UpravniStvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstro: Četrtletno 9 din, polletno 1> dla, celoletno 36 din: za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 4S din. Amerika letno 1 dolar. Račnn poštne hranilnice, podružnice T Ljubljani St. 10.11 L. Kak® bi slovenski kmet pridelal dovolj živeža Ko je aprila zasedal banski svet, je bilo napovedano veliko posvetovanje, ki naj bi ugotovilo zdajšno stanje slovenskega kmetijstva in vzroke njegove zaostalosti, hkratu pa določilo smernice za izboljšanje te glavne gospodarske panoge na Slovenskem. To posvetovanje oc jc v x Silo pred lirailiim vež dni v Ljubljani, zamisel takega posvela sama jc Vilo brez dvoma dobra. Samo je vprašanje, ali je bila izvedena tako, da bo od tega kaj koristi. Moramo si namreč odkrito priznati, da je vsa naša Jugoslavija dežela posvetov, na katerih se sklenejo lepe reči, toda od besed do dejanja je dolga pot, ker so taki sklepi prepogosto brez trdnega načrta in brez trdnih osnov. Voc naSc kmciijolio poovetovanjo T." LjuK. ljani je bilo razdeljeno pa pet različnih oddelkov, ki so zasedali istočasno. Kdor pozna raznoličnost ustroja naše kmetije, je žalostno gledal ob isti uri kopico važnih poročil, udeležiti pa se je mogel le enega. Tej nerodni ureditvi posveta je pripisati tudi pičlo udeležbo pri večini teh poročil. Tako važno posvetovanje se ne da deliti na odseke, ki zborujejo istočasno, temveč je treba razširiti čas posvetovanj na zadostno število dni, da lahko vsak zanimanec prispeva iz svojih izkušenj k izboljšanju našega kmetijstva. Razen tega so udeleženci dobivali poročila šele tik pred vsakodnevnim posvetom. Pretežni del dnevnega reda je izčrpalo čitanje teh poročil, ki bi lahko izostalo, če bi dobili zanimanci vsaj štirinajst dni pred posvetovanjem poročila. Tako bi bilo posvetovanje res zaslužilo svoje ime, zdaj pa je žal bilo bolj podobno poučnemu tečaju kakor posvetovanju. Poročila so bila razmnožena v zelo pičlem številu, mnogi predavatelji slabi govorniki in predavalnice neprimerne, da se je slabo slišalo. Pa še nekaj je treba omeniti: poročila so bila sestavljena na podlagi uradnih podatkov o našem kmetijstvu, ki prav gotovo ne drže. Smernice za bodočnost na taki podlagi so torej na tehtnici. Ker je čitanje poročil trajalo dobro uro, se je bilo treba naravnost otepati številnih strokovnjakov, ki so hoteli prinesti svoj, iz dolgoletnih izkušenj izvirajoči prispevek za izboljšanje našega kmetijstva. Torej se do temelja in mogla predelati nobena reč. Zadovoljni ne moremo biti tako glede ocenitve današnjega položaja našega kmeta, še manj pa glede ukrepov, ki naj bi jih storili za dvig te važne panoge našega narodnega gospodarstva. Vsa razmišljanja o današnjem stanju našega kmetijstva so oprta na nezanesljivo podlago: na našo statistiko, ki je kakor gori rečeno skrajno pomanjkljiva, ker se sestavlja kar po vrhu s pomočjo občin, ki nimajo za to potrebnih moči. Vseh dvajset let naše nove države premetavajo pri nas postavke, pobrane iz starih avstrijskih podatkov, ki so prav tako bili pomanjkljivi. Pomislimo le, koliko so se izpremenile razmere v četrtstoletju. Splošno je prepričanje med-kmetijskimi strokovnjaki, da je vsako posvetovanje zelo nezanesljivo vse dotlej, dokler ne bomo dobili kolikor toliko zanesljivih kme tijskih podatkov. Malo si je pač treba vzeti za zgled sestavljanja statistike tiste države,, ki imajo to že lepo uvedeno. Žalostna okolnost je nadalje, da naši vodilni kmetijski strokovnjaki po večini premalo poznajo napredek kmetijstva po svetu. Čisto premajhna je nabava strokovnega štiva, celo pri banski upravi, da ne govorimo o strokovnem štivu pri sreskih kmetijskih referentih. Vse premalo poznamo ameriško, rusko, češkoslovaško in nemško kmetijstvo ali pa kmetijstvo severnih germanskih držav. r*a So *\olcaj jo »olo v a ¥tw\ • pri + 3 U" 1 Vi nOSVe- tovanjih bi morali sodelovati tudi kmetje, pa ne samo veliki kmetje, temveč tudi mali. Saj imamo vendar kmetijske zbornice. Tako bi iz ust prizadetih ljudi samih naj zanesljiveje zva deli, kje je največje zlo. Morda bi tako do-znali, da je glavno vprašanje našega siromašnega slovenskega kmetijstva vprašanje, kako pridelati toliko živeža, da ne bodo naravnost stradale cele pokrajine. O tem vprašanju smo v našem listu že večkrat pisali. Tu bi prišli zlasti rastlinoslovci do besede in bi preizkušali, kaj lahko uspeva na zemlji, ki Je manj rodovitna. Pa to je vprašanje, ki se ne da odpraviti z nekaj vrstami. Navedli smo samo nekaj misli, ki nam jih je vsililo dejansko stanje. Na strokovnjakih je, Oa KakSeil piUludlli kinctijoki poavet otori, vse, kar je potreono za uspen takega pusveta. Ne dvomimo pa tudi, da bo že to posvetovanje rodilo nekaj uspehov. Gradba zdravstvenega doma v Trbovljah je nujno potrebna Trbovlje nujno potrebujejo zdravstveni dom, v katerem bi imele streho vse številne trboveljske zdravstvene ustanove. Zato je vsa trboveljska javnost pozdravila ukrep občine, da se ta dom čim prej zgradi. V ta namen je občina že jeseni prepustila brezplačno obširno zemljišče, ki po strokovnem mnenju najbolj ustreza zdravstvenim zahtevam. Vse je bilo že pripravljeno, tudi denar, in končno določen gradbeni načrt. Zdaj pa je vse zaspalo. Zakaj se gradba odlaša? Občina je storila svoje in ji gre vsa pohvala. Menda se zadeva po nepotrebnem zavlačuje pri banovini in higienskem zavodu. Ce ni dovolj denarja, naj se poskrbi zanj. Pri takih ustanovah, kjer gre za zdravje naroda, se ne sme varčevati. Trbovlje so velik industrijski kraj, ki bi prav zaradi velikega števila rudarskega delavstva nujno potrebovale tako ustanovo. Borba proti alkoholu naj se ne odlaša Na nedavnem drugem protialkoholskem večeru v Ljubljani sta predavala Vojko Jagodič o šoli in alkoholu in Miroslav Zor o sredstvih za protialkoholno delo v šoli in družini. Od vseh otrok, ki so v šolskem letu 1936-37, obiskovali nižjo osnovno šolo, jih je zaostalo 21 odstotkov, med tem ko jih ie v višji osnovni šoli zaostalo 11 odstotkov. Primerjajte šolske uspehe v vinorodnih z uspehi nevinorodnih krajev: najlepše uspehe najdete v nevinorodnih, najslabše pa v izrazito vinorodnih krajih. Dejstvo je, da so nepovoljni šolski uspehi največji tam, kjer je možnost vpliva alkohola na mladino največja. Za rešitev slovenskega alkoholnega vprašanja pri nas brez dvoma največ store učitelji. Torišče njihovega protialkoholnega dela je šola. Njihovo delo pa žal povsod zadeva na težkoče, kajti dom in prepogosto tudi siromašne razmere porušijo vse, kar zgradi učitelj v šoli. Alkoholizacija Slovenije je 70odstotna. Od 95 odstotkov naše šolske mladine je lani uživalo alkoholne pijače 67 odstotkov otrok pijancev je 6.23 odstotka, 64.34 odstotka nosečih mater pije alkoholne pijače, 34.77 odstotka dojenčkom dajejo piti opojne pijače. Od 10.848 pijancev v Sloveniji je 6.807 družinskih očetov, izmed katerih je 93 odstotkov gmotno slabo stoječih, ki pa imajo skupno 31.690 otrok. Ena izmed glavnih ovir, da pri protialko-holnem delu pri nas ni pravega uspeha, je ta, da sta si dom in šola preveč oddaljena. Vez med šolo in domom je pomanjkljiva. Starši ne vplivajo na otroka v istem smislu kakor šola. Tudi starši morajo spoznati, da je alkohol škodljiv mlademu telesu, a danes staršev ni mogoče pripraviti do tega, da bi ne silili otrok k pitju. Otroci prav tako kakor njih starši menijo, da škoduje deci le večja količina alkohola, manjša pa da ji celo koristi. »Le pij, da boš močan!« tako kaj radi pravijo odrasli otrokom. »Ze 100 let je vse zastrupljeno z alkoholom. Treba bo roditi in vzgojiti nove rodove«, piše učitelj. Take so razmere na podeželju. Nekoliko boljše je v mestu, kjer je tudi vez med šolo in domom tesnejša. V mnogih, zlasti vinorodnih krajih je težavno dobiti pitno vodo, pa zato ljudje pijejo toliko bolj alkoholne pijače. Pridelek in raba mleka bi se morala povečati. Res je, da bi otro ci pili neprimerno manj, če bi imeli dobro hrano. Pa tudi vpliv zaužitega alkohola nanje bi bil slabši, če bi otroci bili siti. Primanjkuje nam dobrega protialkoholnega tiska, šole nimajo nobenih protialkoholnih učil, potrebne so potujoče protialkoholne razstave. V slovenskem protialkoholnem delu vlada velika zmešnjava. Če nočemo, da nas doleti usoda popolne propasti slovenskega naroda, borno morali začeti vsi odločno borbo proti alkoholizmu. Za protialkoholno borbo so predvsem poklicani učitelji. Njim pa morajo pomagati starši. Učitelji bodo dosegli tem več uspeha, čim bolj se bodo sami vzdrževali alkohola. A se dogaja, da na izletih pijeta 501etni vzgojitelj in njegov 151etni gojenec iz iste steklenice. Učitelj, ki se čisto vzdržuje alkoholnih pd-)ač, je najmočnejše sredstvo v borbi za treznost. Pomoglo mu bo mnogo tudi podrobno delovanje. V ves svoj pouk naj prenese trez-jK»tna načela in v vse svoje šolsko in izven-iolsko delovanje. Za protialkoholno delo je pa treba tudi mnogo več učnih pripomočkov in mnogo več doslednosti. V čitankah ne bd smejo biti nobenega stavka, v katerem se poveli-Ihijeta »sladka kapljica« in »rujno vince«. Namesto da govorimo pri zemljepisju o dobrem vinu, govorimo rajši o dobrem grozdju! Koristi, ki jih prinaša trezno življenje, so Sed drugim zdravstvene in narodnogospodar- e, ki se kažejo v štedljivosti. Odpraviti bi bilo treba, da se pijanost na fodišču še zmerom smatra kot olajševalno tredstvo. Omejiti bi se moralo točenje pijač Ob Izplačilnih dnevih, prepovedalo naj bi se točenje stoječim gostom v točilnicah. Plača moža pijanca naj bi se dajala ženi. Pijancem Hal bi se odvzele pravice staršev. Ustvarjajo liaj se take življenske razmere, da se alkoholizem sploh ne bo mogel razvijati. Urediti je treba gospodarske razmere tako, da bodo mladi ljudje mogli čim prej ustanavljati družine ln priti do bolj ustaljenega življenja, da se »odo mogli starši posvečati še čemu drugemu, »e pa samo borbi za ljubi kruhek. Politični pregled Napetost med Češkoslovaško in Nemčijo je Kolikor toliko popustila, dasi še sicer ni prl-llo do kakega sporazuma s sudetskimi Nemci. Na binkoštne praznike sta se vršila v Bra>-tislavi dva slovaška shoda, ki sta izpričala, 'daje večina Slovakov v nacionalnem taboru Prvi shod je imela slovaška klerikalna stranka patra Hlinke, ki se zavzema za slovaško samoupravo, v nedeljo. Obiskalo ga je okoli 18.000 ljudi. Drugi shod, ki so ga imeli slovaški nacionalisti v ponedeljek, pa je imel Okoli 100.000 zborovalcev. Na tem zborovanju le imel na udeleženoe nagovor tudi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, ki mu le vsa množica navdušeno pritrjevala, da je Osnova slovaške svobode le češkoslovaška republika. Anglija se trudi, da bi se španska državljanska vojna čim prej končala. Iz Španije naj bi se umaknili vsi tuji prostovoljci, nato pa naj bi se prisilili republikanci in frankovci k pogajanjem za premirje. Francija je že privolila v angleški posredovalni načrt. Prav tako celo Rusija. Največja ovira pa je Franco sam, ki je prepričan, da bo zmagal tudi, če se umaknejo tuji prostovoljci, ki so mu doslej največ pripomogli do zmag. Po angleških vesteh bo frankovci začeli v torek novo veliko ofenzivo na bojišču od Teruela do Castelona, s katero bodo skušali streti junaški republikanski odpor. Francovska letala so zadnje dni že nekajkrat brezobzirno bombardirala Barcelono, Alicante, Valencijo in druge kraje, pri čemer je bilo ubitih mnogo neoborožene-ga prebivalstva. Dalje so Francova letala potopila neki angleški parnik, ki je pripeljal v Alicante premog in potrebščine za angleški Rdeči križ. Ubiti so bili trije angleški mornarji. To je v kratkem času že četrti angleški parnik, ki so ga frankovci uničili. S kitajskih bojišč pa prihajajo poročila o kitajskih zmagah. Kitajski obroč okoli Dojharove obkoljene divizije se čedalje bolj zožuje. Tudi v zapadnem Šantungu je prešla kitajska vojska v ofenzivo ln pritiska zdaj proti železniški progi Ti- NE ZAMUDITE! Prodaja Blaga pO ielt>| nls&tti B e n a B. Podružnica Stermecki, prei Urchova toreovlna, Celje, Glavni trg 17. encin—Pukov. Japonci pa s svojimi letali še dalje sirovo pobijajo civilno prebivalstvo v raznih mestih, zlasti v Kantonu. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4.50 do 5.90, poldebeli voli po 3.50 do 4.50, plemenski voli po 4.50 do 6, biki za klanje po 3.50 do 5, klavne krave debele po 4.25 do 5.25, plemenske krave po 3.50 do 4.75, krave za klobasarje po 2.50 do 3.50, molzne krave po 3.75 do 5, breje krave po 3.50 do 4.50, mlada živina po 4.50 do 6, teleta po 5.50 do 7 din. Mesne cene: volovsko meso I. 10 do 12, II 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. 10 do 14, II. 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali prasci, 5 do 6 tednov stari po 80 do 110, 7 do 9 tednov po 120 do 150, 3 do 4 mesece, po 150 do 200, 5 do 7 mesecev po 300 do 400, 8 do 10 mesecev po 420 do 490, eno leto po 710 do 820 din. Kg žive teže je bil po 6.50 do 7.75, mrtve teže pa po 8.50 do 11.25 din. MED. V Črnomlju je bil čisti med po 19, v Mariboru pa po 20 din kg. VINO. Na Dolenjskem stane pri vinogradnikih navadno vino povprečno 4, boljše vina povprečno 6 din Mter. ZlTO. V Črnomlju so bile za 100 kg naslednje cene: pšenici 250, ječmenu 200, rži 200, ovsu 200, turščici 160 din. SIROVE KOŽE. V Črnomlju so se trgovale goveje po 8, telečje po 10 in svinjske po 5 din za kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 7. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.17 do 24.32 din> 1 nemško marko za 17.57 do 17.71 din; 1 angleški funt za 216.16 do 218.21 din; 1 ameriški dolar za 43.40 do 43.82 din; 100 franc. frankov za 121.14 do 122.58 dinj 100 češkoslov. kron za 151.93 do 153.04 dinj 100 italijanskih lir za 229.55 do 232.63 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 483.50 din. Nemški klirinški čeki so bili po 14.50 din. BJdRNSTJERNE BJ0RNSON 11 DEKLE Z OSOJ POSLOVENIL B. RIHTER81C »Doktor ne ve, ali bo še kdaj čisto zdrav,« |e šepnila. Zdaj je Synnove dvignila glavo. Zadušila fte solze in pogledala Ingrido. Rekla pa ni ni-II besede. Potem se ji je glava spet pobesila In zatopila se je v misli. Poslednje solze so 11 zdrsnile počasi po licih, novih pa ni več bila Sklenila je roke in negibno obsedela. Zdelo se je, kakor bi hotela napraviti sklep (a vse življenje. Iznenada se je nasmehnila in Vstala. Sklonila se je čez Ingrido in ji dala dolg, vroč poljub. »če si ne bo mogel pomagati, mu bom stregla. Zdaj bom pa sama govorila s svojimi Starši!« To je pogrelo in zagrabilo Ingrido do srca. preden pa je mogla reči besedico, je čutila, da jo je Synn8ve stisnila za roko. »Zdrava bodi, Ingrid! Zdaj pojdem sama Dta planino.« Hitro se je obrnila, da bi šla. »Tu je listek zate,« Je šepnila Ingrid. »Listek?« Ingrid je že vstala, ga poiskala in ji ga dala. In ko ji ga je vtaknila z levico v nedrje, je t desnico objela prijateljico in ji vrnila poljub. Synn6ve je čutila, kako ji po licih pol-•e Ingridine vroče solze. Potem jo je Ingrid nežno potisnila skozi vrata in jih zaprla, kajti zmanjkalo ji je poguma, da bi bila gledala kaj bo zdaj. Synnove je šla počasi v nogavicah po stopnicah navzdol. Ker pa so jo hkratu oblegale vse mogoče misli, ni dovolj pazila in je nekaj zaropotalo. Prestrašila se je, pohitela skozi hišna vrata. Tam je obstala, se obula in začela hitro stopati v breg. Šla je, godla sama pri sebi neko pesem, čedalje hitreje je šla, dokler se nI naposled tako utrudila, da je morala sesti. In tedaj se je spomnila listka. Ko so začeli drugo jutro bevskati pastirski psi, ko so se zbudili fantje, pomolzli krave in jih pognali na pašo, Synnove še zmerom nI bilo nazaj. Ko so pastirci še stali pred stanom in se začudeno vpraševali, kje bi utegnila biti, — odkrili so namreč, da čez noč ni spala v stanu, — je prišla Synnove. Bila je čisto bleda in tiha. Brez besede je začela fantom pripravljati zajtrk in opravljati svoja dela. Težka megla je še ležala na nizkih gorskih grebenih. Nad rdečkasto rjavimi jasami so se lesketale kapljice rose na resju. Hladno je bilo in če so zalajali psi, je začelo odmevati od vseh višav. Pastirji so bili z živino že daleč zunaj in so trobili na rogove. Synn8ve pa se je obrnila od vsega tega življenja stran. Poiskala je kraj, kjer sta navadno z Ingrido sedeli. Ni jokala. Čisto tiho je sedla in le časih je prisluškovala glasovom črede in pastirjev, ki so postajali čedalje bolj ubrani, čim bolj so se oddaljevali. Potem pa je začela peti tole pesem: izprva tiho, potem glasneje in naposled s polnim, jasnim glasom. Napravila si jo je po neki drugi, ki jo je poznala iz otroških dni. Za vse ti hvala, kar si dal mi, takrat ko sva bila otroka, jaz in ti, ko mislila sem, da ta sreča, bo trajala do konca dni. Ko mislila sem, da razpredla se igra bo od solnčnih trat do najinega doma in še dalje tja, do cerkvenih rdečih vrat. Pogosto sem zvečer sedela pred hišo, gledala tvoj dom in mislila, da te na poti do mene opazila bom. In misel moja mi je rekla: »Le čakaj, saj prišel bo dan!« Prišel je dan in je izginil, čakala sem te pa zaman. Oči več moje niso mogle odvrniti pogledov stran od krajev, kamor jaz strmela sem v hrepenenju dan na dan. Vem, da je kraj, ki bi tolažbo še dal mi v strašni bolečini, a tja ne upam iti več, ker ti si tam, o, moj edini! Nečesa ne razumem, — le čemu tako sta blizu doma, moj in tvoj, čemu steza je, ki ju veže in meni jemlje ves pokoj. Sejmi 11. junija: Ljutomer, Kotredež; 12. junija: Turnišče; 13. junija: Cankova, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Trojica v Slov. goricah, Vrhnika, St. Jernej na Dolenjskem, Višnja gora, Brežice, Brunik, Hotemaže (samo blagovni), Kozje, Loče pri Poljčanah, Sv. Andraž v Slov. goricah, Št. Janž pri Dravogradu, Trebnje, Zdenska vas, Žalec, Ziri; 14. junija: Kamnik, Črnomelj, Vače; 15. junija: Dob pri Domžalah, Dravograd, Kočevje, Kostrivnica, Mozirje, Nedjelišče v Medmurju, Oplotnica, Planina pri Sevnici, Semič, Št. Vid pri Stični, Lemberg; 16. junija: Lendava; 17. junija: St. Vid pri Grobelnem; 18. junija: Dokležovje. Drobne vesti = Prodaja hmelja bo omejena. Te dni je v Pragi zasedal srednjeevropski urad za hmelj. Na zasedanju so razpravljali predvsem o omejitvi prodaje hmelja, da bi se tako prodaja spravila v sklad s porabo. Zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske so pristali na to, da se prodaja hmelja v omenjenih državah omeji za 30°/o, nato pa omeji tudi pridelovanje. = V Nemčijo se bo lahko izvažalo vino. O priliki jugoslovensko-nemških trgovinskih pogajanj v Berlinu je bil dosežen sporazum o jugoslovenskih izvoznih kontingentih za Nemčijo. Med drugim je Nemčija dovolila Jugoslaviji uvozni kontingent 150.000 hI vina, od česar odpade ena tretjina (50.000 hI) na uvoz vina iz Slovenske Štajerske. Nemčija je tudi prevzela obveznosti iz bivše trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo glede krošnjarjenja Ribničanov in Kočevar-jev. Vprašanje dvolastnikov pa še ni rešeno in se bo o tem razpravljalo na sestanku nem-ško-jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki bo v septembru v Gradcu ali v Ljubljani. = Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico. Nedavno se je vršil redni občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico. Iz poročila načelstva je razvidno, da se je elektrifikacija Ptuja in okolice v zadnjem letu uspešno nadaljevala, saj je elektrificirano vse področje ptujskega mesta, dalje Sv. Vid in Pobrežje, v zadnjih dnevih pa tudi Hajdina. Zadruga pa ima v načrtu tudi elektrifikacijo ostalega Ptujskega polja, kakor Lancove vasi, i Jurovcev, Tržca, Podlehnika, Dražencev na I desnem bregu Drave, na levem bregu pa Spu- | Čemu pretrgati se noče za zmerom vez, ki naju sklepa, čemu iz srca ne izgine spomin na mlada leta lepa. VII. Precej časa po teh dogodkih sta sedela Guttorm in Karen v veliki prisojni izbi na Osojah in brala drug drugemu iz knj g, ki sta jih dobila iz mesta. Zjutraj sta bila v cerkvi, ker je bilo v nedeljo; potem sta šla na izprehod po poljih, da bi videla, kako je s setvijo in katere njive bi kazalo drugo leto opustiti, katere pa spet posejati. Ko sta tako hodila od njive do njive, sta videla, da se je posestvo, kar je bilo v njunih rokah, zelo izboljšalo. »Bog ve, kaj bo s tem, ko naju ne bo več!« je rekla Karen. Po teh besedah jo je Guttorm prosil, da bi šla domov in brala nove knjige, češ da je najbolje, če človek obrne misli drugam, kadar se mu začnejo ustavljati na takšnih vprašanjih. Toda ko sta nove knjige pregledala, je dejala Karen, da so stare boljše. »Ljudje samo stare knjige zmerom prepisujejo,« mu je rekla. »To utegne biti res,« je odvrnil. »Sicer mi je pa rekel danes v cerkvi Samund tudi to, da odkrijejo starši vselej v svojih otrokih le sami sebe.« »Da, ti in Samund sta danes dosti govorila.« »Samund je razumen mož.« »Pravijo pa, da se premalo meni za boga in rešenika.« hije, Zabovcev, Markovcev, Nove vasi, Bukovcev, Stojncev, Muretincev, Pacinj, Dorna-ve in Mezgovcev. Pri tem sodeluje elektrarna Fala in banska uprava. Prav tako se je pod okriljem te zadruge izvolil pripravljalni odbor za elektrifikacijo Slovenskih goric. Zadruga je štela ob koncu leta 1937. 919 članov. Priključenih je imela ob istem času 13.000 žarnic, 132 motorjev in 1083 drugih električnih aparatov. Poraba električnega toka v letu 1937. je narasla proti letu 1936 za 62.164 kilo-vatnih ur, tako da je znašala 597.262 kilovat-nih ur. Če se upošteva, da je začela zadruga poslovati pred 14 leti brez lastnih obratnih sredstev, torej s posojili, danes pa vrši vsa ta velika dela brez kakih posojil, je tehten dokaz, da je bilo njeno zadružno delo na pravi poti. Želimo, da zadruga, katero vodi že od njene ustanovitve dalje g. dr. Fermevc Ivan, odvetnik v Ptuju, kot načelnik, to svojo pohvalno delo uspešno nadaljuje. DOPISI MALA NEDELJA. Ker vedno narašča število pripadnikov in prijateljev sokolske čete, se je uprava morala odločiti, da bo v okviru Petrove petletke povečala Sokolski dom. V ta namen se je pretekli teden zvozila zidna opeka v bližino stavbišča, tako je začetek določenega načrta storjen. Složno delo in medse- »Guttorm na to ni odgovoril. »Kje je ostala Synnove?« je vprašala mati. »Na podstrešju je,« je odgovoril. »Prejle si bil pri njej, — kako pa je zdaj z njo?« »Hm, tako, tako —« »Ne bi je smel pustiti tako same.« »Nekdo je prišel.« Zena je nekaj časa molčala. »Kdo pa?« »Ingrid z Jelkove rebri.« »Mislila sem, da je še na pašniku.« »Danes je prišla domov, da je šla mati lahko v cerkev.« »Da, saj sem jo res tam videl.« »Dosti dela ima.« »Tega imajo tudi drugi ljudje; toda človek že pride v cerkev, če ga tja vleče.« Guttorm je pomolčal. Čez nekaj časa je dejala Karen: »Danes so bili z Jelkove rebri vsi razen In-gride v cerkvi.« »Da, saj se spodobi, da so spremili Thor-bjorna v cerkev, ko je šel prvič po bolezni tja.« »Zelo slaboten se mi je zdel.« »Boljši, kakor pa bi bil pričakoval; čudim se, da se je toliko popravil.« »Da, drago je plačal svojo razboritost.« Guttorm je nekaj časa gledal predse. »Saj je še tako mlad ...« »Ni pravega dna v njem. Nikoli se ni mogoče nanj prav zanesti.« Guttorm, ki je sedel za mizo in si s komolcema podpiral glavo ter strmel v knjigo, je zdaj začel preobračati liste in mimo grede rekel: bojna podpora bosta dovedla kmalu do zaželenega smotra. Za Petrovo 29. t. m. pripravljata sokolska deca in naraščaj vidovdansko proslavo s pestrim sporedom. V nedeljo 7. avgusta pa priredimo veliko gledališko igro pod milim nebom, združeno s prleškim »ve-seljon«. Običajna velika sokolska tombola bo spet na angelsko nedeljo 4. septembra. Le naprej brez miru! Domače novosti * Dva shoda nacionalne mladine. Nedavno se je vršil občni zbor mladinske organizacije JNS na Teznu pri Mariboru. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Oton Horvatič in z njim večina sedanjih odbornikov. Dalje je bil tudi občni zbor mladinske organizacije JNS pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, kjer je bil ponovno izvoljen za predsednika Feliks Videčnik. Na obeh zborovanjih sta poročala narodni poslanec Milan Mravlje in tajnik ba-novinskega odbora JNS Juvan. Njuni poročili so vsi prisotni sprejeli z odobravanjem na znanje. * 1501etnico prve šentiljske šole so svečano proslavili na binkoštni ponedeljek. Hkratu sta se proslavili tudi 701etnica slovenske šola v Št. Ilju pri Mariboru in 201etnica osvoboje-nja. Šola nosi danes ime po našem pokojnem generalu Maistru. »Pravijo, da se mu bo zdravje le čisto vrnilo.« Tedaj je tudi mati vzela knjigo v roke. »To bi bilo res lepo za tako zastavnega fanta,« je rekla. »Naj bi mu bil to nauk, da bo v bodoče bolje izrabljal svoje moči.« Nadaljevala sta z branjem; potem pa je Guttorm obrnil list in rekel: »On danes ves čas ni niti enkrat pogledal proti njej.« J »Da, tudi jaz sem opazila, da je mirno sedel, dokler ni odšla.« Nekaj minut sta molčala; potem je začel Guttorm: »Kaj misliš, ali jo bo pozabil?« »To bi bilo najbolje.« Guttorm je bral dalje, žena je obračala list za listom. »Meni bi bilo bolj všeč, če Ingrid ne bi tako dolgo sedela tu,« se je naposled oglasila. »Synnove nima drugače nikogar, da bi sa z njim pogovarjala.« »Saj ima naju.« Guttorm se je ozrl k njej: »Ne smeva biti tako stroga z njo.« Zena je nekaj časa molčala, potem je rekla: »Jaz ji nisem nikoli prepovedala priti.« Guttorm je zaprl knjigo, vstal in pogledal skozi okno. »Ingrid odhaja,« je dejal. Komaj je Karen to slišala, že je hitro odšla iz sobe. Guttorm je dolgo stal pri oknu, potem pa se je obrnil in začel hoditi po sobi sem in tja. Ko pa se je njegova žena napoved vrnila, je obstal. »Da, prav tako je bilo, kakor sem si mislila,« je rekla. »Synnove je sedela zgoraj in jokala; ko pa sem stopila v njeno sobo, se je * 301etnica Sokola v Trebnjem se je proslavila na binkoštne praznike. Hkratu je bil zlet novomeške župe z uspelim telovadnim nastopom. V srevodu od železniške postaje je bilo 12 praporov in dolgo vrsto sokolstva je zaključila vojaška četa iz Novega mesta. Trebnje je bilo vse v zastavah in je navdušeno pozdravljalo Sokole. Slovesnosti se je udeležil tudi sanator g. Ivan Pucelj. * Sokol na Ježici ima svoj prapor. Slovesno ga je razvil na binkoštno nedeljo. Za prapor je daroval tudi Nj. Vel. kralj Peter II. 2000 din. Razvitju prapora je sledil telovadni nastop, ki je pokazal lepe sadove ježenskega fcokolskega dela. * Čevljarski obrtniki za svoje pravice. V dvorani Obrtne zbornice v Beogradu je bil na praznike shod čevljarjev. Udeležilo se ga je okrog 200 odposlancev iz vse države. Na shodu so razpravljali o težavnem in ponekod obupnem položaju čevljarske obrti. V posebni spomenici opozarjajo čevljarji na to, da je gumijasta obutev zdravju škodljiva. Vrhu tega pa se na ta način odvzema tisočem rodbin zaslužek, zaradi česar naj se uvoz, izdelava in prodaja gumijaste obutve prepovejo. Dalje je shod razpravljal o ukrepih, ki bi bili nujno potrebni, da se popravi položaj čevljarskih obrtni! ov. * Uslužbenci finančne kontrole za izboljšanje plač. Združenje uradnikov finančne kontrole za vrbasko banovino je pred dnevi imelo zborovanje v Banjaluki. Na skupščini so štev:lni udeleženci sprejeli tudi resolucijo, v kateri odločno zahtevajo izboljšanje svojega gmotnega položaja in razne ugodnosti, ki hi jim >lajšale naporno službo. * Str rokatoliška cerkev v Jugoslaviji. V Zagreba je nedavno zasedal sinod starokato-liške cerkve v naši državi. Predsedoval je starok, toJiški škof dr. Marko Kalodjera. Na seji so ugotovili, da šteje starokatoliška cerkev v Jugoslaviji nad 40.000 pripadnikov. * Z; a ti i povodnji ustavljen obrat papirnice v Ccršaku. V Ceršaku ob avstrijski meji je tvornica lepenke, ki zaposluje okrog 120 delavcev. Od zadnje velike povodnji Mure tvornica ne obratuje in še preeej časa ne bo obratovala. Povodenj je povzročila tvornici ogromno škodo in dokler škoda ne bo popravljena bo delo počivalo. * Vi Ino večje je zanimanje za najnovejšo bi na i-enejšo slovensko pripovedno knjigo »Črna vojna«, ki jo je napisal D. -Ravljen. Knjig: ooisuje poslednje leto svetovne voj- obrnile stran m začela brskati po predalu.« In potem je zmajala z glavo in nadaljevala: »Ne, ni dobro, da se Ingrid druži z njo.« Potem je začela pripravljati večerjo, neprestano je prihajala v izbo in odhajala iz nje. Ko je bila zunaj, je prišla Synnove. Njene oči so bile od joka zardele. 'Ko je stopila mimp očeta, mu je pogledala v obraz; potem Je sedla za mizo in-vzela knjigo v roko. Toda kmalu jo je zaprla in vprašala mater, ali ji lahko pomaga. 1 u, ■«.! »Da, le daj,« je dobila v odgovor. »Delo je za vse ;iobroo« i ^ ** Mori-1 a' je pogrniti mizo, ki je stala blizu okna. Oče, ki je doslej stopal po'hiši, se* je spet pi ibližal oknu, pred njim obstal in 'se zagledal skozenj. •> ■ . . »Mislim, da se ječmen, ki je v dežju pole-gal, spet dviga,« je rekel. 1 Synnove se je postavila zraven njega in njen pogled je šel za njegovim. Potem se je oče ozrl proti njej, toda njegova žena je bila že spet v izbi in zato jo je samo nežno pobožal po temenu, nato pa je začel spet hoditi po sobi. Večerjali so, toda zelo tiho. Pred večerjo je vselej molila mati. Ko so vstali, je dejala, da bi brali in peli. Storiil so tako. »Božja beseda daje mir, in to je naposled najlepši blagoslov v hiši.« Ko je mati to rekla, je pogledala proti Synnovi, ki je pobesila oči v tla. »Zdaj vama bom pa povedala neko zgodbo,« je nadaljevala. »Slednja beseda je resnična in ne bo brez koristi za tistiga, ki bo vse premislil.« Potem je začela: »V moji mladosti je živelo na Haugu dekle, vnukinja starega, učenega vaškega sod- ne in zlasti tudi obnavlja spomin na juden-buržke dogodke, kjer je bilo ustreljenih šest naših upornikov. Navzlic 120 stranem tiska na lepem papirju stane ta nenavadno zanimiva knjiga le 10 din, v platno vezana pa 15 din. Naročite pri založbi »Cesti«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. * Truplo nemškega oficirja je naplavila Mura v Gornji Bistrici. Mislijo, da je to 25 letni poročnik WoIfgang Giinther, ki je pred dnevi utonil, blizu Gradca: Tega oficirja imenujejo Nemci narodnega junaka, ker je pri zadnji povodnji v okolici Gradca: rešil življenje 23 ljudem. * Mura je napravila 20 milijonov škode. Na ozemlju od Gornje Radgone do Legrada, kjer je Mura preplavila na stotine kvadratnih ki-lometro vMedmurja in Prekmurja, sta se mudili komisiji, ki sta ocenjevali škodo, povzročeno od poplave. Skoda, ki sta jo dognali obe komisiji v petih prizadetih srezih, znaša skoro 20 milijonov dinarjev. * Ljudska samopomoč v Mariboru je imela v nedeljo 29. maja redni občni zbor. Iz porot čil funkcionarjev je razvidno, da se je ta do-r mača socialna ustanova kljub raznim težko-čam lagodno razvijala. Ob koncu leta 1937. je imela v . obeh oddelkih za pogrebnino in doto 8137 članov, ki so zavarovani za 64.38LOOO din Blagajna je imela lansko leto nad 41 milijonov prometa. Rezervni fond (matematična rezerva in varnostni- sklad) je narasel na 7,536.922 93 din in se, je od leta 1936. zvišal za 1,112.633<28 din. Dosedanji odtegljaj za člane, ki so pristopili pred 1. nov. 1933. leta, se je znižal od 25% na 23°/ odbila. Prav tedaj pa se je pastorjev sin vrnil z vseučilišča domov. Pri izkušnjah se mu ni prav dobro, pbneslo; dOsti bolj se je namreč navduševal za divje, nebrzdano dijaško življenje kakor za dobre reči, in v zadnjem času se je bil vdal celo pijači. »Varuj se ga!« je rekel ded." »Dosti sem se družil z imenitnimi ljudmi in iz izkušenj vem, da zaslužijo dosti manj zaupanja kakor kmetje.« Karen ga je vselej ubogala in če je slučaj nanesel, da se-je srečala s pastorjevim sinom, se mu je umaknila. Toda ni je pustil v miru in tako ni mogla iti nikamor, da je ne bi bil zasledil. za izvod v knjigarnah Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova' c. 13 pa tudi v vseh drugih knjigarnah. * Srečke Rdečega križa. Na 99. žrebanju srečk Rdečega križa kraljevine Srbije so bile izžrebane za amortizacijo tele serije: 79, 105, 309, 335, 814, 1044, 1370, 1535, 1572, 2104, 2392, 2640, 2984, 4361, 4660, 5055, 5180, 6046, 6394, 6651, 6733, 6790, 6814, 7031, 7621, 9014, 9070, 9100, 9336, 4760. Nadalje so bili izžrebani tile dobitki: 68 24 50 4820 38 50 1152 87 50 4898 31 50 1305 33 50 5665 94 50 2190 77 50 5949 41 50 2250 1 50 6284 29 50 2304 26 50 6484 62 50 2742 18 50 6551 81 50 3085 93 100.000 6701 75 200 3493 95 200 7727 63 1.000 3503 34 ' > 50 8346 97 200 4002 8 50 8677 20 50 4219 2 200 9038 33 50 4422 86 50 9052 63 500 4439 83 200 9593 58 50 4500 28 500 • Razburljivo slovo. Prejeli smo: »Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so doživeli te dni razburljiv dogodek. Kaplan g. Jože Lampret je bil premeščen v Šmiklavž Zupljani so se že dalje časa prizadevali, da bi preprečili to premestitev Prišel pa je 1 junij, ko je moral kalpan g. Lampret vzeti slovo od Sv. Jurija in od župljanov, med katerimi ši je bil pridobil mnogo privržencev. Ze dolgo pred napovedano uro, ko se je moral kaplan posloviti, so se zbrali župljani od Sv Jurija in vse bližne okolice in tudi iz sosednjih župnij. Avto, na katerem so odpeljali kaplanovo pohištvo, je bil ves v zelenju in zastavah. Množica se je od kaplana glasno pošlavljala in mu zagotavljala, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se spet vrne k Sv Juriju Kaplan g. Lampret je v lavanfirtski škofiji precej znan. Njegovo prvo mesto je bilo v Halozah, pozneje je bil v Zetalah. potem pri Sv. Juriju, zdaj pa je premeščen v Šmiklavž.« * Sprejem mladeuičev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapeta-na v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za' 6 din. »On pa je ni nehal čaiezovati, m tako se je zgodilo, da je naposled le morala obstati in ga poslušati, Res, bil je zelo lep mlad moški. Ko pa ji je rekel, da brea nje ne more živeti, je prestrašena zbežala od njega. Potem se je klatil okoli njenega doma — toda ni mu prišla na spregled Ponoči je čakal pod ajen rn oknom — pa se mu ni pokazala Rtkel je. da se bo končal Potem je začel spet p joivatL »Varuj se ga!« je rekel ded; »to so vse hudičeve umetnije « »Nekega dne je stal -iznenada ->r<*d' njene sobe. Nihče ni vedel, kako ie prišel vanjo. »Zdaj te bom ubil!« ji je rekel: »Da, le daj me, če se upaš!« je od^nila. »Tedaj pa je začel jokati in jp rekel, da more le ona napraviti poštenega človeka iz njega. »»Ali se lahko pol leta vzdržiš on^f'? mu je dejala. »Jfl pol leta pi prav rtič pil. »»Ali mi zdaj verjameš9« se vpv§šal. »Ne prej, dokler se pol leta ne vzdržiš vsake zabave in veseljačenja « »Storil je tako. »»Ali mi zdaj verjameš?« jo-je vprašal »»Ne prej,« je rekla, »dokler «e rs vrneš na vseučilišče in ne končaš slojih šol.« »Tudi to je storil in čez leto dni se je vrnil kot posvečen duhovnik. »»Ali mi zdaj verjameš?« jo ja vprašal v črni suknji in belem ovratniku. »»Najprej moram nekajkrat slišati, kako boš božjo besedo oznanjal,« je odvrnila Karen. * Tobačne srečke. Na 128. žrebanju tobačnih srečk iz leta 1882. so bile izžrebane za amortizacijo tele serije? 70, 410, 411, 721, 1126, 1129, 1324, 1370, 1417, 1565, 1660, 1743, 2325, 2353, 2536, 3117, 3146, 3981, 3987, 3990, 4032, 4167, 4175, 4184, 4188, 4202, 4259, 4263, 4666, 4787 4843, 4945, 5036, 5297, 5636, 5720, 5862, 5976, 6228, 6328, 6585, 6611, 6634, 6641, 6923, 7091, 7295, 7420, 7578. 7959, 7961, 8053, 8096, 8354, 8407, 8515, 8752, 877S, 8&25, 8891, 8985, 9082, 9147, 9226, 9284, 9334, 9455, 9471, 9450, 9530. Nadalje so bili izžrebani dobitiki: serija 7145, štev. 17, .15.000 .din; ser. 281-6, štev. 30, 1000 din;, ser. 1463, štev.. £00 din; ser. ,7625, št, 48, 500 din. Po ,100 din; sjsr. 721, št. 7; ser. 1291, štev. 97; ser. 1649, Štev./2Q; ser. 2108, št Josip Kokaš mlajši iz Kuštanovcev. Obtožp4Qa jim je očitala kar 38 'grehov, sa-rriih rcpov^ vlomov in'cestnih razbojništev, ki so jih izvršili v teku leta 1937. Ni bila zmerom vsa tolpa udeležena pri vseh zločinih, po ve-čiri so ropali in kradli po trije, štirje skupaj, plen so nosili v svoja skupna skrivališča po raznih ciganskih naselbinah. Kradli in ropali so vse, kar jim je prišlo pod roko. Na svoje roparske pohode sO hodili vedno oboroženi in ie prišlo nekajkrat med njimi in orožniki do streljanja. Orožniške postaje v Prekmurju so imele noč in dan posla z zasledovanjem zli-kovcev. Bilo jim je zelo težavno priti na sled. Sele potem, ko so orožniki Vincenca Horvata dbstrelili in ga prijeli, se je posrečilo izslediti ih poloviti tudi ostale člane njegove tolpe. 1 Pred sodiščem so bili seveda vsi krotki ko ovce in niso hoteli vedeti ničesar o kakšnih zjočinih. Kazen ima le toliko pomena, .da so ljudje toliko časa varni pred njimi, kakor dolgo sede za zapahi. Ko pridejo spet iz zaporov, bodo svojo »obrt« gotovo nadaljevali. Ta razprava je bila na mariborskem sodišču zadnja razprava o grehih prekmurskih ciganov. Zdaj sie bodo ugonabljali z njimi" sodniki našega Sodišča v Murski Soboti:1" " ' - ' , " . Ujl'<.-^..rvv-, ..............." ' - j Iz koloni} naših ameriških rojakov Cleveland, maja. V Virginiji je umrl Martin Panian, star-57 let, doma od Treh far pri Metliki. j V Beaumontu je umrla Marija Račka, stara 65 let, doma iz Gritovca ob Kolpi. V Clevelandu so umrli Ljuba Gašparčeva, dojena Burgarjeva, stara 58 let Janez Bajt, star 63 let, doma iz Javorja pri Litiji, Marija Novoselova, stara 59 let, doma iz Žejna pri Čatežu na Dolenjskem, Franc Sušnik. star 51 let, doma iz Zavrha pri Kamniku, in 15 mesecev stara hčerka edinka Janeza Tomažiča V Universalu je umrla Marija Cezarjeva, stara 45 let. V Johnstownu je umrl Mih* Raspet. star 61 let, doma iz Tolmina. V Chicagu je umrla Marija L >gen. stara 54 let, doma iz Prekmurja. V Bridgeportu je umrl Janez Smrkolj, star 73 let, doma iz Vač pri Litiji. V Pitsburgu je umrl Anton Gašperšič, star 56 let, doma iz Prema na Primorskem. V Genevi je umrla Margareta Košičkova, rojena Logarjeva, stara 69 let, doma iz Pod-gozda pri Žužemberku. V Coooerstownu je umrl farmer Franc Bradli, star 60 let, doma iz Zarečja pri Ilirski Bistrici. V Avellai je umrl Franc Peternel, star 70 let. Iz Pansina (Nemčija) nam pišejo: Tudi v daljni tujini se z veseljem spominjamo zelo nam ljubega časopisa »Domovine«, ki ga tudi tukaj vsi radi beremo. Lepe pozdrave pošiljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Novak Avgust (Ormož), Letič Jakob (Ptuj), Sumenjak Jože, Strudl Ivan (Sv. Marjeta), Jožef Sok (Moškanjci), Kelc Jožko (Sv. Barbara v Halozah), Dorenčič Marica, Luoša Mirni, Stajnko Ivanka, Stajnko Trezi in Znidarič Minka (Sv. Jurij ob Sčavnici), Slaček Anica (Gornja Radgona), Zamuda Ivanka (Ptuj), Bac Pepca, Zadravec Barica, Edžid Micka. Ficko Marija (Krajna — Prektnurje), Gorkeš Ma-rička (Turnišče). BANKA 3AEUCH j rn ■< , ..'-iti a* < 11. Rue Auber, Pariš f.9") odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kuczu. Vnši vsa bančne posle naikulantoeje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji tn Luksembureu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 — Brustelles; Francija: št 1117-94. Pariš: Holandiia. šteu 1458^66 Ned DLenst; Luksemburg; št 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo oošliemo brezplačno oa* še čekovne nakaznice Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas Kako so gosenice rešile avstralsko kmetijstvo V avstralskem mestecu Chinchilli so tamkajšnji kmetijski posestniki slovesno odkrili velik spomenik, ki naj poznim rodovom priča, da so bile rešiteljice avstralskega kmetijstva majhne gosenice. Avstralija je bila nekoč dežela, kjer je raslo vse polno grmič j a. Beli naseljenci so to grmičje morali iztrebiti, da so dobili plodno zemljo. Na tem ozemlju so zrasla velika mesta. Pred nekaj leti pa je začelo ka-r zati, da bodo ta velika mesta znova padla v pozabo, da jih bo pokrilo grmičje, da bo Avstralija izumrla. Te velike nevarnosti so se začeli prvi zavedati kmetje, za njimi pa vladni možje. V Avstraliji se je namreč začel množiti nov sovražnik, ki ga dotlej ni nihče poznal. Ta sovražnik bi bil uničil Avstralijo, če bi ne bila prišla pomoč. Ta sovražnica je bila neka rastlina, ki je poprej tam niso poznali. Imenovali bi jo po naše smokvasta bodljika. To je nevarna osat-nica, ki ima silno ostre bodice. Rastlina rodi tudi lepe jagode. Iz teh jagod so začeli delati imenitno čežano. Ko so te njene lastnosti leta 1878. prvič opazili, so bili ljudje vsi srečni. Najimenitnejše pa je bilo to, da te sijajne rastline ni bilo treba prav nič gojiti, pa je le imenitno uspevala ter rodila tak sad, da je bilo čežane na pretek. Tako je v zadovoljnosti minilo Avstralcem nekaj desetletij. Med tem _se je ta imenitna osatnica razširila že po vsej Avstraliji. Polje za poljem je zasedala. Kamor je prišla, se je niso mogli več odkrižati. Rasla je tako bujno, da konji, ki so vlekli plug po njivi, niso več mogli naprej v tistem bodičastem grmič-ju. Kmetje so šli nad osatnico s sekirami, noži in lopatami, pa je bilo vse zaman Če je v zemlji ostal le en sam kos korenine, je drugo leto na tistem mesti zrasla spet osatnrca. Ljudje so se naveličali uničevanja tega škodljivca in so rajši šli orat kam drugam, kjer osatnice še ni bilo. Tako je minilo spet nekaj desetletij Osatnica se je že tako razširila, da je kmete navdajala že groza. Na stotine kilometrov daleč je. že prišla ta strahotna rastlina. Cela polja so že ležala v njenem objemu in še vedno nova je zavzemala. Vsako leto je osatnica napredovala vsaj za 1000, včasih pa tudi za 2000 metrov. Zadrževala je na njenem potu ni nobena reka, noben nasip, nobena skala. Cele vasi . je že oblegla. Vaščani sp morali pobegniti, ker ni bilo več pbstanka na nekdanjih kmetijah, katere je.osatnica ž^vse, pokril^. Leta .in leta so se obupno borili zoper tega sovražnica, pa vse ni ruč pomagalo Izgubili so ppemcjženje in morali odnehati Kopali $t> metre,,globoke jarke, ^osatnifa •Jih.Jp' lepo prep^zpla .Gradili so visoke, plotov^, a ni ^njč pomagalo. Okoli in okoli polja so začeli izžigati zemljo. Dru^o letcrie osatnica še boij veselo rasla. Avsltalija se je bližala konqu. Leta. 1924. so začeli s strUpi pokončavati to strašno rastlino. Za stotine, milijonov st) naročali iz Ewope strupenih snovi, ki naj bi uničili 16 rastlino. 800 ljudi le tako rekoč noč in dan delalo Vrste letal so plavale nad ookrajiftami in sipale strup na osatnico. Res se je posrečilo osatnico uničiti tamkaj, kjer so jo s strupi dovolj obdelali. Zato pa je med tem toliko bolj nemoteno divjala drugod Če so'jo'v enem letu zatrli na ozemlju 1000 kvadratnih kilometrov, je med tem drugod napredovala že na ozemlju 2000 kvadratnih kilometrov Vrhu vsega tega pa je zaradi strupav poginilo mnogo živine in divjačine. To je bilo pred kakimi 10 leti, ko se je zdelo, da je že vse končano. Avstralska vlada je prosila za pomoč vse znanstvene zavode na svetu. Nekega dne je o'driekod iz Evrope prišla po pošti škatlica, ki je bila naslovljena na avstralskega kmetijskega ministra. Ko so v pisarni odprli škatlico, so iz nje prilezle tri gosenice. Živalce so bile kajpada lačne. Gotovo je bilo v navodilih tudi pove- dano, kaj naj jim dajo jesti. Dali so jim liste tiste nesrečne osatnice in gosenice so veselo žrle list za listom in niso bile nikoli site. Tiste tri gosenice so se lepo izkazale. Brž so začeli naročati te gosenice ne po škatlicah, marveč kar po tonah. Cele ladje so vozile te gosenice v Avstralijo. Gosenice so polagali na rob tistih bolj, ki so jih pokrivale osatnice, in gosenice so sproti uničevale vse zelenje osatnic. Te živalce so naposled uničile mogočno osatnico. Ko so jo pa uničile, so morale tudi gosenice same poginiti, ker niso imele več hrane. Avstralski kmetje so v spomin na tista huda leta postavili t3m gosenicam spomenik. Vojaška vzgoja v češkoslovaški od 17. do 60. leta Češkoslovaška je Izd; la tri"n(ive obsežne odredbe, ki. se bavijo z vojaško vzgojo češkoslovaškega prebivalstva. Glavno vlogo bo imela pri tem vojaška uprava, odnosno .ministrstvo za vojsko. Sodelovala pa bodo pri vojaški vzgoji naroda tudi druga ministrstva, in sicer ministrstvo za šole, kmetijsko ministrstvo preko kmetijskih šol, zdravstveno mir nistrstvo in notranje ministrstvo, ki bo skrbelo pred vsem za izobrazbo prebivalstva, kar se tiče civilne letalske obrambe. Tudi mladina v zasebnih šolah bo podrejena vojaški vzgoji in bo morala obiskovati telovadne tečaje, ki bodo skrbeli za telesno vzposobitev prebivalstva za naloge narodne obrambe. Vojaška oblastva bodo nadzirala delovanje šol v teh ozirih in po potrebi bodo ustanavljala za dijaštvo posebna taborišča, kjer se bodo dijaki urili. Ze v spodnji stopnji bodo mladino učili streljanja, a v višji stopnji pride na vrsto urjenje v rabi drugega orožja. Vzgoja se bo, nadaljevala tudi izven šol. Mladeniči do 17. leta bodo morali vojaški izobrazbi posvečati 7P ur na leto. Od 17. leta do nabora bodo vojaški vzgoji posvečali 90 ur letno. Za ženske, ko zapustijo šole, bo do 21. leta znašalo število izobraževalnih ur letno 60, od 21. do 30. leta pa letno 30 ur, in sicer se bodo vadile v tej dobi samo v pomožni in nAbi z-l-ex-Da2b umlhwy rdgovc m m m zaščitni službi. Moški, ki bodo pri naborih spoznani za nesposobne, bodo imeli do 30. leta letno po 40 ur vežbanja. Od tridesetega leta dalje so osebe obojega spola obvezane do svojega 50. leta posvetiti po 30 ur letno izorazbi v področju letalske obrambe. Do konca 1945. bodo tako izobraževali tudi osebe od 50. do 60. leta. Vse te vaje se morajo vršiti tako, da ne bodo nikogar ovirale v izvrševanju poklicnih dolžnosti in ob praznikih je upoštevati tudi zahteve poedinih ver. Pot, ki je posuta z okostnjaki Volfram ali volframit je kovina, ki veča trdoto in se zlasti rabi v, industriji električnih žarnic. To kovino imenujejo kovino smrti, ker mora sto in sto ljudi na zemlji izgubiti življenje pri iskanju volframa. Kdor bi našel to, kovino v večji množini, bi bil za vse življenje preskrbljen. Redkejše kovine dobivamo po večini v krajih, kjer lahko človek umre od vročine in žeje, Tako se dobiva volfram v džunglah Burme in v puščavah na jugu Kalifofnije. Po cele dneve in tedne lazijo iskalci skozi džungle Burme. Globoko v džungli ob reki Salue je mnogo volframa. Postransko je vprašanje, kako spraviti ga Iz džungle, glavno je. da ga. ljudje najdejo. o f Čez dan o.magqjo.š v džungli od strašne vročine,. ponoči, te pa zebe Toda iskalci volframa njorajo.naprej, .vedno naRrej. Pot do reke Šalue je tl^kgvapa '? okostnjaki umrlih iskalcev. Industrija potrebuje volfram sn zmerom se (j[obi.dq?H ljudi, ki^ih omamlja visoka cena volframa, N§sj ijšrip e obrnite na občino, da ukrene potrebno. Iz Severnega morja bodo vozile po prekopu ladje k nam Ženski vestnik Deževnica je zdrava za človeka in rastline Najbolj zdrava voda za živa bitja in rastline je deževnica. Pa tudi za pranje je najod-ličnejša voda. Zato bi morala na vsakem vrtu ali dvorišču stati kad, ki bi prestrezala de-ievnico. V tako kad naj teče voda iz žleba. iVažno pa je, da je posoda za deževnico zmerom temeljito čista. Če kuhamo perilo v deževnici, prihranimo mnogo mila in ne potrebujemo ne sode ne pralnih praškov. Deževnica se izvrstno peni, perilo pa je po enkratni kuhi belo. Če imaš Ifnlilm rfp^Aimi^ H o laliVrt pdrilr, i-rpimS ,V njej, spoznaš, kako naglo se odstrani milo K njega. Volneno in svileno perilo se po pranju v deževnici sveti in je prožrio. Uporabljaj tudi deževnico, kadar umivaš pohištvo, okna in tla. Z deževnico opraviš tako delo hitreje in bolje. Rastline v lončkih in na vrtu uspevajo lep-le, če jih zalivamo z deževnico, ki pa mora biti malo postana. Zlasti pa je deževnica priporočljiva pri Umivanju telesa. Na vsakem umivalniku moral zmerom stati vrč deževnice. Če se umiješ k deežvnico, ti postane koža lepo mehka. Matere naj bi kopale otroke zmerom v deževnici. Z deževnico si umivajmo lase. Čeprav vzamemo le polovico toliko mila ko sicer, se bodo lasje penili in bodo šle te pene zlahka z las. Lasje postanejo po pranju z deževnico mehki In blesteči. Kako ravnaj z brisačo Brisačo imamo zato, da si z njo obrišemo In osušimo obraz ali roke, kadar smo se uml-|i. Nikakor pa ne sme biti brisača za cunjo, s katero vse obrišeš, zaradi česar se potem tako fcamaže, da se sploh ne da čisto oprati. Zato paj bi imel vsak član v družini svojo brisačo Jn jo uporabljal le, kadar se res čisto umije. Nič ni gršega in bolj nezdravega kakor brisača, ki se je drži umazanost le napol umitih rok. Zelo grda navada je, da zmočiš konec brisače in s tem umiješ odnosno obrišeš otrokov zamazani obraz. Vsa umazanost ostane na brisači, a otrok je le za silo umit. Umij otroka, kadar se umaže, dobro z vodo. Ko je fcisto umit, ga šele obriši z brisačo. Ko si roke umivaš, si vzemi vedno toliko i asa, da si jih res umiješ z milom ;n da z njih »mi ješ vso umazanost in izpereš tudi milo. Od mila in napol umitih rok, postane brisača trda, se usmradi in zamaže. Je pa tudi ne-edravo, če se tudi drugi v hiši z eno in isto brisačo brišejo obraz in roke. Lahko se enemu ali drugemu spustijo od tega lišaji. Gospodinje, ne dopustite, da bi se v brisale brisale neumite roke. Za kuhinjo Cvrtje z zelišči. Pet jajc dobro stepi in primešaj eno žlico drobno sesekljanega zelenega peteršilja in žlico drobnjaka ali pehtrana pli pa meto. Mast razgrevaj v plitvi ponvi i nocvri cvrtje kakor omlete. Telečja jetra v pikantni omaki. Telečja je tra zreži na tenke kose, ki vsakega povaljaj V moki. V kozi razbeli mast in deni jetra na mast in jih lepo rjavo opeci. Opečena poberi na topel krožnik, na mast pa deni Irtiri stlačene brinjeve jagode, malo popra, soli, tri žlice kisle smetane, premešaj in prilij tri žlice juhe ali vode. Omaka naj bo gostijata, a ne pregosta. Ko je omaka zavrela, stresi zraven opečena jetra, in ko vse Skupaj 6e enkrat prevre, daj takoj na mizo. Zraven daš valjance, dušen riž in slično. Telečja jetra s sirom. Jetra zreži, jih povaljaj v moki in hitro na vroči masti opeci. Opečena poberi v vročo skledico, jih posuj c zribanim bohinjskim sirom in zabeli s sirovim maslom (maslo segrej toliko, da bo rjavo, a ne sežgano). Tako pripravljena jetra daš na mizo z makaroni, katere tudi potresi * sirom in zabeli s sirovim maslom. Jajčna omleta ha madžarski način. 15 dek telečjega mesa zreži na prav majhne in tenke koščke. V kožici razbeli malo masti, prepraži eno žličko drobno sesekljane čebule, na čebulo pa stresi meso in ga praži, da se lepo za-peče in por j avl. Med praženjem dodaj malo sladke paprike. Ko se je meso zapeklo in postalo mehko, dodaj štiri žlice kisle smetane, osoli in pusti, da se malo poduši. Med tem pa stepi v lončku tri jajca in žlico mleka. Malo osoli. V kozi za omlete Tazbeli za oreh masti, zlij na mast stepena jajca in jih speci v omleto. Ko je omleta pečena, stresi na sredino pripravljeno meso, zvij (pomagaj si z nožem ali, če imaš, z lopatico, ki je nalašč za omlete), stresi na segret krožnik ali skledo in daj s solato za večerjo na mizo. Sirov praženec. Pol kile skozi sito pretlače-nega domačega sira (skute) zmešaj z enim rumenjakom. Ako je sir suh, ga z nekoliko kislega mleka zmehčaj. Osoli, dodaj malo moke in nalahko primešaj trdo stol čem sneg enega beljaka. To zmes zlij v ponev na vročo mast približno za prst na debelo. Ko se je testo na dnu rumeno zapeklo, ga obrni z lopatico in naj se še na drugi plati zapeče. Nato raztrgaj pečeno testo z vilicami, stresi v toplo skledo in daj takoj na mizo, da se ne posuši. Ta praženec lahko daš slan k solati ali potresen z vanilijevim sladkorjem h kompotu. Sladkega lahko zboljšaš, če dodaš sirovemu testu še pest opranih rozin in malo naribane limonove lupinice. Mezga iz rabarbare. Na kilo rabarbare vzameš tri četrtinke kile sladkorja. Na koščke zrezano rabarbaro deni v lončeno skledo in zmešaj s sladkorjem. Tako naj pokrito stoji dva dni. Nato precedi rabarbaro skozi sito in kuhaj najprej sok 20 minut, nato dodaj še goščo in naj vre skupaj še 20 minut, da se zgosti. Nato napolni še toplo v segrete kozarce. Ko se je shladila in naredila kožico, zaveži s pergamentnim papijrem. Svinjsko meso na štajerski način. 60 dek svinjskega mesa pristavi z mrzlo vodo kakor za govejo juho. Dodaj malo timjana, šest celih poprov in en lavorjev list. (Timjan, poper in lavorjev list zaveži v čisto krpico in daj v juho.) Po okusu osoli, in naj počasi vre, da se zmehča. Hkratu ko pristaviš meso, pa posebej kuhaj zelenjavo, in sicer nareži na drobne rezance za globok krožnik korenja, petrešilja, zelene, paradižnikov in sploh, kar nudi letni čas. Ko je meso mehko, ga deni na krožnik, zelenjavo z vodo vred, v kateri se je kuhala, zlij v juho in naj malo skupaj prevre. Meso zreži na lepe kose, jih zloži v skledo, čez pa polij juho z zelenjavo vred. Vrečioo, v kateri so poper, lovorjev list in timjan, pa odstrani. Za tistega, ki ljubi jed okisano, jo lahko tudi okisaš. Po vrhu potresi še naribanega hrena in daj takoj na mizo. Praktični nasveti Enobarvno blago, na primer ruž (rouge) ki ga uporabljamo za obrobe, izgublja pri pranju barvo in kvari belo obleko ali kuhinjske prtiče ali kar smo sicer že obrobili z njim. Da to preprečimo, ga moramo še pred uporabo popariti s slano vodo ali s kropom, kateremu smo dodali nekoliko kisa. Vendar ta kis ne sme biti sadni ali vinski, temveč umetni. Če si opečeš jezik ali grlo z vročo tekočino, je najbolje srkati gosto smetano. Vsakih pet minut vzameš eno žlico smetane v usta in pustiš, da sama zleze po grlu. To ti bo prav hitro pomagalo. Če pa nimaš sme- j tane pri roki, pomaga tudi navadno namizno | (f, . ^R ■ ta vojaške godbe. 12.00: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče). 17.00: Kmetijska ura? Najnevarnejše bolezni in škodljivci na vrtu (Josip Strekelj). 17.30: Koncert (sodelovali bodo Zvonimira Župevče-va, Filip Bernard — flavta, prof. Lipovšek in radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plošče. 20.00? Vesel večer domače in tuje glasbe (sodelovala bosta radijski orkester in pevski jazz-kvar-tet). 21.15: Violinski koncert prof. Karla Rupla (pri klavirju prof. Lipovšek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Rezervirano za prenos z velesejma. Ponedeljek, 13. junija: 12.00: Slavni orkestri igrajo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Kmečki trio. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Narodno blago z Gorenjskega (Boris Orel). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: Zanimivosti, zu.uu: vesen nape-vi (plošče). 20.30: Rezervirano za prenos. 22.00 Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«. Torek, 14. junija: 11.00: Šolska ura: Pevski nastop bežigrajske poskusne ljudske šole (vodil bo Fran Venturini). 12.00: Šramli in podobne skupine (plošče). 12.45: Poročila. 13.00? Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Iz Aljaževe pesmarice (pel bo zbor orglarske šole). 18.40: Efektna borza (dr. Josip Mihelak). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura, 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Večer slovenske glasbe (sodelovali bodo Milena Štru-kelj-Verbičeva — samospevi, prof. škerja in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Sreda, 15. junija: 12.00: Odlomki iz operet (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20 Ruske pesmi (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Salonski kvartet. 18.40: V letalu pod našim nebom (Vladimir Regally). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz apernega gledališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje — Uk-mar, v II. odmoru napovedi, poročila.) Četrtek, 16. junija: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 9.00: Verski govor (dr. Faj-diga). 9.15: Prenos blagoslova stolne procesije. 9.30: Napovedi, poročila. 9.45: Slavnostna glasba (plošče). 10.00: Koncert (izvajala bosta prof. Pavel Rančigaj — orgle in Tone Petrov-čič — samospevi). 11.00: Otroška ura: Stri-ček Matiček. 11.30: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Pisana trata (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Kako ohranimo zdravje plemenski živini (dr. Leon Kocijan). 17.30: Šramel »Škrjanček«. 18.151 Calderon: Skrivnost sv. maše. (člani radijske družine). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30» Nac. ura. 19.50: Iz Schubertove skicirke, fantazija (plošče). 20.00: Koncert (sodelovala bosta Slovenski vokalni kvintet in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Nekaj za uho, nekaj za peto (plošče). Petek, 17. junija: 12.00: Slovenska pesem (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20 Pestre glasbene slike (radijski orkester). 14.00 Napovedi. 18.00: Iz romantičnih oper (radijski orkester). 18.40: Ženska ura: Zena in narodno delo (Angela Vode). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: O mladinskem taboru v Ljubljani. 20.00: Operetna glasba (radijski orkester). 21.10: Ljubljanski godalni kvartet. 22.00: Napovedi, poročila. 22.301 olje. Radio Uuhliana od 12. do 19. junija. Nedelja, 12. junija: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve (pel bo otroški zbor o priliki prvega sv. obhajila. 8.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Instrumentalni koncert (orglice — Fran Petan in harmonika — Stanko Avgust; vmes na ploščah solistične točke). 10.30: Otroška ura: Petelinova nožica (članice gledališča). 11.00: Prenos promenadnega koncer- Sobota, 18. junija: 12.00: Pisan -spored vanj gotovo je všeč, saj plošče izbrane res lepa so reč. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.201 Pisan spored... (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester)' 18.40: Dolenjska mesta v dobi čitalnic (Janko Jarc). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nao. ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Kako je brusil Zeleznikarjev »Brus«. Slovenski humor iz začetka devetdesetih let. Za radio nabral in pripravil Niko Kuret. Izvajali bodo člani ra, dijske igralske družine; sodelovala bosta Jo-žek in Ježek; glasb, ilustracijo na klavirju oskrbi prof. Lipovšek. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Za vesel konec tedna (igral bo radijski orkester). Za smeh in kratek čas ZAVRNIL GA JE Nekega slavnega zdravnika je hotel neki mož osmešiti, zato ga je nagovoril: »Vi ste živinozdravnik, ali ne?« »Da«, je odgovoril zdravnik, »kaj vam pa manjka?« OTROK Teta (na obisku): »Jožek, nikar ne jej tako hlastno. Med tem ko jaz enkrat denem v usta, deneš ti že trikrat!« Jožek: »Da, a zato imaš ti tudi trikrat večja usta.« SAJ DELA TAKO Gost (se čudi): »Tvoja žena je pa silno na-čitana. Menda lahko govori o vsem.« Mož: »Zal tako tudi dela.« PRI SKUŠNJI Profesor: »Kolikokrat so se združeni vladarji vojskovali s Francozi?« Dijak: »Štirikrat.« Profesor: »Naštejte to!« Dijak: »Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat ...« DOBRA GOSPA Zdravnik: »Zenka, naša služkinja pravi, da nima teka in da ne more ničesar zaužiti. Zapisal ji bom zdravilo.« Zena: »Počakaj rajši do jutri. Drevi bodo ocvrte piške, jih bomo vsaj lahko sami pojedli.« ^ CREME V 128 Solnce je od dne do dne moe*i£iše, zato se zahteva vsak dan več od vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože zNIVEO! — Samo NIVEA' vsebuje evcerit. NIVEA krepča kožo in dela tudi vašo kožo odpornejšo proti čedalje močnejšim solnčnim žarkom in ji da svež videz. KEMIČNO UMIT Franček je bolan. Zdravnik pride, ga pregleda in meni, da je fantek umazan. »Umazan?« se razburi mati, »Franček je zmerom umit.« Zdravnik vzame cunjo, jo pomoči v bencin in podrgne po Janezkovem vratu, na katerem se pokaže bela lisa. »No!« pravi zdravnik. »Prava reč, to vendar ni nobena umetnost, če čistite malega kemično,« reče mati. V HOTELU Gost: »Ali niste morda našli v moji postelji bolho?« Sobarica: »Nisem. Odkdaj jo pa pogrešate?« ŽALOST A: »Silno sem žalosten. Poročil sem se z dekletom, ki izvrstno igra na klavir, kuhati pa ne zna. Zato sva vzela v hišo še njeno mamo, ki zna izvrstno kuhati, igrati na klavir pa nič.« B: »To vendar ni nič hudega.« A: »Kako da ne! Zdaj igra moja tašča na klavir, žena pa kuha.« MODERNI ČASI »Vidva z ženo se pa dobro razumeta,« reče oče svojemu sinu. »O, zelo! Moja žena mi vedno pomaga pri kuhi in pranju, kadar utegne ...« MiiTTilail KOSE garantirane, škropilnice za vinograde, poljsko orodje, železnino, semena in špecerijo kupite po najnižjih cenah pri Josipu Jagodiču, Celje, Gubčeva ulica 2 in Glavni trg 14. POSESTVO primerno za železničarja, blizu postaje Hajdi-ne, proda Vnuk Albin, Sp. Breg, Ptuj. 140 KOLES prvovrstnih znamk, novih in rabljenih, več šivalnih strojev Singer Pfaff, Westa, Diir-kopp, Adler in otroški vozički, športni in globoki, po nizki ceni naprodaj pri PROMETU v Ljublj ani (nasproti križanske cerkve.) 2500.— DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. KOLESA znamke »AXO« v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H» SUTTNER LJUBLJANA aleksandrova 6 Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji. NOVOST! samo din 49.5® et. 62.300 Anker-ura pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlran okrov B pismeno garancijo Din 49.50 6tev. 62.301 Ista a f^vetljenlml kaaalcl ln številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, kj j vam ga . pošlje žari' stonj ln poštnin« IImI prosto Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur v Svlcl. PRODA SE dobičkonosno posestvo z več sto različnim sadjem zasajeno, vinogradski kraj; redi se 3 do 4 goveje živine. Cena 35.000 din. Naslov: Mervic, Primskovo, Šmartno pri Litiji. ZGLASIJO SE NAJ Sevšek in Ozim zaradi denarja. 172 xviii. ljubljanski velesejem 43* razstavna prireditev 4.—13. jun. 1938. Polovična vozniua na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.— Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600 raztavljalcev iz 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« — Francija —• Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10.—12. junija: in. državni trgovski kongres. Vstopnica daje lastniku pravico do nagrednega žrebanja. Vrednost dobitkov preko din 75.000.—. Pomlad! OSTANKI LetoJ iz mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano leipi sestavi. Paket serijo H in M pošiljam tudi me* šano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250,— din zadnji dober kam- garn, isti v modri in črni barvi din 275__, Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120___ Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOS-MOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust! Postani in ostani član Vodnikove družbe!