pq5jriyjNf9g££ANA-v<-e«*evrNi % k Pi°9* A cf POSAMEZNA | v| §TEV. 2 DIN I ^ ^ J NAIfOCNINA 1 LETO g ^ 80, 'A LETAJO, ’i LE ^ £ TA 20 OIN V ITALIJI £ ^ NA LET040 L,PRAN' Z | CUI 60F,AMERIKI 2 $ ^ | IZHAJA OB | | ČETRTKIH | ž • o I US£DNI t *»• d -' t i • k , v i jem mqjr m:eIo. vpdu n\ tako ua-ruje svoje'živLjepje y( blagor svojega rodu... Vsebino čebra potem razlijejo po svojih loviščih. Čaša s sirupom Sodstvo, ki je takisto v vračevih rokah, spominja po svojih grozotah na orijentalske metode. Že ugotovitev krivca je nepravična in združena s trpinčenjem. Če se je pripetil kak zločin in storilca ni moči izslediti, se sestane vse prebivalstvo k posvetovanju. Tedaj da vrač vsakomur y roke neko pijačo, ki jo mora na dušek popiti. Poprej pa je vrač vsul v eno izmed čaš strup, in kdor dobi zastrupljeno čašo v roke, mora v strašnih mukah čez nekaj ur umreti, kar je obenem dokaz, da je on krivec. Strup pa ima — pripravljajo ga iz soka nekih rastlin — talko ogaben okus, da ga „zločinec“ dostikrat takoj ko ga je požrl, spet izbljuje in se tako reši smrti. V tem primeru vidi pleme sicer še zmerom v njem krivca, toda kazni na njem nič več ne ponovi. Da ima vrač pri razdeljevanju čaš popolnoma svobodne roke in lahko naprti krivdo za zločin komur hoče, se samo po sebi razume. Peklenske muke Izvršitev kazni že sama kaže, kako silno uživa to ljudstvo ob peklenskih mukali, ki jih mora nesrečna žrtev prestati. Tako na primer se zgodi, da postavijo zločinca do vratu v poln čeber vode, nato pa vsujejo vanj kako jedko rudnino, ki polagoma nesrečniku ko- zapu». ...opazovanja je bil ta, da smo se sa-smrfVaitiafr' -AfmtAebričaili, da poročila o nečlo- Plavati znate Kako rešiš utapljajoče se Plavanje in reševanje je dvoje. To dokazuje veliko število nesreč, ki se leto za letom pripete tudi prvovrstnim plavalcem, kadar rešujejo utapljajoče se ljudi. Pri reševanju ne gre toliko za to, da zna reševalec dobro plavati, kakor da je spreten in okreten pri reševanju. Kako se rešiš iz objema Vsi, kateri se utapljajo, celo otroci, dobe v smrtni stiski moči, ki jih človek v normalnih razmerah nikoli nima. Tako se dogodi, da potegne celo polodrasel otrok s seboj v globino do- Vaja na suhem: kako se rešiš objema brega odraslega plavalca. Največja nevarnost je v tem, da se človek, ko se utaplja, zgrabi za reševalca. Njegova edina želja je, da bi se obdižal na površini, in zato se ga z vso silo oklene. Zuto bi se moral tudi najboljši plavalec poprej na suhem ali pa v sobi žo razje, da ne ostane od njega d'rugega kakor golo meso. To traja časih tedne in tedne, dokler ne nastopi smrt. Ali pa dajejo ujetniku tako dolgo zelo slane jedi in pijače, da naposleScl pred prepolnimi skledami v doslovnem pomenu besede od lakote umre ali za zblazni. Vselej pa si izberejo take metode za usmrtitev, da nesrečnež kar se da dolgo trpi; tako imajo drugi zadosti prilike, da uživajo in se naslajajo ob njegovem trpljenju. Naša naloga ob reki Liard je bila s poročilom o tamkajšnjih razmerah ikončana, zakaj da bi skušali te strašne običaje odpraviti, je bila naša trojica dosti premajhna. Tolci a kanadska vlada pripravlja zdaj primerne odredbe, da narode najskrajnejšega severa vsaj malo scivilizira. Izpočetka seveda ne pojde lahko; toda prepričan sem, da se bodo Indijanci sami oddeh-nili, ko bo konec moči njihovih vračev, ki danes ravnajo njihovo usodo. a reševati? ljudi. — Vaje na suhem naučiti nekaterih prijemov in gibov, da mu v vodi ne bo treba šele misliti na to, kako se bo rešil utapljenca. Najvažnejše ni, kako reši utapljalca; dosti važnejše je, kako se sam rešiš iz njegovega objema. Plavalec, ki se ga nesrečnež. oklene z rokami in nogami, mora poriniti desno roko z vso silo proti bradi in ustom utapljalca, da mn potisne glavo nazaj v tilnik. Bolečina, ki jo tak prijem povzroči, prisili utapljalca, da razklene roke in noge. Z ne kaj vaje bo vsak plavalec hitro obvladal ta prijem. Priplavaj od zadaj! To je prva zapoved, če se hočeš ogniti nevarnega objema. Reševalec priplava kak poldrugi meter do utapljalca in ga nato zgrabi od zadaj. Prijemov za reševanje je kakšna dva tucata. Toda v praksi zadošča, če jih znaš tri ali štiri. Najvažnejši je prijem za glavo. Reševalec prime ponesrečenca od zadaj za glavo tako, da prideta palca za ušesa, mezinca pa vzdolž spodnje čeljusti. Pri nobenem prijemu pa ne sme reševalec z roko zgrabiti utapljalca za vrat ali mu stisniti sapnik. Glavni pogoj pri tej vrsti reševanja je ta, da zna reševalec dobro plavati na hrbtu. Prijema okoli lehti in pod pazduho Pri prijemu okoli lehti prime reševalec utapljalca za obe lehti nekako pri komolcu in ju pritisne zadaj k telesu. S tem doseže, da utapljalec ne more uporabljati rok, in se ga zato tudi ne more bkleniti, ter spravi utapljalca pol nesoč ga, pol vlekoč na hrbtu plavaje najireg. Prijem pod pazduho se uporablja največ pri ljudeh, ki so že izgubili za- utapljalca zadaj k telesu, da se tudi s to roko ne more geniti. Kako obuja neveščnk utopljenca Nikakih radikalnih metod, kakor na primer postavljanje ponesrečenca na glavo! Kdor ni zdravnik, bo s tem bolj škodoval kakor koristil. Prvo je, da očistiš ponesrečencu usta, nos, uše- Prijem za glavo vest. Reševalec prime utapljalca s spodnjo lehtjo ali pa z obema rokama pod pazduho ter ga v tem položaju po-šev vleče s seboj. Če se ponesrečenec posebno obupno brani,, priplava reševalec od zadaj k njemu, seže z desno lehtjo pod njegovo desno laket in mu uklene prsi in tilnik, z levico pa pritisne levo laket Zdaj gre za res! Naš nagradni natečaj se zaključuje. Po dosedanjem pregledu došlega materijala, ki ga naša uprava vestno ureja in pripravlja za žrebanje, smemo reči, da se je na naš veliki nagradni natečaj v vrednosti 25.000 Din odzvalo lepo število naših naročnikov. Toda dosti jih je, ki tega še niso storili, prepričani pa smo, da bodo vendarle izrabili izredno priložnost, ki jim jo dajemo. Vsem tem naročnikom, ki torej še niso iposlali zloženke, dajemo priliko za to do 20. julija «. I. Do tega dne do 6. ure popoldne je še čas, da pošljejo zloženko ali pa jo osebno prinesejo v našo upravo. Kdor ne mara zloženke striči iz lista, da si ga ne pokvari, naj takoj piše naši upravi in sporoči svoj natančni naslov, da mu jo pošljemo. Kdor bi rad vedel, katero številko je dobila njegova zloženka, naj se prav tako obrne na našo upravo, priložiti pa mora za poštnino in manipulacijo 3 Din v znamkah. Isti dan, ki smo ga določili kot poslednji rok za sprejemanje zloženk, t. j. 20. julij, je obenem tudi poslednji rok za poravnanje naročnine. Kdor torej do 20. julija 1932 do 6. ure popoldne ne bi poravnal naročnine za list do konca septembra, ne bo imel pravice do tekmovanja za nagrade, tudi teduj ne,-če bi bil zloženko pravilno rešil in jo odposlal. Zakaj do udeležbe pri tekmovanju za naše nagrade imajo pravico samo tisti naročniki, ki pošljejo pravilno rešeno zloženko in plačajo naročnino do konca 3. četrtletja. Kdor prvega ali drugega še ni uredil, naj se požuri, ker se bo žrebanje za naše lepe nagrade vršilo 25. julija t. I. Nič več ni časa za premišljanje ali odlaganje! Zdaj gre za res! Če je kdo našo položnico izgubil (poslali smo jo vsem naročnikom), naj gre na pošto in kupi prazno položnico (stane 25 par), nanjo pa naj napiše: Upravi Druž. Tednika Romana, Ljubljana, Breg 10 in številko našega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, ki je 15.393. Naše nagrade so: Prva nagrada 4.000 Din v gotovini, naslednje nagrade pa so: moško ali žensko kolo v vrednosti 1.750 Din, kuhinjska garnitura v vrednosti 800 Din, jedilni servis, kavni servisi, čajni servisi, porcelanska garnitura za dišave, blago za ženske obleke, ..Kuhinjsko čudo" (samoval), moški ali ženski čevlji, lepe knjige in serije umetniških razglednic. Prihodnja številka Vam bo z natančnim opisom navedenih nagrad prijetno presenečenje. Zato Vam svetujemo, da tekmujete! Izpolnite vse pogoje, da boste upravičeni do tekmovanja za nagradni natečaj! Ne pozabite plačati naročnino v prvih dneh julija. Zdaj boste denar laže utrpeli kakor pozneje. I. in 2. julija bomo torej stopili na pošto in plačali naročnino za ..Družinski Tednik Roman"! sa in žrelo blata in peska. Potem ga položiš čez kolena ali čez stol z obrazom na zemljo, da more voda, ki je prišla v sapnik, odteči. Rahli udarci s plosko roko po hrbtu učinek pospeše. Nato položi ponesrečenca z obrazom na tla, in sicer tako, da mu glavo obrneš v stran in mu iztegneš lehti. Nato poklekneš na ponesrečenca in pritiskaš v razdobjih po pol minute s svojo težo nanj, obenem pa z obema rokama — s palcem na hrbtenico, z drugimi prsti pa ob spodnjem delu prsnega koša — te pritiske ojačiš. Od časa do časa mu nato vzdiguješ in spuščaš lehti. Dostikrat se življenje vrne šele čez več ur. Reševalčeva dolžnost je, da tako dolgo ne odneha, dokler ne pride zdravnik. Šele on bo vedel povedati, ali je reševanje uspelo ali pa je vsak nadaljnji poskus zaman. HUMOR Matematika in ženske Govorili so o lepih ženskah, o interesantnih in mičnih. Nekdo je rekel: „Ali se vam ženska zdi taka ali taka, je samo stvar okusa." „Ne,“ je odgovoril Roda Roda. „Jaz imam za te reči algebrajične obrazce. Postavim, da je ,a‘ bleščeča zunanjost ženske in ,v‘ njen razum. Potem je mična ženska = a + v, lepa ženska — a — v, in interesantna = v — a. Potegnila ga je Pri znanem industrijcu N. je zbrana odlična družba, najlepše dame vsega mesta so med povabljenimi. Neki že priletni samec kar preveč dvori lepi domačici: „Kako krasno postavo imate, milostljiva... in kako lepe noge!" „Ali bi tudi radi videli," ga vpraša tedaj domačica, „kje so me operirali za slepičem?" Grobna tišina. „Pojdite z menoj, pa vam pokažem!" In v grozo vse družbe hišna gospa vstane in stopi k oknu. Nato se obrne k gostom: »Vidite, tamle čez cesto... v kliniki!" Iz izkušnje vedo Roza Feron je bila v Napoleonovih časih slavna igralka, toda bolj kakor umetnica je slovela po svojih ljubezenskih avanturah. Nekoč je nastopila v hlačali in neki navdušen gledalec je vzkliknil: »Stavim, da jo ima polovica občinstva res za moškega!“ Njegov skeptični sosed pa je odvrnil: »Druga polovica pa iz izkušnje ve, da to ni res." Dovolite, da vam predstavim svojo mater! N a p i s a 1 a I. Horvat h Oče je prvi postal pozoren na njen veselo pričakujoči obraz. Razumela sta se kakor dva dobra tovariša, in tudi to pot so oči prehitele usta: ,.lvaj pa ti je danes, Tereza ?“ Mati je pri tem -vprašanju še bolj 'zlezla vase. Njene oči, ki so v njih zmerom tlele zle slutnje, so se tako plaho obrnile k hčeri, da je želja, kako bi jo osrečila, prekipela iz nje. „Danes popoldne pride Američan.“ ■ Tereza se je z njim seznanila na velikem oceanskem parniku. Bila je njegova soseda pri večerji-in on je bil videti zelo srečen. Saj pa je bila Tereza res mikavna v svoji ciklamnobarvni večerni obleki in se je obračala s tako pri-rodno ljubkostjo, kakor bi vse življenje ne počela drugega kakor se vozila na luksuznih parnikih iz Evrope v Ameriko in nazaj. In pri tem je to večerno obleko z nekaterimi drugimi toaletami dobila šele v poslednjem trenutku od slavne pevke, ki se je zgrozila, ko je zagledala Terezino garderobo: „Saj sem v oglasu dovolj jasno rekla, da iščem spremljevalko za potovanje, in je vendar na dlani, da bo morala jesti z menoj pri isti • • ti« mizi! Tereza že dolgo ni ve