Tudi v prihodnje krepiti vezi med občani, delavci in delegati
Na prvi marčni seji občinske skupštine so delegati sprejeli po-leg poročil izvršnega sveta in upravnih organov tudi poročilo o delu skupšiine občine za obdobje 1962 do 1966, ki predstavlja, kot je dejal uvodoma pred zasedanji zbo-rov predsednik občinske skupšči-ne, Vlado Beznik, sintezo ugotovi-tev in ocen, ki so bile izražene in sprejete, ko je bilo v iztekajočem se mandatnem obdobju večkrat anali-zirano delovanje posameznih delov političnega sistema v občini. Na zadnji seji zborov v tem mandatu pa so delegati prejeli na klopi, zgolj kot informacijo, tudi poročila posa-meznih skupščinskih komisij in obeh skupin delegatov za delegira-n|e v republiško skupščino.
V minulih Stirih letih so bili tudi v delu bežigrajske občinske skupSči-ne v ospredju skupni in celoviti na-pori pri snovanju in uresničevanju dolgoročnega programa gospodar-ske stabilizacije. Posebna prizade-vanja so bila usmerjena tudi k ana-lizi delovanja polititnega sistema socialističnega samoupravl|anja, predvsem problematiki delovanja in organiziranosti krajevnih skup-nosti, delovanja delegatske skupš-čine s poudarkom na delu in vlogi zbora združenega dela, organizira-nosti in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih de-javnosti in posebej samoupravnih Interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter samoupravni orga-niziranosti in delovanju organizacij združenega dela (posebej z vidika dela delegacij in konferenc delega-cij). Nismo pa uspeli, kot kritično ugotavlja poročilo o delu občinske skupSCine, poglobljeoo oceniti de-lovanja in vloge družbenopolitičnih organizacij v polititnem sistemu, še posebej v delegatskem skupš-činskem sistemu Ta obveznost ostaja kot najboljSa priložnost za delo v prihodnje, je med drugim zapisano v poročilu.
Posebej velja opozoriti, kot |e de-jal uvodoma Vlado Beznik, na tiste ugotovitve in ocene, ki bodo osno-va za usmeritve in konkretne aktiv-nosti v prihodnje. Gre predvsem za utrjevanje delegacije kot temeljne-ga in ključnega člena delegatskega sistema ter vprašanja razmerij med delegati, delegacijami in delegat-sko bazo ter povezovanje delegacij z drugimi dejavniki, tako znotraj te-meljnih samoupravnih skupnosti kot tudi širSe. Ta vpraSanja in pose-be| razmerja med delovnimi Ijudmi in občani ter delegacijo bodo mo-rala zato na|ti svoje mesto v druž-
benih aktivnostih naslednjega mandatnega obdobja. Skupščino družbenopolitične skupnosti bo treba v prihodnje, kot je dejal Vlado Beznik, bolj razvijati kot najvišji or-gan druzbenega samoupravljanja v občini. Delovni programi skupščin morajo biti svojevrsten družbeni in politični dogovor, ki naj metodolo-ško in tehnično predstavlja skupen program vseh udeležencev odgo-vornih za delovanje skupščinskega sistema, vsebinsko pa skupen okvir osnovnih dejavnosti v določenem obdobju, tako organizacij združe-nega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij.
Ena temeljnih usmeritev pa bo tudi vnaprej dosledno uresničeva-nje ustavne zasnove uveljavljanja posameznih zborov, še posebej z vidika krepitve samostojnega odlo-čanja v okviru njihovih pristojnsoti. Odločanje na skupni seji naj bo za-to uveljavljeno le izjemoma, kot je dejal predsednik bežigrajske ob-činske skupščine. Ta načela so bila upoštevana pri delu skupščine že do zdaj, še posebej poglobljeno in obširno pa so bila obravnavana ob pripravi sprememeb in dopolnitev statutov občine in mesta. V prihod-nje bi morali še bolj krepiti vlogo in položaj zbora združenega dela in utrjevati družbenopolitični zbor v njegovi osnovni ustavni vlogi. Po-leg tega pa bo treba tudi dosledne-je uresniCevati ustavno vlogo izvrš-nega sveta in upravnih organov, je dejal med drugim Vlado Beznik in končal, da bi na osnovi teh temelj-nih ugotovitev in tistih v sisih ter drugje, veljalo pripraviti skupne programe aktivnosti za učinkovitej-še delovanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. »Ce nam bo to uspelo, bomo dali svoj prispevek tudi k skupni kritični analizi stanja in sprejemanju usme-ritev za nadaljnje delo,- je dejal Vlado Beznik.
IZ PESTREGA DELA
SKUPŠČINSKIH
KOMISIJ
Iz poročil posameznih skupšfiin-skih komisij povzemamo nekatere temeljne ugotovitve. Koml»i]a za volltve in imenovan|a skupščine občine, ki jo je vodil Mar|an Cop, je skladno s svojimi pristojribstmi med drugim ustanovila in izvolila stalna telesa občinske skupščine, operativni odbor za izvedbo enot-
nega programa Ijubljanskih občin za gradnjo objektov samoprispev-ka III, izvolila je poklicne in nepo-klicne sodnike Sodišča združenega dela ter sodnike namestnike, tožil-ce in njihove namestnike Terneljne-ga sodišča v Ljubljanl ter imenova-la družbene pravobranilce samou-pravljanja in njihove namestnike ter med drugim delo razreševala in evidentirala delegate občine za sklepanje zakonskih zvez pri mest-ni skupščini. Komisija je pri delu ugotavljala, da se pojavljajo primeri avtomatizma, ko člani komisije zgolj potrjujejo Ijudi, ki jjh ne poz-najo, zato bi bilo treba v prihodnje bolj temeljito in natančno opredeli-ti dolžnosti in pristojnosti komisije.
Komlslja za zadeve borcev In In-valldov NOV, ki jo je vodila Jelka Kutln, je obravnavala vse probleme socialno ogroženih udeleženčev NOV. Stalno priznavalnino je v tem štlriletnem obdobju prejelo 665 udeležencev NOV; obtasno (Stiri-krat letno) jo je prejelo 197 udele-žencev, enkratno priznavalnino pa 1.549 udeležencev NOB ali vdov padlih in umrlih udeležencev NOB. Pomoč za preventivno zdravljenje, v glavnem za počitniški dom v Ba-njolah, je v tem času prejelo 504 udeležencev NOB. Komisija dobro sodeluje tudi z dispanzerjem za borce pri bežigrajskem zdravstve-nem domu, kjer je bil leta 1982 opravljen sistematski pregled vseh borcev.
Staturamo-pravna komisi|a t kupičine občlne, ki jo je v minulih stirih letih vodila Jaana Pogačar, se je v tem mandatu, za razliko od prejšnjih, vključevala v razpravo že v fazi osnutka pomembnejšlh odlo-kov in drugih normativnih aktov občinske skupšfiine in ne le v fazi predloga. Angažiranost ter prispe-vek komisije pri usklajevanju pred-pisov občinske skupščine-ter pri pravnem svetovanju je bil še pose-bej pomemben pri pripravi in obravnavi sprememb in dopolnitev poslovnika skupščine ter statutov občine in mesta, tako v fazi osnut-ka kot predloga.
Koml«l|a za družbeno nadzor-•tvo, ki jo je vodil Peter Zajc, je na svojih 12 sejah obravnavala proble-matiko gospodarjenja z družbenimi sredstvi, vpraSanja s področja ure-janja samoupravnih odnosov in medsebojnega razmerja delavcev v združenem delu ter tudi konkretne težave pri delu nekaterih delovnih organizacij. V nobenem primeru komisija ni predlagala občinski skupščini uvedbe začasnih ukre-
pov družbenega varstva. Delavci v obravnavanih organizacijah so po-bude in nasvete komisije sprejema-li resno in nastala stanja tudi dokaj uspešno odpravljali.
Komtiija za spreml|Bn|e uresnl-čevanja družbenega dogovora o obllkovan|u tn Izvajanju kadrov-ske polKlke, ki jo je vodil Vlado Berglez, je v minulem mandatu obravnavala predvsem obliko vpra-šalnika o kadrovskem stanju v or-ganizacijah združenega dela, poro-čila o uresničevanju družbenega dogovora za vsako tekoto leto, in-formacije o razpisnih postopkih v občini, analizo kadrov na področju mednarodne menjave, uresničeva-nje družbenega vpliva pri kadrova-nju poslovodnih delavcev, analizo uresničevanja načrtov zaposlova-nja ter poročila o štipendiranju.
Komlti|a za tpreml|anje izvaja-n|a zakona o združenem delu, ki jo je vodil Bo|an Pečenko, je sprem-Ijala in analizirala pojave, predv-sem tehnokratske in birokratske, ki niso bili v skladu s cilji zasnove zakona. Komisija je opozarjala na-nje pristojne organe in predlagala ustrezne ukrepe. Tako je med dru-gim opozorila na nezadovoljivo sta-nje glede usklajenosti samouprav-nih splošnih aktov v ozdih z Zako-nom o razširjeni reprodukciji in mi-nulem delu, s čimer se je seznanila tudi preko informacije Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana.
Komisija za vloge in prltožbe, ki jo je vodila Jelka Godec, je v izte-kajočem se mandatnem obdobju preučila 82 pritožbenih primerov oziroma vlog za posredovanje pri reševanju problemov občanov (51 pisnih in 31 ustnih). Pritožbe so se nanašale na premoženjsko-pravne zadeve, socialno zavarovanje in družbeno zaščito, stanovanjske, gradbene in komunalne zadeve, delovno pravne in druge. Prevlado-vala so vprašanja s področja stano-vanjske problematike. Komisija je 30 odstotkov pritožb ocenila kot neutemeljene, za ostale pa ie po-sredovala prl pristojnih organih. Tako si je komlsija prizadevala tudi za ureditev odprtih vprašanj pro-blematike arondiranih zemljišč. Kljub temu pa so člani komisije opozorili, da imajo zelo omejene pristojnosti za učinkovito ukrepa-nje, saj je komisija zgolj posveto-valni organ, veljalo pa bi razmisliti, naj bi ji bila v prihodnje dana tudi možnost neposrednega ukrepanja na podlagi njenih odločitev.
Komisi|a za priznan|a občlne je v minulih štinh letih prejela 65 po-bud za podelitev priznanj občine. Upoštevaje pomembnost dosežkov posameznih kandidatov na določe-nih področjih družbenega življenja in dela v občini je predložila zbo-rom v obravnavo in sprejem obra-zložene predloge sklepov za pode-litev 22 nagrad občine in 26 plaket obfiine. Zaradi omejenega števila prejemnikov nagrade občine (vsa-ko leto le šest) in premalo tehtnih dosežkov nekaterjh kandidatov na določenih področjih, komisija ni upoštevala četrtine prejetih pobud. Občinska skupščina je sprejela vse predlagane sklepe komisije razen enega za podelitev plakete v letu 1985. V iztekajoiern se mandatu je komisija za priznanja, ki jo je vodila Danlca Telban, predlagala tudi spremembe odloka o priznanjih občine in oblikovala njegovo pre-čiščeno besedilo, med drugim tudi v smislu ukinitve denarne nagrade in vrednosti ostalih nagrad občine ter za poenotenje njenega obsega. Komlslja za obllkovan|a skupščl-ne občlne, ki jo je vodil Borls Bur-dych, si je v minulem obdobju predvsem prizadevala, da bi se po-litika odlikovanja uveljavila kot se-stavni del kadrovske politike in da bi odlikovanje prejeli tisti, ki s svoji-mi delovnimi rezulati, aktivnostjo in zaslugami izstopajo v okoljih, kjer delajo in živijo ali pa so aktivno vključeni. To pa z drugimi beseda-mi pomeni tudi, da bi morala delov-na in življenjska okolja v bodoče predlagati za državna odlikovanja tudi mlajše delavce, saj se je komi-sija neredko znaSla v zagati, ko je morala kandidatom s sicer dolgim delovnim stažem in zaslugami, a še neodlikovanim, podeliti nižje odli-kovanje. kot bi ga sicer zaslužili. Komisija je obravnavala 683 pobud za odlikovanja posameznikov in 8 pobud za odlikovanja organizacij združenega dela oziroma društev ter podala 263 mnenj k pobudam. V tem obdobju je bilo v občini pode-Ijenih 445 odlikovanj. Največkrat Red dela z srebrnim vencem (v 192 primerih), samo po enkrat pa Red jugoslovanske zastave z zlato zvez-do in Red za vojaške zasluge z zla-timi meči. Dosežen je bil velik pre-mik prj odpravljanju avtomatskega predlaganja za odlikovanje ter z ve-
čanjem števila aktivnih odlikovanih oseb namesto upokojencev. Še vedno pa je neustrezno razmerje med odlikovanci v gospodarstvu in negospodarstvu (slednjih je bilo le 7 odstotkov) ter starostna struktura (tri četrtine odlikovancev je bilo med 45 in 60 leti). Med odlikovanci je bila le četrtina žensk.