneje, da je vračanje k preteklim utvaram, kiientelizmu, korupciji, demagogiji in križarskim vojnam, slepa ulica, v katero jim ne bo sledil nihče.
Potrebni so novi odnosi med strankami, iskreno in kritično soočanje z aktualnimi problemi italijanske družbe, skratka globoka sprememba v bistvu Krščanske demokracije. Veliki delavski stranki, KPI in PSI, postavljata — vsaka po svoje — KD pred preizkušnjo. Od tega, kako bo to preizkušnjo prestala, bo odvisno, če bomo mogli sedanjo krizo premostiti ali pa ne. Prelomnica izpred treh tednov je v tem smislu zrelostni izpit. Vemo pa, da so v Italiji popravne izpite odpravili.
STOJAN SPETIČ
Koordinacijski odbor v Ženevi se še ni dogovoril o datumu sklica evropske konference o varnosti. Za odložitev pritiskajo predvsem države atlantskega pakta, vendar pa je Kissinger včeraj izjavil, da obstajajo realne možnosti, da se konferenca v Helsinkih skliče za konec meseca.
Medtem ko Moro «preverja» s strankami, ki ga podpirajo, program dvobarvne vlade, v demo-kristjanskem vrhu so baje že zapečatili njegovo usodo. Včeraj in danes so se razne struje večkrat sestale med seboj, njihovi voditelji pa posvetovali, kaj naj bi storili na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta. Dejansko se pripravljajo na obračun, ki ga bodo opravili med seboj zaradi poraza, ki ga je krščanska demokracija doživela 15. junija. Poleg Fanfanija, si bodo baje izbrali za grešnega kozla tudi Mora, tako da bodo povzročili vladno krizo, za katero «uradno» vsi trdijo, da je «nočejo». Obenem pa se začenja tudi bitka za leve deželne odbore, ki bi znala prav tako biti usodna za vlado. Nekateri demokristjanski ministri grozijo z izstopom, če bodo socialisti sestavili . deželni odbor v Piemontu in občinski odbor v Turinu s komunisti.
PREDSEDNIK VLADE «PREVERJA» PROGRAM DVOBARVNE VLADE
STAUŠČE KOMISIJE SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Mrzlične priprave demokristjanskih struj na obračun v vsedržavnem svetu
Zdi pa se, da je večina v d e m o k ri s tjans kem vodstvu že zapeča-
KRAS JE TREBA GLOBALNO UBEBITI
Izjava v zvezi z vestmi, da bo občinski svet 18. julija razpravljal o mejah razvoja kraških vasi
tila usodo Morove vlade - Dorotejci govorijo o njeni «prenovitvi»
RIM, 5. — Medtem ko se predsednik vlade Aldo Moro pripravlja na srečanja s socialisti v okviru «preverjanja» programa dvobarvne vlade, po srečanju z republikanskim voditeljem La Malfo in socialdemokratoma Tanassijem in Saragatom, se voditelji raznih demokri-stjanskih struj mrzlično pripravljajo na «obračun» v vsedržavnem svetu stranke, ki bo 19. julija. Zdi
razpoložljivih dni za vse sestanke, večstranski.
Tako se je danes, kljub neznosni poletni vročini in prazničnemu razpoloženju konca tedna, v Rimu sestal «glavni štab» najmočnejše struje v KD — doro-tejcev. Srečali so se Rumor, Piccoli, Bisaglia in Gullotti na sedežu «struje», ki je zraven palače poslanske zbornice. Uradni sestanek vodstva struje bi moral biti v ponedeljek, vendar se zdi, da je današnje srečanje le nekakšna priprava na «ple.vrno zasedanje» večinske struje. Po tem srečanju, ki baje ni bilo skupinsko, temveč so se omenjeni voditelji dorotejcev srečavali ločeno med seboj ter se občasno posvetovali tudi s predstavniki, ki niso v Rimu, so se neuradno po «dorotejskem vrhu» razširile vesti.
ŽENEVA, 5. — Koordinacijski komite konference o evropski varnosti in sodelovanju se tudi sinoči ni uspel dogovoriti za datum tretje konference na vrhu v Helsinkih. To seveda še ne pomeni, da je ta del konference ogrožen. Sovjetska zveza in še nekaj drugih držav je predlagalo, naj bi bila sklepna faza 28. julija. Toda naenkrat se je spet vse zapletlo. Atlantski zavezniki namreč trdijo, da ni dobro vnaprej določati datuma, ker bi nasprotna stran sicer menila, da je že vse dogovorjeno, da ni treba več popuščati in iskati kompromisov. Na nasprotni strani, torej članice Varšavskega sporazuma pa menijo, da bi vnaprej določen datum vse prizadete samo prisilil, da bodo pohiteli s svojim delom in ga pravočasno končali.
Ob vseh sedanjih zatikih v Ženevi se vsiljuje mnenj, da gre le za pritisk, za prizadevanje te ali one strani, da bi se nekaj iztržilo nevi se vsiljuje mnenje, da gre le Mnogi politiki menijo, da bi bilo mogoče vse odprte probleme, o katerih razpravlja koordinacijski komite, rešiti v 24 urah.
ki so skupinski, dvostranski.
da ni «nobenega razkola» v skupini, čeprav obstajajo «različna stališča», ki jih bo mogoče premostiti prihodnje dni, vsekakor pred zasedanjem demokrščanske-ga «parlamenta».
Razprava v KD, s katero se pripravljajo na sejo vsedržavnega sveta, mora medtem iti še skozi dve važni etapi: torkovo skupščino poslanske skupine krščanske demokracije in pa srečanje med socialisti in Morom.
Razumljivo je, da vlada glede srečanja med Morom in PSI veliko zanimanje, saj je prav od «programskega preverjanja» odvisno, če se bo vlada obdržala ali pa ne. Pritiskov na Morovo vlado, naj ostane dokler se odnosi med strankami ne bodo razčistili,
borcev prostovoljcev — demokratičnih partizanov — ter predstavniki italijanskih oboroženih sil in političnih strank.
Ko jim je izročil odlikovanja, je veleposlanik Pavičevič izrazil prepričanje, da bo skupni boj proti skupnemu sovražniku vedno ostal močna vez med narodi obeh dežel in zagotovilo razvoja dobrega sosedstva in plodnega sodelovanja na vseh področjih med Jugoslavijo in republiko Italijo.
«Zelo smo zadovoljni,» je odgovoril komandant partizanske divizije «Italia», ki se je borila skupaj z enotami narodnoosvobodilne vojske, «ker se nas jugoslovanski narodi in naš komandant Tito spominjajo. Vidimo, da se tisto, kar smo s skupnim prelivanjem krvi začeli proti skupnemu sovražniku, nenehno uresničuje. Vidimo graditev dobrososedskih in prijateljskih odnosov, čemur smo temeljni kamen položili italijanski in jugoslovanski partizani, to je za nas življenjsko zadoščenje.»
ne manjka. Med temi je izjava liberalnega tajnika Bignardija, ki je dejal, da bi Moro ne smel odstopiti, čeprav ni več nobena skrivnost, da so se 21. junija sestali Fanfani, Bignardi in Mala-godi (tajnik in predsednik PLI). Na pobudo Fanfanija so razpravljali o načrtu morebitnih predčasnih volitev, se pravi razpusta parlamenta. 0 tem sestanku, pišejo nekateri italijanski listi, da ni bilo nobenega uradnega sporočila, vendar pa da se je zvedelo, naj bi Fanfani ponudil liberalcem povezavo s krščansko demokracijo pri senatnih volitvah in jim zagotovil izvolitev določenega števila liberalnih senatorjev.
Kljub vsem dosedanjim zagotovilom osrednjega vodstva krščanske demokracije, socialdemokratov in republikancev, da ne bodo odrekli Morovi vladi podpore, vsaj dokler se ne bodo razčistili odnosi v kr-I ščanski demokraciji in dokler ne bosta sklicana socialistični in demokristjanski kongres, se vedno bolj širijo glasovi, da so Morovi vladi dnevi šteti. V Rimu že odkrito go-
brala. Svečanosti ob proglasitvi neodvisnosti se je udeležil tudi portugalski premier Gongalves.
V načelnem sporazumu o združitvi obeh državnih tvorb, bivših portugalskih kolonij, je med drugim rečeno, da bodo Kapverdski otoki poudarili predvsem svoj industrijski značaj (medtem ko je Gvineja bogata na kmetijstvu zaradi obilnih padavin), ribja bogastva pa bodo izkoriščali skupaj ob sodelovanju Portugalske, ki bo imela s tem v zvezi posebne sporazume.
vorijo, da bo «bitka za deželne odbore» pometla tudi s sedanjo vlado. Dorotejci, najmočnejša demo-kristjanska struja, že namigujejo da bi bilo treba «prenoviti» sedanjo vlado in da bo do tega nujno prišlo po zasedanju vsedržavnega sveta stranke, ki bo 19. julija. Vsi pa vedo, da ne gre za «prenovitev», temveč za dejansko krizo. Morova vlada ima torej štete dneve. Vsaj tako se zdi. če poslušamo grožnje celo nekaterih demokristjanskih levičarjev. Tako je Donat Cattin, Piemontez, zagrozil, da bo odstopil, če bodo socialisti sestavili deželni odbor v Piemontu in občinski odbor v Turinu s komunisti. Ni prav jasno, kaj ima ta socialistična izbira opraviti z Donat Cattinovim odstopom. Namestnik tajnika PSI Mosca je v tej zvezi izjavil, da Donat Cattinovo izsiljevanje se tiče njega samega in ne socialistične stranke. Iz istega vzroka je najavil odstop tudi minister za turizem Sarti.
Predsednik vlade Aldo Moro
Komisija Slovenske kulturno-gospodarske zveze za družbeno - gospodarska vprašanja se je sestala, da bi preučila vprašanja v zvezd z vestjo, da bo 18. julija t.l. tržaški občinski svet razpravljal o novi peri-metraciji kraških vasi tržaške občine in o normah, po katerih naj bi se vasi razvijale.
Nova perirnetracij a in normativa morata, kakor je komisija že večkrat opozorila odgovorne dejavnike, zadovoljiti potrebe domačinov, brez izjeme. V kolikor bi bilo to tehnično neizvedljivo, naj občina izdela oblike in instrumente, ki bodo to načelo v celoti spoštovali (n.pr. upoštevajoč star običaj v naših krajih, da je srenj ski župan dodelil potrebnim domačinom površine za gradnjo).
Komisija SKGZ zahteva takojšnjo izdelavo podrobnih načrtov za območja, ki zaslužijo posebno pozornost zaradi svojih značilnosti in vrednot.
Komisija SKGZ prav tako poudarja, da se občinska uprava kljub številnim posegom in zahtevam prizadetega prebivalstva še ni lotila obravnave o-stalega kraškega ozemlja, ki je tesno povezano s kraškimi vasmi, ljudmi in njihovo zgodovino. Zato zahteva, da se taki načini postopnega reševanja odpravijo in se takoj pristopi k organskemu reševanju problemov celotnega kraškega območja.
Sklep, ki naj bi ga občinski svet sprejel 18. julija t.l. naj bi bil le začetek globalnega reševanja navedenih problemov. Zato pa zahteva komisija SKGZ, da izglasuje tržaški občinski svet sklepe, ki bodo obvezali občinsko upravo, da čimprej konkretno pristopi k zahtevanim in potrebnim globalnim rešitvam.
Komisija Slovenske kulturno-
gospodarske zveze za družbenogospodarska vprašanja * * *
Kot smo že poročali, so načelniki skupin tržaškega občinskega sveta na svoji zadnji seji sestavili program dela občinskega sveta in so se tudi dogovorili, da bo zadnja seja poletnih zasedanj posvečena Krasu, ali točneje spremembam normativov tržaškega re-
SPOR MED PERONISMO lSIMKALNO CENTRALO IN VLADO SE ZAOSTRUJE
Ultimat sindikatov argentinski vladi z napovedjo splošne stavke
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiimniniiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiu
V KOORDINACIJSKEM ODBORU V ŽENEVI SE ŠE NISO DOGOVORILI
ZARADI PRITISKA DRŽAV NATO SE EVROPSKA KONFERENCA ZATIKA
SZ Ai rada dosegla čimprejšnji zaključek konference, medtem ko se zahodne delegacije obotavljajo in hočejo doseči odložitev do jeseni
Policija preprečuje delavskim sprevodom, da bi se približali središču Ruenos Airesa - «Zarota» senata, ki je že imenoval naslednika Isabelite
Kljub temu pa so na sinočnjem sestanku le dosegli določen napredek. Sprejeli so štiri besedila, ki govorijo o stikih med ljudmi, svobodnem pretoku informacij med evropskimi državami, o kulturnem sodelovanju in izmenjavi ter o sodelovanju na področju izobraževanja.
V Čamp Davidu, v poletni rezidenci predsednika ZDA Geralda Forda je medtem ameriški zunanji minister Henry Kissinger izjavil, da je prepričan, da obstajajo «realni izgledi», da se bo evropska konferenca o varnosti zaključila 28. julija v Helsinkih, torej tako, kakor želijo socialistične evropske države in SZ v prvi vrsti. Kissinger je na ta način skušal minimizirati poskus odlaganja v nedogled določitve datuma konference, rekoč, da bodo datum verjetno določili že sredi prihodnjega tedna. Pri tem je dodal, da sicer obstajajo manjša nesoglasja, a so premostljiva. Kissinger je novinarjem še dejal ,da se namerava prihodnji teden srečati z izraelskim pre-mierom Izakom Rabinom, ki se bo tedaj mudil na uradnem obisku v Bonnu.
50 Titovih kolajn italijanskim borcem
RIM, 5. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Pavičevič je izročil sinoči odlikovanja 50 italijanskim partizanom, ki jih je odlikoval predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito za njihov pogum v skupnem boju proti fašizmu ter prispevek k dobrim odnosom med državama. Sprejema so se udeležili predstavniki italijanskega odporniškega gibanja: borčevske organizacije ANPI in
Proglašena
neodvisnost
Kapverdskih
otokov
LIZBONA, 5. — V noči med petkom in soboto so Kapverdski otoki postali neodvisna državna tvorba, ki bo najtesneje združena v federalni obliki z že osvobojeno Gvinejo - Bissau, saj obe državi vodi ista stranka, PAIGC ubitega , afriškega voditelja Amilcara Ca- I
BUENOS AIRES, 5. — Resna politična kriza v Argentini, ki je nastala zato, ker vlada predsednice Izabele Peron ni hotela odobriti zahteve o povišanju plač delavcem za sto odstotkov, se vse bolj zaostruje. V samem Buenos Airesu živčna napetost raste, kljub temu pa teče življenje na videz normalno. Vse poti, ki vodijo v glavno mesto, nadzoruje policija, da bi preprečila prihod de-
lavcev v mesto od zunaj. Vladne sile so razgnale kolono približno
7.000	delavcev, ki so skušali priti v prestolnico. Takšnih kolon pa je še več.
V zadnjih nekaj dneh je v argentinskih središčih stavkalo že več kot milijon delavcev, sindikalno gibanje pa je napovedalo splošno stavko in obtožilo vlado, da izkorišča oblast. Odločitev so sprejeli sinoči, sklep o začetku stav-
ke pa je nenadoma ogrozil mir v Argentini, še zlasti zato, ker so napovedovali, da vlada utegne u-vesti izredno stanje v deželi. Približno 5 milijonov Argentincev naj bi začelo stavkati v noči z nedelje na ponedeljek. To pomeni, da so sindikalni prvaki dali vladi še 48 ur časa za razmišljanje, oziroma možnost ukrepati da bi se izognila spopadu s sindikati. Po vsem sodeč pa se temu spopadu ne bo mogoče izogniti. V u-radnem sporočilu sindikatov, ki so ga sprejeli minulo noč. na tako imenovanem «malem kongresu», so sicer izrekli zvestobo Izabeli Peron, vendar odločno zahtevajo, naj vlada uzakoni nove kolektivne delovne sporazume, ki jih je razveljavila prav predsednica Izabela Peron minuli teden in s tem odprla oster spopad s sindikalnim gibanjem.
V minulih dneh so se večkrat spopadli delavci in policija v La Plati, Rosariu in industrijskem delu Buenos Airesa. V obveščenih krogih v Buenos Airesu trdijo, da vojaški starešine zahtevajo kolektivni odstop vlade, da bi lahko predsednica Izabela Peron o-pravila določene spremembe v kabinetu. Zahtevajo tudi, to so neuradne trditve — naj senat takoj izvoli svojega predsednika, ki je po ustavi naslednik Izabele Peron. Peronistični senatorji so pozno sinoči sklenili, da bodo izvolili predsednika senata. To pa je bila strela iz jasnega, saj je Izabela Peron pred tem poudarjala, da manever v zvezi z izvolitvijo začasnega predsednika senata pomeni zaroto.
gulacijskega načrta. Stvar je znana in se vleče že dolga leta. Leta 1969 je tržaška občina sprejela regulacijski načrt, ki je za Kras in kraške vasi predvidel izredno ostre normative, povrh pa ni točno določil, kje je meja neke vasi. V praksi se je zato v vaseh z veliko težavo zidalo, ali skoro noben domačin ni mogel dobiti gradbenega dovoljenja. Načrt je zato predvidel, da bo občina za celotno kraško področje izdelala podroben regulacijski načrt. V ta namen so kot pripravo poverili slovenskemu strokovnjaku izdelavo posebne študije, ki je bila izdelana že pred časom. Omejena pa je na ugotovitev stanja in predstavlja torej šele osnovo za vse nadaljnje delo.
Sedaj občinska uprava ne namerava izdelati podrobnega regulacijskega načrta in se v sporočilu o seji 18. julija govori samo o normativih ter se skuša torej rešiti samo del zelo perečega in kompleksnega vprašanja. Pri tem pa je tudi zanimivo, da za sedaj še ni nič znano, kakšna naj bi bila ta nova pravila in kakšna bo nova perimetracija, kar je bistveno in zelo važno za prizadete prebivalce.
Povrh je tudi pereče in važno vprašanje postopka. O zadevi namreč morata razpravljati obe kon-zulti (za zapadni in za vzhodni Kras) in občinska gradbena komisija. Za vse to je zelo malo časa. Po drugi strani pa je tudi nujno, da se reši vsaj del perečega vprašanja v korist prizadetega prebivalstva in bi bilo odlašanje neprimerno. Tudi zato je važno in odgovorno stališče komisije SKGZ, ki opozarja javnost na nekatera najbolj važna in pereča vprašanja.
Grožnja s plebiscitom za nacionalizacijo
Panamskega prekopa
CIUDAD MEXICO, 5. - Kriza v odnosih med Panamo in ZDA se zaostruje zaradi nepopustljivega stališča ameriške vlade glede panamske suverenosti nad kanalom, ki je za to srednjeameriško državico bistveno politično in gospodarsko vprašanje dejanske dekolonizacije.
Mehiški predsednik Luis Eche-verria je na srečanju s panamskimi voditelji, ki so ga obiskali v kraju Tuxla Guiterrezu, v južnem delu Mehike, izrazil «popolno podporo panamskemu narodu». Srečanja sta se udeležila panamski predsednik Omar Torijos in zunanji ministr Juan Antonio Tačk. Slednji je izjavil v razgovoru s časnikarji, da se pogajanja za revizijo dogovora o ameriški upravi Panamskega prekopa zavlačujejo v nedogled, ker se ZDA nočejo sprijazniti z zahtevo po polni suverenosti Paname nad svojim prekopom, sporazum, ki daje Panamski prekop v upravo ZDA je bil podpisan v začetku stoletja in ga daje A-meričanom v «večno last». Minister Tačk je med drugim povedal, da imajo ZDA ob kanalu skoraj 16 tisoč marincev v 14 najsodobnejših oporiščih, ki pa sploh ne služijo za obrambo kanala, pač pa za vežbanje protigverilskih komandosov. Tu naj bi, po neuradnih vesteh, imeli ameriški poveljniki nameščene tudi atomske konice.
Vsekakor, je zaključil panamski minister, ne izključujemo ljudskega plebiscita, ki naj odloča o nacionalizaciji Panamskega prekopa.
Sporazum o usodi
španske Sahare
ALŽIR, 5. — Maroko in Mavretanija si bosta razdelila bivšo špansko Saharo, ostanek kolonialne posesti na afriški obali, kjer živi komaj 25 tisoč ljudi arabske narodnosti.
Vest o tem so sporočili po sestanku med alžirskim zunanjim ministrom Butefliko in kraljem Hasanom, v katerem je Alžirija poudarila, da nima do tega ozemlja nobenih zahtev.
BEOGRAD, 5. — Po nekajdnevnem prijateljskem obisku v Bukarešti se je vrnil v domovino član predsedstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj. Med bivanjem v Bukarešti ga je sprejel romunski partijski in državni voditelj Ni-colae Ceausescu. Edvard Kardelj je bil pred tem na prijateljskem obisku na Madžarskem in na Češkoslovaškem, kjer se je z najvišjimi partijskimi in državnimi voditelji pogovarjal o odnosih med državami, položaju v svetu in sodobnem. delavskem gibanj«.
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. julija 1975
DOKONČNO BO SKLEPAL V SREDO POKRAJINSKI SVET SS
V Nabrežini bo Slovenska skupnost podpirala levo upravo «od zunaj»
Na pokrajini možnost enobarvne demokristjanske uprave ■ Nobenih težav v štirih naprednih občinah
Sestavljanje občinskih odborov in celotni zapleteni politični postopek je prešel v drugo fazo, ko postaja
posledice volilnega neuspeha. O tem so v petek zvečer govorili somišljeniki Slovenske skupnosti v Nabre-
precej jasna bodoča podoba kra-1 zini na javnem zborovanju, na ka-jevnih uprav tržaške pokrajine. Že so napovedane seje občinskih svetov štirih okoliških občin, kjer se je povsod obnovilo trdno sodelovanje socialistov in komunistov in kjer ne bo nobenih težav pri izvolitvi županov in odborov.
Načeloma so še odprte koalicije v devinsko-nabrežinski občini in v tržaški pokrajini. Pa tudi tu vse kaže, da bo lahko prišlo do načelnih rešitev v krajšem času. V devinsko-nabrežinski občini so socialisti in komunisti že pozvali ostale stranke na razgovore in so že ustvarili trdno zavezništvo, ki je ena izmed osnovnih političnih značilnosti povolilnega razdobja.
Sedaj mora odgovoriti Slovenska skupnost, katere svet se bo sestal v sredo. PreučO bo splošni politični položaj ter zlasti vzroke in
Koroški Slovenci jutri na ljubljanski televiziji
Avstrijska televizija je 18. junija letos na svojem drugem programu posredovala enourni filmski zapis z naslovom «Tujci v domovini», ki govori o razmerah, v katerih živijo koroški Slovenci. Avstrijska televizija je res izčrpno in objektivno prikazala položaj slovenske manjšine v Avstriji. V dokumentarni reportaži nastopajo predstavniki koroškega prebivalstva, tako da si moremo ustvariti zares celovito podobo teh razmer. Da bi še podčrtala pomen problema, je istega večera iz Celovca neposredno prenašala «okroglo mizo», na kateri so se o oddaji pogovarjali predstavniki vseh treh koroških v parlamentu zastopanih strank, pa tudi predstavnik koroških Slovencev in dva u-rednika avstrijske televizije. Oddaja, za katero smo rekli, da je izčrpna in objektivna je posebno med šovinistično nastrojenimi avstrijskimi krogi povzročila hudo polemiko. Ljubljanska TV bo jutri, v ponedeljek, ob 20.05 posredovala to oddajo v slovenščini.
terem so župan Legiša ter občinska svetovalca Terčon in Brezigar podrobneje analizirali vzroke za padec glasov in perspektive. Po daljši razpravi, v katero so Dosegli številni prisotni, so formulirali konkretne predloge za zasedanje sveta.
Predvsem so izhajali iz ugotovitve, da so volivci izenačevali SS in K-D, saj je SS daljše razdobje sodelovala v odborih leve sredine. Sedaj je treba podčrtati politično samostojnost in je treba posvetiti vse sile k utrditvi stranke. Iz tega je tudi izhajal predlog, da se strankini predstavniki ne angažirajo v nobeni krajevni upravi in da se iz odbora umakne tudi občinski odbornik Dolhar. Posledica teh razglabljanj naj bi tudi bila, da se SS ne bi udeležila razgovorov z levičarskimi predstavniki. ker — po mnenju prisotnih — se v nekaterih občinah tega ne more narediti, drugače pa bi šlo za golo zamenjavo koalicije. Na vsak način pa bo Slovenska skupnost glede de-vinsko-nabrežinske občine «zagotovila slovenskega župana» in bi torej omogočila izvolitev, ki pa ni več njena neposredna stvar, temveč je pravica in dolžnost stranke relativne večine, KPI, ter njenih zaveznikov. V praksi bi to najbrž pomenilo, da SS ne bo glasovala za župana, kar pa bi zaradi razporeditve glasov dopustilo izvolitev župana in izvolitev odbora brez vnaprej dogovorjene trdne večine. V pokrajini bi se tak položaj ponovil in se zato tudi govori o možnosti enobarvnega pokrajinskega odbora, saj so tudi socialisti že napovedali, da ne nameravajo sodelovati v pokrajinskem odboru. O vseh teh vprašanjih je bil govor včeraj na sejah deželnih odborov KD in PSI, ki sta bila v Vidmu. O tem bodo podrobneje razpravljali v ponedeljek na sejah pokrajinskih odborov obeh strank.
Obisk SZDL Hrvaške pri PSI, PSDI in SKGZ
V torek bo prispela v Trst uradna delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške, ki jo 'bo vodil predsednik dr. Ivo Margan. Delegacija J bo v torek popoldne gost deželnega
inilltlllimtllllllllllllllllllllllllllllllllKMNHIUIIIIIIirlllllllllllflllllllUIIIIIIHMIIIIIIIIIIIinilllllllHIllIllllllllll
OB 21. URI V NAJHUJŠEM DEŽJU
Na stotine žarečih bakel pred spomenikom na Opčinah
«Našo vas smo sami osvobodili in ne okupirali,» je poudaril govornik domačin Štubelj - Danes se nadaljuje IX. partizanski tabor
V	najhujšem nalivu je nekaj po 21. uri krenil iz Prosvetnega doma na Opčinah sprevod proti spomeniku padlim partizanom. V sprevodu so o-troci, športniki in športnice openskega društva ter prebivalci nosili bakle, s čimer so se hoteli pokloniti spominu padlih. Okrog spomenika se je ustvaril živ, žareč in svetel obroč in vsi so vztrajali, kljub temu da je neusmiljeno deževalo.
V	imenu krajevne Zveze partizanov je Danilo Štubelj pred spomenikom podčrtal, da je za nas primorske Slovence bila strahotna vojna, ki je divjala pred tridesetimi leti, v resnici domovinska, osvobodilna m revolucionarna obenem. Izgnali smo okrutnega okupatorja-nacifašista, osvobodili smo se stoletne podrejenosti tuji gospodi in priborili smo si ljudsko oblast. Ta oblast se je v sosednji državi razvila v nesluteno razsežnost ljudskega samoupravljanja, ki je delovnemu človeku prinelo blaginjo, kakršne tam Še nikoli tli bilo.
štubelj je nato orisal trdo borbo junaških partizanskih brigad in boj za osvoboditev Trsta ter poudaril: «Našo vas smo mi osvobodili in ne okupirali, kajti Nemce — okupatorje smo na Opčinah zdrobili in jih s težkimi izgubami prisilili k umiku, mi. naša narodnoosvobodilna vojska. Taka je resnica, pa naj je komu všeč ali ne. Takrat smo se borili, da si priborimo vse pravice. Manjšina ima pravico, da se kot taka ohrani in da se vsestransko razvija na svoji zemlji, kot enakovreden del večinske italijanske skupnosti.»
Pevski zbor PD Tabor je nato zapel več borbenih pesmi, trije domačini pa so recitirali partizanske pesmi.
Danes se bo v Prosvetnem domu praznik nadaljeval. Govorila bosta predstavnika partizanskega združenja Arturo Calabria in Dušan Košuta.
bodo slovenski manjšini ter bodo obsegale dogodke iz kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Vsako nedeljo bosta na programu tudi priljubljeni Marika in Pepa, ki bosta povedali vedno kaj novega. Oddaje pripravlja novinarka Neva Lukeš.
Celotni slovenski radijski program ob nedeljah bo potekal od 17. do 20. ure ter bo sestavljen v lahkotnejši obliki, ki bo sprejemljiva za vse, za dopustnike in za tiste, ki bodo doma. V sklopu tega programa bodo na sporedu «Glasba po željeh», krajša poročila, ki jih bosta izmenično podajala in komentirala novinar in napovedovalec, direktno o-glašanje novinarjev in raznih prireditev, nekaj pogovorov, šal in seveda glasba.
Program v tej obliki bo v veljavi že danes.
vodstva PSI, v sredo dopoldne Slovenske kulturno - gospodarske zveze, v sredo popoldne pa deželnega vodstva PSDI. Obisk SZDL Hrvaške spada v okvir rednih političnih stikov. Delegacija je bila v isti sestavi pred kratkim v Trstu na uradnem obisku deželnega vodstva KPI in KD.
Tudi danes manj vode
Zaradi skaljene vode je tudi včeraj Acegat omejil dotok v vodovodih, zaradi česar je zlasti v višjih področjih zmanjkalo za več ur vode. Predvidoma bo tudi danes dotok vode omejen od 14. do 19. ure ter od 21. do 6. ure zjutraj.
NAPOVEDOVALCI SO ŽE PROGLASILI STAVKOVNO GIBANJE
NEVZDRŽNE SINDIKALNE RAZMERE NA SLOVENSKI POSTAJI TRST A
Sistem slabo in izven sindikalnih norm plačanih zunanjih sodelavcev
Poslušalci tržaške slovenske radijske postaje Trst - A so najbrž že opazili, da je vedno manj napovedovalcev in da se iz radijskega sprejemnika sliši samo en glas, medtem ko sta bila do sedaj dva ali celo več. To ni neka nova umetniška moda, temveč zelo preprost odraz sindikalnega spora, ki se je zaostril in zaradi katerega so napovedovalci proglasili stavkovno gibanje. Zaradi tega ne delajo več nadur in ker jih jc že tako premalo (v tem je namreč bistvo sindikalnega spora) odpade na vsako izmeno po en napovedovalec ali napovedovalka, ki mora skoro nepretrgoma osem ur brati, kar mu pride pod roke.
To je najbolj viden odraz krize slovenske radijske postaje, ki pa je v bistvu samo zunanji odraz cele vrste pudobnih primerov, ki imajo
po večini isti imenovalec. Radio i njimi tudi logična zahteva po. na-Trst A namreč upravljajo na svoj- domestilu. To zahtevo je Rim odklo-
stven način, tako da so zaposlili čim manj osebja, za veliko večino nujnega dela se poslužujejo zunanjih sodelavcev, ki jih plačujejo izven sindikalnih norm, kar se mora vse skupaj odraziti na postajo z veliko lastno produkcijo, saj oddaja 85 ur nepretrgoma sedem dni tedensko. Do krize pa je še zlasti prišlo sedaj, ker so v Rimu «odkrili», da prejemajo nekateri zunanji sodelavci bajne plače, za RAI pa niéè-sar ne narede in so blokirali zunanje sodelavce. S tem se je v Rimu pričel proces normalizacije in sanacije in je prevladala teza sindikatov, da je treba zaposliti ustrezno osebje.
Pri nas v Trstu pa je proces prav obraten. V primeru napovedovalcev so prišli na dnevni red dopusti in z
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII1lllllllllllllflllMllflllllll||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllUIIIIIIHIIIIIH»llllllllll»lintIIItIIIIllllllllllllll
VČERAJ SO GA UMESTILI NA ŽUPANSTVU
Enotni občinski odbor za ugotavljanje fašističnih in profašističnih dejanj
Ustanovili so ga na pobudo Zveze italijanskih dežel
Pod predsedstvom župana Spac-cinija so včeraj na županstvu umestili odbor za ugotavljanje fašističnih in protifašističnih dejanj, ki so ga ustanovili na pobudo deželnega sveta. Do te pobude je prišlo v okviru zveze italijanskih dežel, ki je na lanskem sestanku ugotovila nujnost, da se podrobno razčiščejo številni pojavi prevratniškega fašističnega nasilja. Zato so poslali občinam poseben obrazec, ki ga je tržaška občina posredovala predsednikom rajonskih konzult. Kasneje pa je prišlo do pobude, da se ustanovi stalen odbor, v katerem bodo vse stranke ustavnega loka, razna združenja, sindikati in drugi.
Na tej osnovi so v Trstu ustanovili odbor, v katerem so predstavniki vseh strank in skupin ustavnega loka zastopanih v občinskem svetu,	vseh	treh sindikalnih	orga-
nizacij, združenja prostovoljcev za svobodo, združenja političnih preganjancev, • partizanskega združenja in združenja političnih deportirancev v nacističnih taboriščih.
Na prvem sestanku so se dogovorili,	da	bo imel	odbor	stalni
značaj	in da bodo	razširili	sode-
lovanje tudi na rajonske konzulte, na delavske in šolske svete. Ustanovili bodo komisije, ki bodo preučile razne	aspekte	fašizma. Od-
bor se bo sestal 15. julija in bo pričel s konkretnim delom.
• Občinski otroški vrtec v Naselju sv. Sergija bo odprt tudi v poletnih mesecih in sicer julija, avgusta in septembra. Vrtec bo začel ponovno delovati v torek, 8. t.m. Starši so napro-šeni, da otroke pripeljejo v torek do 8. ure.
V prihodnjem tednu pregled delovne sile
Statistični odsek tržaške občine bo izvedel od ponedeljka do solx> te pregled delovnih sil, ki ga opravljajo vsake tri mesece. Statistično anketo bodo opravili z metodo reprezentativnega vzorca. Namen ankete je raziskati karakteristike delovnega tržišča in ugotoviti vzroke delne zaposlitve in brezposelnosti.
Uslužbenci statističnega odseka bodo v prihodnjem tednu intervju-vali na podlagi določenega vprašanja 340 družin. Te družine so izžrebali po kriterijih, ki jih je določil zavod za statistiko. Statistični odsek upa, da bodo izžrebane družine v največji meri sodelovale z
izpraševalci in jim tako omogočile hitro zbiranje podatkov.
DANES NA OPČINAH
Temeljni kamen za poslopje skupnosti distroficnih bolnikov
Danes bodo položili na Opčinah temeljni kamen za gradnjo poslopja skupnosti distroficnih bolnikov tržaške pokrajine. Novo po-slipje bodo zgradili ob cesti Opčine-Bani, zemljišče, na katerem bo stalo, pa je darovala tržaška občina. Skupnost bo priredila ob priliki položitve temeljnega kamna tudi praznik, na katerem bodo nastopili razni pevski zbori. Med temi bo tudi openski pevski zbor Tabor. Prireditev se bo začelo ob 16. uri, za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
N. Messina novi direktor Stalnega gledališča
Predsednik Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine je včeraj na tiskovni konferenci predstavil javnosti novega ravnatelja gledališča Nuccia Messine, ki je med drugim eden od ustanoviteljev tu-rinskega «Malega gledališča». Predsednik Botteri je še orisal smernice bodočega delovanja gledališča.
Novoimenovani direktor Messina je v krajšem govoru poudaril pomen javnih gledališč, ki morajo doseči kot pogoj za uspešno delovanje pu-blicizacijo oziroma javno garancijo kritja stroškov.
iščejo druge člane tolpe, ki bi morali razpečati mamilo na tržišču narkomanov.
23. IN 24. SEPTEMBRA V FJESI
Se dve aretaciji zaradi mamil
še en na po-
Finančna straža je zadala udarec prekupčevanju mamil: vratku s potovanja po Bližnjem vzhodu so na terminalu avtobusna ronskega letališča aretirali 23-letnega Tržačana Maurizia Porcelluzzija. Ker je bil financarjem že znan zaradi razpečevanja mamil, so ga ob izstopu iz avtobusa skrbno pregledali in mu našli med prtljago skrbno skritih 100 gramov hašiša in opija.
V okviru iste preiskave, ki jo vodi sodnik Serbo, so aretirali tudi 19-let-: no Sandro Pancrazi iz škednja. Preiskava še ni zaključena in še vedno
Srečanje bivših internirancev
nil in sledila je — kot že rečeno — napoved stavkovnega gibanja, ki se lahko konča tudi s stavko in z njo s prekinitvijo radijskih oddaj slovenske postaje Trst A.
Včeraj začetek festivala filma znanstvene fantastike
Včeraj se je začel 13. festival znanstvenofantastičnega filma. Slabo vreme je preprečilo predvajanje filmov na Gradu sv. Justa, zato so zavrteli prva filma v kinodvorani Excelsior. Prireditev se je začela z italijanskim delom «Antonio Sant’ Elia», v katerem je Vittorio Armen-tano prikazal najvažnejše stvaritve znanega arhitekta iz Coma. Sant’Elia, ki je umrl med prvo svetovno vojno na Krasu, je bil eden izmed prvih in najbolj plodnih predstavnikov futuristične smeri italijanske arhitekture.
Prvi dan festivala je zaključil celovečerni film «Chosen Survivors» (Izbrani za preživetje), v katerem nastopata Alex Cord in Jackie Cooper. Režiser Sutton Rilley je v njem prikazal življenje enajstih oseb, ki so preživele atomsko vojno in ki se do skrajnosti borijo z raznimi ne-prilikami.
Včeraj bi morali predvajati tudi poljski kratkometražni film «Jutro». Ker organizatorji niso še prejeli tega dela, ga bodo zavrteli v prihodnjih dneh.
V okviru tržaškega festivala so odprli tudi tri razstave: v palači Costami si lahko obiskovalci ogledajo dela futurističnega slikarja Fortunata Depera, na «Bastionu fiorito» na Gradu sv. Justa je razstava stripov na tematiko fantastike, v Časnikarskem krožku pa je razstava 400 angleških knjig na to tematiko.
Festival se bo nadaljeval danes s predvajanjem enega kratkometraž-nega in dveh celovečernih filmov.
Te dni je na ekonomski fakulteti v Ljubljani diplomirala
DUNJA UKMAR
Iskreno ji čestitajo nona in drugi sorodniki.
V Fjesi pri Piranu bo 23. in 24. septembra srečanje bivših internirancev in internirank iz Ravens-briicka. Srečanje organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije. Za hrano in prenočišče ne bodo udeleženci imeli nobenih stroškov, sami pa bodo moral: poskrbeti za prihod in povratek.
Prijaviti se je treba do 30. julija.
Za tržaško pokrajino sprejemajo prijave na sedežu Vsedržavnega združenja deportirancev ANED —
Ul. Crispi 3 (tel. 730-306) vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17. do 19. ure.
I[iii,i iMiniiiiiiiiiiii iiiiuniil IMiiilliiiiniiliiiiilllii MiitiimiiMTiMiiiiiiumiiiiiiiiiltlmiii nlUitinimiinniilll
TRA OKNI ZAKIMCK PRUimCA POTOVANJA
TRČENJE PRI ATENAH: UMRLI TRIJE TRŽAČANI
Gre za 78-letnega trgovca, njegovega spremljevalca in za 7 let staro hčerko slednjega
ZADRUGA «NAŠ KRAS» in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita v četrtek, 10. t.m., ob 21. uri na dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah na
VEČER
MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI
Na poti ha mednarodni folklorni festival v Nico gostuje folklorni ansambel «KOČO RACIN» iz Skopja.
VABLJENI!
XIII. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Danes, 6. julija
Grad sv. Justa ob 21.15: «Il mistero della camera oscura», režija Roger Amiot, kratkometražni film, Francija: «All’appuntamento della morte gioiosa», režija Juan Bunuel, dolgometražni film, Francija; «Durata di vita», režija Alexander Whitelaw, dolgometražni film, ZDA.
Gledališče Excelsior (sekcija krat-kometražnih filmov) ob 17.30:
«Dialogo» (Velika Britanija): «II futurismo» (Italija); «Il mondo delle cose piccole» (ZDA). Predprodaja vstopnic za Grad sv. Justa pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Palača Costanzi: Antološka razstava Fortunata Depera.
Bastione fiorito: Razstava znanstvenofantastičnih stripov.
Jutri, 7. julija
Grad sv. Justa ob 21.15: «Fase IV», režija Saul Bass, dolgometražni film, ZDA; «II compiuter e Tenigma Leonardo», kratkometražni film, režija Boris Zagriaj-ski, ZSSR.
Gledališče Excelsior (sekcija krat-kometrainih filmov) ob 17.30: «A-fasia» (ZDA); «Alla ricerca di antichi misteri» (ZDA); «La figlia di San Andreas» (ZDA). Predprodaja vstopnic za Grad sv. Justa pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Palača Costanzi: Antološka razstava Fortunata Depera.
Bastione fiorito: Razstava znanstvenofantastičnih stripov.
Panajotis Krokos
Danes, NEDELJA, 6. julija DU&ICA
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 17.23. Jutri, PONEDELJEK, 7. julija MANICA
Včeraj - danes
Ko-
ozi-
Spremenjcne oddaj« koprskega radia
Obveščamo poslušalce Radia per o nekaterih spremembah, roma popestritvah programa, ki ga je vodstvo radijske postaje pripravilo za poletne mesece. Predvsem opozarjamo vse poslušalce oddaj «Sosedni kraji in ljudje», da bodo te, v nasprotju s preteklimi leti, na sporedu tudi poletne mesece in sicer kot vedno ob nedeljah ob 17.30 po italijanskem času in ob 14.10 (po ljubljanskem valu) ter bodo trajale 15 minut. Namenjene
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,2 stopinje, najnižja 17,4, ob 19. uri 22 stopinj, zračni tlak 1008,2 mb, narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 80-odstotna, dežja je padlo 8 mm, nebo 10 desetink poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
DNE 5. julija 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so 4 osebe.
UMRLI SO: 64-letni Pietro Siro-tich, 75-letna Anna Jezeršek, 57-let-na Silvia Marcon por. Bossi, 87-let-na Anita Vidah.
OKLICI: Železničar Cosimo Fusco in univerzitetna študentka Maria-giulia Travan, elektrikar Boris Gorjan in uradnica Paimira Puntar, uradnik Elvio Derbio in uradnica Serena Linardon, uradnik Fulvio Di Gregorio in prodajalka Marina Stroligo, šofer Silvano Tullach in šivilja Renata Skrgat, uradnik Giovanni Ravalico in uradnica Sigrid Herdering, inženir dr. Roberto Carello in univerzitetna študentka Chiara Modricky, učitelj Giorgio Cisco in estetistka Marisa Scarfì, elektromehanik Antonio Saulle in prodajalka Manuela Majer, prista-niščnik Giorgio Pelas in blagajničarka Alessandra Gerin, mehanik Fulvio Roncelli in študentka Iolanda Sisino, študent Marco
in študentka Paola Pillepich, meha- ideili, delavec Stelio Segulin in go-nik Fabio Abbrescia in uradnica I spodbija Maria Zanella, upokojenec
Gabriella La Bianca, parketar Mario Matijasic in gospodinja Maria Berljava, železničar Vladimiro Celi-har in uradnica Mara Leban, barisi Franco Vesnaver in prodajalka Luciana Calcina, železničar Franco De-lolio in prodajalka Luciana Opara Nabergoi, uradnik Gennaro Rodri-gues in prodajalka Bruna Gola, radiotelegrafist Dario Babuder in u-niverzitetna študentka Grazia Tos-seili, upokojenec Angiolo Grisendi in gospodinja Melani Scubogna, u-radnik dr. Sergio Benedetti in geolog dr. Ambra Ottavi, trgovec Ermanno Tabemi in gospodinja Adriana Tu-
ì lolan-1 Guštini I.
Pietro Callea in obrtnica Paolina Grunwald, mehanik Boris Glavina in uradnica Norma Gregorič, trgovec Paolo Ramani in zobozdravni-ška asistentka Zorka Werk, uradnik Giuseppe Martinelli in učiteljica Maria dr. Orel, trgovec Carmelo Passaggio in frizerka Mirella Vescovo, delavec Attilio Giorgiutti in šivilja Clelia Vidman, operni pevec Attilio Planinšek in gospodinja Ersilia Blasutto, pomorski častnik Giuliano Umer in bolničarka Mirella Sacci, uradnik Michele Cripezzi in uradnica Clara Troian, podčastnik Francesco De Marco in gospodinja Consuela Di Tommaso, poljedelec Roberto Vignaga in gospodinja Ma-riagrazia Veronese, stražnik javne varnosti Giuseppe Galdiero in gospodinja Maria-Pia Frezza, pristaniš-čnik Diego Metullio in učiteljica Loredana Crevatin, pristaniščnik Silvio Fernetti in prodajalka Maria Cernivani. uradnik Dario Cardillo in gospodinja Paola Fedon, hidravlik Giovanni Tassan in uradnica Laura Jogna, upokojenec Bruno Marini in snažilka Rosina Cugusi, šofer Santi Maltese in nameščenka Lucia Laserpi, inženir Andrea Cac-ciottoli in gospodinja Maria Abba-tizzi, upokojenec Giuseppe Rossini in gospodinja Luisa Beatrice, zastopnik Ismal Nataloni in delavka Pierina Jurissevich, Carlo Alberto
Scialanga in Manuela Serdi, delavec Francesco Cardea in uradnica Clara Concina, delavec Fulvio Ver-gerio. in . učiteljica Paola Nordio, delavec Roberto Piego in delavka Roberta Turella, uradnik Claudio Schneider in uradnica Adriana Va-risco, delavec Milan Kraljevič in gospodinja Nada Labinjan, uradnik Roberto Crisanaz in uradnica Renata Plesničar, uradnik Sergio Bat-tistella in prodajalka Annamaria Mosetti, mehanik Roberto Arban in uradnica Fulvia Felluga, radioteh-nik Claudio Rasman in uradnica E-Msabetta Mosca, prevoznik Vito Stigliano in gospodinja Lucilla Vido, upokojenec Luigi Boscolo in gospodinja Rosa Fiorentino.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzui — Cignola, Korzo Italia Prendini, Ul. Tiziano Vecellio Serravano, Trg Cavana 1.
14;
24;
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica;
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Zaradi stavke časopisne agencije ANSA žal ne moremo posredovati či-tateljem Loterije in Enalotta.
Bruno Morpurgo
Trije Tržačani so izgubili življenje pri strahoviti prometni nesreči med potovanjem proti Atenam. Gre za 78-letnega trgovca Panajotisa Kroko-sa iz Ul. S. Giacomo in Monte 2, za njegovega 33-letnega šoferja Bruna Morpurga iz Ul. Baiamonti 35 in za hčerko slednjega, 7-letno Sandro. Avto, v katerem so se peljali, je na cesti med Solunom in Atenami blizu mesteca Volos čelno trčil v avtobus, tako da so bili trije potniki na mestu mrtvi.
Krokos, ki se je do nedavnega aktivno ubadal s trgovino lesa, je bil grškega porekla in se je odpravil pred dnevi v Grčijo k sorodnikom in znancem. Njegov sin dr. Spiro Krokos, kirurg v glavni bolnišnici, mu je predstavil moža bolničarke Armide Marsich, ki je šofer in ta se je ponudil, da bi ga pospremil s svojim avtom do Aten ,da bi si tudi njegova hčerka, ki se je sicer spočetka upirala potovanju, o-gledala to mesto.
Prijeten izlet pa se je pri Volosu tragično zaključil. V skrotovičenih pločevinah so na mestu umrli priletni trgovec, šofer in mala punčka. Tako dr. Krokos kot žena nesrečnega šoferja sta takoj odletela v Atene, da bi še zadnjič videla obličja svojcev, preden se nad njimi za vedno zgrne zapečatena rakev.
Gledališča
V petek se bo s Kalmanovo «Grofico Marico» začel v gledališču Politeama Rossetti 6. festival operete.
Pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36372) so na razpolago vstopnice za prvo predstavo in sprejemajo rezervacije za naslednje ponovitve.
M1RAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-setraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini). Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI Liane, Nanda in Rinalda ORFEI — Naselje sv. -Sergija — Danes 2 pred-
. stavi: ob 17. in 21.45. Tel. 827363. Izreden uspeh.
Aristo#' 21.30 - «California poker». Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Calore». Joe Dales sandro, Paul Morissey, Sylvia Miles. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Pistola nera spara senza pietà». Jim Brown, Martin Landau. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.30 «Silvestro contro Gonzales». Barvni film.
Fenice 16.00 «Operazione "Costa bra va”». Tony Curtis in Roger Moore.
Eden 15.30 «Non toccare la donna bianca». Mastroianni, Tognazzi, O. Piccoli, C. Deneuve. Barvni film.
Ritz 15.30 «Il grande biondo». Pierre Richar, Mireille Dare. Barvni film.
Aurora 16.00 «Colpo alla metropolitana». W. Matthau. Barvni film.
Capitol 16.00 «Al soldo di tutte le bandiere». Charles Bronson, Tony Curtis.
Cristallo 16.00 «Solaris».
Impero 16.00 «Mash». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Quindici anni, l’età della malizia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Il piccolo grande uo mo». Igra Dustin Hoffmann. Barvni film.
Ideale 15.00 «La poliriotta». Mariangela Melato in Renato Pozzetto. Barvni film.
Astra 16.30 «Un esercito di cinque uomini». Bud Spencer in Peter Gra. ves. Barvni film. Jutri zaprto zaradi počitnic.
Mignon 14.30 «Non perdono nessuno, sono la collera del vento». Terence Hill. Barvni film.
Volta 16.00 «Non predicare, spara». Sydney Poitier in Harry Belafonte.
BANCA DI CREDITO DI TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 4. julija 1975
Ameriški dolar	639,—
Fuut šterling	1410,-
Švicarski frank	250,25
Francoski frank	154,-
Nemška marka	266,20
Avstrijski šiling	37,70
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
DANES
bo v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru proslav 30-letnice osvoboditve
IX. PARTIZANSKI TABOR
Danes, ob 16. uri — Otvoritev Nastopajo pevski zbor in baletna skupina Tabor, kotalkarji ŠD Polet in godba na pihala s Proseka - Kontovela. Govorniki: Arturo Calabria in Dušan Košuta. Razstava NOB; sodelujejo dijaki srednje šole Srečko Kosovel in učenci osnovne šole na Opčinah. Igral bo ansambel Lojzeta Furlana.
Oba dneva bodo delovali kioski.
SAGRA NA KRMENKI
(ki je odpadla zaradi slabega vremena) bo danes z naslednjim sporedom:
Danes, 6. julija Ob 17.30 kulturni spored Ob 20.30 ples. Igra ansambel «Supergrup».
VABLJENI!
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul, Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica sporoča svojim obiskovalcem, da bo do 31., avgusta odprta za občinstvo vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 16. ure.
Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo odhod dečkov v kolonijo v Nabrežini jutri, 7. julija 1975. Otroci naj bodo ob 15.30 na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22, od koder bo odhod.
Počitniška kolonija v Ovaru obvešča tržaške in goriške dečke, da zaradi tehničnih ovir ne morejo odpotovati v kolonijo jutri, 7. julija 1975. Odpotovali bodo nekaj dni pozneje. Dan odhoda bomo javili po radiu in časopisu. Zainteresirani starši lahko telefonirajo za informacije v torek, 8. t.m., v Trst na št. 68762 od 17. do 19. ure in v Gorico na št. 83177 od 9- do 12. ure.
Vodstvo TPPZ obvešča, da bo v torek, 8. t.m., ob 20. uri odborova seja.
IZLETI Z AURORO
Od 10. do 17. avgusta počitnice v novem hotelu «DIAMANT» v Poreču. Cena 69.000 lir.
Od 13. do 17. avgusta izlet v Kranjsko goro (z avtobusom). Cena 36.000 lir z bivanjem v hotelu «Prisank» in 42.000 lir v hotelu «Larix».
Od 13. do 17. avgusta avtobusni izlet po Sloveniji (Ljubljana. Bled, Celje, Rogaška slatina, Maribor, Ptuj), Cena 39.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone štev. 4. telefon 60261.
Sekcija KPI Devin - Nabrežina in sekcija Zveze partizanov - ANPI iz Nabrežine izrekata družini globoko sožalje ob smrti tovariša
FRANCA PERTOTA
Ob bridki izgubi nonota
FRANCA PERTOTA izreka PD V. Vodnik iskreno sožalje predsedniku Vojku Lovrihi in prizadeti družini.
člani Godbenega društva iz Nabrežine izrekajo globoko sožalje družini ob izgubi Franca Pertota.
Zveza demokratičnih žena iz Doline izreka iskreno sožalje tovarišici Marti Lovriha ob izgubi dragega očeta.
ZAHVALA
Iskreno sa zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega
JOSIPA PAHORJA
Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Družina Pahor in Ferletìé
Cerovlje, Lendava; 6. julija 1975
3
6. julija 1975
Važno obvestilo Kmečke zveze dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od -8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do konca julija.
/ PREMISLEK OB ZAKUUČKU ŠOLSKEGA LETA
Kaj sedaj lahko nudi mladini slovenska šola za industrijo
V prihodnjem šolskem letu bo zašel delovati odsek ia monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov
Čeprav je bila slovenska strokov-ca šola kot dodatni odsek italijanskega strokovnega zavoda za industrijo in obrt «L. Galvani» ustanovljena pred petimi leti, je še razmeroma malo poznana. Zato verjetno ne bo napak, če jo znova predstavimo, da je ne bo kdo še imel za enega od tolikih tečajev, ki jih razne ustanove ustanavljajo na področju poklicnega izobraževanja, šola je po svojem ustroju enaka višji srednji šoli, kot so tehnični zavodi, liceji, učiteljišča in drugi, razlikuje pa se po posebnem učnem načrtu.
Šolanje traja tri leta in omogoča mlademu človeku, da pride do zanimivega in donosnega poklica. Do lanskega šolskega leta je imela dve sekciji in sicer za orodne mehanike in za šivilje, lani pa je ministrstvo za šolstvo ukinilo sekcijo šivilj ter ustanovilo odsek za monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov, ki bo začel delovati v šolskem letu 1975/76.
Po opravljenem usposobljenostnem izpitu ima dijak kvalificirano diplomo, veljavno v vseh vejah industrije in obrti, v katerih se lahko zaposli. Lahko pa tudi nadaljuje s šolanjem še za drugi dve leti na istem zavodu (za sedaj žal samo i-talijanskem) in doseže tako zrelostno diplomo, ki omogoča vpis na univerzo.
A poglejmo si pobliže ti dve sekciji, da spoznamo, k^j so orodni mehaniki in kaj radijski monterji in kaj zmorejo po dokončanem šolanju.
Orodjar ali strojni mehanik je sposoben, da po svojem ali predloženem načrtu izdela mehanizem ali njegove posamezne dele. Zato mora seveda poznati orodje in orodne stroje kot na primer stružnice, vrtalni in rezkalni stroj, merilne naprave in razne vrste žag. Poleg tega obdeluje kovine, nekovine in plastične mase. Zna obdelovati jeklo, pozna razne procese kaljenja, zna brusiti orodje in popravljati ali zamenjati pokvarjene dele stroja, s katerim dela.
Monter in popravljalec radijskih ter televizijskih sprejemnikov je sposoben, da popravi katero koli okvaro na radiu ali televiziji, mora Pa po svojem ali predloženem načrtu delno ali popolnoma montirati sprejemnik ter preveriti njegovo delovanje. Ker zamenjava spada tudi v njegovo stroko, mora znati uporabljati stroje za izdelovanje potrebnih nadomestnih delov.
Na strokovno šolo se lahko vpiše vsakdo, ki ima diplomo srednje šole, ali pa kdor je po 15. letu starosti opravil sprejemni izpit. Zato pa, kdor je končal srednjo šolo in meni, da ima več smisla za praktično, čeprav specializirano delo, naj razmisli o možnosti, da se vpiše na strokovni zavod. Morda bo tu našel pravo pot za življenje.
IZ NABREŽINE
Umr! je Franc Pertot-zaveden Slovenec
V Nabrežini in po vsej tržaški o-kolici se je v četrtek zvečer razširila žalostna vesi o nenadni smrti zavednega in aktivnega domačina Franca Pertota. Smrt priljubljenega in poštenega domačega človeka je globoko presunila vse njegove znance in prijatelje, saj smo Franca še pred kratkim videli, kot običajno, nasmejanega in v veselem razpoloženju. Vendar je bil Franc Per tot, ki bi 9. oktobra dopolnil 72 let, že od mladega rahlega in nestalnega zdravja, tako da je moral zaradi pljučnice večkrat v sanatorij. In prav ta zahrbtna bolezen ga je v četrtek dokončno strla in ga za vedno odtrgala njegovim dragim.
Življenjska pot Franca Pertota je bila razgibana, a iz nje jasno izstopa dosledna narodna zavest, trdna ljubezen do domače zemlje in jezika ter blogok, prepričan antifašizem. Rodil se je v Nabrežini v znani napredni družini. Oče je bil pekovski mojster, že s petim letom pa je izgubil starše.
Šolal se je najprej v ljudski, nato pa v obrtni šoli. Zaradi izbruha prve svetovne vojne ni mogel na-
....................................................................
V BRESTOVICI NA KRASU
Nfl POBUDO LETOVISCflRSKE IN TURISTIČNE USTANOVE
PROUČILI SO PROBLEME PRI STANIČEVIH PONOVNO MIRAMARSKEGA GRADA VSEH ŠEST BRATOV SKUPAJ
Maksimilijanovo zatočišče bo kmalu odprto turistom ves teden
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča cenjenim odjemalcem, da ima z dnem 28. 6. 1975 novo telefonsko številko, in sicer 732-487
Pred dnevi je Avtonomne, letovi-ščarska in turistična ustanova priredila 'poseben sestanek s predstavniki krajevnih oblasti, na katerem so proučili pereč položaj Miramar-skega parka. Kot smo že poročali, je nedavno obstajala celo nevarnost, da bodo morali zaradi finančnih težav in pomanjkanja osebja celo zapreti muzej, kar bi predstavljalo veliko izgubo za tržaški turizem.
Sestanka so se udeležili poleg predsednika in ravnatelja ustanove, inž. Tombesija in dr. Rosolinija, še dr. Bergone s tržaške prefekture, občinski odbornik prof. Lanza, deželni odbornik za turizem dr. Romano, dr. Bellarosa za deželno ravnateljstvo gozdov pri deželnem odboru za kmetijstvo, gozdove in gorsko ekonomijo, ravnatelj pokrajinske turistične ustanove Ghersi in ravnatelj miramarskega zgodovinskega področja Ributti.
Leta 1973, ko je bil položaj Miramarskega grada in parka bolj rožnat zaradi urejenega okolja in dobre organizacije, si je ogledalo 24 muzejskih soban 158.772 oseb, medtem ko si je ogledalo park nad milijon ljudi. Ti podatki jasno kažejo, da predstavlja Maksimilijanov grad najbolj privlačno turistično točko celotnega tržaškega ozemlja. Prav zato je inž. Tombesi zahteval, da pristojne oblasti čimprej poskrbijo za preureditev grada in parka, ki je ena izmed redkih oaz zelenja tega področja.
V kratkem bo Miramarski grad odprt ves teden, razen ob ponedeljkih. To bo možno, ko bodo u-redili položaj štirih čuvajev. Organizatorji sestanka so tudi izrazili
željo, da bi bilo več avtobusnih zvez med Miramarom in mestom, kar bi omogočilo še večji dotok turistov.
VABILO
NA KRAŠKO OHCET
Zadruga Naš Kras vabi pare, ki bi se hoteli poročiti na letošnji kraški ohceti v nedeljo, 14. septembra, da se za potrebne informacije zglasijo v Kraški hiši pri ga. Štefaniji ali v potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone št. 4.
Pred tednom dni j'e bilo na domu mame Marije Stanič, v Brestovici zares lepo. Po malo manj kot tridesetih letih se je zbrala vsa njena družina. Marija Stanič je že dolgo let vdova, toda v letih, ko je bil ziv njen mož Franc, je postala družina kar številna. Sedem je bilo namreč sinov in povrh še ena hčerka. Toda najprej je umrla hčerka, nato oče Franc, pred nekaj ■ leti pa je smrt posegla med «fante». Umrl je namreč sin Franc, čeprav vdova, je mama Marija lepo vzgojila svoje fante, le da jim domačija ni mogla vsem dati kruha in so zato ubrali pot po svetu. Doma, v Brestovici,. živi le Bernard, ki je zaposlen v Novi Gorici. Najstarejši sin Josip, ki se je že zdavnaj preselil v naše mesto, živi v bližnjih Krogljah, Bruno, ki je hkrati «kriv» za lep družinski praznik, je že 28 let v Buenos Airesu in je prvič od izselitve prišel spet na svoj dom in
iiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
•W-
Živinorejci, ne nasedajte trgovcem z živino!
PO USPEHU V RIMU v TRSTU
od 1. do 15. julija Borgo S. Sergio. Tel. 827363
NAJVEČJI CIRKUS VSEH ČASOV V NOVI BAJNI IZDAJI 1975
UANA-NANDO
RINALDO
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI
Stvarnost cirkusa v pravljični dimenziji
Vse kar boste videli je neverjetno resnično
Koreograf in režiser GINO LANDI Kostumi	DANILO DONATI
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (od 10. do 23. ure), tel. 82-73-63 in pri UTAT - Pasaža Pretti 2 - tel. 38-547
OGLEJTE SI NAJVEČJI ŽIVALSKI VRT V EVROPI
Ko smo pred kratkim, zlasti na straneh Primorskega dnevnika, obrazložili cilje dejavnosti deželne zadruge «Friulcarne», smo naglasili, da je ustanovitev takšne zadruge edini izhod iz kronične krize naše živinoreje, edini način, da se rejci rešijo oblasti trgovcev z živino in
raven — okoli 900—950 lir na kg, ali celo na manj, kar se je tudi dogajalo). Marsikaj je tudi odvisno od kmetijske pospeševalne službe, od zveze rejcev, toda v poletnem času, ko ostanejo kmetovalci dolgo zunaj na polju, je kratkomalo nemogoče organizirati večerne ses-
avgusta in septembra. Za zdaj se poslužujemo člankov po časopisju in delamo na terenu v upanju; da bo to vsaj malo zaleglo. Vsekakor je problem zelo resen, nevarnost za našo živinorejo je res velika. Dosti utegne pomagati pogostejše pisanje o teh problemih s strani vsega našega časopisja, koristno bo, če se bodo za problem zanimale tudi občinske uprave, zlasti pa kmečke sindikalne organizacije, skratka vsi tisti, ki imajo v eni ali drugi obliki stike z našimi rejci.
Dr. V. Vremec
da končno dobijo za svoje delo pri-1 tanke. To bo mogoče komaj konec merno plačilo. Napisali smo, da so deželno zadrugo «Friulcarne» ustanovili Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, rejske zveze, kmečke sindikalne in zadružniške organizacije prav s tem . namenom. Vsi so si bili edini, da bo samo organizem, ki odkupuje živino in ki skrbi tudi za njen zakol, konzerviranje in za prodajo, napravil red na živinorejskem tržišču in to v prid rejca kot tudi potrošnika. Napisali smo tudi, da so nekateri rejci iz. naše pokrajine sami ugotovili in preverili pozitivnost , te. nove pobude s tem, ko so oddali svojo živino zadrugi «Friul-ekrne» in dobili zanjo na .tržišču najvišjo ceno, saj «Fiulcarne» ocenjuje meso po kakovosti posameznih delov in povrh plačuje 18-odstotno IVA, česar trgovci z živino ne delajo.
Res so se začeli boljši časi za živinorejce (pustimo ob strani problem odkupne cene mleka in druge težave, zlasti zaradi slabega vremena v naših krajih.; To so tudi takoj spoznali trgovci z živino, ki so takoj šli v protiakcijo, ki . kaže, da žanje tudi v naših krajih precej uspeha. Trgovci z živino so namreč začeli obiskovati naše rejce na dom, česar niso nikoli delali prej, in jim ponujajo visoke odkupne cene (približno 1200 na kg žive teže, kar pa jè manj od cene, ki jo plačuje «Friulcarne», česar pa vsi rejci ne vedo). Zgodilo se je v neki vasi zgo-niške občine, da je rejec, ki je že najavil «Friulcarne», da ji bo oddal živino, nato pod vplivom lepe ponudbe s Strani trgovcev z živino, prodal svojo živino le-tem. Neki drug rejec, iz dolinske občine, se je tudi pustil preslepiti od trgovcev z živino in jim prodal tri glave. Ko bi se pozanimal in posvetoval s pospeševalno službo ali z rejsko zvezo, bi zvedel, da je ponujena odkupna cena še vedno pod ravnijo tiste, ki jo plačuje «Friulcarne». Mogoče niti ne ve, da je kljub višji odkupni ceni, kot še nedavno, utrpel izgubo približno 100.000 lir na glavo živine.
Meni ni do tega, da bi zdaj iskal krivce in izganjal hudiča. Navsezadnje delajo trgovci samo svoj posel. Toda prav gotovo nimajo nobenega namena dobro plačevati živine še dolgo, bržkone to počenjajo načrtno, da bi se stanje na živinorejskem tržišču spet povrnilo v prejšnje, preden je začela delovati deželna zadruga «Friulcarne».
Stvar je odvisna največ od rejcev samih, ali bodo nasedli takim načrtom in tako v perspektivi sami sebe oškodovali (jasno je, da bo v primeru, če propade deželna zadruga, cena takoj padla na nekdanjo
so se ob tej priložnosti vsi zbrali na svojem domu pri materi. Sin Mario živi v Luciji pri Portorožu, Gabrijel že dolgo živi v Trelleborgu na švedskem, čeprav tudi to ni tako blizu, prihaja Gabrijel vsako leto na obisk domov. Viktor, najmlajsši sin, pa živi v Domžalah pri Ljubljani. Čeprav jih je usoda razpršila širom sveta, bratje Stanič niso pozabili svojega rojstnega kraja, svojega Krasa in seveda svoje drage matere, ki je preteklo nedeljo doživela svoj veliki praznik, saj so se zbrali okoli nje (na sliki) vsi njeni dragi «fantje», seveda s svojimi družinami. Na sliki mama Marija in ob njej njeni nasmejani sinovi pred rojstno hišo.
Gospodarsko društvo na Proseku praznuje 70-letnico ustanovitve
Gospodarsko društvo na Proseku praznuje letos 70-letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Odbor društva je na svoji zadnji seji, ki je bila v ponedeljek, 1. julija, med drugim razpravljal tudi o proslavi tega važnega vaškega dogodka. Program praznika ni bil še popolnoma pripravljen, odborniki pa so že določili datum prireditve. Proslava bo namreč v nedeljo, '14. septembra, v prostorih društvene gostilne na Proseku.
B. R.
daljevati s šolsko izobrazbo na go-riški gimnaziji, kamor se je že vpisal. Po sili razmer se je Franc izučil za brivskega pomočnika in se je pozneje zaposloval po raznih krajih Primorske.
Kot petindvajsetletnik je vstopil v organizacijo TIGR (Trst, Istra, (lorica in Rijeka), zaradi fašističnega preganjanja pa je leta 1930 zbežal v Jugoslavijo. Niti tu ni dobil zaželenega miru. Sodeloval je v raznih delavskih gibanjih, leta 1938 ga je Korošec predal fašističnim zločincem, ki so ga najprej aretirali, nato pa spustili. Franc je bil često preganjan in je zato moral presedeti v zaporu kar 38 mesecev. Ob začetku druge svetovne vojne so ga poslali v južno Italijo v «battaglione speciale». Po 8. septembru 1943 mu je uspelo priti v partizansko bazo v Bari, od koder je v sklopu III. Prekomorske brigade odšel na Vis, kjer je imel razne funkcije. Decembra 43 je bil vključen v V. preko-
V nedeljo, 31. avgusta, t.l., bo v Kamniku tradicionalni
DAN NARODNE NOŠE
Vabimo vse, ki bi se radi udeležili sprevoda narodnih noš in folklornega nastopa, da se javijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze — Ul. Ceppa 9, tel. 31119 v uradnih urah od 9. do 13. ure do vključno 10. 8. t.l.
Slovenska prosvetna zveza
morsko brigado, kjer je bil komisar 1. bataljona. Udeležil se je raznih bitk v Liki, od tam pa je končno prispel v Slovenijo. Po demobilizaciji (15. septembra 1945) je bil imenovan za poveljnika postaje Narodne milice v Braslovčah pri Celju, služboval je še po raznih krajih Slovenije in bil nazadnje premeščen v Istro, kjer se je dokončno poslovil od uniforme.
Z raznimi presledki je bil nameščen skoraj dvajset let v Kopru, kjer je dočakal pokojnino kot sprejemni uradnik v tamkajšnji bolnišnici. Takrat pa ga je njegova navezanost na redno vas končno spet pripeljala v Nabrežino, kjer je tudi zatisnil svoje oče.
Franc Pertot je bil znan prosvetni delavec in ustvarjalec. V letu 1951 je opravil tečaj za režiserje in vodil tri dramske skupine. Gledališče ga je privlačevalo od vedno in je tudi nekaj časa sodeloval kot igralec Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Ljubil je pesnikova-nje, in vsem je najbrž, znana njegova himna nabrežinskih preganjancev: «Od Slivnega do Križa», ki je že ponarodela in po zna peti že vsak Na-brežinec. Njegova igra v dveh dejanjih «Kacavat», napisana v domačem narečju, je bila pred kratkim uprizorjena in je doživela lep uspeh.
Franc Pertot, ki je bil tudi dopisnik našega dnevnika, bo zaradi svojega neutrudljivega dela na raznovrstnih področjih, predvsem pa na kulturno - prosvetnem, zaradi vzorne ljubezni do svojega naroda, zaradi svojega prepričanja v boljši svet, zaradi svojega korenitega an-
Izleti
SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento, Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Ceppa — uradi ZSŠDI — v dopoldanskih urah do 15. t.m.
je v nedeljo praznoval 60-letnico delovanja pri
Biseromašnik g. Omersa, versko in narodno zaslužen duhovnik,	_	__
Sv. Jakobu v krogu velikega števila ljudi ob lepem in ubranem petju tudi nekdanjih pevcev, ki so peli pod vodstvom Lada Švare. Na sliki: del starejših in mlajših pevcev
tifašizma, zaradi svojega veselega in vedrega značaja za vedno ostal v naših srcih! Svojcem in sorodnikom izražamo globoko sožalje.
Mali oglasi
AUTOSALONE FIAT, Rojanska ulica 6 — Nov 128 coupé 3P s poskusnimi vožnjami. Rabljeni 500 67, 126
73,	127 74, 128 coupé 73, 124 67, 124 special 70, 73, mini 1000 72, 73, 850 T poltovornjak s perfektnimi gumami 73. Odprto tudi ob praznikih. Tel. 413337.
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L teL 211489.
AUTOSALONE TRIESTE — ČARU VIRGIUO - 126 73. 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. Ila 10 in UL Cologna 7.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a.
OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3.000 lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL, Trst Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje.
FESTIVAL
LJUBLJANA
23. MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
7 7 VEČER
RENESANČNIH PESMI (Renaissance Song Evening) OKTET GALLUS, Ljubljana 8., 9. 7. THE GOLDEN GATE QUARTET, USA
13.	7. ORGELSKI VEČER
(Organ Evening)
PETER PLANYAVSKY, A
14.	7. KLAVIRSKI RECITAL
(Piano recital)
Jan Henrik Kayser (piano), N; Harald Saeverud, skla-telj (Composer), N.
Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30.
Informacije in rezervacije po tel.: (061) 21-838, 24-575, 22-975
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
TeL 200186
sprejema hranilne vloge in nudi posojila po ugodnih obrestnih
NUDI VSE BANČNE USLUGE
merah
Urnik: 8.30 — 12.30 16.00 — 17.00
Ob sobotah zaprto
MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO
PRVIČ in končno tudi V SREDIŠČU MESTA
razstava proizvodnje
pohištva
tovarne
POHIŠTVO V KMEČKEM SLCGU
^■SOSMISII
V trgovini pohištva
ZASTOPSTVO: otroških in samskih sob tovarne PRINČIČ Krmin
vhodov znane tvrdke SBRILLI in zložljivih kuhinj CUMINI
ULICA CASTALDI 3 — TELEFON 76-29-66 (pri Trgu Garibaldi)
MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CR EMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
ffanuMjjè,
'	-P ' •
■v-vv-,:":" " '■/
PRIMO ROVIS
Največja izbira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRA2ARNA i UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VE CCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210
iiiiiiiiiii n n mt mili im milili n ii n m i im m nfmm iiiih m 1,11,1, m,!, m,,,,,, mIIIIII|II|I2I|II|I|||||||||||||
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Angele Tence daruje Ana Bogateč (Križ 176) 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
Peter Vidau daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob obletnici smrti drage matere daruje sin Josip z družino (Boršt 41) 5.000 lir za PD Slovenec.
V počastitev spomina Silvana Veljaka daruje družina Sulli (Boršt 130) 2.000 lir za Tržaško folklorno skupino.
Trgovina električnega materiala Mario Sosič - Opčine daruje 10.000 lir za ŠD Primorec.
TRSI • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POIAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
Namesto cvetja pok Francu Per-totu daruje Stana z družino 5.000 lir za pevsko društvo I. Gruden iz Nabrežine.
Ob 8. obletnici smrti žene Valerije daruje soprog Nino Božič
5.000	lir za PD S. Škamperle.
Člana Koršič in Abram darujeta
10.000	lir za PD S. Škamperle.
Ob 60-letnici maševanja g. Omerse darujeta družini Debelil in Turk 10.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
Marija in Albin Križman z Opčin darujeta 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Oučinah.
Pepko Cilen daruje 2.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Ob 25. obletnici smrti brata A-lojza Kobala daruje sestra Vida Slega z družino 5.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob P'ranca Pertota daruje družina Pernarčič 5 tisoč lir za Godbeno društvo iz Nabrežine.
Na novo odprt velik salon pohištva
EDI MOBILI
UL. G. Dl VITTORIO, 12/1
TRST - TEL. 813301
SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE
VHODI
Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo ■ Izbrani artikli - BOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA 00 KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
PrmBrsSTSnevmk
GORIŠKI DNEVNIK
6. julija 197*
SHOD IZVOLJENIH SVETOVALCEV KPI GORIŠKE POKRAJINE
Komunisti se zavzemajo za sodelovanje sil ustavnega loka v krajevnih ustanovah
Edinole odgovornost ljudskih sil pri vladanju lahko prepreči ponovitev zablod, ki jih je zakrivila demokrisljonska sla po oblastnem monopolu
)	v
Novi občinski svet v St e v er j mu
Sodelovanje med ustavnimi silami : cija pa se zavzema, da bi prišlo pri upravljanju krajevnih ustanov | do pogovorov o programu med nje-ter konzorcijev je poglavitna nalo-1 no svetovalsko skupino na pokrajini ga, ki izhaja iz sedanjih volitev, j in svetovalskimi skupinami drugih na katerih so se okrepile levičarske j strank, sile in zlasti komunisti. Na takšen način hočejo komunisti premostiti zaprte in zastarele oblike vladanja, ki so trajale doslej in so državo pripeljale na rob propada. Takšno misel bi lahko izluščili iz govorov na petkovem shodu izvoljenih komunistov goriške pokrajine, ki ga je federacija sklicala v Tržiču in na katerega so povabili tudi komunistične kandidate ter je bilo na njem prisotnih tudi več izvoljenih slovenskih komunističnih občinskih svetovalcev. Komunistična partija je na tem sestanku tudi na krajevni ravni, podobno kot jo to poprej storila že na vsedržavni, o-predelila svoje naloge do nadaljnjega razvoja italijanskega gospodarstva in družbeno - političnih odnosov, kar pomeni, da morajo komunisti, izhajajoč iz volilnih rezultatov, dati pobudo za nov način vladanja, s pritegovanjem vseh demokratičnih in ustavnih sil, ter biti kritični tudi do lastnih slabosti, kadar so v preteklosti v tistih krajevnih silah, kjer so bili večinska stranka, izvrševali oblast pretežno sami.
Gre za veliko spoznanje, do katerega se je delavska stranka dokopala na podlagi ocen demokrist-janskega vladanja, ki je zagovarjalo pluralizem v besedah, medtem ko je v dejanjih hlastalo po oblastnem monopolu in s tem omogočalo vse tiste nezdrave pojave, ki so krivi za slabo vladanje in za nezaupanje, ki so ga takšnemu vladanju volivci izkazali 15. junija.
Če bi to misel hoteli oceniti s stališča potreb naše narodnostne skupnosti, potem je težaven boj za narodni obstanek in razvoj še en razlog več, da pride do ustvarjalnega sodelovanja med odprtimi in demokratičnimi silami tudi znotraj naše narodnostne skupnosti. Takšno smer razvoja, ki je predvsem globoko zasidrana v zavesti ogromne večine zamejskih Slovencev, so med drugim jasno nakazali odgovorni predstavniki v tistih slovenskih občinskih svetih, ki so se doslej že sestali.
Zborovanje, ki je bilo v dvorani Roma v Tržiču, je odprl pokrajinski tajnik stranke Tullio Paiza. U-vodno obširno poročilo je imel deželni svetovalec Spartaco Zorzenon, ki je ocenil premik volilnega zbora v levo in zlasti v prid KPI, kar ima za posledico spremembo podobe krajevnih ustanov v goriški pokrajini. V novonastalem položaju pritičejo KPI večje odgovornosti glede reševanja odprtih vprašanj in s tem v zvezi je Zorzenon poudaril, da si partija predstavlja reševanje teh vprašanj v odkritem soočanju med ustavnimi silami, ki naj privede do trajnega sodelovanja med njimi. Govo nik je pri iskanju izhoda iz sedanjega položaja postavil na prvo mesto gospodarsko krizo. Ko je analiziral vlogo, ki jo imajo krajevne ustanove, je še posebej poudaril težnjo, da se večja oblast delovnih ljudi ne kaže samo v občinah, pokrajinah itd., ampak tudi v ostalih skupnih telesih kot so konzorciji; oboji, občinski in pokrajinski sveti kakor tudi konzorciji morajo načeti z deželo nov pogovor, ki naj privede do večjega ljudskega in demokratičnega sodelovanja državljanov pri vladanju.
V razpravo je nato poseglo več izvoljenih svetovalcev, vendar se nam zdi najpomembnejši sklepni govor Marica Carassija, namestnika vsedržavnega referenta za krajevne ustanove v vodstvu KPT. Carassi je obsodil dosedanji način vladanja, ki je pripeljal državo v popoln kaos, ter je opredelil stališče KPI do ključnih vprašanj gospodarskega in družbenega razvoja. Po njegovih besedah je potrebno z naložbami v proizvodne namene odpraviti gospodarsko krizo, moralizirati je treba javno življenje ter okrepiti naložbe v javni sektor, zlasti v gradbeništvo. V okviru kvalitetne spremembe krajevnih ustanov, osrednje italijanske stvarnosti, je nadalje mogoče razvijati protifašistično dejavnost, pritegnili množice k sodelovanju ter v končni fazi zagotoviti delavskemu razredu več oblasti.
Kako tolmačiti Cianovo premestitev na deželi?
V goriških političnih krogih je povzročila precejšnje presenečenje odločitev dežele, da premesti generalnega direktorja deželnega odborni-štva za načrtovanje dr. Rolanda Ciana na odborništvo za delo. Prevladuje splošno prepričanje, da gre za odločitev, ki je zelo blizu kazenske premestitve. Dr. Cian se je na tako odgovornem položaju, kot je odborništvo za načrtovanje, zelo potrudil in bil pobudnik cele vrste odločitev. V trenutku, ko bi moralo načrtovanje zajeti še večji obseg in postati nepogrešljiv spremljevalec deželnega delovanja, pa so tej dejavnosti odvzeli pomen s premestitvijo človeka, ki si je na tem področju pridobil precejšnje izkušnje ter pokazal tudi precejšnjo podjetnost.
Ob tej odločitvi se lahko vsiljujeta dve vprašanji: ali gre za zmanjšanje pomena načrtovanja, ali pa za kaznovanje človeka, ki je bil zlasti v nedavnem volilnem razdobju sila polemičen do konservativnih stališč v krščanski demokraciji, stališč, ki jih je kritiziral z levega demokri-stjanskega krila, kateremu tudi pripada.
Kmalu odkritje spomenika političnim zapornikom v Zdravščini
Ob pokrajinski cesti Gorica - So-vodnje - Zagraj je, nasproti tovarne SNIA v Zdravščini, že postavljen spomenik iz kraškega kamna, na katerem je pritrjena plošča z dvojezičnim posvetilom slovenskim pro-tifašistom, ki so bili v tej tovarni zaprti v letih 1941-1942. V tej, takrat zapuščeni tovarni, je bil zapor, skozi katerega je šlo na stotine in sto-
Primorske. Tu je bila nekaka prehodna postaja za nadaljnje zapore ali taborišča.
Pred približno dvema letoma so takratni pokrajinski svetovalci Wal-tritsch (PSI), Poletto (KPI), Cian (KD) in Zorzenon (PSDI) poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, s katero so zahtevali, da bi se pokrajinska uprava spomnila teh slovenskih protifašistov in jim postavila na pročelju tovarne spominsko ploščo. Pokrajina je res, po zaslugi takratne odbornice Ferletičeve, stopila v stik z lastnikom tovarne, ki pa ni dovolil, da bi ploščo postavili na tovarniški zid. Zato je pokrajinska uprava postavila spominski kamen na javno zemljišče ob svoji cesti. Uradno odkritje tega spomenika bo v kratkem.
Na prvi seji novega občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila v torek, so za župana ponovno potrdili Stanislava Klanjščka. Na sliki vidimo števerjanske občinske svetovalce
PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» in SEKCIJA ZVEZE BORCEV
prirejata tradicionalni
PIKNIK NA VRHU
DANES	ob 19. uri: srečanje z beneškimi Slovenci;
nastopata zbor «Pod lipo» iz Bar-naša in Glasbena skupina Antona Birtiča - Mečanca. Sledi ples.
V PETEK, 11. julija, ob 21. uri: nastop folklorne skupine «Kočo
Racin» iz Skopja.
V NEDELJO, 13. julija:
proslava 30-letnice osvoboditve. Priložnostni govori, nastop instrumentalnega kvinteta iz Nove Gorice in godbe na pihala iz Nove Gorice.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. do 12. ure. 0-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanje vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
Kino
O Zaradi postavitve plinskih cevi bo od ponedeljka dalje Ulica Bellini zaprta za promet.
.............................um......................................................iiimiiiii...........................................................
UGOTAVLJANJA OB UIDU NOVtGA TELEFONSKEGA IMENIKA
NEZASLIŠANA RAZSODBA GORIŠKEGA SODISCA
Župan bi mora! s pravilnikom zagotoviti zastopništvo CISNAL
Odv. Sanzin pravi, da pripada pravica o spreminjanju pravilnika edinole deželnemu upravnemu sodišču
V sindikalnih in političnih krogih je povzročila upravičeno ogorčenje obsodba goriškega župana zaradi «protisindikalnega delovanja». S to svojo razsodbo je goriško okrožno sodišče razveljavilo tudi prvostopno odločitev okrajnega sodišča, ki v županovem ravnanju ni ugotovilo kaznivega dejanja.
Vprašanje je pred časom odprl fašistični svetovalec v goriškem občinskem svetu in je zanimivo poznati njegovo ozadje, kakor tudi vzroke, ki so privedli do tako nepopularne razsodbe, prav gotovo ne prve, ki jo goriško sodišče sprejema v zvezi s sindikalnim življenjem v naših krajih.
Goriška občinska uprava je redno pozivala sindikalne organizacije (tri sindikate CGIL, CISL in UIL, kakor tudi ' fašistični sindikat CIS
tine slovenskih rodoljubov iz vse
niiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiwiHHmwiimiiniiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiinitiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiin
V OKVIRU POLETNEGA PIKNIKA
Danes na Vrhu srečanje med Benečani in Goričani
Nastop beneških kulturnih skupin - V petek nastop makedonskih folkloristov
Postopna izvolitev novih županov
V kratkem bodo verjetno vse manjše občine imele svoje župane in redno izvoljene odbore. V Fari so prejšnji večer izvolili za župana Vincenza Sfiligoia, ki je bil kot neodvisen izvoljen na listi KD - PSDI. Odbor-niški mesti sta si porazdelila en demokristjan in en socialdemokrat, e-nako je bilo med namestniki. V o-poziciji v Fari so svetovalci KPI in PSI. Tokrat ni v Fari kandidiral dolgoletni župan Giuseppe Pettarm.
V	Marianu pa noče več biti za župana dolgoletni župan Giuseppe Silvestri, ki je bil sicer izvoljen na listi KD, hoče pa ostati v javni upravi kot navaden svetovalec. V Marianu bo 1. seja občinskega sveta danes zjutraj, v opoziciji so svetovalci KPI.
Medtem se nadaljujejo pogovori za sestavo večin v večjih občinah.
V	Krminu je prišlo do sestanka med zastopniki KPI, PSI in PSDI. Prav tako potekajo pogovori v Tržiču in tudi v Gradežu so se skupnega sestanka udeležili zastopniki PSI, KPI, PSDI in PRI. Krščanska demokra-
Drevi bo, v okviru tradicionalnega piknika na Vrhu, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Danica», srečanje med goriškimi in beneškimi Slovenci. Prireditev se bo pričela ob 19. uri, ko bo vročina že mimo in ko bodo lahko udeleženci piknika uživali prijetni hlad goriškega Krasa, na Largi, kjer je zelo lep razgled na vso goriško kotlino. Iz Benečije bodo prišli kot gostje, da bi nastopili na tem srečanju, zastopniki prosvetnega društva «I-van Trinko», člani pevskega zbora «Pod lipo» iz Barnasa in člani zabavnega ansambla Antona Birtiča -Mečanca. Na sporedu je tudi nekaj priložnostnih pozdravnih govorov.
V okviru poletnega praznovanja, ki ga prireja prosvetno društvo «Danica» ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze, bo v petek, 11. julija, izredna prireditev. Na Vrh pride gostovat folklorna skupina «Kočo Racin» iz Skopja. Ta skupina je na poti iz Jugoslavije v Francijo in se bo dva dni ustavila pri nas v zamejstvu. V celovečernem programu nam bo prikazala bogastvo makedonskih in tudi drugih jugoslovanskih plesov.
Prihodnjo nedeljo pa bodo imeli na Vrhu, v organizaciji krajevne sekcije bivših borcev, proslavo 30-letnice osvoboditve. Na sporedu i-majo priložnostne govore ter nastope raznih kulturnih skupin.
Odprta bo tudi speleološka razstava «Kraških krtov». Ostale a-trakcije prazničnih dni na Vrhu so: ples ob glasbi ansamblov «Kraški odmevi» in «Mejaši», dve tekmovanji v briškoli. Delovali bodo dobro založeni bifeji.
Na Goriškem so junija našteli nad 600 tisoč prehodov
Meseca junija so na Goriškem našteli nad 600 tisoč mejnih prehodov, kar je za približno 50 tisoč prehodov manj v primerjavi z mesecem majem letošnjega leta, ko so zabeležili največje število prehodov. Kljub temu nazadovanju so številke vsekakor zadovoljive, še posebno če jih primerjamo z onimi v istem obdobju lanskega leta, saj so takrat zabeležili komaj 400 tisoč prehodov.
S potnimi listi so junija letos našteli 136.599 prehodov, od katerih je bilo 70.659 italijanskih državljanov, 65.940 pa tujih državljanov. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši (to je edini mednarodni prehod na Goriškem) je bil turistični promet še posebno gost v drugi polovici meseca, ko so iz Avstrije in
Nemčije prihajali turisti v naše obmorske kraje.
S prepustnicami so našteli skupna 464.393 prehodov. Bližnje kraje Slovenije je obiskalo 283.598 italijanskih državljanov, medtem ko jih je iz nasprotne smeri prišlo 180.795.
V	Brdih se nadaljuje škropljenje trt
s pomočjo helikopterja
V	goriških Brdih se z uspehom nadaljuje škropljenje trt s pomočjo helikopterja. Zanimivo pobudo vodi konzorcij za zaščito briških vin «Collio», ki je te dni izdal tiskovno sporočilo, v katerem ocenjuje dosedanje rezultate novega načina škropljenja. Doslej se tega načina poslužuje približno 15 briških vinogradnikov. Helikopter škropi vinograde na površini kakih 60 hektarjev, predvsem tistih, ki niso posajeni v ozkih kotanjah, saj bi helikopter nad takimi kraji sploh ne mogel leteti. In prav raznolika površina tal je ena glavnih ovir pri takem škropljenju.
Konzorcij za zaščito briških vin ugotavlja, da so vinogradniki zadovoljni z novim načinom škropljenja, še posebno z učinkovitostjo škropil. Slednja vsebujejo zmes lepljivega škropila, tako da se to prilepi na trtin list.
Danes odprte bencinske črpalke
Danes so na Goriškem odprte naslednje bencinske črpalke:
Občina Gorica: BP, Ulica Lungo Isonzo; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška cesta; Shell, Ulica Don Bosco; Esso, Ulica 24. maja.
Občina Gradišče: Agip, državna cesta št. 56.
Občina Poljan - Sredipolje: Agip, Ulica Terza Armata.
Občina Medeja: Chevron, Ulica Trieste.
Občina Šlovrenc ob Soči: Chevron, Trg Monte Santo.
Občina Tržič: Total, Ulica Matteot ti; Esso, Ulica 1. maja; BP, Ulica Boito; Fina, Ulica Cosulich.
Občina Gradež: Shell, Riva Gre-gori.
Občina Škocjan ob Soči: Total, Fo-salon.
Občina Ronke: Total, črpalka pri letališču.
Občina Romans ob Soči: Moncisa, Trg Candussi.
Občina Špeter ob Soči: Agip, Ulica Battisti.
NAL), naj pošiljajo imena svojih kandidatov za člane raznih natečajnih komisij, vendar se je povsem normalno dogajalo, da je zaradi skoraj 100-odstotne pripadnosti občinskih uslužbencev in delavcev CGIL, CISL in UIL izbiral za sindikalnega zastopnika v komisijah eden izmed predlaganih kandidatov treh sindikalnih organizacij, tako da je predstavnik CISNAL redno izpadel.
Zagovornik občine v tem sporu odv. Peter Sanzin pravi, da je bilo takšno ravnanje občinske uprave v skladu s pravilnikom. Po njegovi sodbi je sodišče s svojo odločitvijo težko poseglo v občinsko delovanje ter hoče z ukazom prisiliti župana, da v takšnem smislu spremeni pravilnik, da bo tudi predstavnik CISNAL — očitno na podlagi rotacije — obvezno zastopan v ko misijah, čeprav je doslej pravilnik govoril o sindikalnem zastopništvu v komisijah samo na splošno. Taka odločitev, namreč sprememba občinskega pravilnika — je podobna ukazu, ki ga sodišče občini ne more vsiliti, ampak spada reševanje tega vprašanja edinole v pristojnost deželnega upravnega sodišča.
«Razsodba goriškega okrožnega sodišča je šla preko meje — je dejal odv. Peter Sanzin — ter obstaja možnost za pritožbo na vrhovno sodišče».
Jutri v Standrežu sestanek PSI
V gostilni Turri v štandrežu se bodo jutri, ob 21. uri, zbrali člani in somišljeniki PSI. Sestanek je sklicala štandreška sekcija socialistične stranke, da bi preučili volilni izid in naloge za bodoče delovanje.
Večanje števila telefonskih naročnikov v vseh slovenskih vaseh na Goriškem
Največ telefonov imajo v Sovodnjah ■ SIP mora ustreči želji naročnikov iz doberdobske občine - Precejšen napredek v primerjavi s položajem v letu 1970
Te dni dostavljajo uslužbenci telefonske družbe SIP telefonskim naročnikom na dom telefonski imenik, v katerem so seznami vseh telefonskih naročnikov štirih pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine. Kljub povečanim stroškom za naročnine in za posamezne telefonske pogovore se je tudi letos število telefonskih naročnikov povečalo v primerjavi s prejšnjim letom. Število strani rednega imenika se je od lanskih 518 povišalo na letošnjih 550. Ker ima vsaka stran pet stolpcev in ker je v vsakem stolpcu približno sto naročnikov, lahko menimo, da se je v vsej deželi v enem letu
O podatkih v goriški občini bomo poročali v prihodnjih dneh. Danes hočemo nanizati nekaj podatkov o telefonih v treh slovenskih občinah na Goriškem. Največ telefonov ima letos na področju sovodenjske občine: kar 93. Lani so jih imeli 88, v telefonskem seznamu iz leta 1950 pa najdemo samo 27 naročnikov s tega področja. Ker so že pred petimi leti imeli telefon županstvo, o-rožniki, župnišča, gostilne in trgovska ali industrijska podjetja, je jasno, da so si telefon v zadnjih letih nabavili zlasti zasebniki. To je znak izboljšanega gospodarskega stanja in želja ljudi, da imajo pri
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Immersione mortale». D. Janssen in H. Lange. Barvni film.
CORSO 15.00-22.00 «Attenti a quei due: chiamate Londra». T. Curtis in R. Moore. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA 15.30—22.00 «Peccato d’amore». S. Miles in J. Sinth. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno».
PRINCIPE 15.00-22.00 «L’uomo della strada fa giustizia». Barvni film.
Aova Gorica
SOČA «Zadnja naloga», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Detektiv Mac Q». ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Strah», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
Včeraj
število telefonskih naročnikov dvig- rokah sredstvo za hitro pogovarja-nilo za približno 15.000 enot.	1 nje s prijatelji, sorodniki in znanci.
MUMiiiiiimMiiHimnimmiimimiiuiiiiiiiiiiiiitiiiumimniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiii
NA PRAZNOVANJU V ŠKOFJI LOKI
Velik uspeh folkloristov in pevcev iz Sovodenj
Folkloristi so z goriškimi plesi nastopili na izseljenskem pikniku - Nonet je gostoval na reviji zborov škofjeloške občine
Sovodenjski nonet in sovodenjska ■folklorna skupina sta v četrtek in petek z uspehom nastopila na poletnih prireditvah v Škofji Loki na Gorenjskem. Oba nastopa je treba všteti v plodne kulturne stike, ki že nekaj let obstajajo med Slovensko prosvetno, zvezo na Goriškem in kultumo-prosvetnimi organizacijami na področju škofjeloške občine. Prihaja do obojestranskih obiskov kulturnih skupin in kmalu ne bo kraja na Goriškem ali v škofjeloški občini, ki ga ne bi ena ali druga skupina obiskala.
Sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Pete jan, je šel v sredo zvečer, na predvečer praznika borca v Jugoslaviji, v Škofjo Loko, da bi
•............................................
Odličnjaki na slovenskih šolah
DENIS KONCUT 2. B (nižja srednja šola)
PATRICIJA FLORENIN 3. D (nižja srednja šola)
ANASTAZIJA FERLETIČ 5. gimnazija
TATJANA KOŠIČ 3. C (nižja srednja šola)
nastopil kot gost na reviji pevskih zborov škofjeloške občine. Nastopilo je več kot deset zborov, med temi tudi oktet Jelovica, ki ga tako v Sovodnjah kot v Števerjanu poznajo z letošnjih Prešernovih proslav. Lahko mimo rečemo, da se je Sovodenjski nonet zelo lepo odrezal, kljub temu da je manjkal en pevec, ki se je pred nekaj dnevi ponesrečil. Sovodenjci so torej visoko držali čast zamejske glasbene prosvete.
Za sovodenjsko folkloro je bil petkov nastop na izseljenskem pikniku v Škofji Loki krst za goriške plese, katere so nameravali najprej posredovati domači publiki, niso pa tega, zaradi slabega nedeljskega vremena, mogli uresničiti. Skupina, ki jo vodi Nada Križmančičeva, je nastopila z goriškimi, bovškimi in trentarskimi plesi, skupno s številnimi drugimi kulturnimi skupinami iz Slovenije na pikniku, ki ga prireja vsako leto Slovenska izseljenska matica. Sovodenjci so želi velik aplavz in marsikateremu staremu izseljencu iz naših krajev so se obudili spomini na čase, ko je gledal svoje goriške rojake nastopati v podobnih nošah.
Izseljenski piknik v Škofji Loki je že dvajseti po vrsti. Prirejajo ga zato, da bi se tisoči izseljencev ki preživljajo svoje poletne počitnice v matični domovini, srečali in spoznali. Letošnjega piknika se je udeležilo več kot dvajset tisoč ljudi. Prireditev je bila v lepem parku škofjeloškega gradu; kjer so spregovorili predsednik slovenskega izvršnega svete. inž. Andrej Marinc; predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger in zastopniki a-meriških Slovencev.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. De Gressi in dr. Fabbro. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Culot, v Doberdobu in Ronkah dr. Fella, v Tržiču in štarancanu dr. Lo Bello.
Razna obvestila
Počitniška kolonija v Ovaru obvešča tržaške in goriške dečke, da zaradi tehničnih ovir ne morejo odpotovati v kolonijo v ponedeljek, 7. julija. Odpotovali bodo nekaj dni pozneje. Dan odhoda bomo javili po radiu in časopisu. Zainteresirani starši lahko telefonirajo za informacije torek. 8. t.m., v Trst na št. 68762 od 17. do 19. ure in v Gorico na št. 83177 od 9. do 12. ure.
Notranje ministrstvo obvešča, da bodo pismeni izpiti za natečaj občinskih tajnikov 3. in 4. oktobra v športni palači EUR v Rimu.
Če bi upoštevali število prebivalstva, bi bila morala biti na drugem mestu med tremi slovenskimi občinami doberdobska. Na tem področju pa ni tako. Druga je števerjan-ska občina, v njej imamo letos 40 naročnikov, lani jih je bilo 27, pred petimi leti pa samo deset. Tudi tu velja ista ugotovitev kot za sovodenjsko občino, saj so si telefone nabavili v zadnjem času predvsem zasebniki.
Na področju doberdobske občine imajo 25 telefonov. Lani so jih imeli 23, pred petimi leti pa samo 5. To število je zelo majhno in vzrok za to je telefonska družba, ki ni do sedaj hotela napeljati telefona do raznih zasebnih hiš na področju dn-berdobske občine. In to čeprav so pred leti položili ob cesti iz Deve takov skozi Poljane in Doberdob nov telefonski kabel, ki veže direktno Gorico s Trstom. Na Poljanah so zbrali pred časom podpise, da bi napeljali telefon v številne hiše, a jim SIP še ni ustregla.
V vseh omenjenih občinah imajo javne telefonske govorilnice. To v skoro vsaki vasi v gostilnah. V Doberdobu in v Sovodnjah pa imajo tudi javne kabine, ki so odprte noč in dan. Prav bi bilo, da bi SIP namestila take kabine tudi v Števerjanu in v še marsikaterem kraju, kajti ko je v dotičnem kraju gostilna z javno govorilnico zaprta, se ljudje ne morejo poslužiti telefona.
IZ DOBERDOBA
V torek seja občinskega sveta
V torek, 8. julija, ob 20 uri se v Doberdobu prvič sestane občinski svet. Na dnevnem redu imajo izvo litev župana in ožjega odbora.
Dne 27. junija je na videmski univerzi za moderne jezike doktorirala z odliko v slovenskem leposlovju
dr. Kazimira BLAŽIČ por. SORČ Ob uspehu ji čestitajo goriški znanci in prijatelji
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Pierpaolo Puia, Mauro Fabro, Roberta Benotto, Davide Scuttari, Fabio Feliciano, Irene Pa-nozzo, Denis Tuis, Monica Basel-lo, Giorgio Berdon, Igor Tonsig, Simone Cabas, Enrico Ustulin, Maria Cristina Cergna, Devis Bolzan.
SMRTI: 80-letni trgovec Augusto Bressan.
OKLICI: prodajalka Gabriella Lo Presti in gasilec Giorgio Furlan, prodajalka Valeria Mariani in u-radnik Claudio Quali, frizerka Bruna Culot in uradnik Aurelio Simo-netti, uradnica Neda Dornik in gradbenik Enrico De Rocco, delavka Giovanna Casula in mehanik Paolo Tomadin, prodajalka Francesca Pignolo in agent javne varnosti Giuseppe Feruglio.
POROKE: uradnica Maria Cifani in šofer Salvatore Capri, gospodinja Carmelina Lo Re in karabinjer Giovanni Spina, uradnica Giulia Vi-doz in financar Carmine Asuni, u-radnica Antonietta Beniani in nogometaš Paolo Leban, profesorica Maddalena Maini in univerzitetni študent Renato Pascoletti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Roselli 23, tel. 72-340.
Prispevki
V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so prispevali: Lado Devetak (prejšnjo nedeljo smo pomotoma zapisali Lado Vižintin), Ronke, 30.000 lir, Marija Vižintin, Selce, 10.000 lir, Femica Vižintin, Selce, 5.000 lir, Joliča Vižintin, Selce, 2.000 lir, Dragica Vižintin, Ver-meljan, 10.000 lir, Karlo Vižintin, Ronke, 3.000 lir, Lojzka Pahor, Ver-meljan, 2.000 lir, Milka šušič, Ver-meljan, 5.000 lir, Marjo Ferletič, Tržič, 10.000 lir.
EDI (.SANITARIA
•	PLOŠČICE
•	SANITARNI IZDELKI
•	OPREME ZA KOPALNICE
•	ZIDNE TAPETE
GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-65
PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH
phiznand mednarodno
AUTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180
Tel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
PnmoreiRStevmk
KULTURA
i. Julija 1975
DVE POMEMBNI DELI MARKSISTIČNEM SLOVSTVA
Peti zvezek del Marxa in Engelsa
FOLKLORNI ANSAMBEL «KOČO RACIN» V KRATKEM NA GOSTOVANJI! PRI NAS
_ Cankarjeva založba, ki je v začetku junija obhajala trideseto obletnico svojega obstoja je v paketu več knjig počasiila svoj jubilej tudi 2 izdajo dveh knjig marksistične literature. To sta peta knjiga izbranih del Karla Marxa in Friedricha Engelsa tei knjiga marksističnih študij Božidarja Debenjaka, M je izšla pod naslovom V alternativi..
Karl Marx - Friedrich Engels: Izbrana dela, V. zvezek.
Cankarjeva založba se je lotila pohvale vrednega dela, da slovenskemu bralcu posreduje najpomembnejša dela obeh klasikov marksizma, Marxova in Engelsova dela v priročni izdaji. Pred nami je peta knjiga te zbirke, ki jo je kot urednik pripravil Boris Ziherl, opremila pa Amalija Medved. Gre za obširen opus Marxovih in Engelsovih ibranih spisov v petih knjigah, pa je bilo zato potrebno sodelovanje številnih prevajalcev. Neda Bergli', Božidar Debenjak, Doris Debenjak, Marica Dekleva, Dušan Kermauner, Jelka Novak. Jože Pokom, Primož Simoniti, Maks Veselko st. in Maks Veselko ml.. Cene Vipotnik in Boris Ziherl se nam predstavljajo kot stari in novi prevajalci teh klasičnih spisov obeh utemeljitev marksizma. Ni odveč omeniti, do. je knjiga izšla v prikupnem manjšem jormatu priročnika in da je kljub obsežnosti vsebine (obsega kar 720 strani) priročna izdaja za študij Knjiga vsebuje kar 28 razprav, člankov in študij Karla Marxa. predvsem pa Friedricha Engelsa in predstavlja dragoceno gradivo za študij. Ker večkrat tožimo, da nimamo na razpolago dovolj marksistične literature in da so tista dela, ki smo. jih pred leti dobili v slovenskem prevodu že zdavnaj pošla, bo nova izdaja Marxovih in Engelsovih del dobrodošla izdaja za proučevanje osnovnih del utemeljiteljev marksizma.
Pod naslovom Komplet proti mednarodnemu delavskemu združenju prinaša knjiga na prvem mestu poročilo obeh utemeljiteljev marksizma o početju Bakunina in Alianse socialistične demokracije V poročilu sta avtorja zbrala in analizirala bogato dokazno gradivo, ki je odkrilo pravo bistvo Bakuninove ultralevičarske anarhistične fraze pa tudi bistvo anarhizma na sploh. V času, ko se anarhizem in ultrale-vičarstvo v svetu spet pojavljata, ' bo študij tega gradiva še posebno zanimiv in aktualen.
V knjigi nadalje najdemo Engelsov uvod v dialektiko prirode. Mar-xov osnutek odgovora na pismo Vere Zasuličeve. v katerem ga je ta prosila za mnenje o perspektivah zgodovinskega razvoja Rusije. Marx ji je odgovoril, v njegovem pismu pa so še vedno aktualne pripombe za razumevanje sodobnih razmerij med razvitimi in nerazvitimi. Med obširnejšimi spisi te knjige naj omenimo Engelsovo razpravo o izvoru družine, privatne lastnine in države, ki je še dane,- osnovnega pomena za razumevanje problemov družine, privatne lastnine in države Engels je ugotovil, da je že Marx hotel napisati posebno de-
lo o praskupnosti in o njenem razvoju v razredno družbo, pa se je potem sam lotil pisanja tega dela in gradil na Marxovih dognanjih ter na pogledih ameriškega znanstvenika L.H.Morgana ter na lastnih proučevanjih starogrške, starorimske in starogermanske zgodovine. Od istega avtorja je Prispevek k zgodovini zveze komunistov, pa razprava Ludvig Feuerbach in iztek klasične nemške filozofije, kar predstavlja že četrto slovensko izdajo te razprave. Naj omenimo tudi Engelsovo razpravo o kmečkem vprašanju v Nemčiji in Franciji, nadalje kritiko programa nemške socialdemokratske stranke, kar je pripomoglo k ustreznim spremembah programa te partije konec preteklega stoletja. Naj končno še dodamo, da je knjiga opremljena s kratkimi, sprotnimi, opombami u-rednika, na začetku vsakega spisa pa so objavljeni vsi podatki o historiatu, o slovenskih prevodih in izdajah s kratko zabeležbo o pomenu. Taka oprema objavljenih spisov samo še potrjuje ugotovitev, da je knjiga namenjena izpopolnjevanju marksistične izobrazbe naših ljudi.
BOŽIDAR DEBENJAK:
V alternativi
Marksistične študije
Knjiga je izšla v zbirki Misel in čas in prinaša nekatere objavljene, pa tudi mnoge neobjavljene razprave, članke in diskusijske prispevke avtorja. Ti prispevki se sučejo okoli treh problertipv:	o
tem, kaj je pristna misel marksizma. kaj so pota vstran in kakšna je pot aplikacije pristne misli. Oblikovno pa se knjiga deli na tri dele. katerih misel izražajo naslovi: Na poti k Marxu; Med bodočnostjo in prihodnostjo; Theoria cum praxis. Prvi del je najobsežnejši in obravnava vprašanja iz zgodovine marksizma, drugi del se razvršča okrog osnovne alternative: ali komunizem ali barbarstvo, tretji del je posvečen spoju med mislijo in dejavnostjo in se v njem aplicirajo nekatera sedanja spoznanja in aktualne družbene teme.
Časovno segajo pbjapljena besedila skozi dvanajst let (1961-1973), pri čemer so starejša besedila o-piljena in dopolnjena. Med, sestavki prvega dela so torej pomembni sestavki, posvečeni nekaterim temeljnim vprašanjem marksizma in socializma, drugi del pa je posvečen razmišljanjem o prihodnosti in kritiki sedanjosti. Medtem ko se v tretjem delu avtor dotika tudi nacionalnega vprašanja,' je na koncu knjige pomemben prispevek o nekaterih problemih marksizma v našem visokem šolstvu. V času. ko nam primanjkuje sodobne marksistične literature, je Debenjakova knjiga, ki posega tudi v nekatera sodobna in aktualna vprašanja, uspešno zapolnila to vrzel.
Sl. Ru.
Znani folklorni ansambel Kočo Racin iz Skoplja se bo med potjo v Nico ustavil dva dni pri nas. V četrtek, 10. julija, ob 21. uri bo nastopil na Opčinah (na dvorišču Prosvetnega doma), v petek, 11. julija prav tako ob 21. uri pa na Vrhu pri Sovodnjah. Za ljubitelje narodnih plesov in pesmi se obetata dve izredni prireditvi.
Ansambel Kočo Racin je znan ne
le v Makedoniji in Jugoslaviji, temveč tudi v mnogih evropskih deželah, kjer je že gostoval. Nastopil je že v Pragi, Budimpešti, Sofiji, Varni, Tirani, Ziirichu, Miinchnu in Parizu in seveda v številnih jugoslovanskih mestih, med katerimi so tudi Beograd. Zagreb. Sarajevo, Titograd in Ljubljana.
Makedonski ansambel Kočo Ra-
cin posveča največjo pozornost pristnim makedonskim ljudskim pesmim in plesom, toda istočasno goji tudi pesmi in plese drugih jugoslovanskih narodov. Je sicer amaterski ansambel študentov in mladih delavcev, vendar je dosegel visoko umetniško raven. Ustanovljen je bil leta 1945 in od tedaj neprekinjeno uspešno deluje.	MIRKO KAPELJ
llllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllIflIIIIWmillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIlUIDUlHIIIIIIllllIIIllllIIIIIUlIlllllllIIIIIIIIIIIIllllllIIIIIHIlllllllllllllllllUII»
KULTURNO PISMO IZ KOPRA
Čeprav že sredi poletja bogat koncertni program
Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Portorožu - Odličen zbor koprske gimnazije Prva diplomiranka s koprske glasbene šole
Čeprav smo že v poletju, smo imeli ob obali v zadnjem času kar štiri koncerte. Takoj po Mladinskem pevskem festivalu v Celju se je koprskemu občinstvu predstavil s celovečernim koncertnim sporedom, mešani mladinski pevski zbor Slovenske gimnazije, ki si je na zveznem tekmovanju priboril srebrno plaketo. Tudi nastop v koprskem gledališču je potrdO lepe rezultate prizadevanj mladih pevcev in dela dirigenta Mirka Šlosarja. Sicer pa smo o tem zboru poročali že ob priliki nastopa v Celju. Dodali bi le, da je koprski gimnaziji lahko v ponos, saj je med redkimi na srednjih šolah, ki s tako skrbjo in veseljem goji pevsko kulturo. Pevska zakoreninjenost v mladih ljudeh se bo nadalje razraščala in vključevala pevce v nova pevsko zborovska prizade-
•DnniimmimiiMiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V MESTNI GALERIJI PIRAN
Slikarska dela Danila Jejčiča in kiparstvo Nedeljka Pečanca
Nedeljko Pečanac: «Uklenjeno jedro» (Patiniran in barvan les)
V sredo, 18. junija, so v piranski fnestni galeriji odprli že sedmo letošnjo likovno razstavo, to je razstavo slik akademskega slikarja iz Ajdovščine Danila Jejčiča in kiparskih del akad. kiparja Nedeljka Pečanca iz Nove Gorice. Oba likovnika je na otvoritvi predstavil Dr. Ivan Sedej, umetnosti kritik iz Ljubljane, ki je o delu Danila Jejčiča povedal: Danilo Jejčič daje prednost obliki, ki jo pojmuje kot samostojno realiteto — kot znak in sestav novih odnosov med formami znaki. Svojo bleščečo izpoved pa gradi v dveh plasteh. Najprej se srečamo z iskanjem problemov, ki
jih prenaša iz vsakdanjega izkustvenega sveta na raven govorice likov — to je faza in plast notranjega projekta. Naslednja plast pa se kaže v konstrukciji izrazito likovno izpovedne, sintetične oblike, ta v bistvu povezuje avtonomijo likov z nižjih ravni, z intuitivno dojetimi «bistvenimi» formami, ki o-značujejo naš čas.
Za razliko od slikarja Jejčiča, ki je prevzel v svojem delu nekaj bistvenih prvin iz vrhunskega designa, pa v delih kiparja Pečanca, predvsem v oblikah, ki so nasilno raztrgane, vnovič srečujemo kot zna-
ke formulirane spolne simbole in kot vsebinsko osnovo ljubezen do upodabljanja animaličnega vrenja v vsem, kar je živo.
Razstavo, ki si jo je doslej ogledalo že veliko ljubiteljev likovne u-metnosti, so zaključili v nedeljo, 29. junija 75.
Galerija Piran, ki razvija svojo dejavnost predvsem v turistični sezoni, ima vsakih štirinajst dni novo razstavo in tako so v sredo, 1. julija, odprli razstavo dveh primorskih slikarjev — grafikov Pavla Medveščka iz Nove Gorice in Miloša Volariča iz Kobarida.
S. M.
vanja in sodelovanja ali celo v formiranja in vodenja zborov; vsekakor pa bodo s pridobljenim smislom za lepoto petja kjerkoli in na kakršen koli način pomagali razvoju zborovskega pevstva. O tem nas dovolj zgovorno učijo izkušnje iž f^eteklosti.
Drugi zborovski večer je bil v dvorani Avditorija v Portorožu, kjer je Zavod za turizem organiziral koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga vodi Oskar Kjuder. Kakor nas je zbor v svojih prvih nastopih presenečal z nenavadno pevsko vehementnostjo, da bi tudi na zunaj čimbolj pokazal svoj borbeni način petja in v tem prihajal do površinskih in včasih prav odvišnih učinkov, je na portoroškem večeru pokazal že bolj izčiščeno petje, skladnejši odnos med vokalnim in instrumentalnim delom celotne skupine, medtem ko lahko pričakujemo, do bodo v zvočni celovitosti svoje pravo mesto našli tudi nekateri posamezni recitatorski momenti, ki se še niso prepričljivo, skladno vključili v enovito celoto.
Zbor učinkuje bolj pristno navdušujoče, kakor, na primer, na pomladanskem nastopu «Primorska poje» v Cerknem. Tudi dirigent Oskar Kjuder, ki je priredil pesmi za instrumentalno spremljavo in jih povezal z recitacijami in kratkimi medigrami ,je bil v gestah racionalnejši in stvarnejši v interpretiranju. Na sporedu so bile domače partizanske, dve italijanski partizanski, dve španski in ena čilska revolucionarna ter po ena ruska in bolgarska partizanska.
V	koprskem gledališču je imel koncert Partizanski moški pevski zbor «Simon Gregorčič» iz Kopra; ta je svoje ime prevzel od bivšega partizanskega zbora, ki so ga naši rojaki ustanovili na Sardiniji in ga je vodil Alojz Pavlin iz Kromberka.
Zbor, ki ga je vodil Ivan Tavčar, je spored imel razdeljen v dva dela. V prvem delu so bile pesmi: Zdravica Ubalda Vrabca, Križ Rada Simonitija, Konjuh pianinom v prir. Viktorja Šafraneka, Pesem Aleksandra Svešnikova, Dvanajst razbojnikov Sergija Ža-rova. Teče mi vodica Matije Tomca, Kaj bi jaz tebi dal Franceta Marolta, Kolo Vasilija Mirka in Makedonske ljubavne v prir. Rada Simonitija. Ta del sporeda je zbor izvajal v svojih običajnih kvalitetah in je bil dovolj prepričljivo sprejemljiv.
V	drugem delu sporeda so bile pesmi: Svobodna Slovenija v prir. Pavla šivica, Naša vojska Marijana Kozine, Hej brigade Mateja Bora v prir. Karla Pahorja, Na juriš! Karla Pahorja, Istrska partizanska (ljudska), italij. partizanska La brigata Garibaldi, Pesem o Titu in Vstajenje Primorske Rada Simonitija.
Ta del, ki so ga izvajali ob spremljavi zabavnega ansambla in godbe na pihala iz Kopra, je zdrknil na občutno nižji nivo, zlasti pri pesmih, ki jih je spremljala godba, ko se je zbor predal premočnemu petju. V mali dvorani, ki niti ni dovolj akustična, ni primerna taka kombinacija, tudi tak zabavni sestav za spremljavo zbora ni primeren, boljša bi bila za nekatere partizanske sama harmonika. Tako je
drugi del sporeda deloval precej nepristno.
Sodelovala sta tudi igralca Stalnega slovenskega gledališča v Trstu: Mira Sardoč in Jožko Lu-keš, ki sta med pevskimi točkami recitirala nekaj izbranih pesmi. Njun delež je na tem večeru vzbujal trenutke toplih doživetij.
Glasbena šola v Kopru je svoji bivši gojenki Metki Zupančičevi iz Kopra organizirala diplomski koncert. Ta je namreč diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani na flavti v razredu prof. Borisa Čampe. Če se ne motim, je prvi diplomant visoke šole, ki je svoje glasbene študije začel na glasbeni šoli v Kopru. Predstavila se je kot dobro formirana flavtistka, ki je obenem potrdila izvrstno šolo svojega pedagoga, iz katere je izšlo že več izredno dobrih flavtistov.
V prvi polovici sporeda je bil najboljši Mozartov Koncert v G-duru, v drugi pa Hindemithovih Osem skic za flavto solo in Sonata istega avtorja. V celoti je pokazala usposobljenost za samostojno delovanje, nadaljnjo rast in umetniško zorenje. Mladi umetnici želimo nadaljnjih uspehov na samostojni poti. Pri klavirju je bila prof. Omanova.
Naj dodamo še koncert, ki sicer ni bil na Koprskem, vendar po svojem sporedu in kvaliteti zasluži, da ga še posebej omenimo. To je orgelski koncert, ki sta ga v baziliki na Skalnici imela orgelski mojster Hubert Bergant in znani umetnik na trobenti Anton Grčar. Na sporedu so bila za orgle pisana dela: Passacaglia J. S. Bacha, Hymne d'action de gràce «Te Deum» J. Langlaisa. Ap-parition de l’église éternelle 0. Mes-siaena in Sonata H A. Klobučarja. Za trobento in orgle pa Sonata v F-duru G. F. Haendla, Trumpet tune H. Purcella, Sonata v e-molu A. Corellija in Concerto Saint-Mare T. Albinonija.
IVAN SILIČ
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Posrečena pobuda založbe «Obzorja»
Lep koncert orkestra mariborske Opere • Živahna dejavnost umetnostne galerije Ivana Čohala • Novost na otvoritvi: balet
Mariborska založba Obzorja se je lotila pohvalne akcije. V čitalnici mariborske knjižnice je priredila pogovor z mariborskimi književniki, ki so jim izšle knjige pri tej založbi. Pogovora, ki ga je vodil glavni urednik založbe Herman Vogel v prisotnosti direktorja Obzorij Draga Simončiča, se je, razen povabljenih avtorjev književnih del, udeležilo še nekaj pisateljev, novinarjev in ljubiteljev literature.
Med prvimi so obravnavali knjigo Dušana Mevlje Vonjave minljivosti. Pisatelj in pesnik Dušan Mevlja, posebej znan kot humorist in satirik, je ob branju nekaterih sicer pohvalnih kritik o knjigi, o-pozoril, da je zbirka bolj lirično kot satirično nastrojena.
Pri tem se je sprožilo zanimivo, sicre ne novo, a vselej aktualno vprašanje: kakšno mesto uživa humoristična proza in poezija v slovenski književnosti.
V	debato je posegel pisatelj Janez Švajncer, ki mu je izšla knjiga s humoristično vsebino Naravnost in naokoli. Z duhovitimi in tehtnimi mislimi je pojasnjeval smisel humorja v književnosti s posebnim poudarkom v odnosih do drugih avtorjev. Mevlja kot Švajncer sta bila mišljenja, da slovenske založbe kažejo hvalevredno razumevanje za to zvrst literature. Tudi odmev kritike je ugoden in bralci čedalje bolj segajo po humorističnem čtivu.
V	ne v naprej določenem zaporedju so se odpirala in navezovala zanimiva vprašanja in razpravljanja o kritiki, ki jih je spro-žE pisatelj Švajncer. Njegovo mišljenje, da se ocenjevalci premalo posvečajo domači knjigi, so podpirali navzoči še z dodatnimi podkrepitvami.
Janez Ujčič, urednik RTV Maribor je sprožE vprašanje o reklami knjige. Direktor Drago Simončič se je pomudE ob tem problemu v povezavi s propagando, ki je na splošno preskromna in bi kazalo knjigo, zlasti še knjigo slovenskega avtorja, bolj popularizirati. Časopisje, radio in televizija ne namenjajo ustrezne pozornosti domači Eteraturi. Zlasti bi morali bolje informirati javnost ob izidih slovenske knjige. Znano je namreč, da prav založba Obzorja založi največ del slovenskih avtorjev kljub občutnim finančnim težavam. Kljub temu pa založba ni deležna posebne pozornosti javnih občil, s čimer bi ji pomagali pri širjenju domače knjige v slovenskem prostoru.
Skoraj bi obtičali pri razpravljanju o sicer zelo aktualnEi vprašanjih, ki so jih s svojimi mišljenji nadalje razpredali navzoči pisatelji, med njimi zlasti mladi pesnik Vladimir Gajšek, ki je najdalj nizal svoja razmišljanja.
Pri nadaljnji predstavitvi avtorjev in njihovih knjig je bila zlasti zanimiva pripoved mornariškega kapitana, upokojenega poveljnika bojne ladje Mirka Plei-weissa, zakaj se je lotil in kako je pristopil k pisanju spominov na del naše revolucionarne preteklosti. PojasnE je marsikak doživljaj in nadrobnost v zajetni knjigi Zlomljeno sidro, ki jo je dokumentarno napisal le po spominu.
Milan Kajč, avtor Školjke je na več vprašanj pojasnil svoj odnos do pisanja natisnjenih črtic, ki bi se po vsebini lahko razrasle v obsežnejša besedEa. Želel je napisati lahkotnejše črtice, katerih izpovedi mu pač bolj ležijo.
Vladimir Gajšek je nato pojasnjeval svoj pristop k pesniški zbirki Beli listi, ki tudi po zunanji domišljeni obliki vsebuje precej belih strani papirja z malo besedila; opiral se je pri tem na zglede japonske lirike.
Debata je nenamerno prešla na šolske učbenike, kjer so prisotni vsa leta zgolj eni in isti pisatelji, pozabili pa so na mariborske.
Vsekakor so takšni pomenki hvalevredni in koristni. Založbi Obzorja velja pohvala za srečanja s pisatelji, katerih knjige izidejo v njeni založbi.
Orkester mariborske Opere se vse pogosteje pojavlja na koncertnem odru. Po nekaj uspešnih kon-
certih je pred kratkim zaključE mariborsko glasbeno sezono z izredno uspelim simfoničnim koncertom popularnih skladb. Pod vodstvom mladega dirigenta Milivoja Šurbeka, odličnega dirigenta ljubljanske Opere, je orkester o-digral niz skladb, ki so po svoji privlačni melodiki izredno priljubljene pri občinstvu.
Najprej so izvedli italijanski Capriccio, za katerega je ruski skladatelj Peter Rjič Čajkovski našel navdih v času svojega bivanja v Firencah. Skladba se začne s fanfarami, ki jih je pogosto poslušal iz bližnje vojašnice. Nato sledita dva napeva v duhu italijanske narodne pesmi, skladbo pa zaključuje italijanski narodni ples tarantela, ki se razraste v bučen in razigran konec.
Sledil je zadnji ples v g-molu, furiant imenovan, priljubljenega češkega skladatelja Antonina Dvoraka. S kompozicijo Slovanski plesi je Dvorak kmalu zaslovel v svetu tudi med baletnimi ansambli. Mnogi se namreč privlačne kompozicije poslužujejo koreografsko v plesni izvedbi.
Med najbolj priljubljene kompozicije slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca sodi Concertino za klavir in godalni orkester. Delo ni prezahtevno, kot je navada pri njegovih skladbah, ki sicer zahtevajo večje tehnično znanje. Izredno lepe glasbene domisleke, ki prepletajo kompozicijo, sta enovito izvedla mlada pianistka Zorana Cotič, ki se vse bolj uveljavlja na koncertnem odru, in orkester s toplino in občutjem.
Za konec je ogrel občinstvo finale iz popularne opere Ero z onega sveta priznanega hrvaškega komponista Jakova Gotovca. Priljubljeno kompozicijo je zgradil na prvinah hrvaške folklore, ki jo je z mojstrskim navdihom povzdignil v umetniško vrednoto. Sodeloval je tudi operni zbor, ki je ritmično eksaktno izvedel svoj part. Škoda le, da je maloštevEni zbor bil čestokrat preglašen od orkestra, kajti značaj skladbe zahteva velik orkester in prav tako številčno močan zbor. Sicer sta zbor in orkester temperamentno izvedla priljubljeno skladbo, ki je sprožila bučne aplavze.
Galerija priznanega mariborskega slikarja Ivana čohala je ponovno ponudEa svojo streho zunanjemu likovnemu umetniku. Po spominski razstavi Maksa Kavčiča so v galeriji odprli razstavo gva-šev akademskega slikarja Franceta Godca iz Ljubljane. Slikar Godec je znan predvsem kot krajinar, katerega podobe so izredno priljubljene med ljubitelji likovne umetnosti. Tokrat je s kolekcijo dvaindvajsetih gvašev presenetil Mariborčane, ki ga poznajo bolj kot slikarja izredno občuteno podanih pokrajin
Razstavljeni gvaši namreč predstavljajo fantazijsko imaginarni svet, ki ga umetnik upodablja z izredno živopisno barvitostjo. Podobe niso slikane s čopičem, ampak z lopatico četudi s tempera barvami. Z vehementno nanešenostjo se prelivajo, spajajo in razdvajajo v prijetne podobe vsemogočih arhitektonskih oblik. Intenzivno svetli in senčni toni stopnjujejo barvni kolorit v lahno abstraktno ozračje, ki pričara orientalski razpoloženjski nadih. Ta nadih pa je fauvistič-no ekspresiven in le do gotove mere nakazuje modernistično smer. Vse to je dokaz, da se umetnik ne polašča s sEo mondenosti moderne abstraktne smeri, ampak o-staja čustveno razumsko na konkretnih tleh lepe umetnosti.
Otvoritev razstave je dopolnil nastop mlade plesalke modernega plesa Jasne Knez iz Ljubljane s tremi modernimi plesi pod skupnim naslovom Razpoloženja. Menda je prvič, vsaj pri nas, da ig bil ples uvod v likovno razstavo.
Plesalka Jasna Knez je z intenzivno izraznostjo doživeto izvedla Potovanje na glasbo A. A-coltrama, J. Jezovškovo Težo in M. Chankarja Željo.
Bil je to zares lep umetniški večer!
EMIL FRELIH
Kjcier iz filma «Mizar», ki je navdušil gledalce
Dva dneva ob filmih, češnjah in veselju do umetnosti
Enajsto srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev v Novi Gorici
Letošnje, že enajsto srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev, ki je bilo v Novi Gorici, pomeni presenečenje za vse, ki spremljajo to zvrst filma v Sloveniji. Presenečenje zato, ker se je ob tokratnem pregledu teh del dokončno izkazalo, da filmi, katerih ustvarjalci so še o-troci, niso več «otroški» filmi, marveč «pravi, zaresni» filmi, katere bi lahko brez sramu prikazali v katerikoli dvorani po Sloveniji. Svež pristop do tematike, ki je v največ primerih izhajala iz otroškega sveta, dovršenost izdelave in ne nazadnje tudi pozmvanje filmskega jezika, vsi ti elementi kažejo na to, da najmlajši ustvarjalci dosezajo svoje starejše vzornike na tem področju. Največ zaslug za to ugotovitev ima prav gotovo gostitelj te prireditve in sicer osnovna šola Solkan, ki je prav s tem, da je bilo to srečanje v njihovem kraju, tudi doživela priznanje za svoje delo.
Prav je, da si najprej pobliže o-gledamo njihov prispevek na tem srečanju.
Od vseh solkanskih filmov je najbolj opazen «Mizar». Enostaven dokumentaristično ambientalen zapis o delu mizarja je prava moj-strovinica, ki jo preveva želja, prikazati ta poklic in tega moža na topel, človeški način. Zato se ne izogiba povsem vsakdan) m prizorom kot so malica, branje časopisa, srečanje z otrokom, pot iz delavnice itd. In prav zaradi tega ta film in osrednja oseba, m'zar, pred nami zaživita toplo, prisrčno in človeško.
Oblikovno podoben film, vsebinsko pa popolnoma različen je «Mojčino dopoldne», ki prikazuje dekV-co enajstih let, kaj počne v nekem dopoldnevu. Njena pot s kolesom po mestu, ko se ustavlja in gleda izložbe ali prijatelje pri igri, ni samo površni dokumentarno zabeleženi zapis, temveč detaljna analiza neke osebice, ki še ne ve, da s tem prikazom daje del sebe v njej popolnoma tuj in nov svet. Pravzaprav bi moral ta film sprožiti marsikatero vprašanje pri odraslih.
Krut in hkrati igriv je film «Zgodba o. . .», ki kaže skupino fantičev, kako se znajo pretepati in streljati, a so kljub temu na koncu še vedno prijatelji. S tem filmom so fantje pokazali, da znajo preoblikovati vplive, ki jih prinašajo različne kavbojke v filmsko enoto, katere avtorji in akterji so sami, enoto, ki avtentično odraža njihov lastni svet.
Ravno tako «Fotografije», film, v katerem so posnete samo fotografije iz različnih revij, kaže na to, kako mladina sprejema svet odraslih. Spoj različnih, tudi izredno krutih fotografij z njihovimi lastnimi daje sicer nedokončr.o, vendar le jasno sliko njihovega videnja sveta.
Najznačilnejši in tudi najzanimivejši film pa je vsekakor delo «Med petminutnim odmorom», v katerem smo priča resničnemu petminutnemu zapisu njihovega življenja. V tem izredno skrbno selekcioniranem gradivu spremljamo dogajanje v razredu, na hodniku, na stranišču in vidimo v bistvu vse, kar se na šoli v petminutnem odmoru zgodi.
Druge šole so ostale nekako v senci solkanske. Toda kljub temu so nekateri filmi pokazali toliko svežine in domiselnosti, da jih moramo omeniti. To je predvsem a-nimirani risani film «Pot v službo» vzgojnega zavoda Ivan Levec iz Ljubljane, ki kaže zapis o tem, kaj vse se lahko zgodi nekomu, ki gre na delo. Od tega da ga lahko piči kača, da lahko pade v jašek kanalizacije, pa do tega, kako pobira denar. Tu se morda še najbolje vidi, v katero smer se lahko sprosti otroška fantazija, saj sta logika in absurd tu združena v nedeljivo celoto. Vizualno je izredno izrazit film «Kontejner» Pionirskega doma iz Ljubljane, v katerem samo prikazuje, kakšen je ta zaboj, ki potuje po svetu. V tem filmu tako izstopa predvsem vizualni del, se pravi kamera. Lahko bi našteli še nekaj filmov, saj jih je na srečanje prispelo kar 45, iz štirinajstih pionirskih skupin ali krožkov iz vse Slovenije, pridružila pa se jim je še skupina tržaških tabornikov Rodu modrega vala z enim filmom kot gostje festivala.
Zanimivost tega srečanja je bila ta, da je filme ocenjevalo kar šest žirij, vse od uradne žirije kritikov pa do otroške. Vsi so si bili e-notni v tem, da so filmi gostiteljev najbolj opazni. Otroci so jih gledali radi zato, ker so jim bili blizu, strokovne žirije po so odkrivale v njih druge vrednote. Spremljevalci te prireditve, predvsem filmski mentorji, vzgojitelji in filmski delavci so si bili edini v tem, da letošnje srečanje pomeni velik korak naprej v tej zvrsti, tako po tehnični kot po vsebinski plati. V pogovorih ob prireditvi je prevladovalo mnenje, da naj se filmska vzgoja ne vrednoti kot nekakšen stranski predmet, ki bi ga lahko poučeval kdorkoli, temveč da se morajo tudi za to zvrst izšolati primerni kadri
Omeniti je treba še to, da je bila ob srečanju odprta tudi razstava risb, grafik in plastik učencev solkanske šole in da so ob o-tvoritvi učenci iste šole pripravili lep glasbeni program.
To srečanje je pomenilo za vse udeležence, tako odrasle kot otroke, dva delovna in prijetna dneva v Novi Gorici.
B. V.
PnmórsfcHinevhìk 6
6. julija 197S
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bo vam lahko prepričati sodelavce, da ste na pravi poti. Sicer pa bo ves teden nekoliko težaven in naporen. Kljub vsemu boste ob koncu zadovoljni. V ljubezni pa ne bo tolikšne sreče. Glede zdravja pa bodite brez skrbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.)
Ob nekem srečanju bo prišlo do besedičenja, ki bi lahko kako stvar razčistilo, ali jo še bolj zapletlo. Ne zadovoljite se z zunanjim videzem in se poglobite raje v jedro stvari. Tudi v ljubezni naj vas ne zavede nasmeh. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do
22.6.) Nudi se vam priložnost, da se uveljavite kot še nikoli doslej. Star pregovor pravi, da moramo železo tolči, dokler je vroče. Neko zelo lepo sentimentalno srečanje bo prineslo več življenja v vaš vsakdanji dan. Nervoza.
Veljaven od 6. do 12. julija 1975
RAK (od 23.6. do 22.7.) r	Navdušili se boste nad
1	nečem novim in prav
\	J boste imeli, ker bi si
mogli s to novostjo o-pomoči. Toda ne brez naporov in tudi manjšega tveganja. Navdušeni boste tudi nad morebitno	novo ljubeznijo. Glede
zdravja vse prav.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste ves čas po-i zorni nad vsem, kar se j okoli vas dogaja in plete, boste opazili čudno novost. Ravnajte se temu primemo in se ne razmetavajte niti v naporih, pa tudi ne v besedah, predvsem ne v obljubah. Ljubosumnost in nervoza.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izognite se tistim, ki so preveč občutljivi. To naj velja še posebno, ko gre za sklepanje daljnosežnih zadev. Nervozni boste, ker vas bo ljubljena oseba v nečem razočarala. In vendar boste čez čas ugotovili, da je imela prav.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pred vami se rojeva novo obdobje, ki ga boste morali dobro izkoristiti, če hočete imeti zagotovljeno bodočnost. Popolno razumevanje na delovnem mestu in v družini, še	najbolj	pa z ljubljeno osebo.
Močno utrujeni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Več sistematičnosti in več požrtvovalnosti in vse bo prav. V nasprotnem primeru boste zabredli v težave, celo v slepo ulico, če boste iskali pomoč, jo iščite med svojci. Posebno v družini boste naleteli na razumevanje. Prehlad.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Navdih ne bo najboljši, še slabše se boste pripravili, da bi morebitno idejo, izpeljali. Zato ne pričakujte velikih rezultatov. Tudi v ljubezni	bi	lahko imeli več sreče,
več zadoščenja, če bi bili bolj skromni. Utrujeni boste.
^-----v KOZOROG (od 21.12.
Vj\ do 20.1.) Pričakovali f —\ ste pomoč od tam, od koder ne bo mogla pri-ti. Zato vam bodo prihodnji dnevi težki. Vrhu tega tudi kak uspeh ne bo zalegel in marsikaj vam bo šlo narobe. V ljubezni pa zelo lepo in prijetno, kot še nikoli. Prebavne motnje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pogumno se lotite tistega vprašanja, ki ste ga odlašali, ker se vam je zdelo nerešljivo. Z nekoliko sreče in seveda dobre volje bo vse steklo. Ljubljena oseba zasluži več pozornosti in tudi vaša družina je preveč osamljena. Glavobol.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zanemarjajte ljudi, / —tj i od katerih boste priča-I k°vali pomoč. Naj vas ne potegne za seboj le navidezen uspeh. Na vsak način bo treba poiskati bolj perspektivno delo in boljše sodelavce. Lepo srečanje. Brez zadoščenja. Zdravje najboljše.
KRIŽANKA... in naši ljudje!
fi	2	3	4		5	8	7	8	9		10
11				B	12					B	
13				14	B	15			B	16	
17			18		19				20		
	B	21					m	22			
23	24	B	25				 B	26				27
28		29			B	30				31	
	32			B	33 . ..					m	
34				35	_					36	
37			38			B		B	39		
	n	40				41	1	A2			
43		=							_				
Rešitev križanke v torkovi številki
VODORAVNO
1. «naš znani novinar», 11. raj,
12.	kar je namenjeno za branje,
13.	preprosto orodje za ročno mla-čev, 15. hrvaški petrolejski koncern, 16. Martin Eden, 17. najmanjše število, 18. večji kamen, 20. nemški spolnik, 21. desni pritok Donave, 22. dedna osnova, 23. Au-gust Iffland, 25. ...in druge, 26. katastrofa, 28. svetilo iz voska, 30. del igre pri tenisu, 31. nikalnica, 32. predujem, naplačilo, 33. sovjetski kozmonavt (German), 34. o-sebni zaimek, 35. ploska kuhinjska posoda, 36. pritrdilnica, 37. italijanska glasbena nota, 38. veznik, 39. vprašalni prislov, 40. mestece pri Rimu, 42. odprtina v steni, 43. «poklic našeca novinarja».
NAVPIČNO
1. rimski zaupnik cesarja Avgu-
sta, 2. pristaniško mesto na polotoku na skrajnem jz. delu Arabije, 3. del živali, 4. veznik, 5. Matija Čop, 6. hunski vladar, 7. ime filmske igralke Lollobrigide, 8. ime filmske igralke Gardner, 9. Jesse Owens, 10. grški bog vojne, 14. trilogija Toneta Svetine, 16. Lescaut, 18. občutek zadovoljstva, 19. pozdrav starih Rimljanov, 20. kar z drugimi sestavinami tvori celoto, 22. siguren. 24. žensko ime, 26. ime filmskega igralca Ustinova, 27. tržaška turistična točka, 29. daljše obdobje, 30. ljubljenec staršev. 33. sladka peciva, 34. ime dveh norveških kraljev, 35. tuje cigarete, 36. ime jugoslovanskega atleta Korice,
38.	ključni pojem kitajske religije,
39.	največji morski sesalec. 40.
Georg Traki, 41. Associated Press, 42. Leonid Radin.	(lako)
FILMSKE REVIJE IN KNJIGE
REVIJA TRŽAŠKEGA CUC
Izšla je enkratna številka (junij 1975) filmske revije «CUC 75», ki jo je pripravil tržaški filmski u-niverzitetni klub CUC. Vsebina je zelo pestra. Prvi del vsebuje komentarje o perspektivi in smislu dejavnosti krožka, ki so jih napisali avtor pričujočega poročila kot predsednik organizacije (nastop se nanaša tudi na članek za revijo «Confronto» marca 1975), Giuseppe Lippi, Franco Però in Bruno Cerni.
Sledi prvi evropski prevod zelo zanimivega članka ameriškega režiserja Elie Kazana, ki daje nasvete mladim, kako postati režiser.
V nadaljnjem delu so kritične oznake glavnih štirih ciklusov, ki jih je letos organiziral klub: jaz pišem o sovjetskem režiserju Tarkovskem in še posebno o njegovem filmu «Solaris», Lorenzo Codelli o ameriškem režiserju Mankiewiczu, Marina Silvestri o italijanskem režiserju Pog-gioliju (članku sledi popolna filmografija), Giuseppe Lippi pa o angleški fantastiki. Nazadnje sta še dva prispevka: Adriano Uugu-lin piše o italijanski filmski strukturi, Piera Patat pa o kritičnih oznakah De Santisa in Viscontija.
Brošura l46 strani z lepo platnico Marine Silvestri se lahko nabavi s prostim prispevkom (najmanj 500 lir) na sedežu krožka v Ul. dell’Università 3.
«Positif» 169
Francoska revija «Positif» (Edi-tions Opta, 39 me d’Amsterdam, 75008 Paris) je objavila v svoji številki 169 (maj 1975) kritično dokumentacijo o štirih režiserjih, ki so se po mnenju revije posebno izkazali med selekcijo zadnjega festivala v Cannesu: Nemec Werner Herzog, Kitajec iz Hongkonga King Hu, Slovenec Matjaž
i Klopčič in Italijan Dino Risi
O zadnjih dveh filmih Slovenca Matjaža Klopčiča («Cvetje v jeseni» in «Strah») piše Lorenzo Codelli, ki je skupaj z avtorjem pričujočega članka tudi pripravil intervju z režiserjem. Michel ti-ment pa piše o sedanjem položaju jugoslovanskega filma.
SERGIJ GRMEK
| V FILMSKIH KROŽKIH |
Belgijski underground v Trstu
Na pobudo filmskih krožkov La Cappella Underground in CUC ter s sodelovanjem belgijskega generalnega konzulata v Milanu smo imeli v Trstu priložnost, da si o-gledamo, obširno serijo filmov, ki spadajo v belgijski «novi film», v nekaterih primerih pa izrecno v «underground», avantgardno proizvodnjo.
Posebno nas je zanimal celovečerni film Rolanda Lethema «Le saigneur est avec nous» (1974), ki je predvsem inteligentno razmišljanje o filmskih materialih.
Zelo zanimivi sta bili tudi dve risanki, surrealno delo Daniela Schelft-Houta «Ego» (1973) in sociološka ironija Geralda Frydma-na «Flap flap flap» (1973).
Izrazi bolj eksperimentalne proizvodnje, ki pa nas je bolj malo prepričala, to tudi filmi: Jean-Maria Boucheta «La jugue de Su-zanne» (1974), politični film- Robba de Berta «Camera Sutra ou les visages pdles» (1972, istega režiserja smo videli tudi športni dokumentarec «Mori d’un homme-sandwich»). Uveljavljen ustvarjalec je tudi Thierry Zeno, ki je pa v tem ciklusu prisoten le z dokumentarcem o umetniku «Bouche sans fond ouvert sur les horizons».
S. G.
liiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuia
USKOKI JADRANSKI GUSARJI -
m,
NEDEUA, 6. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in Nabožna oddaja
12.20	Kmetijska oddaja
18.15	Program za mladino
19.15	Napoved programa za prihodnje dni
19.30	športni dnevnik in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	Stantio in Ollio v filmu «LA SCALA MUSICALE»
21.00	MESTO NA KONCU ULICE
22.10	športna nedelja: Kronike glavnih športnih dogodkov ‘
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.15	NEPOSREDEN PRENOS ŠPORTNIH DOGODKOV
20.30	DNEVNIK
21.00	OB 9. URI ZVEČER
22.00	Sedmi dan: kulturne aktualnosti
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.15	POROČILA
10.20	R. M. Du Gard: THIBAULTOVI, barvna nadaljevanka
10.10	Otroška matineja:
Poljski in mestni mišek iz serije japonskih lutk Vrančeve dogodivščine, Egipt za časa Tutankamona
12.15	Kmetijska oddaja
13.15	POROČILA
15.15	54.000 vesljajev Veljka Rogošiča
15.30	Jahanje
17.15	POROČILA
17.20	Državno prvenstvo v atletiki, posamezniki, prenos iz Sarajeva
18.45	DIVJAK
Ameriški barvni film, ki ga je pred 23 leti napravil George Marshall, v glavnih vlogah pa igrajo Charlton Heston, Susan Mor-row, Peter Hanson in Johnson Taylor
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
20.50	Tedenski gospodarski komentar
21.00	ŽENSKE IZ DJAVOLJEVIH MERDEVIN, oddaja Beograd
21.50	Dokumentarna oddaja: ISTRA
21.15	športni pregled
22.50	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.30 čarobna žoga, oddaja za otroke
21.00 Informativna oddaja
21.15 Polet v vesolje, celovečerni ameriški film
22.45	Lahka atletika, državno prvenstvo, posnetek iz Sarajeva
TRST A
8.15, 9.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Klavirska glasba; 10.15 Napoved sporeda; 11.15 Mladinski oder: Michelangelo Buonarroti; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Milan Lipovec: «Čubejska prigoda», dramatizacija; 16.45 Operetne melodije; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Folk glasba; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 7 dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Ritmične figure.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro;
10.00	Z nami je; 11.00 Glasba in nasvet; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.40 Plošče; 16.00 Ansambel «La vera Romagna»; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 in 18.50 Glasba po željah; 19.15 Vokalno - inštrumentalni ansambel «Štirje kovači»; 19.30 Govorna oddaja; 19.45 Poje Oto Pestner;
20.00	Prenos RL; 20.30 Pisan glasbeni spored; 21.00 Orkestralna glasba; 22.15 Operetna glasba; 23.35 Plesna glasba
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Strauss, kralj valčkov; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drugi zvok; 15.00 Hit
parade; 15.35 Program z Ivo Za-nicchi; 16.30 Plošča za poletje; 17.10 Glasbeni variete; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Poseben program z Walter jem Chiari jem;
20.50	Koncert Kvarteta Borodin; 21.35 Glasba in pesmi Divjega zahoda; 22.50 Ponovno na sporedu z Massimom Ranierijem.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pevci in ansambli lahke glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Plošča za poletje; 12.15 Pozdravljena nedelja;
13.00	Kvizi; 14.00 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Nove ital. pesmi; 16.00 Operetna glasba; 17.30 Glasba in šport;
18.40	Plošče; 19.55 Operni koncert; 21.05 Plošče in skeči; 21.40 Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 6.30 Z vami na izletu;
7.50	Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Milica Ki-tek: Le sanjaj, stric Matic - igra za otroke; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Iščemo popevko poletja; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25 Nedeljsko popoldne, prenosi in poročila o športnih dogodkih in humoreska;
17.00	Radijska igra - Marjan Marinc: «Pomoč je prišla»; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jug. glasbeni umetniki pred mikrofonom, 00.05 Literarni nokturno - E. Kiševič: Pesmi; 00.15 V lučeh semaforov.
P0NEDEUEK, 7. JULIJA 1975
18.15 18.45
19.15
20.00
20.40
22.30
22.45
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za najmlajše: Zgodba rešitve, osmo nadaljevanje Program za mladino: Slike iz sveta ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
Humphrey Bogart: Privlačnost samote CASABLANCA
Film je režiral Michael Curtiz. V glavni vlogi igra H. Bogart, z njim igrajo še Ingrid Bergman, Claude Rahins, Peter Lorre, Paul Henreid itd.
Značilnost tega filma je v tem, da je režiser Curtiz izbral za sleherno vlogo vlogi primernega igralca in neki kritik je zapisal, da so vse vloge v tem filmu tako popolne, da vsaka zasluži nagrado.
Čeprav je bil film napravljen pred 33 leti, ga bo vsakdo z u-žitkom gledal, ker je film Casablanca postal že zgled izredno dobrega filma, Bogart v njem pa najboljši Bogart Filmske premiere
DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30
21.00
22.00
fl.OO
23.10
17.50
19.00 19.15
19.30
20.00 20.10
20.30 20.05
23.45
20.55
21.15
21.30 22.00
22.30
DRUGI KANAL
DNEVNIK TV razprave
Portret umetnika: MIRELLA FRENI Kolesarska dirka: TOUR DE FRANCE Sedem dni v parlamentu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
OBZORNIK
L. Suhodolčan: Medvedek na obisku, nadaljevanje in konec Barvna risanka
Zdaj vse lahko, zdaj vse zaman
Odločamo
Barvna risanka
TV dnevnik
TUJCI V DOMOVINI
Oddaja avstrijske TV o slovenski manjšini na Koroškem, ki je vzbudila med šovinistično nastrojenimi nemško govorečimi Korošci tolikšno polemiko in celo sodni proces. Ljubljanska TV posreduje to oddajo v slovenskem prevodu. Posebno za nas zamejce bo zelo zanimiva DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
Egipt za časa Tutankamona: NILSKO LADJEVJE SLOVENIJA V LETU 1941 Glasbena prodajalna
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Športna -tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe. KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folklorna glasba; 10.00 Z nami je; 10.10 O-troški kotiček; 11.00 Glasba in nasvet; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Športni ponedeljek; 15.15 Orkester; 16.00 Pisana glasba; 17.45 Mozaik ritmov in melodij; 18.15 Športni pregled; 18.50 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni koktajl; 19.30 Zbor «Svoboda» iz Izole; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Nepozabne melodije; 21.45 Lahka glasba; 22.15 O-perna glasba; 23.35 Veliki interpreti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Harmonika in violina; 11.30 Orkester; 12.10 Opoldne v nočnem lokalu; 13.20 Hit Parade; 14.05 Program z Arnoldom Tierijem;
14.40	Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Operna in komorna glasba;
17.40	Vesela glasba; 19.30 Program s Sandro Milo; 20.40 Kul-
turni pregled; 21.10 Večerni revijski spored; 21.35 Nove ital. popevke; 21.45 Pianist Benedetti -Michelangeli; 22.20 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.30	Nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Poletni spored;
12.40	Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove popevke; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Pisan spored; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Sportinijeva opera: «La Vestale»; 22.15 Kitarist Les Paul; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; S. 10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Ivo Petrič: Zgodba o divjem biku Ferdinandu; 10.40 Orkestri in zabavni zbori; 11.15 Za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Dr. Jasna Stekar: Kaj vse je potrebno, da bo silaža dobra;
13.40	Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Studenski oktet iz Ljubljane; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Koncert po željah; 19.05 Ob lahki glasbi; 20.40 Ansambel Mihe Dovžana; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Če bi globus zaigral; 21.30 Onerni koncert; 23.20 Popevke; 00.05 V. Cundrič: Pesmi.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. DO 12. JULIJA 1975
TOREK, 8. julija
18.55	Obzornik; 19.05 Na črko, na črko; 19.35 Ikebana; 19.45 E-gipt za časa Tutankamona; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 Zadnji meseci druge svetovne vojne;
22.00	Du Gard: Thibaultovi; 22.50 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.55	Otroški kotiček. 21.15 Dnevnik; 21.30 Sedemnajst trenutkov pomladi, VIII. epizoda; 22.40 Serijski film Emily.
SREDA, 9. julija
19.00	Obzornik; 19.10 Vrančeve dogodivščine; 19.40 Po sledeh napredka; 20.10 Barvna risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 V El Pau po-
staja vroče, francoski film; 22.50 Miniature, julijski glasbeni večeri; 23.10 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Velika ekstaza rezbarja Steinerja, dokumentarec; 22.20 Zabavno - glasbene oddaja.
ČETRTEK, 10. julija 19.05 Obzornik; 19.20 Vzpon človeka; 20.10 Barvna risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 Otčenašek: «Nekoč je bila hiša», nadaljevanka; 22.20 Kam in kako na oddih?; 22.30 Diagonale; 23.00 Jazz na ekranu: Boško Petrovič; 23.30 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnev-
nik; 21.30 Resnična zgodba o Lu-cky Welsh, film; 23.00 Korsiški gnev, dokumentarec.
PETEK, 11. julija
18.55	Obzornik; 19.05 Morda vas
zanima:	Letališče Brnik:	19.40
«Ansambel Gorjanci»; 20.10 Barvna risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Notranjepolitični komentar; 21.05 Ljudje bodo govorili, ameriški film; 23.10 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Peterica sinjih višav, celovečerni sovjetski film o junakih druge svetovne vojne; 23.00 Novi glasovi; 23.15 «Zadovoljni Kranjci».
SOBOTA, 12. julija
17.45 Leipzig, atletski polfinale za pokal Evrope, prenos v Inter-viziji; 19.05 Obzornik; 19.20 Vreča tolarjev, nadaljevanka Jano-šik; 20.10 Barvna risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Dela Slavka Kolarja; 21.35 Zabavno - glasbena oddaja, nakar sledi film «Kojak», za njim Dnevnik in posnetek a-tletskega tekmovanja v Leipzigu.
Koprska barvna TV 17.45 Lahka atletika, prenos iz Leipziga; 20.30 Kako vidijo živali? otroška oddaja; 21.15 Dnevnik: Vzpon človeka; 22.20 Odpisani: Tiskarna; 23.10 Mali koncert.

■i:::::
Janko kersnik:
21.
CIKLAMEN
i


Ostali večer je potekel brez zanimivega dogodka; edina Boleška je slutila nekaj, kajti doktor se ji je zdel nenavadno zgovoren.
«Nekaj hoče prikrivati,» sodila je in morda je bilo res to vzrok Hrastove nenaravne veselosti.
Pa še nekaj je bilo hišni gospodinji sumnjivo: doktor se je namreč pri večerji Elze skoro ogibal ; niti deset besed ni govoril ž njo.
Dobro oko glede slabosti in skrivnosti drugih — to ima vsaka ženska.
Tem veselejši je bil Meden, ki je vsled previdnosti hišne gospodinje sedel poleg guvernante; pa tudi njena bližina ni zaprečila, da bi ne bil pričel dvakrat ali celo trikrat pogovora z Boletom o lesni kupčiji. Kramarske narave tudi ljubezenska strast ne uduši.
DEVETO POGLAVJE
Majnikovi krasni dnevi so potekali enakomerno nad Borjem kakor vsi drugi vsega dolgega leta Saj je pa tudi vsa okolica in leža našega trga jasno svedočila, da je tu ustvarjeno vse le za nekako neizogibno enakomernost in
lahko površnost. Oni nizki holmi krog in krog s svojim svetlo zelenim bukovjem, na pol razprostrta ravan na vseh straneh, majhna mirna vodica, ki goni nekaj mlinov in žag — vse to ne povzročuje globokih vtisov. Snežene planine — oh, kje so tam daleč v ozadju, in jezera tudi ni, takega skrivnostnega jezera s tolmuni, prozornimi morda nekaj sežnjev globoko — potem pa temnimi in brez dna. Je li čudo, da tudi vsi dogodki v naši povesti teko tako po-lagano, enakomerno in da ni burnih prizorov niti ognjenih besed? Jezera ni, skrivnostnega globokega jezera s temnimi tolmuni !
In vsi ti pogovori, to besedovanje, kako površno, brez jedra, brez duhovitega zrna je vse to! Škoda, pa naši Bor-jani so taki in drugačnih ne smemo risati. Morda bo pa vendar kdo našel samega sebe v njih, sicer ne po licu, pa spoznal se bode ter dejal: da, taki smo!
Mesec majnik je potekal m zadnji njegovi izredno gorki dnevi so prinašali nekaj novega Borjanom. Nekaj tujih rodbin je dospelo semkaj, da prebijejo poletje v zdravem zraku na deželi. Stanovanje se je lahko dobilo, do železnice tudi ni bilo daleč, in zato so taki gostje že več let obiskovali Borje.
Tudi Meden je rad oddajal stanovanja v svojem gradiču ali pa v lepi, prostorni pristavi, oddaljeni kake četrt ure od grada, kjer je bil nalašč za tujce pripravil nikoliko sob. Kadar koli se je prikazal tuj obraz v ozidju borjan-skega trga, vselej so imeli naši znanci zvečer pri pivu veliko posvetovanje, kdo je pač ta tujec, od kod je in, kar je bilo najvažnejše — je li bogat ali ne. Sodnik Majaron se je brigal za vse lastnosti vsakega prišleca, adjunkt Megla pa samo za ženstvo. Drugi so uvrstili svoje Zanimanje med ta dva različna pola. Ta radovednost je bila pa tako živa, da se je baje pred nekaj leti sodnik Majaron že resno posve-
toval s svojim adjunktom, ne bi li bilo umestno nekega tujca zapreti kot gotovega ogleduha, ker konec drugega dne svojega bivanja v Borju še ni bil stopil na ulico in nihče ni vedel njegovega imena. Tudi okrajni glavar in župan sta stikala glavi, k svoji sreči pa je prišel tujec tretjega dne zjutraj na pivo in golaš v gostilno in tam se je spričal kot star penzioniran stotnik, katerega je dva dni po glavi \ trgalo.
Nocoj je Majaron prvi sprožil pogovor o tujcih.
«Ta Lah, ki meni nasproti stanuje, je jako originalen,» dejal je, iztrkavši po stari navadi svojo pipo pod mizo, «ves ljubi dan sloni v oknu ter puši cigarete in gleda v moje stanovanje! Jaz bom okna zagradil!»
«Morda hoče gospici hčerki dvorjaniti?» omeni Hrast, kateri je imel privilegij izreči kaj takega.
«Saj je oženjen!» deje sodnik s smehom.
«In kako lepo ženo ima,» vzklikne Megla z drugega konca mize,» vsak dan se trikrat preobleče.»
«Kdo?» vpraša davkarski nadzornik.
«I nu — ona!» reče adjunkt nejevoljno.
«To še ni dovolj za lepoto,» omeni Majaron, «toda gospod Megla ima prav; ta žena je res lepa. Vi je še niste videli, doktor; toda povem vam, da je krasna. Cesto me spominja one lepe francoske markize v Slatinskih toplicah ...»
«Katero ste hoteli odpeljati, pa novcev niste imeli!» ustavi ga Hrast naglo, da zapreči povest, katero so vsi od besede do besede na pamet znali.
«Resda! Ah, saj sem vam menda že pripovedoval o tem! Toda — ta Lahinja je popolnoma taka ko tista markiza !»
«Preveč otrok ima, da bi bila interesantna,» reče doktor malomarno.
«Potem vam bo druga bolj dopadla, katera je danes prišla na Medenovo pristavo,» reče skrivnostno davkarski nadzornik, v svesti si, da pove nekaj čisto novega.
«Kaj? Kdo? Od kod?» povpraševali so od vseh strank
Tudi Hrast je bil radoveden.
«Da, da! Danes popoldne sta se pripeljala dva tujca, gospod in gospa, s postaje naravnost na Medenovo pristavo.»
«Ste li pozvedeli, od kod sta?» sili Majaron.
«To seveda!» odgovori oni ter si prižiga novo smotko. «Iz Gorice sta prišla!»
«Ah — iz Gorice! 2e zopet Lahi!» meni zaničljivo sodnik ter se nasloni zopet nazaj ob zid.
«O, ne Lahi! Oba sta iz Nemcev, čez zimo sta bivala v Gorici zaradi njegove bolezni; on je star in bolehen, ona pa mlada in krasna.»
«A!» vzkliknil je Megla.
«Stanovala pa sta v Gorici v Medenovi hiši — saj veste, da ima tam Meden hišo — in zdaj, ko jima je tamkaj prevroče postalo, prišla sta semkaj ter ostaneta baje do jeseni.»
«A!» dejal je zopet Megla, toda bolj potihoma.
«Kje ste pa vse to pozvedeli, gospod nadzornik?» čudi se sodnik.
«To ni bilo težko!» smeje se oni. «Medena sem srečal po naključju in ta me je poučil.»
«Videli ste pa oba?» vpraša Megla.
«To seveda ! Tako kakor zdaj vas ! Jaz stavim, da se bo naš adjunkt tudi v to lepoto zaljubil kakor v —»
Lekar, ki je do zdaj molčal ter obiral pečenega piščanca, dregne s komolcem nadzornika v rebra; pa ta se je bil tudi že sam domislil, da sedi nocoj doktor poleg njega, ter m končal svojega stavka. Drugim je bilo tudi prav tako, najbolj pa Hrastu samemu, ki je čutil, kaj je hotel reči nadzornik.	(Nadaljevanje sledi)
PrTmorikTdneviììfc |
6. Julija 1971
PLAVANJE
SVETOVNI REKORDER IZ ZDA'
Amerikanec Tim Shaw nova plavalna zvezda
V Galiju je favorit za zmago na 400 m in 1500 m prosto
18-letni Tim Shaw je najsvetlejša zvezda v moškem plavanju. Z lahkoto se kreta od 200 m do 1500 m prosto, državni prvak pa je tudi na 200 m hrbtno, kjer ima na papirju celo možnost, da premaga legendarnega Matthesa.
Svetovni rekorder na 400 in 1500 m je doma iz Long Beacha, v Kaliforniji. Baje niso bili z njim v prvih letih športne kariere preveč zadovoljni. Naravnega talenta ni imel in tudi njegova plovnost je bila slaba. Ker je bil Tim zelo sramežljiv je bila v enakem sorazmerju velika tudi njegova trma in vsako navadno življenjsko opravilo je spreminjal v tekmovanje. Tekmoval je tudi pri
TIM SHAW
kosilu z bratom in sestrama in vedno zmagal. V vodi je trdno želel biti najboljši in je v trenerju Dicku Jochumsu našel človeka, ki je zanj pripravil strahovite programe treninga.
Današnji plavalni dan Shawa znaša od 10 do 13 km, začenja pa se že zgodaj zjutraj preden gre Tim v šolo.
Drugi del je popoldan. Razdalja 13 km za dolgoprogaša ni izredna, treningi Shawa pa so zelo intenzivni. Za «razvedrilo» igra Shaw po tre ningih tudi vaterpolo, ki nadomešča dviganje uteži in druge vaje za o-krepitev mišic. Shaw je krepko ra-ščen. Visok je 184 cm in tehta 80 kg.
Povsem razumljivo je, (Jaje njegov srčno-žilni sistem «nenormalen» za navadnega smrtnika. Ko je po pravil na 200 m svetovni rekord do 1’51”66 so mu takoj-po'Wlju'Tžrhe-rili 210 udarcev srca na minuto, minuto kasneje pa je bil pulz že pri 110 udarcih!
Trenutno je njegova moč na 400 m in 1500 m takšna, da je dvomljiv vsak resnejši napad na njegov prestol.
Res škoda, da ne bo na svetovnem prvenstvu Avstralca Hollanda. ki bi edini lahko enakovredno posegel v boj za zlato. Med obema plavalce ma je na 1500 m 6"88 razlike. Shaw preplava vsakih 100 m poprečno v 1T”39, Holland pa v 1T”85.
Obstaja pa bistvena tehnična raz lika, ki govori v prid Shawa. Holland plava zelo enakomerno skozi vso progo. Med svetovnim rekordom je prvih 100 m preplaval celo počasneje od poprečka (1’2”3), zadnjih Pa v 1’0'’09. Shaw ima hitrejši začetek (59”52), njegov zaključni 58”91 Pa bi lahko imenovah neverjeten, če bi ne bili pripravljeni na vse. Prvih 400 m je Shaw med rekordom preplaval v 4’5”96, zadnjih 400 m pa v 4’2”45, kar bi že na prvenstvu ZDA med posamezniki veljalo 5.
mesto, na svetovnem prvenstvu pa verjetno že tretji ne bo zmogel boljšega časa.
NOGOMET
PRIHODNJO SOBOTO
Slovenski nogometaši iz Kanade v N. Gorici
Slovenski športni klub Toronto iz Kanade (nogometna ekipa) bo v soboto, 12. julija, ob 16.30 gostoval v Novi Gorici.
Izbrana enajsterica iz občine Nova Gorica bo nasprotnik našim dragim slovenskim izseljencem, ki bodo obiskali domovino svojih staršev. Glede na enotno propagandno vstopnino, bo športno občinstvo vsekakor številčno obiskalo to zanimivo srečanje ob koncu nogometne sezone.
Prav tako bo ta dan ženska in moška odbojkarska ekipa teh izseljencev igrala v Novi Gorici tekmo proti enakima postavama Merkurja in Salonita. Naj navedemo nogometno moštvo iz Kanade.
TORONTO: Janez Kavčič (kapetan), Janez Mesec, Lojze Rogina,
Jože Berkovec, Ivan Kovač (trener), Tone Bezjak, Jože Florjančič, Miroslav Koršik Lo Sheng (Šenk), Milan čorič. Avgust Koprivnik, Maks Bajc, Martin Vuk-sinič, Branko Lužar, Frank Kebar, Nikola Sajko.
NOVA GORICA: bo sestavljena iz igralcev NK Vozila, NK Adria, NK Bilje, NK Renče, NK Vodice in NK Brda, katere bo izbral selektor Mladen Mladenovič, ki je sicer trener NK Vozila.
Varl R.
KOŠARKA
TURNIR PRIJATELJSTVA ZSŠDI
Bor-KK Kras odloženo
Včeraj bi morali borovci, ki so trenutno prvi na lestvici «Turnirja prijateljstva» za kadete, ki ga prireja ZSŠDI, odigrati zadnjo tekmo s KK Kras iz Sežane. Sežan-ci pa so zaradi težave s prevozom prosili za odložitev tekme.
KOLESARSTVO
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Trinajst milijonov koles kroži v Italiji
Kljub motorizaciji zanimanje za kolesarjenje narašča - Največ kolesarjev je med najmlajšimi
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI
V	glasilu Italijanske kolesarske zveze Tuttociclismo je bil v 27. številki, ki je izšla prejšnji teden, zanimiv intervju s predsednikom Zveze izdelovalcev koles v Italiji, Renatom Cerutijem, ki ga je dal med tiskovno konferenco v Milanu, ki je bila posvečena industriji Koles.
V	Italiji kroži trinajst milijonov koles, kar bi lahko predstavljalo presenetljiv podatek, če ga ne bi dokumentirala vrsta statističnih izsledkov, poleg tega pa je bila razvoju kolesa posvečena tudi cela vrsta knjig in razprav.
V	letu 1974 so izdelali v Italiji 2 milijona koles, 545 tisoč ton sestavnih delov in priveskov, za skupno približno 134 milijard iir. V tovarnah koles dela trenutno okrog 45.000 ljudi.
Ljubezen Italijanov do kolesa dokazuje tudi ta podatek: leta 1939, zadnje leto pred vojno, je krožilo v Italiji pet milijonov in pol koles, danes pa jih kroži kar trinajst milijonov. Industrija koles pa je v tem obdobju stalno naraščala: od 380 tisoč enot leta 1955 so dosegli 2 milijona enot lani, od katerih so jih izdelovalci izvozili 536 tisoč. Na vsakih sto Italijanov, jih 71 zna voziti kolo. Po tem zadnjem podatku
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiRmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
KOŠARKA
V PETEK V SEŽANI
DOMAČINI OSVOJILI PRVO MESTO OKRNJENA BOROVA EKIPA TRETJA
Najboljši košarkar tega turnirja je bil bivši član ljubljanske Olimpije Fišer, ki je v dveh tekmah zbral kar 90 točk
V petek je KK Sežana, pod pokroviteljstvom TKKS Sežana, v okviru proslav 30-letnice osvoboditve priredil zanimiv košarkarski turnir z udeležbo štirih ekip. čeprav je organizatorju nagajalo vreme, pa je redno izpeljal turnir in številni gledalci so bili s prikazano igro vseh moštev še kar zadovoljni.
Zmagovalec turnirja je bila domača jreierka-iz Sežatfeg-ki je najprej s težavo premagala ekipo JLA, nato pa še zanesljivo finalista za prvo nlcsth.; Partizajrac-iž Medvod.
Borovci, ki so nastopili z 'zelo okrnjeno postavo in brez treninga, pa so se morali zadovoljiti s tret jim mestom.
Oglejmo si posamezne izide:
KK Kras — JLA Sežana 77:67 (28:35)
KK KRAS SEŽANA: Bole, Čebu-lec 5, Godnič 2. Vodopivec 1, Mahnič 16, Novak, Korljan 17, Korošec 2, Krt, Žiberna 18, Trobec 1, Tavčar 15.
JLA SEŽANA: Živič 8, Grubor, Spasič, Kovanovič, Pogorelac 4, Kočevar 4, Rauber, Alič, Fišer 51.
SODNIKA: Prinčič (Nova Gorica) in Škrinjar (Sežana).
Prosti meti: KK Kras 7:16, JLA 7:14. PON: Alič (45:47).
Kras proti Fišerju. Tako bi lahko ocenili to prvo srečanje turnirja. Dokler je bil bivši košarkar ljubljanske Olimpije še pri moči, je bilo stanje zelo izenačeno, ko pa se je utrudil, so domačini zanesljivo povedli in zaradi boljše skupne igre zasluženo zmagali.
Partizan — Bor	63:43
(32:22)
PARTIZAN MEDVODE:	Toma-
žin 12, Sežek 4, Šušteršič 2, Košak 6, Bezjak 4, Cergolj, Dolenc 2, Zaletel 25, Bernik 8.
BOR: Sancin 11, Košuta 2, Fabjan 4, Klobas 9, Francia 2, Vatovec 2, Barazzutti 2, Kraus 8, Lisjak 15.
SODNIKA: Prinčič in Pirih (oba Nova Gorica).^-.-'soi
Prosti metj: Partizan -5:10, Bor 9:13. PQM&dSeajak- (61:42).
Borovci so izgubili tekmo predo vsem pod košema, kjer niso mogli ustaviti pravega «orjaka» Zaletela, ki je dosegel 25 točk in je obenem lovil odbite žoge. «Plavi» so igrali počasno v obrambi, v napadu pa so povsem odpovedali zaradi netočnega meta. Še najbolje je zaigral Sancin.
■niiiiiiHi||||||||l||||l|l||||||||||||||||||||||||liiiin|ll,imil,|,l||,l|,,l,l„||llll,,l,l,,|imiimiiii|||||i1„,|||l|ll,l„l
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
S»
tr.
H
IZLET
Pred kratkim smo se dobili na ‘r§u Oberdan. Bili smo zmenjeni, ?a gremo na vrh Grmade. Do Na-“težine smo šli z avtobusom, od tod Pa po stezah in kolovozih preko araške gmajne v Slivno. Od Sliv-caSa do Vižovelj smo hodili po
Med potjo smo opazovali naravo, Zlvali in rastline. Prestrašili smo |Tno. ki je zbežala pred nami. fjuzu Slivnega smo v travi ob po-. ^gledali kačo! Ogledali smo si 1° in ugotovili, da je črnica, po-Pa smo jo spodili, da se je skrila v luknjo v zidu.
Nebo je bilo oblačno in je ro-suo. Ko smo se bližali vrhu Grma-l®že pošteno deževalo. Imeli smo Prerine in šotorke. Dež nas ni prestrašil. Na vrhu je toliko poneha--10. da smo se lahko razgledali po
Med taborniki so tudi dobri risarji, kar dokazuje ta risba ruševca
široki okolici. Blizu vrha stoji hišica iz pločevine. V njej so bili vojaki, ki stražijo mejo. Radovedno sb nas gledali.
Ko smo se vračali je posijalo sonce. Na pobočju Grmade, nad Devinom, smo se ustavili, malicali, skuhali čaj in se igrali z žogo. Ko smo se naveličali igre je bila že ura za odhod. Preko železniške proge smo v nekaj minutah prišli v Devin. Tu smo takoj ujeli avtobus. Pol ure je rabil do Trsta. Na zemljevidu smo izračunali, da smo prehodili skoraj 15 kilometrov. Pot, ki smo jo prehodili, je del transverzale R M V po Tržaškem in Goriškem.
Brat Igor
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Končna	lestvica	1.	mladinske			ige
Izola	14	11	1	2	48:12	23
Vozila	14	8	4	2	30:12	20
Koper	14	8	3	3	38:15	19
Tabor	14	6	2	6	25:24	14
Adria	14.	6	1	7	23:32	13
Renče	14	5	2	7	16:30	12
Jadran	14	2	2	10	9:30	6
Primorje	14	2	1	11	20:54	5
Prve tri enajsterice so bile precej izenačene in bolj kvalitetne, kajti ti klubi se iz SNL, kar se tiče članskega moštva.
Sredinsko znanje so imele ekipe NK Tabor, NK Adria in Renče, medsebojno precej enakovredne.
V bodoče pa bosta upravi klubov NK Jadrana in NK Primorja, morali dosti več dela žrtvovati za dvig mladinskih enajsteric, da bi imele dober lasten naraščaj za prvo e-kipo.	Varl R,
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Cor — JLA Sežana 63:47 (28:25)
BOR: Sancin 12, Košuta 3, Fabjan 10, Klobas, Francia 14, Vatovec 11, Barazzutti 2, Kraus 6. Lisjak 3.
JLA SEŽANA: Živič, Grubor, Spasič, Kovanovič, Pogorelac, Kočevar 4, Rauber 4, Alič, Fišer 39.
SODNIKA: Pirih (Nova Gorica), Škrinjar (Sežana).
Prosti meti: Bor 8:20, JLA 7:14. PON: Živič (40:39), Kraus (48:46).
Borovci, ki so imeli Klobasa na klopi zaradi poškodbe na roki, so se morali pošteno potruditi, da so lahko zaustavili Fišerja in tovariše, ki so šele proti koncu popustili, tako da je Bor osvojil zmago in tretje mesto na tem turnirju.,
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
KK Kras — Partizan 63:47 (30:19)
KK KRAS SEŽANA: Bole, čebu-lec, Godnič 15, Vodopivec, Mahnič 8, Novak, Korljan 9, Krt, Korošec, Žiberna 24, Trobec, Tavčar 7.
PARTIZAN MEDVODE: Tomažin 13, Sešek, Šušteršič 4, Košak 4, Bezjak 14, Cergolj, Dolenc 3, Zaletel 7, Bernik 2.
SODNIKA: Prinčič in Pirih (oba Nova Gorica).
Prosti meti: KK Kras 9:18, Partizan 6:12.
Sežanci so brez težav odpravili Partizana in so povsem zasluženo z razpoloženim Žiberno zmagali ter s tem osvojili tudi prvo mesto na turnirju.
KONČNA LESTVICA
1.	KK Kras Sežana
2.	Partizan Medvode
3.	Bor Trst
4.	JLA Sežana
Najboljši strelec Fišer (JLA) 90 točk. Najboljši igralec turnirja prav tako Fišer (JLA).
Po končanem turnirju so organizatorji podelili pokale in nagrade.
edko
NOGOMET
V BEOGRADU
Tri pomembne seje
V Beogradu so bile prejšnji teden tri pomembne seje. Sestali so se člani predsedstva atletske zveze Jugoslavije, člani izvršnega odbora nogometne zveze ter člani košarkarske zveze Jugoslavije. Atletski delavci so sestavili širši seznam kandidatov za sodelovanje v državni reprezentanci na mediteranskih i-grah konec avgusta v Alžiru. Med kandidati tokrat prvič ni niti enega slovenskega atleta ali atletinje. Določili so tudi tri tekmovalce, ki bodo sodelovali na predolimpijskem
turnirju v Montrealu prihodnji mesec; to so Sušanj, Stekič in Pavličiče va.
V preteklem letu so košarkarske vrste dosegle nekaj pomembnih u-spehov. Da bi ohranili ugled jugoslovanske košarke bo treba spremeniti sistem ligaškega tekmovanja. Kljub temu pa bo v moški ligi letos še po starem. Prvenstvo bo od 11. oktobra db 20. marca, ženske pa bodo, tekmovale v treh ligah z. osmiiEj .člani. Sklenili so tudi, da' bodo- aiate značke ; košarkarske zve-: ze Jugoslavije, kot najvišje prizna-! nje za dolgoletno delo in prispevek k temu športu, dodelili sekretarju izvršnega biroja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stanetu Dolancu. Nagrado Radivoja Korača pa bo prejel Rajko žižič, ki je v tem letu osvojil mladinsk. in članski naslov evropskega prvaka, povrh pa je še dober študent.
Eden najboljših nogometašev Josip Katalinski, pa kljub temu, da še ni star 28 let, bo lahko že zdaj odpotoval v tujino. V sredo je v Nici podpisal štiriletno pogodbo s tam-ka snjim prvoligašem. Katalinske-mu so odhod v tujino dovolili zaradi velikega prispevka k uspehu reprezentance v zadnjih letih. Prestopni rok letos traja od 1. do 8. julija. Na sestanku so sklenili še, da bo odslej premija nogometašem in strokovnjakom za vsak nastop v uradni tekmi reprezetance 5000 dinarjev. Finalna tekma za jugoslovanski pokal bo le še letos, 29. novembra, notem pa bo vsako leto 25. maja.
pa je zanimivo vedeti, kdo se vozi s kolesom.
Raziskovalni inštitut Doxa je na predlog Italijanske zveze koles motorjev in izdelovalcev dodatkov (AN CMA) izvedel anketo, iz katere izhaja, da je največ koles v severni Italiji, kjer poseduje to prevozno sredstvo v Venetu 36,5 odst. prebivalcev, v Lombardiji 20, Emiliji Ro-magni 25, v Piemontu 8,8. Iz ankete pa izhaja, da 23 odstotkov odraslih starosti) redno vozi kolo, 15 odstotkov občasno, 33 odstotkov jih ne vozi nikdar (ali skoraj nikdar), čeprav znajo uporabljati kolo. Torej se zna voziti s kolesom 29,5 milijona Italijanov, vendar jih o teh le 19 milijonov redno uporablja «železnega konjička». Največji delež odpade na otroke: štirje milijoni najmlajših do desetega leta je lastnikov tega vozila in 2,5 milijona fantov in deklet od 11 do 14 let poseduje kolo. V fenomenu «kolo» ne šteje le starost, pač pa ima veliko važnost tudi geografska razčlenjenost. Najbolj je kolo razširjeno kot prevozno sredstvo v srednjih in manjših krajih, predvsem pa med ženskami teh krajev, ki največkrat nimajo na razpolago drugih prevoznih sredstev. Njim pa se pridružijo še mladi in ljudje srednjih let, ne glede na socialni položaj.
Ni pravilno mišljenje, ki povezuje uporabo kolesa le s spominom na slavne kolesarje preteklosti in sedanjosti. Ceruti trdi, da ima kolo lahko važno vlogo predvsem kot pomožno sredstvo na kratkih progah.
Vendar pa obstajajo nekatere nevarnosti, ki so borbeni nasprotniki prihodnosti kolesa. Upoštevati je treba, je tri petine nakupov koles, opravljene s strani starejših ljudi, ki so že imeli (približno petnajst let) kolo. Razen tega pa ovira razširitev kolesarstva med starejšimi «podoba igrače». Glavni nasprotnik večjega razvoja uporabe koles pa je na vsak način avtomobil, in to na dva načina: ker je zmanjšal potrebo po njegovi uporabi in ker predstavlja nevarnost za njegovo uporabo. «Stanje dobrega zdravja» kolesa je tako v nevarnosti.
Zadnja nevarnost pa je težak ekonomski položaj, ki vpliva negativno na industrijo koles. Potrebno bi bilo utrditi razvoj uporabe tega prevoznega sredstva, ki je trdno usidrano že od nekdaj.
- R. Pečar
ODBOJKA
PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM
Jugoslovanska reprezentanca močnejša kot v preteklosti
Italijani bodo za Jugoslovane nevaren nasprotnik
Jugoslovansko glavno mesto Beograd bo letos prizorišče tudi evropskega prvenstva v odbojki. Ni potrebno še posebej poudarjati, da se
prvenstvo izredno intenzivno. Na krmilu jugoslovanskih odbojkarjev je znani slovenski trener prof. Viktor Krevsel, ki je skupno z zveznim kapetanom Savom Grozdanovičem in drugim trenerjem Vladimirom Jankovičem soodgovoren za celotni potek priprav pred nastopom na tem letošnjem najpomembnejšem odbojkarskem tekmovanju. Trenerju Krevslu smo zastavib nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
«Koliko tekem je odigrala jugoslovanska moška reprezentanca v prvih šestih mesecih letošnjega leta?»
«Odigrali smo skupno šestindvajset tekem. Povedati moram, da smo jih dvajset igrali z objektivno boljšimi nasprotniki in samo šest s slabšimi. Naš končni izkupiček je bil petnajst zmag in enajst porazov.»
«Katere reprezentance ste premagali?»
«Vzhodne Nemce dvakrat, Bolgare trikrat, Madžare dvakrat, Romune prav tako dvakrat, mlado jugoslovansko reprezentanco, izbrano ekipo Bosne in Hercegovine, Dinamo iz Moskve ter Albanijo in Grčijo ter drugo postavo ČSSR.»
«Kaj je pokazala analiza teh zmagovitih in, seveda, tudi izgubljenih tekem?»
«Najprej bi omenil, da smo prišli
v.	..	.. .	\vLxajUM.cj ui uuiciii-i, ua sinu puoii
domaci odbojkarji pripravljajo za to pravem času v formo. Ta prva
nrvpmcfvn i7rp.rlnn inf on vi v nrv	Mn	• i-i _ ______ _ i	y. ,
doba je bila samo kontrola učinka vseh potencialnih reprezentatov. Skozi to kontrolo je šlo osemnajst reprezentantov. Še nabolj pa je razveseljivo dejstvo, da smo v primer-
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 6. JULIJA 1975
KOLESARSTVO
AMATERJI 3. KAT.
9.30 v Vidmu
Nastopa tudi Adria
28. POKAL RONK
9.30 v Ronkah
Nastopa tudi Adria * * *
VETERANI
15.00 v Torre di Padova
Nastopa tudi Adria

obvestila
ŠD Polet vabi mladino in odrasle na
ogled filma
o 3. dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki je bila lefos v Trstu. Film bodo predvajali v torek, 8. julija ob 21. uri v kruž-ku ŠD Polet, v Konkonelski uii-ci štev. 1.
« * «
Prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjana in športno zdrt žsnje Dom iz Gorice obveščata, da so treningi ženske odbojke dvakrat tedensko na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici, Ul. Monte-santo 84, in sicer: ob ponedeljkih od 20. do 22. ure, ob sredah pa od 21. do 22 30.
V primeru slabega vremena trening odpade.
* * «
športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da je vsak torek in četrtek od 20. do 22. ure na igrišču Dijaškega doma, Ul. Montesanto 84, Gorica, rekreacijsko igranje košarke.
Svetovna šahovska javnost je s posebnim zanimanjem spremljala nastop šahovskega prvaka Anatolija Karpova na 3. Vidmarjevem memorialu. Po lahki zmagi se je Karpov odzval vabilom in odigral v Jugoslaviji številne simultanke. Njegovi pogoji za igranje simultank pa so bili precej nenavadni in zahtevni. Proti njemu je smelo igrati samo 25 nasprotnikov, ki niso smeli imeti višje kategorije od prve. Za igranje pa je zahteval tudi lep honorar milijon dinarjev. To pa je tudi izredno visok honorar, katerega niso zahtevali mnogi svetovni šahovski prvaki, ki so gostovali v Jugoslaviji. Lep primer, ki kaže, da Fischer ni bil e-dini med šahisti, ki je za svoje u-stvarjanje za šahovnico zahteval tudi «ekstra» honorarje.
Partije svetovnega prvaka bodo še dolgo predmet številnih analizatorjev, ki bodo želeli prikazati šahovskemu svetu ustvarjalno moč mladega šampiona. ..„ ....
Karpova poi. odhodu iz.. Jugoslavije čakajo številni nastopi. Najprej bo sodeloval na spartakiadi v Moskvi, v mesecu avgustu pa bo sodeloval na izredno močnem turnirju v Milanu. Jeseni pa naj bi sodeloval na turnirju v Španiji. Novi svetovni prvak vsekakor ne gre po stopinjah Fischerja, ki je po osvajanju šampionskega naslova zapustil turnirsko areno.
Ljubljana 1975
A, KARPOV - S. MARIOTT!
Španska obramba
1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 Lc5
4.	0-0
V tej varianti španske obrambe je bilo poznano nada'jevan'e 4. . .. Sd4
5.	Sd4: Ld4: 6. c3 Lb6 7. d4 c6 in črni je izenačil. Vendar pa lahko beli namesto 5. Sd4: odigra 5. b4! in po 5. ... Lb6 6. Sd4: Ld4: 7. c3 Lb6 8. d4 c6 9. La4 d6 10. b5 ohrani otvoritveno prednost.
4.	... Df6
Za bolj solidno se smatra poteza 4. ... Df6.
5.	c3 Sge7 6. b4
Karpov se ne spušča v nadaljevanje 6. Tel 0—0 7. d4 ed4 8. e5 Dg6 9. cd4 Sdl: 10. Sd4: Db6, ki daje nejasno igro.
S. .. . Lb6 7. Sa3! g5 8. d4! g4
Italijanski velemojster se je odločil za ostro igro in z napadom na belega kralja.
9. Se5: Se5: 10. de5 De5: 11. Dg4: Dc3. 12. Tbl Tg8 13. Dhb Dg7
Belemu ne uspe manever s trdnjavo Tb3, vendar pa ima bolje razvite figure, ki mu zagotavljajo trajno prednost.
14. g3 c6 15. Ld3 d6 IS. Sc4 Lg4 17. Dh4 Sc8 18. e5!
Črna pozicija je zaradi številnih slabosti zelo kritična. Karpov z e-nostavnimi potezami še stopnjuje svojo prednost.
18. ...de5 10. LhB!
Nenadoma pa se je črna dama znašla v težavah. Slabše je 19. Se5: DdS:120inLb2. .Igmana poteza vodi v dobljeno pozicijo.
: 19. . .. Ld8 20. Lg7: Lh4: 21. Le5: ;f5 ; obramba! predr grožnjo 22. Lh7: 22. Sa5! in črni se vda. Lepa miniaturna zmaga svetovnega prvaka.
Komentar: SILVO KOVAČ
PORTOROŽ 1975 VI. kolo
S. GARCIA — S. GLIGORIČ
Španska obramba 1. e4 e5 2. SJ3 Sc6 3. Lb5 a6 4. LcS: Menjalna varijanta španske o-brambe, ki jo je v prakso ponovno uvedel bivši svetovni prvak Fischer na olimpiadi v Havani 1966.
4. .. . dc6 5. 0—0 Ld6 6. c3 Lg4 7. Lg4 f6 8. h3 Lh5 9. de5 fe5 10.
Db3?
Beli v otvoritvi ni dosegel ničesar in poskuša zaplesti igro, vendar pa Gligorič z enostavno igro prevzame pobudo.
10. ... Lf3+ 11. gf3 Se7 12. Le31 dili
javi z lanskim letom pridobili še tri kakovostne igralce. Lani pa smo jih imeli samo šest, Kar je bilo res premalo..»
«Kateri so ti odbojkarji?»
«Najprej moram našteti lanske: Gvozdenovič. Lukač, Vračarič, E:e zovič, Bogoevski in Matijašev č. Letos pa so dozoreli še: Jelič. Dobrii (oba Mladost iz Zagreba) ter Vuja-sinovič (Vojvodina).»
«Na zadnjih trah velikih turnirjih v Bratislavi. Sofiji in nazadnje v Skopju Češkoslovaške in Kube niste uspeli premagati. Kaj je temu vzrok?»
«Najprej bi omenil koncept igre Kube. Tam imajo izredno širok izbor igralcev. Primarno pri njih je na tekmi doseči točko. Od petindvajsetih igralcev izberejo dvanajst najboljših. Poleg tega ne bu potrebno še posebej govoriti o njihovem tehničnem vodstvu. Kubanci so nič manj kot sedem mesecev na turneji po Evropi. Odbojka je glede na število aktivnih članov na Kupi na prvem mestu, pred košarko, čeprav je tudi njihov vodja Fidel Castro privrženec košarke. Oni imajo izbrano vrsto pri mladincih 16, Ì7, 18, 19, in 20 let. Starejši si morajo močno prizadevati, da ne zgubijo mesta v reprezentanci, ker je konkurenca izredna. Naj povem, da so povabili našo reprezentanco na Kubo. da bi igrali z njihovimi mladinci. Mikrc organizacija v ekipi je presenetljivo dobra (na turneji po Evropi je 13 igralcev, trije trenerji, zdravnik, maser in organizator-manager). Vse te priprave pa jim služijo samo za eno tekmo z ZDA, ki bo konec avgusta. v Los Angelesu in bo veljala za nastop na olimpijskih igrah v Montrealu. Trenirajo v idealnih pogojih pet ur dnevno in enkrat na teden počivajo To je skupno preko tisoč ur letno. Po oceni tujih strokovnjakov je trenutne ena najbolje pripravljenih reprezentanc na svetu.
O ČSSR lahko povem, da sestavljajo jedro te reprezentance trije odlični odbojkarji: Stanco, Petlak in Tomaž. To so trije odbojkarji ki imajo v mezincu vse skrivnosti igre ob mreži. Poleg tega pa imajo v ozadju še celo plejado mladih, dobro izšolanih igralcev. Ob vsem tem se jim ni treba bati za uspešno tradicijo dvakratnih svetovnih prvakov.»
«Kakšne slabosti so pokazali zadnji turnirji v jugoslovanski izbrani vrsti?»
«Največja slabost naše ekipe je bila neprilagojenost posameznih reprezentantov in seveda celotne ekipe na naporne turnirje. Največji razlog je v tem, da maratonska prva liga vzame veliko časa, da se odigra ena tekma dobro, ne pa cele serije, ker je moč ligašev dokaj različna. Na velikih turnirjih in, seveda, evropskem prvenstvu pa bo potrebno igrati na višku vsak dan. Generalno bo treba spremeniti prvenstvo. To se bo seveda odražalo na delu v klubih in s tem bo tudi več časa za priprave reprezentance. Dokler do tega ne bo prišlo so nam neobhodno potrebni nastopi na turnirjih z boljšimi nasprotn:ki. Temu primerni so bib tudi naši nastopi na prvih turnirjih, ko smo odbrali dobro samo eno tekmo. V Sofiji in Skopju pa smo imeli že celo serijo uspešnih nastopov, kar je najboljši pokazatelj, da smo se dobro priva-na težke turnirske tekme, ki
Seveda ne gre 12. Db7 : 0—0 in be-1 trajajo tudi preko tri ure. Taka
lemu grozi Dd7 in Tfb8.
12. ... Dd7 13. Kh2 Sg6 14. Tgl 0-0—0 15. Tg3 Le7 16. Sa3 Lh4 Bele figure so razmetane po vsej
(Nadaljevànje na 8. strani)
ni n n ■ m m n    .............................................................................................................„   
HONDURAS	I Ta znamka je bila verjetno name-
Tudi to ozemlje je nekdanja Špan- ?:?ena z™s^ra ^Jam .v Grenoblu. ska kolonija in je postalo samostoj- znamki za 12 c je prikazana no leta 1821. Prva znamka je izšla nem_,a zas^ava ln mimohod nasto-leta 1865. V športno serijo pa spada- I	atletov, na znamki za 50 c
jo samo letalske znamke; kot za- ‘ nimivost naj povemo, da so izšle med leti 1964 in 1969. Po tem obdobju pa je, vsaj tako izgleda, zanimanje za šport in športne dogodke, upadlo.
Leta 1964 sta izšli dve seriji in dva bloka ob priliki olimpijskih i-ger v Tokiu. Prva serija pet znamk je pretisk serije, ki je izšla leta 1954 v čast združenih narodov. Na znamki kvadratne oblike sta v diagonali narisani zastavi Združenih narodov in Hondurasa.
Pretisk predstavlja letnica 1964 in pa olimpijski krogi. Mesec dni kasneje je izšla priložnostna serija 9 znamk. Na dveh (8 c in 2 1) je prikazan tokijski olimpijski stadion, na
ostalih pa so ostanki športnih objektov in kipov indijanskega plemena Maya. Ta serija je izšla tudi v blokih po šest in štiri znamke.
Ob priliki finalne tekme za pokal Rimet med Angbjo in ZR Nemčijo so leta 1966 izšle tri prefciskane znamke s priložnostnim napisom.
Na vrsti so še olimpijske igre v Mehiki leta 1968. Na prvi seriji 6 znamk so prikazani honduraška in olimpijska zastava (1 in 2 c), italijanska zastava in boksar (5 c), francoska zastava in smučar ,(10 c).
velikobritanska zastava in atlet, na znamki za 1 j pa zastava Združenih narodov in tekač.
Zmagovalci iger so tudi dobili svoje znamke. V njihovo čast, vendar brez imen posameznih zmagovalcev, je leta 1969 izšla serija 6 znamk, ki pa je tudi tokrat le pre-tiskana. Kot zanimivost bi omenili, da niso pretiskali olimpijske serije, ampak serijo, ki je izšla ob stoletnici mednarodne zveze za telekomunikacije.
SALVADOR
Tudi ta nekdanja španska kolonija se je osamosvojila leta 1821, po deset let trajajočih bojih. Med leti 1897 in 1898 je bil Salvador član samozvane Srednjeameriške republike, ta politični podvig pa je v enem letu propadel in je poslala republika ponovno neodvisna. Salvador je tudi edina država Srednje Amerike, katero obliva samo Tihi ocean.
Filatelistično se je Salvador pojavil leta 1867. Za časa Srednjeameriške republike je izšlo 23 znamk, ki pa so dokaj skromne po svoji vrednosti, kar je karakteristično tudi za ostale serije, tudi za najstarejše.
Prispevek te države k športni filateliji je dokaj skromen, saj so izšle le tri frankovne in 7 letalskih serij.
V Srednji Ameriki so razmeroma zgodaj začeli prirejati velike mednarodne športne manifestacije. Že leta 1935 so bile na vrsti 3 športne igre Srednje Amerike. V frankovni seriji, ki jo sestavlja 5 znamk, je prikazan metalec diska, v letalski (prav tako 5 znamk) pa tekač na cilju. Atleti sami so dokaj strogo prikazani, znamke same pa nam dajo skorajda vtis baročnega sloga. Letalska serija je bila leto kasneje pretiskana z besedo «habilitado». Leta 1937 pa je doživela pretisk
šgm.......■"
::
1'i'	: 1^ •
I \yo*.	-
znamka prve serije: na znamko za 55 c je bila pretiskana nova vrednost 30 c.
Med 23. novembrom in 3. decembrom 1967 je bilo na sporedu prvo košarkarsko prvenstvo Srednje A-merike in Karibskega morja. Ob tej priliki ni izšla nova serija: pretiskali so eno frankovno in eno letalsko serijo posvečeno flori. Napis je povsod enak in nas spominja na dogodek in na datum te prireditve.
Zadnje tekmovanje za nogometni pokal Rimet so odigrali v Mehiki leta 1970. Izšla je letalska serija 16 znamk. Vsaki državi, ki je prišla v finalni del tega tekmovanja so torej posvetili znamko. Na znamkah je bil na levi strani narisan pokal,
poleg njega pa slika nastopajočih ekip. Da ne bi prišlo do kritik, so države razvrščene po abecednem redu, vrednost pa je povsod enaka: 1 c.
Najlepše športne znamke so izšle leta 1972 in so bile posvečene olimpijskim igram v Munchnu. Izšlo je 8 znamk, ki so jih razdelili v dve seriji (eno frankovno in eno letalsko). Na prvi seriji so prikazani tek čez zapreke (5 c), skok v višino (10 c), tek (20 c), skok v daljino (60 c). Na letalski seriji pa dobimo met kopja (20 c), met diska (80 c), met kladiva (1 c) in streljanje (2 c). Te znamke so res skrbno izdelane: so zelo natančne, barve se skladno ujemajo med seboj, gibi atletov pa so zelo naravni. Ta serija je res uspela in škoda, da poštna uprava ni nadaljevala po tej poti, kar smo obžalovali lahko že dve leti kasneje, ko je bilo na sporedu v Munchnu svetovno nogometno prvenstvo. Ob tej priložnosti so pretiskali dve znamki serije iz leta 1970, na katerih sta prikazani e-kipi ZR Nemčije in Belgije, (ki pa v Nemčiji sploh ni nastopila) s pretiskom «Alemania 1974».
Razen olimpijske serije za Miin-chen so znamke Salvadorja nezanimive, slabo izdelane in tudi orez komercialne vrednosti.
«hrana» nas čaka na mediteranskih igrah in še toliko bolj na evropskem prvenstvu.»
«Kakšen je načrt priprav jugoslovanske reprezentance do pričetka prvenstva v oktobru mesecu?»
«Priprave smo programirali tako. da pridemo ob pravem času v najboljšo formo. Od 28. junija pa do 18. julija bomo na Pokljuki. Tu bo osnova treninga v telesni pripravi (dvakrat dnevno) in piljenju slabosti v individualni tehniki in takt'ki. Potem pride na vrsto klubski turnir od 20. dò 24.' julija v Kašteli pri Splitu. Tu bodo igrah naši najboljši klubi in seveda vsi izbrani ter večkratni prvak SZ CSKA iz Moskve. Potem se bomo spet zbrali v Beogradu ali Constanti v Romuniji (prvega avgusta). Po desetdnevnih pripravah sledi nastop na velikem turnirju v Constanti, kjer bo konkurenca izredna: SZ, Poljska ČSSR, Italija, Kuba, Madžarska, Bolgarija. Romunija in po vsej verjetnosti še kdo. Turnir bo trajal pet dni. Potem so na vrsti v Alžiriji mediteranska igre od 23, avgusta do 6. septembra.
Od 15. do 25. septembra bomo imeli skupne priprave v Kranjski gori. Iz Gorenjskega smučarskega centra se bomo preselili v Beograd po vsej verjetnosti v dvorano «Pionir». Iz Beograda nas bo pot vodila v Skopje. kjer bodo zaključne priprave in aklimatizacija pred pričetkom kvalifikacijskega turnirja.»
«Jugoslavija bo igrala v mestu ob Vardarju skupaj s Poljsko (svetovnim prvakom) Italijo in Madžarsko. Glede na to, da imata, odprto pot do finala samo dve reprezentanci, kakšne so možnosti «plavih»?»
«Po mojem mnenju bo odločala srečnejša roka priprav. Ker so Poljaki objektivno boljši, saj so svetovni prvaki in s tem že finalisti, bo potrebno iskati drugega zastopnika med nami, Italijani in severnimi sosedi. Že vnaprej lahko povem, da bo zmagal tisti, ki bo tisti trenutek v najboljši formi.»
«Zadnje čase ste videb na delu vse evropske šesterke, kdo je največji favorit za novega prvaka?»
«Odbojkarji SZ branijo naslov in ga bodo v Beogradu tudi obranili. Drugi bodo Poljaki, potem Bolgari ali vzhodni Nemci. To menim zaradi tega, ker so bile te izbrane vrste v pravem trenutku v najboljši formi.»
G. F.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din, za organizacija in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	6- julija 1975
Za SFRJ	Ziro facon ooioi-ooo 40.301 «ADII» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokraimo se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itaiije pri S.P.I«
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska
ZTT - Trst
INTERVJU PREDSEDNIKA NORVEŠKE DELAVSKE STRANKE REIULFA STEENA
Razvoj v vsaki državi naj temelji na specifičnih nacionalnih razmerah
Izredno dobri odnosi med Norveško in SFRJ - Skupni napori za napredek
Odg.: Kot sem že omenil je glav- ščenimi lahko Jugoslavija po mona naloga sodobnega sveta razvi-1 jem mnenju odigra pomembno vlo-
jati novo gospodarsko ureditev. Norveška ima pri tem nove možnosti za bolj intenziven prispevek, za kar se ima zahvaliti odkritju naftnih vrelcev na območju Severnega morja
Države, ki so odvisne od proizvodnje surovin, imajo vso pravico zahtevati od razvitih držav bolj pravične cene za te svoje osnovne proizvode.
O pogovorih, ki sem jih te dni imel z našimi prijatelji v Jugoslaviji bi rad povedal, da pomenijo posebno inspiracijo, saj skušajo v poročilih nekaterih zahodnih časopisov zmaličiti podobo o razvoju razmer v Jugoslaviji v zadnjih letih. Mislim, da je treba poudariti, da se Jugoslavija dosledno drži osnovnih načel, zastavljenih leta 1948, ki pomenijo razvoj demokracije in delovnega človeka, demokracije, ki temelji na specifičnih izkušnjah in okoliščinah vsake države.
Kot neuvrščena država, pravzaprav kot ena vodilnih med neuvr-
go tudi na prihodnjem srečanju neuvrščenih v Limi. O usodi narodov pa ne morejo odločati bloki, temveč pripravljenost na cilj, da služijo narodom, ki jih predstavljajo.
Vpr.: Na začetku sem dejal, da ste v Jugoslaviji prvič kot predsednik partije, saj ste bili pri nas že nekajkrat kot mladinski voditelj. Ali bi nam na koncu kot Norvežan in naš stari znanec hoteli povedati kaj o stikih med Norvežani in Jugoslovani?
Odg.: Ko mi Norvežani srečamo Jugoslovane, v resnici čutimo, da srečamo prijatelje, kako bi lahko pojasnili ta izjemna čustva? Eno od pojasnil je seveda to, da smo se med isto vojno bojevali proti hitlerizmu in nacizmu. V okupirani Norveški so bili tudi interniranci iz Jugoslavije, ki smo jim skušali pomagati. To pojasnilo pa ni dovolj. Mislim, da je živ tudi instinktiven občutek skupne miselnosti in tudi prepričanja, da imamo skupen cilj: poglabljati odnose med ljudmi.

ŠE EN ROPARSKI IZPAD V ITALIJANSKI PRESTOLNICI
Lastnik ene naistarejših italijanskih brodarskih družb ugrabljen v Rimu
Žrtev je 62-letni Giuseppe D’Amico - Čeprav je izginil v nedeljo ponoči, se je za ugrabitev zvedelo šele včeraj, ko so se banditi oglasili z zahtevo po odkupnini
Predsednik norveške delavske stranke Reiulf Steen, ki s je te dni mudil v Jugoslaviji na povabilo Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, je za agencijo Tanjug odgovoril na nekaj vprašanj.
Na prvo vprašanje, kaj b; lahko povedal o odnosih med norveško delavsko partijo in socialistično zvezo ter možnostih za poglabljanje sodelovanja med organizacijama in kako si zamišlja to sodelovanje, upoštevaje odnose v mednarodnem delavskem gibanju nasploh, je odgovoril: «Odnosi Norveške delavske stranke in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so že zelo dolgo trdni in prisrčni. Začeli so se pravzaprav leta 1948, ko je pomembna jugoslovanska delegacija obiskala norveško delavsko partijo in ko je potekala konferenca *a okroglo mizo o problemih mednarodnega delavskega gibanja. Že takrat so naši prijatelji iz Jugoslavije pojasnili načela mednarodnega sodelovanja, s katerimi smo se strinjali že tedaj in s katerimi se strinjamo tudi danes. Ta načela so: sodelovanje vseh naprednih sil; razvoj v vsaki državi mora temeljiti na specifičnih nacionalnih razmerah te države; mednarodna e-notnost ne more biti monolitna, temveč pluralistična in naposled, upoštevati je treba suverenost vseh narodov.
Vse to se mora odražati tudi v odnosih v mednarodnem delavskem gibanju nasploh, če bodo odnosi v mednarodnem delavskem gibanju temeljili na teh načelih, se bodo koristno razvijali. V času, ko so vse razumne sile v svetu spoznale potrebo po razvoju aktivne politike miru, to je novem gospodarskem sistemu v svetu, enakosti in prijateljskem sodelovanju med narodi, je tragično, da v delavskih gibanjih tako pogosto prihaja do nesporazumov in celo do ostrih spopadov.»
Vpr.: Vaša partija je na Norveškem na oblasti. Odnosi med Nor veško članico severnoatlantskega pakta in neuvrščeno Jugoslavijo so že po tradiciji prijateljski. Kako gledate na perspektive odnosov med našima državama, na politiko neuvrščenosti, ki je vodilno načelo jugoslovanske zunanje politike? Kako gledate v tej zvezi na ureditev problema evropske varnosti in sodelovanja, kar je danes zelo aktualno?
Odg.: Jugoslavija in Norveška i-mata od druge svetovne vojne izredno dobre odnose. Termin «prijateljski odnosi» ni dovolj, da bi zajeli široko sodelovanje na vseh področjih, na političnem, kulturnem, družbenem in človeškem.
Kar zadeva različne pozicije obeh držav v svetovni politiki, j., treba upoštevati, da so majhne države pogosto prisiljene v različne situacije, kar izvira iz njihovega zemljepisnega in strateškega položaja.
Mislim, da ima Jugoslavija in da bo tudi v prihodnje imela veliko vlogo v svoji politiki neuvrščenosti.
Ne Norveška ne Evropa nista zainteresirani, da bi se katera od držav spuščala v avanturizem v zunanji politiki. Strateški položaj Norveške je skrajno težaven. Naši državi naj bi s svojih različnih pozicij izkoristili vse možnosti za popuščanje napetosti v Evropi. Vidim možnosti za nadaljnje poglabljanje sodelovanja med Jugoslavijo in Norveško.
Vpr.: Kako lahko Norvešk:. kot razvita država in proizvajalka nafte prispeva k premagovanju ovir med razvitimi državami in državami v razvoju?
■niiiiiiiiiiiiiiiimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TUDI LETOS PRI SEMEDELSKI^ BOMFIKI
Sejem «Primorska razstavlja»
Večja pozornost salonu navtike
Zaradi močnega deževja narasla Donava še vedno ogroža Vojvodino. Poplave so prizadele veliko škodo, zaradi česar je vojvodinski štab za obrambo pred poplavami pozval prebivalstvo, naj pohiti z reševanjem poljskega pridelka. Na sliki: vojaki pomagajo prizadetemu prebivalstvu
RIM, 5. -
Že spet ugrabitev v italijanski prestolnici: tokrat so si roparji izbrali za žrtev Giuseppa D’Amica, 62-letnega brodarja, ki je skupno z bratom lastnik ene najstarejših italijanskih brodarskih družb, čeprav je bil D’Amico ugrabljen v nedeljo ponoči, se je za podli podvig zvedelo šele danes. ko. so banditi vzpostavili stik z družino in zahtevali odkupnino.
Vesti o ugrabitvi rimskega brodarja so še zelo skope, saj ni bila še niti ugotovljena dinamika napada na D’Amica. Zvedelo se ie le, da se je brodar, ki živi s hčerko v razkošnem stanovanju v četrti Pa-rioli, v nedeljo zvečer odpravil s prijateljico na večerjo. Ob vinu in dobrem prigrizku veselega vzdušja ni manjkalo, tako da sta sklenila nadaljevati z zabavo pozno v noč. Kaže, da so brodarja in spremljevalko videli v številnih nočnih zabaviščih preden sta se končno odpravila domov. D’Amico je pospremil prijateljico do njenega stanovanja in se poslovil. Od takrat je zginil kot kafra in nihče ni vedel kje je, dokler se danes zjutraj niso oglasili ugrabitelji.
Tako je za brodarjevo hčerko in brata šele danes zjutraj bilo jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Čeprav v skrbeh, sta se namreč nadejala, da je D’Amico nepričakovano odpotoval v tujino, ne da bi obvestil nikogar. Ker so bila njegova nenadna potovanja že običaj, sorodniki niso bili preveč zaskrbljeni, čeprav jih je petdnevni molk presenečal. Morda pa jih je za-slepljala tudi utvara, da se ni zgodilo to, česar so se bali. Ob skopem sporočilu ugrabiteljev z zahtevo po odkupnini pa so se zrušile vse utvare in treba se je bilo sprijazniti s kruto resnico.
Preiskovalni stroj je stekel takoj, J dalje odločno demantiral govorice vedno o nevarnem antagonizmu med vo-
vendar pa preiskovalci še tavajo v megli. Kaže, da ugrabitvi brodarja ni bil priča nihče, kot tudi ni bilo še mogoče z gotovostjo določiti, kdaj in kje je bil D’Amico napaden. Čeprav je policija prerešetala vso prestolnico, brodarjevega avtomobila niso še našli.
Ugrabitev Giuseppa D’Amica je že šesti primer ugrabitve v Rimu in četrti letos. Najbolj senzacionalna je bila ugrabitev Paula Gettyja III, vnuka enega najbogatejših ljudi na svetu. Ker Gettyjev ded ni hotel popustiti v pogajanjih z roparji, so banditi odrezali fantu uho in ga poslali dedu z grožnjo, da bodo vsak dan odrezali fantu ud, če ne bo popustil. Prav tako senzacionalna je bila ugrabitev kasa-cijskega svetnika Di Gennara, ki so ga ugrabili samozvani «oboroženi proletarski oddelki» (NAP) in ga nato osvobodili za neznatne ugodnosti. Manjšo senzacijo so zbudile ugrabitve draguljarja Bulgarija, 11-letnega Claudia Chiacchierinija in predsednika industrije Voxson, čeprav so tudi za njih plačali odkupnine, ki so presegale milijardo lir.
jaki. Poudaril je, da seveda obstajajo različna mnenja ob različnih vprašanjih, da pa jih svet revolucije rešuje z razpravo in da ukrepa vselej enotno.
Televizijski nagovor Costa Go-mesa je blagodejno vplival na položaj na Portugalskem, ki so ga v teh dneh zastrupljale govorice in ugibanja o antagonizmu v vojski, zlasti pa o morebitni povezavi dela vojakov z nekaterimi pobeglimi člani Salazarjeve tajne policije. Znak, da se položaj postopoma normalizira je tudi dejstvo, da so končno začeli izvajati agrarno reformo in da so uslužbenci telefonske službe prekinili stavko.
SANTIAGO DE CHILE, 5. -Predsednik čilske fašistične hunte general Pinochet je danes prepovedal vstop v Čile članom komisije OZN za človekove pravice. Komisija, ki jo vodi Pakistanec Ali Alan bi
julija.
Arafat: Napetost na Bližnjem vzhodu se nevarno stopnjuje
MOSKVA, 5. — V intervjuju z moskovskim listom «Komsomolskaja pravda» je predsednik palestinskega osvobodilnega gibanja PLO Jaser Arafat poudaril, da je položaj na Bližnjem vzhodu vse bolj napet, ker Izrael še ni nehal rožljati z orožjem.
Arafat je nato komentiral krvave spore med krščanskimi desničarji in islamskimi levičarji v Libanonu, ki so zahtevali na desetine človeških žrtev. Po mnenju predsednika PLO je bil izbruh nasilja v Libanonu posledica zarote proti palestinskemu narodu. Sovražniki palestinskega naroda naj bi skušali dokazati, da je prišlo do razkola med gverilci in libanonskim narodom, kar pa ni res, saj so prav dogodki zadnjih dni pokazali, kako tesne so te bratske vezi, ko si je PLO skupaj z vsemi demokratičnimi silami prizadevala, da bi rešila bratomorni spor.
Ob koncu je Arafat še poudaril, da se je osvobodilno gibanje v zadnjem letu znatno ojačilo, razširilo svojo dejavnost na vse zasedene pokrajine ter znova dokazalo, da brez rešitve palestinskega vprašanja ne more biti miru na Bližnjem vzhodu. Končni cilj PLO je demokratska palestinska država, v kateri bodo lahko vse narodnostne skupnosti živele v miru, medsebojnem spoštovanju in tesnem sodelovanju.
BELFAST, 5. — Bombna eksplozija v neki gostilni v Martinstownu, v kateri so se zbirali katoličani, morala dospeti v Santiago 10. j je ranila šest ljudi. Med ranjenci ia	'je tudi noseča ženska.
Costa Gomes o položaju na Portugalskem
LIZBONA, 5. — Portugalski pred sednik Costa Gomes je v televizijskem nagovoru odločno poudaril, da so vlada, svet revolucije in voj ska pripravljeni, da ohranijo red in mir na Portugalskem. Predsednik, ob katerem so bili najvidnejši predstavniki sveta revolucije, je na-
Tradicionalna primorska gospodarska manifestacija sejem Primorska razstavlja bo tudi letos, in sicer že šestič po vrsti. Na razstavnem prostoru okrog šole Pinka Tomažiča na semedelski bonifiki se bo med 12. in 20. 7. predstavilo s svojimi izdelki 90 razstavljavcev, predvsem iz primorske regije, povabili pa so tudi nekatera podjetja iz drugih jugoslovanskih republik in iz tujine. Glavni poudarek bo na sodelovanju primorskega gospodarstva v okviru regije in zunaj regije, kakor tudi s podjetji v zamejstvu. Večjo pozornost kot prejšnja leta bodo posvetili salonu navtike, na katerem bodo med drugim sodelovala tudi domača podjetja Luka Koper, Delamaris in Drugi oktober Izola ter Splošna plovba Piran.
Organizatorji so poskrbeli tudi za zelo pester zabavni program. Angažirali so vrsto orkestrov, med njimi Pepel in kri, Dubrovačke trubadurje, Cameleonte in Nina Reitana. Poleg tega bodo nastopili tudi ansambli za mlade ter ansambel narodno zabavne glasbe. Kakor vsako leto se bo tudi letos predstavil Andrej Jelačin s svojim satiričnim kabaretom «Prepih». V okviru za bavnega programa bodo tudi večje degustacije, modne revije, poskusne
vožnje s čolni itd. Poskrbeli bodo tudi za široko izbiro jedil in pijač.
NAČRT ZA NOVE VINOGRADE IN SADOVNJAKE
Podjetje Agraria Koper je pripravilo obsežen petleten načrt za obnovo vinogradov in sadovnjakov. Do leta 1980 bodo obnovili 225 hektarov vinogradov kvalitetnih sort refoška, merlota, cabameta in malvazije. Osnovni poudarek bo na domači sorti refoška. Razen tega bodo obnovili 100 hektarov breskovih in hruškovih nasadov. Naj omenimo, da je Agraria v prejšnjih dveh refoška, merlota, caberneta in mal-letih obnovila številne nasade breskev v Vanganelski dolini ter vino-
L. O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 18. in 20.30 italijanska francoski ANGELSKE NUNE;
IZOLA: ob 18. angleški V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA; ob 20.30 ameriški ANTI BABY PILULE;
ŠKOFIJE: ob 17. in 20, ameriški STRAH JE KLJUČ;
PIRAN: ob 18. in 20.30 ameriški
GOSPODAR OTOKOV; PORTOROŽ: ob 20.30 italijanski TRIJE FANTASTIČNI SUPER-MANI.
DEŽURNE TRGOVINE
V	Piranu bodo dežurale samopostrežna NANOS, Sadje in zelenjava ter mesnica AGRARIA na Zelenjadnem trgu.
V	Portorožu bodo dežurale samopostrežna NANOS, in mesnica E-MONA.
V	Luciji samopostrežna KZ.
V	Izoli Jestvina v Ljubljanski u-lici, mesnica AGRARIA v Ul. prekomorskih brigad in Kmetijska zadruga na Trgu 22. julija.
V	Kopru bo dežural eden izmed marketov na cesti JLA.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba, prav tako pa dežurajo tudi lekarne.
PRIREDITVE
GRADIN: ob 12. odkritje spomeni ka - skupne grobnice padlim borcem;
GRAčIščE: ob 16. osrednja proslava 30-letnice osvoboditve;
IZOLA: ob 7.30 veslaška prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve in 50-letnice veslanja v Izoli.
DARWILJ^jf^
NAJAVLJA
NOVI ABSOLUTNI SVETOVNI REKORD
V MARATONSKEM PLAVANJU
Veljko Rogošič, že več let svetovni prvak v tem športu, je 4. 7. preplaval razdaljo 50 km (Vis - Split) v izrednem času 14 ur in pol.
KOT TUDI V SVOJIH PREJŠNJIH ZMAGAH, JE ROGO
SIC NOSIL NA ROKI SU-	|
I
PERAVTOMATSKO URO	/
DARWIL.
Samo v enem maratonu (Hvar - Split) je ista ura prenesla skupno težo 96 železniških vagonov.
SPORT SPORT sporen
TENIS	' v
V WIMBLEDONU
Connors v finalu podlegel Asheu
Asheva zmaga je v bistvu presenetljiva
WIMBLEDON, 5. — Amerikanec Artur Asche je smagovalec letošnjega mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu. Ta temnopolti igralec je v finalu moških posameznikov premagal velikega favorita tega turnirja, svojega rojaka Jimmyja Con-norsa s 6:1, 6:1, 5:7 in 6:4.
KOLESARSTVO
Na dirki «Tour de France»
Merckx utrdil
svoje vodstvo
DARWIL
Superavtomatske ure
DARWIL
Športske štoparice
DARWIL
QUARTZ COMPUTER s svetlečimi se diodami
DO
50%
POPUSTA
DARWIL - TRST - Trg S. Antonio Nuovo 4 - I. - II. - III.
URE — ZLATO — SREBRNINA
FLEURANCE, 5. — Danes so na «Touru» opravili dve poletapi. Na prvi je zmagal Šmit, pred Van Lindenom in Merckxom, na drugi (na kronometer) pa Merckx, ki je svoj naskok na skupni lestvici povečal na minuto in pol.
TREBINJE, 5. — Na mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji, ki se je zaključila včeraj, je zmagal čehoslovak Matoušek. češkoslovaška je osvojila prvo mesto tudi v ekipnem tekmovanju.
ŠAHOVSKA PANORAMA
(Nadaljevanje s 7. strani)
šahovnici in Gligoriču ni težko pred-uzeti akcijo na oslabljeno kraljevo krilo.
17. Tg4 Thj8 18. Kg2 TJ6 19. Sc4 h5!
Garcia je zašel s trdnjavo in po zamenjavi skakača za lovca se bo
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
vabi
V soboto, 12., v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. t.m. na
KOTALKARSKO REVIJO
ki bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, vsakokrat ob 21. imi
Rezervacije sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ul. 18, telefon 212-136 * * *
ZAČETNIŠKI TEČAJ ZA KOTALKARJE
ŠD Polet obvešča, da se bo začel v ponedeljek, 14. t.m. začetniški tečaj za otroke od 4. do 10. leta starosti. Vpisovanje v Prosvetnem domu na Opčinah pri ga. Lojzki. — Tečaj bo trajal 10 dni.
kralj zušel pod udarom črnih figur.
20. Se5: Se5: 21. Th4: Tg6+ 22. KM Edina poteza. Na 22. Kh2 sledi 22.
. .. Sf3 + , na 22. Kfl pa 22___Dd3 +
in Tgl: +.
22. ... SJ3: 23. Th5: Dd3 24. Tf5 Sel!! in beli se vda. Pred grožnjami 25. ...De4:+ in 25. . .. Dfl+ beli nima zadovoljive obrambe.
iiiuimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiinimiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiit
Poletni spored izletov SPDT
Kljub temu da se je na koledarju že začela kopalna sezona, je Slovensko planinsko društvo v Trstu pripravilo svojim članom in ljubiteljem gora, tistim, ki najdejo sprostitev v nabiranju novih moči za zimsko sezono v potu svojega obraza pri vzponih in hoji v naravi, poletni program izletov.
Prepričani smo, da bo vsakdo našel izlet, ki mu bo po volji in se ga bo udeležil.
JULIJ
6. - Monte Cavallo (Pontabelj) 2239 m (žig Poti prijateljstva) z osebnimi avtomobili.
20. - Po dolini Trente na Vršič; za planince vzpon na Mojstrovko, za turiste sprehod do Slemena odkoder je lep razgled na Jalovec.
13. - 18. - Dolomiti - gorovje Schiara z osebnimi avtomobili. Prenočevanje bo v koči «7 alpini»
nad Val d’Ardo, od koder bodo izleti po nadelanih poteh. Tura je primerna le za izkušene planince.
24. - 27. - Triglav z osebnimi avtomobili (podrobnejši program bo objavljen v prihodnjih dneh). AVGUST
10. - Kriška gora (1587 m) in Tolsti vrh (1715 m) iz Tržiča (transverzala), za turiste obisk zdravilišča Golnik.
15. - 17. Škrlatica (2738 m - žig Poti prijateljstva) z osebnimi avtomobili.
SEPTEMBER
7. - Otvoritev planinske vertikale na tromeji Avstrije, Italije in Jugoslavije na Peči nad Trbižem. Avtobusni izlet.
Opis posameznih izletov je na razpolago pri ZSŠDI v Trstu, Ulica Ceppa 9/II.
Z. A.
V VELJAVI S L JUNIJEM OB UVEDBI LEGALNE URE
NOV ,VOZNI RED VLAKOV
TRST - BENETKE RIM -MILAN - TURIN • GENOVA
Odhodi
6.05 R
6.25 L 6.50 D
17.20 L
17.30 R
18.04 L 18.42 D
19.22 L
Benetke - Bologna - Firence -Milan - Genova (*) Portogruaro (razen ob praznikih)
Benetke S.L. - Rim in Milan - Turin (skozi Mestre) 8.03 DD Benetke S.L,
9.30 R Benetke - Rim (*)
10.28 DD Benetke S.L. - Rim - Neapelj - Reggio C. - Catania -Palermo (pogradi II. r. Trst - Reggio C. in Catania; pogradi I. in II. raz. Trst -Palermo in Trst - Catania) 10.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola - Pariz • Calais (spalni vagoni Atene ■ Istanbul - Pariz; pogradi II. raz. Sofija - Pariz (2) Beograd - Pariz in Atene - Milan) 10.54 L Portogruaro - Benetke S.L. 13.30 DD Benetke - Milan - Turin (Mo-dane - Lyon P. od 21.6. do 6.9.75)
13.40	L Portogruaro
15.40	DD Benetke S.L.
16.33 DD (Lombardie Express) - Benetke S.L. - Milan - Pariz Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih)
Mestre (brez vmesnih postajališč) - Milan - Genova (*) Portogruaro
Benetke S.L. - Bologna - Bari (pogradi Trst • Bari) Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) - Benetke S.L. . Rim - Milan - Domodossola - Pariz (pogradi I. in H. raz. Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi II. raz. Beograd -Pariz in Benetke - Pariz; pogradi Zagreb - Pariz od
26.6.	do 20.9.75)
22.25	DD Benetke S.L. - Milan - Ge-
nova - Marseille (spalni vagoni Trst - Turin in Trst -Genova) - Mestre - Bologna -Rim (spalni vagoni Trst -Rim)
Prihodi
1.40	DD Benetke S.L.
6.32 L červinjan (razen ob praznikih)
7.25	L Portogruaro
7.55 DD Marseille . Genova - Turin -Milan - Mestre (spalni vagoni in pogradi Genova - Trst in Turin - Trst) - Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi Rim - Trst)
9.35 D Benetke S.L.
10.27 DD ženeva - Zuerich - Domodos-sola - Milan P.G. - Mestre (pogradi II. raz. Ženeva -Trst in ženeva ■ Beograd). Vožnje samo ob sobotah od
28.6.	do 9.8.75.
10.56 DD (Simplon Express) Pariz * Domodossola - Milan Lambr.
. Rim - Benetke S.L. (pogradi I. in II. raz. Pariz - Trst; pogradi II. raz. Pariz- Beograd in Pariz - Zagreb od 28.6. do 22.9.75) - Bari - Bologna . pogradi II. raz. in spalni vagoni Bari - Trst). 11.05 R (Rialto - Milan Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
12.30 DD Palermo - Catania - Reggio C. - Neapelj - Rim Tib. -Benetke S.L. pogradi II. r. Catania - Reggio C. . Trst; pogradi I. in II. r. Palermo
-	Trst, spalni vagoni Catania - Trst)
13.54	DD Benetke S.L.
14.16 L červinjan (razen ob praznikih)
15,25 DD (Lombardie Express) Pariz -Milan - Benetke S.L.
17.42 D Turin - Benetke S.L. (Lyon P.
-	Modane od 23.6. do 8.9.75) 18.36 R Firence - Bologna - Benetke S.L. (*)
19.09 L Portogruaro 20.05 DD (Direct Orient) Calais - Pariz - Milan - Benetke S.L. (spalni vagoni Pariz . Atene
-	Istanbul: pogradi II. raz. Milan - Atene m Pariz Beograd; pogradi H. raz., Pariz
-	Sofija) (3)
21.03 R Milan (Mestre) - Rim - Benetke S.L. (*)
22.54	L Benetke S.L.
23.28 DD Turin - Milan - Rim - Benetke S.L. (spalni vagoni) Rim
-	Moskva (4)
(*) Samo prvi razred z obveznim prednaročilom (1) Ne vozi ob petkih (2» Vozi samo ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in sobotah od 2.6. do 25.9.75
(3)	Vozi samo ob ponedeljkih, četrtkih; sobotah in nedeljah od 5.6. do 27.9.75
(4)	Ne vozi ob sobotah
TRST - VIDEM - DUNAJ -SALZBURG . MUENCHEN -STUTTGARD
Odhodi
5.25 L Videm 6.10 D Videm - Trbiž 6,18 L Videm 7.05 D Videm
Salzburg - Muenchen 3.50 D Videm - Trbiž - Dunaj -10.08 L Videm 12.25 D Videm - Trbiž 13.02 L Videm
13.55	DD Videm - Calalzo (1)
14.05 D Videm
14.22 L Videm
16.55	L Videm - Trbiž
17.43 D Videm (razen ob praznikih)
17.55	L Videm (razen ob sobotah) 19.37 D Videm
20.15 L Videm
21.42 D (Italien Osterreich - Express) Videm - Trbiž - Dunaj - Salzburg - Stuttgard 22.40 L Videm
19.25 L Videm
19.38	DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm
23.38	D Muenchen - Salzburg - Dunaj
Trbiž - Videm
23.45 DD Calalzo - Videm (2)
(1) Samo ob praznikih od 28.6. do 13.9.75 (ne vozi dne 18.6.75)
Prihodi
0.50 L Videm 7.30 L Videm
7.45	D Sacile - Videm (razen ob
praznikih) - Ob sobotah vozi iz Vidma
8.45	L Videm
9.56 D (Osterreich Italien Express) Stuttgard Salzburg - Dunaj -Trbiž Videm 12.03 L Trbiž Videm
14.05	D Videm 15.02 L Videm
17.05	D Videm 17.59 L Videni
(2) Vozi samo ob praznikih od
29.6.	do 14.9.75 (ne vozi dne
15.8.75)
TRST - OPČINE - LJUBU A. NA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA SOFIJA ATENE • ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi
0.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb -Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva) (1)
7.28 L Opčine (2)
11.14 DD (Simplon Express) Opčine • Ljubljana - Zagreb - Beograd (vagoni H. raz. Ženeva . Beograd (3) ; pogradi II. raz. Pariz - Beograd in Pariz - Zagreb (od 28.6. do
22.9.75)
14.48	L Opčine • Ljubljana (4)
19.35 D Opčine - Ljubljana (4)
19.57 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (pogradi II. raz. za Beograd) - vozi ob četrtkih in sobotah
20.25 L Opčine
21.09	D (Direct Orient) Opčine - Ljub-
ljana - Skopje - Beograd -Atene - Istanbul - Sofija (spalni vagoni Pariz . Atene
-	Istanbul; spalni vagoni in pogradi II. raz. Trst - Beograd; pogradi II. raz. Pariz
-	Sofija samo ob ponedeljkih, četrtkih, sobotah in nedeljah od 5.6. do 27.9.57; pogradi II. ra. Milan - Atene in Pariz - Beograd
Prihodi
5.48	D Budimpešta - Zagreb - Ljub-
ljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim) (5)
7.10 L Opčine (2)
8.38 D Beograd - Zagreb - Ljubljana
-	Opčine (pogradi II. raz. Beograd - Trst) - vozi ob ponedeljkih in sobotah (ne vozi dne 2.6.75)
9.50 D (Direct Orient) Sofija - Istanbul - Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (paini vagoni Atene - Istanbul - Pariz; pogradi H. raz. Beograd - Pariz in Atene -Milan; spalni vagoni in pogradi II. raz. Beograd - Trst; pogradi II. raz. Sofija - Pariz samo ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in sobotah od 2.6. do 25.9.75)
10.10	D Ljubljana - Opčine (4)
14 35 L Ljubljana - Opčine (4)
19.44 DD (Simplon Express) Beograd -Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi II. raz. Beograd -Pariz in Zagreb . Pariz od
26.6.	do 20.9.75)
21.30 L Opčine
(D
(2)
(4)
(5)
Ne vozi
Ukinjen
nikih
Vozi ob
9.8.75
Ukinjen
Ne vozi
ob nedeljah ob sobotah in
praz-
sobotah od 28.6. do
ob nedeljah ob petkih