Naročnina listo: —
Cd o Ido . . K 18’— Pol Ida . . . „ 9*— Četrt leta . . „ 5’—
Ztrnaj Jugoslavije:
Celo leto . . „ 24.—
Posamezne številke
— SO vinarjev. —
T’ređništvo i.upravfcištvo: Maribor. Koroška »lica št. 5. — Telefon št. 220.
Meodvissn političen list za slovensko ljudstvo
Posamezna številka stane 30 vinarjev.
Inserat! ali oznanila
se računajo po K 1.20 ©d enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust. —
»Straža“ izhaja v pon-defiek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XI.
Maribor proslavlja rojstni dan
\
Slavomir:
Petru KaragjepgJevičUf Htpalfts Srfeov, Hf*yatewje
Slowencew«
V	divjih viharjih dviga se drzno %; sokol k poletu v sinje gore,
k solnctt prostosti, k svobodi zlati.
Y	skalah visečih gromi done.
Suženjskih spon več ni se nam bati, dokler si spkol ti naš vladar, dokler slovanska druži nas mati.
Živel kraj j Peter, živel naš car!
Združil si brate tro- nam imene, žezlo svobode vzel si v roke.
S Srbom Hrvata, čile Slovence vzel pod okrilje hrabro si vse.
Slava povija večne ti Atence, prostega doma naš gospodar.
Suženj stA^a zbrisal smrtne si sence.
Živel kralj Peter, živel naš car!
Solnčni se žarki prosto smehljajo, svobode zlate dih gre čez plan.
Bog naj te čuva, knez domovine, ti si nam dika, ti si naš dan.
Prapor tvoj druži Slavine sine. v srcih pogum nam bije vsikdar.
Tebi se klanja moč domovine.
Živel kralj Peter, živel naš ear!
te življenja kralja Petra.
„Knez mora glavo položiti za svojo družino!
Knez in družina sta eno!“ Nestor: „Povestfvremenih let“.
Rojen je bil kralj Peter leta 1844 v Beogradu kot vnuk pravljičnega Črnega Jurija, o-«voboditelja Srbije. Njegov ded je bil srbski kmet in pastir, hajduk vodja vstašev proti Turkom, avstrijski podčastnik, vojni begunöe, prvi vladar Srbije, slednjič je padel, zavratno umorjen od svojega bojnega tovariša Miloša Obreno-viča. V svoji osebi je združeval takorekoč vse značilne poteze usode takratnega srbskega naroda. Ne samo njegova kri, tudi značaj in usoda se je podedovala na njegove potomce. Petnajst let star je moral Peter Karagjorgjevič bežati iz dežele pregnan od istega Miloša, ki je ubil njegovega deda, ter je v starosti 80 let drugič zasedel z zločinom priborjeni prestol. Od takrat so vladali v Srbiji Obrenoviči do leta 1903, za Milošem njegov sin Milan in za njim Aleksander. Po krimski vojski, ki je izbruhnila leta 1854 in ki se je končala za Rusijo nesrečno, je oslabel ruski vpliv na Balkanu, po porazih na Laškem je Avstrija pričela obračati več pozornosti balkanskim narodom. To je bilo zadnje za tragediji boja med Obrenoviči in Karagjorgjeviči. Govori se o zločinih na balkanskih dvorih, o upori** in neredih v malih slovanskih državicah, a se ne pomisli, da je bilo vse to samo upliv, posledica in odsev medsebojnih intrig velikih držav.
Z novim nastopom Obrenovičev se je začela v mladi srbski državi doba notranjega razkroja, političnih neuspehov, dvornih škandalov. Na berlinskem kongresu je pogorela Srbija popolnoma, a Avstrija, na katero so se zanašali Obrenoviči, jih je pustila na cedilu. Naščuvan od Avstrije se je spustil pozneje kralj Milan v bratomorni boj z Bolgari, ki se je končal s porazom pri Slivnici in Pirotu. Nato je pa avstrijski general Rfaewenhüller stopil vmes in preprečil, da Srbi
niso mogli popraviti poraza. Kako je bilo za zadnjega Obrenoviča je znano. Dvorni škandali so bili posmeh celega sveta, finančni primanj-3šJjaJ je bil od leta do leta večji, dolgovi so rastli, za kulturo in gospodarstvo se ni storilo ničesar, vojaštvo je bilo maloštevilno in slabo oprem- | Ijeno. Bogata dežela ni imela novcev ne za že- jj leznice, ne za šole itd.
Mladi Peter je med tem študiral v Švici, g najbolj demokratični deželi na svetu, kjer se je j do dna duše nasrkal demokratičnega duha. Vi- f soko vojaško šolo je dovršil v Saint-Cyru na | Francoskem, najslavnejši Arojaški šoli na svetu, j kjer se je pred njim učil tudi Napoleon in veliko drugih slavnih francoskih generalov. Leta 1870. se je kot francoski častnik udeležil vojske proti Nemcem in je za svojo hrabro obnašanje dobil red častne legije, najvišje francosko vojaško odlikovanje. Bil je od Nemcev vjet, a jim je po- | begnil. Ko se je vrnil k Francozom, je malo j manjkalo, da ga ti niso ustrelili kot nemškega f špijona, ker ni imel pri sebi nobenih dokumen- | tov. Pozneje se je udeleževal vsakega gibanja, | kjer se je šlo za osvoboditev njegovega naroda. I Ko je leta 1875. izbruhnila v Bosni vstaja proti I Turkom, se je preoblečen za kmeta pod imenom 1 Peter Mrkonjič prikradel v Bosno, je zbral in obo- j rožil štiri tisoč kmetov in se bojeval s Turki. 1 Obrenoviči so najeli morilce, da ga ubijejo in S razpisali nagrado na njegovo glavo. Dvakrat je bil poizkušen atentat, a se je slučajno obakrat ponesrečil. V prostem času je živel v Švici, kjer se je pečal z znanostjo. Kako živo ga je zanimala misel po svobodi, je razvidno iz dejstva, da je v prostih trenutkih prevedel na srbski jezik veliko delo „0 svobodi“ slavnega angleškega filozofa Stuart Milla. Kateri dragi vladar naših časov se je pečal s takimi rečmi!
Ko je po odstranitvi ObrenoAdčev leta 1903 bil pozvan na srbski prestol, so se pričela vršiti naraAmost čuda. Denarni primankljaj je naenkrat izginil, dežela se je pričela razvijati kulturno in gospodarsko, Beograd je iz malega orientalskega mesteca postal lepo moderno mesto. Pri tem je Srbija imela težko carinsko vojsko z Avstrijo in največji del svojih dohodkov jč porabila za vojaščino, katero je razvila do take višine, da vzbuja občudovanje celega fveta.
Znano je vsem, kako se je od dneva njegovega nastopa na prestol grdilo in zasramovalo in psovalo kralja Petra. Takega psovanja ni doživel še noben vladar. Toda nikdo mu ni mogel iz njegovega življenja navesti niti enega madeža.
Ne klanjamo se malikom, klanjamo se velikanu sinu našega naroda, prežetemu dobrotne duše demokratskega duha, možu odprte glave in čistih rok, slavnemu in značajnemn borcu za svobodo in neodvisnost Jugoslovanov.
IVfHweies* Petrovega dne.
Mariborsko mesto se je že v petek popoldne začelo oblačiti v praznično obleko. Vsa javna poslopja so razobesila trobojnice in okrasila okna z zelenjem, cvetlicami in zastavicami. Pa tudi zasebna stanovanja so bila nekatera naravnost čarobno okrašena in marsikje smo opazili, kakor na javnih tako tudi na zasebnih hišah slike kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra. Da ni bila na vsaki hiši zastava, je deloma umevno radi pomanjkanja istih, deloma pa še tudi radi nemške zagrizenosti in narodne nestrpnosti.
Ob dvajsetih je oznanjalo streljanje topov začetek slavnosti. Ob pol 21. uri je bila sloves-
svojega kralja«
na bakljada in mirozov vojaške godbe po vseh večjih mariborskih ulicah. Sprevod se je pomikal ob s\iranju narodnih pesmi in koračnic iz domobranske vojašnice v Melju, po Tegethofovi cesti, skozi Hamerlingovo ulico na Bismarkovo cesto pod stanovanje francoske misije. Hiša je bila sijajno okrašena z zastavami v slovenskih in državnih barvah ter s slikami Petra in Aleksandra. Tisočere ljudske množice so navdušeno pozdravljale Francoze, godba pa je zaigrala marseljezo.
Nato se je sprevod pomikal pred okrajno glavarstvo (in obmejno poveljstvu), ki je bilo vse okrašeno in sijajno razsvetljeno. Od tam se je valovila tisočera množica ljudstva, neprenehoma kličoč: Živijo kralj Peter, živijo Aleksander po Brandis ulici, po Grajski ulici, kjer je bilo posebno lepo razsvetljeno in okrašeno stanovanje profesorja Vrežeta, nadalje po Gosposki in Šolski ulici na Stolni trg. Nad škofijsko palačo, nad stolnim kapitljem in nad mestnim župniščem so prvokrat plapolale velike slovenske trobojnice. Škofijska palača in stolno župnišče sta bila okrašena z zelenjem in cvetlicami; zlasti bujno okrašeno in lepo ozaljšano ter razsvetljeno je bilo stolno župnišče. Pri oknu škofijske palače se je pokazal nadpastir dr. Mihael Napotnik, ki je prijazno pozdravljal navdušeno množico.«;-
S Stolnega trga se je vil sprevod po Župnijski ulici, Scbmiedererjevem drevoredu in po Koroški eesti mimo svečano razsvetljene Cirilove tiskarne na Glavni trg, kjer smo zlasti občudovali bogoslovje, na katerem je vihrala mogočna trobojnica, rotovž, ki je bil ves a7 zelenju in zastavicah, in pa dravski most, ki je bil opleten z girlandami v slovenskih in državnih barvah ter z zelenjem in razsvetljen z lampijoni. Ko je prišel sprevod na Glavni trg, se je tamkaj nabrala takoštevilna množica, da je bil vos trg od Koroške ceste pa do Narodnega doma natlačeno poln. Donebesni Živio-klici so se razlegali po širnem trgu od navdušene množice, na katero je zri bledi mesec s svojo milo lučjo, kakor da bi se sam čudil in vuselil nad veseljem scenskega Maribora.	fül&
Od Glavnega trga se je sprevod vračal po Vetrinjski ulici, kjer so bile posebno lepo okrašene hiše „Narodne kavarne“, gostilne pri „Črnem Jurju“, čevljarja Andreja Ham, stanovanje admontskih benediktincev, intendance obmejnega poveljstva, SHS pisarna nradništva, trgovina Se-pec in več dragih, po Grajskem trgu in Tegethofovi cesti nazaj v domobransko vojašnico.
Lepo okrašene in razsvetljene so bile tudi druge hiše, mimo katerih ni šel sprevod, tako zlasti Narodni dom, katerega stolp je vzbujal posebno pozornost, ker je bil ves razsvetljen z rdečim ognjem. Sprevod se je vršil in končal v najlepšem redu. Med obhodom so vojaki spuščali rakete.
Nemški krogi, zlasti magnati in vojni dobičkarji Scherbaum, Franz, Berg, Bach, Koko-schinegg, Pfrimer itd., itd. pa so slavnost demonstrativno prezirali ter med sprevodom naravnost zabarikadirali vrata in okna pred navdušenimi Živio-klici s tem, da so okna čisto zastrli s šaluzijami, zlasti Scherbaum. Tudi drugi trgovci in obrtniki so pokazali svoje protidržav-no mišljenje; njih imena bo treba ob priliki priobčiti. j	j
-3 isgSf-
Slovesnost v soboto»
ssr	..v-m
f Ob šestih je priredila vojaška godba budnice po mestnih ulicah, poj'cer^ ah pa so se slu
žilt slovesne službe božje, tako n. pr. ob 7. uri v baziliki Matere Milosti, kjer se je pela zahvalna pesem in slovenska himna „Lepa naša domovina.“
Glavna slovesna zahvalna maša pa je bila ob devetih v stolnici, katero je opravil knezo škof dr. Mihael Napotnik z obilno svečano asistenco. Božje službe so se udeležili predstojniki vojaških in civilnih oblasti v takem številu, da so bile vse „uradne klopi“ zasedene in je bilo še premalo prostora. Pa tudi civilnega občinstva je bilo toliko, da je bila velika stolnica natlačeno polna, kakor nikdar prej ob takih prilikah. Po maši je bilTedeum in molitve za kralja, nakar je zadonela po cerkvi državna himna „Bože pravde.“ Med božjo službo, oziroma od osme do desete ure, so bile večinoma vse trgovine, obrti in gostilne zaprte.
Od desetih do ednajstih je sprejemal i podpolkovnik Uzorinac vdanostne izjave deputacij raznih oddelkov in zavodov mariborske posadke ter vse gratulantet-pogostil pop stari srbski na-
«<u.a K^sais ®b ■
Od ednajstih do dvanajstih sta pa sprejemala okrajni glavar dr. Lajnšič na glavarstvu in vladni komisar dr. Pfeifer na rotovžu častitke in udanu st n e izjave predstojnikov in zastopnikov civilnih in cerkvenih oblasti in raznih korporacij, društev in organizacij ter jih istotako pogostila. Večina gratulantov pa je šla na okrajno glavarstvo, ker vladni komisar ni razglasil, da tudi on sprejema častitke. Izmed gratulantov, oziroma društev in organizacij, ki so se oglasila pri g. okrajnem glavarju, omenjamo tukaj le nekatere. Tako n. pr. knezoškof dr. Mihael Napotnik v imenu lavantinske duhovščine, stolni prošt dr. Martin Matek v imenu stolnega kapi-telja, ravnatelj dr. Jerovšek za Cirilovo tiskarno, Spodnještajersko hranilnico in Tiskovno društvo, stolni župnik Moravec za stolno župnijo in Cecilij sko društvo, uredništvo „Straže“, „Slov. Gospodarja“, „Malih Novic“ in „Glasnika Najsv. Src“, društva Orel in Sokol, Jugoslov. Strokovna Zveza, Kmečka Zveza. Kršč.-Soc. Zveza, župani celega mariborskega okraja, mestni in okrajni šolski nadzornik itd. Število gratulantov, ki so zastopali razna društva in organizacije, je bilo veliko. stotin.	' ■ I||S11S1S1§ : Ut
Od 11. do pol 13. in od pol 19. do 20. ure sta se vršila v mestnem parku dva koncerta v proslavo Petrovega dne in sicer vsakokrat proti vstopnini 1 K od osebe. Dohodki obeh koncertov so bili namenjeni našim vojakom-invalidom.
Vsa prireditev v petek in soboto je pokazala veliko udanost in spoštovanje mariborskih Slovencev in tudi nekaterih Nemcev do svojega vladarja. O tistih Nemcih, ki so demonstrativno prezirali naše prireditve, pa še bomo ob priložnosti spregovorili.

je odmerjeno več prostora in časa praktičnim vedam in modernim jezikom. Dostikrat kaže tudi dijak več veselja in nadarjenosti za praktične nego za humanistične predmete. Zakaj bi ta ne prišel do cilja?
Danes se ustvarja v naši novi državi še le vse na novo. Tudi srednješolsko vprašanje se I bo moralo, vsaj temeljno, za celo državo enotno I rešiti. Neumestno je torej za sedaj že zahtevati, j da se ta ali oni navidezno nepotrebni predmet, I katerega po mnenju mnogih gojijo srednje šole nekako tradicijonelno, takoj iztrebi. O tem naj odločajo o pravem času poklicani činitelji in strokovnjaki.
Za stariše in gojitelje, ki imajo interes na celjskem srednješolskem zavodu, obstoja za enkrat le vprašanje, ali gimnazijo ali realno gimnazijo. Odločitev ni težka. Odločiti se je vsem za najpraktičnejše. V realni gimnaziji se more dijak odločiti za humanistično ali realistično izobrazbo. V določenem, recimo n. pr. v tretjem razreda, ko že kaže v zrelejši dobi veselje in nadarjenost za eno ali drugo skupino predmetov, se mu je odločiti ža humanistično ali realistično smer. Ako prostovoljno izbere grščino kot glavni predmet, se bo nadalje izobraževal na temelju današnje gimnazije in si bo ustvaril temeljne pogoje za univerzo m bogoslovje. Ako pa vzame francoščino kot glavni predmet, bo nadaljnji pouk praktičnejši in ga bo bolj vsposabljal za tehniko in druge praktične poklice. Srednješolski zavod, ki združuje humanistično in realistično izobrazbo, nam je za enkrat za Celje nujno potreben, ker realke poleg gimnazije v Celju ne bomo dobili, niti tega vsled nepovoljnoga o-biska dveh srednjih šol ne moremo zahtevati.
Skrajni čas je, da vsi zainteresirani činitelji, stariši, duhovščina, učiteljstvo, nadalje občine in razne korporacije celjskega in ostalih okrajev, ki pošiljajo svoje dijake v Celje, izjavijo, li želijo preustrojitev celjske gimnazije v realno gimnazijo.
Izjave zbira podružnica „društva slovenskih profesorjev“ v Celju (stara gimnazija), da jih skupno odpošlje višjemu šolskemu svetu, ki bo želji večine, o tem sem prepičan, gotovo ustregel ter priporočal zahtevo na merodajnem mestu.
Prof. Fr. Mravljak:
Realna gimnazija w Celju«
Dobra dva meseca nas ločita od novega šolskega leta, ki nam moreta donesti temeljito preustrojitev celjskega srednje-šolskega zavoda, ako ne tratimo časa z brezplodnimi debatami, ampak krepko povzdignemo svoj glas po modernejši izobrazbi srednješolskega naraščaja.
Z osvoboditvijo in z ujedinjenjem jugoslovanskega naroda smo dobili Slovenci konečno svoje lastne šole, ki si jih moremo urediti po lastni preudarnosti tako, da bodo kar najbolj odgovarjale danim razmeram in praktični potrebi. Ako sta študirala doslej nadarjeni kmečki fant kakor tudi meščanski sin izključno le na gimnaziji, vsaj pri nas na Štajerskem, se temu ne smemo čuditi. Saj nismo imeli svojih zavodov, le gimnazije so nam bile za silo milostno odprte. Kdor je končal enkrat po trnjevi poti gimnazijo, se je mogel iz praktičnih ozirov posvetiti le stroki, ki ga je konečno privedla do črnega kruha, ki ga je milostno rezal tujec na naših lastnih tleh. Le malo manj vrednih uradniških mest je zasedel domačin, vse drugo je pogoltnil naš tlačitelj. Z ujedinjenjem ^ našega naroda so postale razmere drugačne. Še dolgo bomo sicer izpopolnjevali vrzeii v raznih uradniških panogah, a še nujnejše nam je potreben - repek in dobro izobražen inteligenčni naraščaj, “: se bo lotil z veseljem dela v naših malošte-nih že obstoječih industrijskih podjetjih, ki bo pa tudi tam, kjer teh še hi, z bistrim umom gradil nova ter na ta način pripomogel naši mladi državi do novih dobičkaaosnih virov. Rabimo na tisoče praktično izobraženih ljudij, katerih nam primanjkuje na vseh koncih in krajih. Te nam pa more vzgojiti le šola, v kateri
Mi Je ras ?
Od precej dobro informirane strani smo izvedeli, da se namerava s prihodnjim šolskim letom urediti vprašanje meščanskih in ljudskih šol v Mariboru na ta način, da se ustvari ena skupna meščanska šola za dečke in deklice, kateri bo prideljenih nekaj ljudskošolskih razredov. Vse drugo ostane baje pri starem, kakor je bilo do-sedaj.‘če je to resnica, potem začudeni in ogorčeni vprašamo: Kdo je skuhal to salamonsko modrost? V Mariboru menda ne, ker mestni šolski svet ni imel dosedaj še nobene seje; da bi pa bili tamkaj v Ljubljani pri Višjem šolskem svetu za nas tako skrbni, se nam zdi skoro neverjetno. V Maribora, kjer imamo samo slovenske srednje šole, naj bi ostale nemške ljudske šole, da bi se tako mladina lažje pripravljala za vstop v slovenske srednje šole, kjer nemščina sploh ni več obvezen predmet. Ali si morete misliti večjo neumnost? ! O stvari še bomo govorili, a danes že povemo, da ne nehamo prej, dokler se ne Izpolni naša zahteva in taje: Vse dosedanje nemške meščanske in ljudske šole v Mariboru brez izjeme se morajo posloveniti, osnovni razredi morajo biti slovenski, kjer pa je potreba, se lahko dovolijo začasne nemške vsporednice. To je, kar odločno zahtevamo!
Tedenske novice»
Zlata maša- V sredo, dne 23. julija obhaja preč. g. dr. Anton Suhač, častni kanonik, dekan in župnik pri Sv. Ani v Slov. gor. zlato sv. mašo. Bog naj ga ohrani še mnogo let!
Nevarno le obolel preč. g. častni kanonik in dekan Anton Šlander v Starem trgu. Čč. gg. duhovnim sobratom se priporoča v memento.
Poroka, v Šmartnem pri Litiji se je poročila gdč. Tonika Izgoršek z gosp. Cirilom Skvarčo, poročnikom v Mariboru. Ženinov starešina je bil g. nadrevizor Vlad. Pušenjak. Bilo srečno!
Praznik bastiiife. Danes obhaja francoski narod takozvani praznik bastilije, svoj narodni f praznik svobode, spomin, da so leta 1789 Fran-I cozi v Parizu osvojili in razdrli takozvano bas-I tilijo, kjer je bila ječa za državne in politične f zločince. Letos se bo obhajal ta francoski narod-f ni praznik tudi kot praznik zmage nad Nemci in
svetovnega mira posebno slovesno. Pred sto leti so pod vodstvom slavnega Napoleona Francozi prišli prvič v naše kraje ter prinesli našim narodom politično svobodo, kar pa žalibog ni imelo trajnega obstanka. Ta svetovna tujska je vnovič v boju zoper nemško tiranstvo združila oba naroda. Francoski narodni praznik velja odslej tudi nam. V soboto so Francozi z nami praznovali naš državni praznik, danes ga ž njimi praznujemo mi in izražamo plemenitemu narodu borcev ; za svobodo vseh narodov naše najprisrčnejše častitke. — Stanovanje francoske misije pri parku ■ je iz tega vzroka danes zvečer iluminirano. Slav-I nosten obed je imela misija v hotelu pri „Za-5 morcu“.
Koncert SruzOTic-Srezsvšek. v torek, . dne 22.
f julija priredita gospa Ljudmila Druzovičeva in I operni kapelnik Ivan Brezovšek iz Ljubljane v j veliki dvorani Narodnega doma koncert. Gospa I Druzovičeva je učenka bivše dunajske operne 5 pevke Leclairjeve, ter graškega opernega pevca f J. Jessena. Z uspehom je že mnogokrat nasto-I pila v čitalniških koncertih. Pela bo tokrat I skladbo slovenskih, čeških, hrvatskih in srbskih I skladateljev, kakor tudi francoskih mojstrov o-I pere, Thomasa in Gounoda. — Gospod L Bre-I zovšek, bivši operni kapelnik v Metsu in Mann-\ heimu, je sedaj operni kapelnik v Ljubljani* kjer I si je takoj pri svojem prvem nastopu pridobil I burno priznanje občinstva. Kot pianist je že v I mladih letih nastopal v Švici, na Norveškem in j in Nemčiji, ter marca meseca t. 1. v -Ljubljani, j! Proizvajal bo med dragimi tudi skladbe Poljaka Chopina in Rusa Rachmaninova. Koacert bo torej poskušal pospeševati stik z drugo umetno slovansko kakor tudi francosko glasbo. Ponavljal se bo v Ptuju, v Rogaški Slatini in v Ljutomera. Vzpored se še priobči.
Zagwornik Sfldmarkovcev se brani., v .„Jugoslaviji“ se solicitator dr. Rosine Dragotin Gilč-vert zagovarja glede spomenice, ki sto jo napravila z Jeničem za Sftdmarkine in Heimstatto-ve Švabe. Gilčvert bi se v dolgoveznem „Poslanem“ rad opral. A še enkrat povemo: človek, magari da je „bil še tako Nemcem neprijazen“, ki se na to ali oni način poteguje za Švabe, katere sta poslala Südmarka in Heimstatt v naše kraje, ni več vreden slovenskega imena. Kako more Gilčvertu, ki je bil vendar tajnik Narodnega Sveta v Guštanju, biti neznano, koliko gor-jč je napravila vsenemška in lutrovska naselj-niška organizacija v obmejnih krajih. Naravnost smešna je trditev, da so Švabi, za katere se poteguje Gilčvert, „politično indiferentni, ki so se le s kmetijstvom bavili“ in da so pokupili ti Švabi posestva le od „prednikov, ki so nosili nemška imena“. Pojdite gospodje „narodnjaki“, ki hočete hvaliti Švabe-tujce celo pri vladi, in vprašajte naše narodne borce v Št. liju, vprašajte naše slovenske volil c e, kaj smo pretrpeli od teh ^indiferentnih“ Švabov pri volitvah, vprašajte Slovence in Slovenke, ki so se udeležili slavnosti otvoritve Slov. Doma 1. 1910, vprašajte one rodoljube, ki so morali 1. 1914 radi Švabov po nedolžnem v graške ječe, vprašajte še sto in sto dragih in vsak Vam bo povedal samo eno: M Slovenci
ne sme biti ieveka, ki bi storil Is korak v prid semkaj priseljeni!! lutrovskih Švabov!
Zasebnemu uredništvu na Slov. Štajerskem.
Vsi sloji se zavedajo, da je edino organizacija rešiteljica bede. Tudi zasebno nradništvo s« pridno giblje, ker ve, da je malokateri sloj od dobrot tako izvzet, kot ravno ta. Pred dobrim letom osnovala se je v Ljubljani obsežna organizacija „Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani L Vsakdo, ki se je zavedal, da spada med te, se je javil in pristopil k društvu, tako da šteje danes to društvo nad 1500 članov. Opazi pa se, da le tovariši na Slovenskem Štajerskem nimajo še smisla za organizacijo, ne čutijo potrebe skupnosti in sloge. Dolžnost vsakega zasebnega u-radnika in uradnice je, da se seznam s svojimi sotovariši, to pa je mogoče le potom organizacije. Kajti le tu je prilika in možnost dana, da se o svojih težnjah medseboj porazgovore, in marsikateri se bo prepričal, da je le po društvu dospel do boljšega gmotnega položaja in lažjega življenja. Tovariši in'tovarišice na Slovenskem Štajerskem, organizirajte se iz pristo-
pite k društvu. Čim večje bo naše število, tem srečnejša bo naša bodočnost! Zasebni uradnik.
Invalidom bivšega pešpolka št. 87 se bodo
julija meseca v drugič izplačevale enkratne podpore. Pravico do te podpore imajo oni, ki so po izvidu nadpregleda spoznani zaveč kot 30% invalide. Invalidi, ki v Jugoslaviji še niso bili pri nadpregledu, naj se javijo pri svojem dopolnilnem poveljstvu v s vrbo zdravniške preiskave. — Prošnji za podporo ima vsakdo priložiti potrdilo pristojne občine in orožniške postaje, da je brez premoženja, in podpore res potreben. Slepci, težko pohabljeni in za vsako delo nezmožni dobijo poleg podpore še posebne doklade. Podpore se bodo ; pošiljale le po pošti, zato naj navede vsak v prošnji svoj natančen naslov.
Sestanek zastopnikov Javnih korporacij spodnještajerskih. Naši okrajni zastopi in naše občine, ki so Mie podrejene nadzorstvu prejšnjega štajerskega deželnega odbora, stoje pred nepopolno rešenimi vprašanji spremembe avtonomne uprave. Finančni položaj istih ni povsod urejen, vprašanje izgub vsled plačil neprimernih zneskov vojnega posojila s strani občinskih in okrajnih hranilnic zahteva pravočasno skrb teh zastopov, da si zasigurajo ob likvidaciji deželnega premoženja po možnosti v naprej kritje za pričakovane težkoče vsled izgub na vojnih posojilih. Ker se je vsestransko pritrdilo potrebi, da se tozadevno zasliši glas prizadetih činiteljev, namerava sklicati predsednik od ministrstva odrejene likvidacijske komisije štajerskega deželnega premoženja sestanek odposlancev okrajnih zastopov, hranilnic in občin v prvi polovici meseca avgusta. Da morejo vsi prizadeti krogi temu vprašanju pravočasno posvetiti svojo pozornost ter položaj financ in uspešne likvidacije temeljito preštudirati ter določiti vešče zastopnike za sestanek, obveščam javnost o svoji nameri, tak sestanek sklicati, pričakujoč tudi kako tozadevno opozo-ritev ah predlog. Predsednik likvidacijske komisije SHS na Štajerskem, dr. Kukovec, Celje.
„Gasilska Župa Žalec“ sklicuje v nedeljo, dne 20. julija t. 1. povodom prvega župnega izleta v Št. Peter v Savinjski dolini izvanredni občni zbor ob 15. (3.) uri v šolsko poslopje. Pred občnim zborom se vrši javna vaja z gasilnim o-rodjei» krajevnega pr. gasilnega društva. Občnemu zbora sledi veselica v prid domačega gasilnega društva.
filatelistični klub za Slovenijo v Ljubljani se
je ustanovil. Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pristop pismeno prijaviti tačasnemu tajniku Miroslavu Černe v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16. Vsak član kluba je obenem tudi član hrvats-kega filatelističnega društva ter dobiva kot strokovni list „Jugoslovanskega filatelista.“
Zavarovalnice. Edina slovenska zavarovalnica proti požarnim škodam je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Njen glavni zastop je v Celju (Breg) in v Maribora (Livadna ulica 10).
Opozarjamo! Ker se še vedno oddajajo poštam pisma, frankirana z 20 vinarsko znamko, morajo naslovniki plačevati globe. Opozarjamo, da se morajo navadna pisma frankirati z znamko po 30 v, dopisnice pa z znamko po 15 v.
Za šivilje se dobi v Cirilovi tiskarni Rantov modni album. Cena 3 K 50 v, p® pošti 4 K.
Stritarjeva antologija. Uredil in uvod napisal Dr. Iv. Prijatelj. V Ljubljani 1919. Izdala in založila „Tiskovna zadruga“. 8°, 247 strani. V obširnem uvodu antologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kako je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in patriarh našega slovstva. Stritarjeva svetovnoširoka izobrazba z izrednim vzgojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mladem, šele nastajajočem narodu. Stritar je nekaj desetletij držal v rokah vse niti ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: lirike, dramatike, književne, umetniške, socialne in politične kritike. Stritar je centralna postava slovenske literature, zakonodajatelj in vzornik svoje dobe. In to dobo nam je naslikal urednik dr. Prijatelj z globokim umevanjem tako mojstrsko, da smemo njegovo estetsko-kritično analizo šteti med najduhovitejše slovenske literarne študije. — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi, ene umotvorne oblike, ki ne predstavlja njegovega najmočnejšega izraza, pač pa njemu najmilejšo duševno deco, ki jo je negoval in pestoval od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo. Ker so Stritarjeve poezije že pred leti pošle, bo vsak prijatelj njegove Muze z; veseljem pozdravil okusno opremljeno knjigo,
ki nam v dodatku podaja izbor poslednjih do-zdaj še neznanih pesmi. Knjiga se naroča pri „Tiskovni zadrugi“ v Ljubljani (Sodna ulica 6) broš. 15 K, vezana 18 K, po pošti 50 v več.
Idea 10 nalivi, v soboto, dne 12. t. m. okoli pol 1. ure popoldne je prihrumela nad vitanjsko straničko in zrečko kotlino strašna nevihta. Z gor. Javorja, Stenice, Male in Bukove gore je privrela voda v strašni množini, podirala jezove, odnašala mostove, trgala ceste, uničevala, poplavljala in zasipavala polja in travnike; povrh pa je še toča bila, da je bilo polje deloma pobeljeno, kakor bi sneg zapadel. — Škoda je o-gromna, pomoč nujno potrebna, zlasti, ker je ubogo ljudstvo že komaj čakalo prve žetve, ki je deloma uničena. Občine in glavarstvo naj storijo svojo dolžnost, škodo takoj precenijo, da se vsaj davki odpišejo, ter naj pomagajo kolikor mogoče. — Tudi iz Slov. Bistrice in drugih krajev nam dohajajo poročila o velikanskih nalivih, toči in viharjih dne 11. in 12. t. m.
Dopisi.
Sl/. Hilpert V Slov. gor. Katoliško bralno društvo pri Sv. Rupertu v Slov. goricah priredi v nedeljo dne 27. julija veselico z gledališko predstavo „Županova Micka“, s sodelovanjem mešanega pevskega zbora. Po veselici prosta zabava, šaljiva pošta in srečolov v gostilni Krajnca. Sosedje vabljeni!
Sl/. Trojica V Slov. gor. Dekliške Marijine dražbe Slov. gor. opazarjamo na veliki dekliški shod, ki se tu vrši v nedeljo, dne 20. julija. Ob
10.	uri bo pridiga za dekleta in slovesna sveta maša. Od 1.—3. ure se vrši na prostoru pred samostanom veliko dekliško zborovanje. Ob 3. uri bo nauk za dekleta in slovesne večernice. Dekleta Slov. gor., ki ljubite Boga in Marijo in Jugoslavijo, pridite od vseh strani, da se poživite v pravem duhu in navdušite za novo sveto delo v prenovljeni domovini sebi v veselje inv blagor katoliški Sloveniji!
Pišece. Vabimo k občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice v nedeljo, dne 27. julija ob 15, uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red navadni. Ako bi se ob določenem času ne snidlo zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bode veljavno sklepal ne glede na število zadružnikov. — Načelstvo.
Šaleška dolina. Spomine iz polpretekle dobe vzbujajo tiskovine za „gibanje prebivalstva“, ki jih ravnokar razpošilja okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu. Samoslovenske so. Ker jih je glavarstvo poprej napovedalo, sem mislil, da se ti skajo na novo. In jezil sem se, ko sem videl ovojno polo s starim nespametnim naslovom „gibanje prebivalstva“. A glej ga spaka! Tiskovine nosijo ime zagtf lirrđke: k. k. Hof- und Staats-drackerei in wlett. A tako! Torej so vendar imeli v zalogi samoslovenske! In kako so tajili, se izgovarjali; slovenski pravimo: lagali! Vse dokazovanje dr. Verstovšeka je bilo zastonj! In kako stare so nekatere! Obrazca A in B sta še iz devetnajstega stoletja, ko je starinska omara Avstrija še bila sveže pobarvana. Obrazec C iz tega stoletja. Škoda, da glavarstvo ne pove, od kod je dobilo tiskovine, lahko bi različnim Poi-gerjem, Müllerjem, Neugebauerjem, Hagenauerjem itd. naknadno dokazali njihovo resnicoljubnost oz. nepristransko uradovanje s tem, da bi jim naznanili skrivne magacine, kjer so samoslovenske tiskovine potrpežljivo čakale na — Jugoslavijo! Najbrž so zaloge še velike. Deželna vlada naj se pobriga, tiskarna na Dunaju bo samoslovenske tiskovine rada prodala. Če jih vlada dobi po ceni, bom Jugoslaviji na ljubo še nadalje potrpel z „gibanjem“ prebivalstva.
Solčava. Že drugikrat je, prinesel „Slov. Narod“ napad na našo solčavsko vožnjo pošto. Krega se, zakaj da vozimo le vsak drugi dan. Negern g. dopisnik, zakaj tebe toliko briga naša vožnja. Ako bo potrebno drugače voziti, bodo že dragi skrbeli. Raje skrbi, kadar bo prišel sladkor na občino, da bo vse v redu.
Prireditve«
V nedeljo, dne 20. i m-
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. popoldne velik dekliški shod za dekliške Marijine družbe celih Slov. goric. — V Makolah po večernicah v narodni dvorani prireditev Orla in Dekliške Zveze. — V Go-tovljah ob 18. (6.) uri v dvorani g. Malgaja gledališka predstava Slov. kat. izobraževalnega društva. — V Št. Petru v Savinjski dolini popoldne na
vrtu gostilne Cvenk veselica proštov, požarne brambe, ^ Ptuju ob 16. (4.) uri v Narodnem domu koncert ptujskega pevskega društva s sodelovanjem ptujske mestne godbe. — V Rimskih toplicah po ranem opravilu v šoli shod Bralnega društva. — V Šmartnem v Rožni dolini pri Celju po rani maši zborovanje kmetijske podružnice. Predava strokovni učitelj g. inž. Zidanšek o živinoreji. — V Braslovčah po večernicah ponavljanje nedeljske prireditve bralnega društva v isti namen.
II nedeljo, dne 27. i m.
V	Središču ob pol 14. (pol 2.) uri v Društvenem domu čebelarski shod, ustanovitev čebelarske podružnice in praktično razkazovanje čebelnjakov. Na shodu govori potovalni učitelj Jurančič.
Slovenci širite naše liste]
P@m©c alkoholikom in njih s arijcem S
Alkoholizem je socialno zlo v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške dražbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen ozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga more oprijeti po svojih organih tudi najmočnejši družabni organizem, država.
Naša javnost vidi v pijancu brezčastnega in delomrznega človeka, ki bi lahko opustil brez-merno uživanje alkohola, ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanje.
Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvo alkoholikov obstoji važna razlika. Dočim, ko prvi prosijo pomoči, jo drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju.
Da pritegne te naloge svoj delokrog — kamor tudi po vsaj pravici spadaja — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 28. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb poseben Protialkoholni oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a)	kot posvetovalen in posredovalen organ,
b)	s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok in
e) za zdravljenje alkoholikov.
V	interesu javnosti je, da vsi dobro misleči, podpirajo urad, ki opravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj.
Protialkoholni oddelek nastopa T predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pripravib zopet k treznemu in rednemu življenju, naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo izkati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna.
V	slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravnega varstva, jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zasigural. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče ali mati, ki sta vdana alkoholu, zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo v primerno vzgoje-vališče. Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo,
m i
ČEVLJE
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih ^razpošilja po pošt. pore.
pri Mozirju.
G#vlji so iz lahke k-rrc-media kože, boksa in tel«-	f
tine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske,	1
deške in otročje čevlje kat sandale. Cene «soja se dvigajo, zato naročite čimprej!
Pri večjem odjemu primeren popust!
Prodajalna tudi m Celju1 „Narodni	dom5*.
Zmerne'oeae! Zahtevajte cenike!	1268

da se postavi alkoholik-zapravljivec pod kuratelo. Y interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih, ali na izrecno željo žene ozir. moža, da isto pospeši.
Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno.
V delokrog tega urada spada nadalje posredovanje, da se delamržne alkoholu vdane ,o-sebe spravijo v poboljševalnico, oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico.
Važna je tudi naloga Protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako, da morajo vplivati na slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Dragič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolnišnicah poseben oddelek.
To je kratek delokrog na novo ustanovljenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje zlo,, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznenje našega naroda. Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem ozira svojo narodno dolžnost.
MALA liAZliAHLA,
POZOR!
Proda üiüi
Lahek vox, (koleselj) dobro ohranjen, enovprežen se kupi takoj. Ponudbe na upravo lista. 1259
Manjše posestvo v bližini Maribora se proda v Rogozi št 4, Hoče pri Maribora.	1271
Proda SO malo posestvo četrt ure od Poljčan. Pripravno za vpoko-kojenca ali rokodelca. Več se izve pri lastniku, Lušečka vas 60, p. Poljčane.	1809
Lepo kmetsko posestvo, l in pol
are od Maribora, okoli 23 oralov j« takoj na prodaj, tudi bi bilo sposobno za trgovino in gostilno, v freiem ali samo hrami, 7 oralov njiv in gozda. Vpraša se pri Jos. Novak, Tržaška cesta 5, Pobrežje pri Maribora.	1315
8 cevi za studenec vso pripravo proda Vagran dl, trgovec v Mariboru.	1288
a -mvp<«UMWT' v- - TO»w«y»iew>»vi.»e.’r»i«rv ■ .	•
Hiša z zemljiščem se takoj proda v Sp. Radvanjski cesti St. 10, Maribor.
Prodam 600 litrov
pristne doma žgane slivovke 88 odstotk. po 32 K. Ponudbe na poštno ležeče, Maribor. 1832—101
Biči iz usnja . . K	2-50
jennenje za čepe . „	2-50
goži za čepe . . „	2-50
kose 70—100 em	
dolge d K12----do „	16 —
brusni kamni d . „	2-50
srpi d K 5.50, 6 — „	6-50
glavni robci lepo	
pisani d . . . „	16,—
moške predpasnike „	6-—
ženske predpasnike „	4—
K 12 — do . . B	16.—
oxford srajce za	
fante . , . . _	45 —
jtiavotlei, eeflri, exforil, platno Mo, klot črni batlatl. - Bas-	
pošilja po celem kraljostnj Kom, skladišč«
ALOJZIJ II MIŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6
Trgovci znaten popast.
K* OMefee
ireproste do vsakovrstne najde mače, dobro in veeteo e veli«
od flm
delo, vsake veli osti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ABBBITBE,
Maribor, Dravska ulica it. 16, (pri sturem mosta). 718
Proda se: X benein-motor 4 HP,
1 snažilni mlin, 1 stroj za košenj e travnikov, 1 koupe, 4 gumijeva kolesa za polkrit voz. Vpraša se pri graščinskem oskrbništvu Hartenstein p. Slovenjgradee,1333
Proda se 2 in pol leta stara breja svinja. Tezno 50, Maribor.1334
Pšenične otrobe na debelo in drobno kakor tudi žreblie, kose, kamne, drože, milo nudi trgovina Ivana Oder, Sv. Lovrenc na i ohorju.
__________1317
Službe i
Priprosta starejša kuharica z večletnim spričevalom, katera tudi opravlja mala domača dela, se sprejme z mesečno plačo 70’—K. Vila Jožefova cesta 26, Maribor.
1286 F,
Viničarska družina z 4—5 del. I močmi se sprejme. Ponudbe pod: | „Pošten“ na upravo lista. 1335 |
Sprejme se 14 letna deklica kot varuhinja otroka poldrugo leto starega. Peršak Ana, Čreta 20, Slivnica pri Mariboru. 1833
Sprejmem dva hlapca h konjem in enega ali dva za delo v skladiščih. Upoštevajo se le pridni, trezni in pošteni delavci. Dobra hrana in plača. V slučaja sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti se je v veletrgovini Fran Derenda, Ljubljana, Emonska cesta 8.	1387
Učenec slovenskega jezika popol-nom vešč od strogih starišev, se sprejme v manufakturni trgovini „Terezin dvor“ v Mariboru. 1285
Bakrene ketije za kuhanje s klobuki z 1 ali 2 hladilnima cevima z ali brez mešalne priprave od 20—400 1 izdeluje, preureja is popravlja Viljem Weiss, Sofijin trg 1, (grad), Maribor. 1290
1 . Pohištvo
j® najboljše kakovosti izdeluje ® in prodaja po nizkih cenah
g Obrtna zadruga mizarskih ® mojstrov v MABJB0HÜ,
H Grajski tog št. 3.
® Kupuje tudi vsakovrstni
iSi§	mirrorolri loo	fio
Spretno strojepisko (event, tudi strojepisca sprejme takoj dr. Fran Kandare, odvetnik v Velikovcu. Plača po dogovoru.	ISIS
2 lončarja ploščarja (Scheibenarbeiter), eden samostojen se sprejmeta takoj. Josip Mayer, Bergstrasse 16, Maribor. 1302—106
Več čevljarjev za fino in vojaško delo proti dobremu in stalnemu zaslužku sprejme V, <Slu5ič, Grajska ulica 20, Maribor. 1121
kot rezan kupi Ivo v Mariboru, Reiserj
lop!» železne barele
nove ali pa v dobrem stanju po najvišjih cenah, kakor tudi večjo množino fižola. Ponudbe na poštni predal št 6, Ljubljana, 1318
Ognja in vloma vame Wertheim-blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne Wertheim-blag&jnice izdeluje, tudi vsako popravo izvršuj« tvrdka Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta Sl. 1289
Krema (na
in rumena za čevlje, ličilo '(wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigaretni papir in tuleki (Hike), m, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARTIN STADLER v Mariboru ob Dravi, Bismarkova cesta 17.
h trp»!» z
sprejmem pošteno gospodično v starosti od 22—30 Let, veščo slovenskega jezika v v govora in pisavi ter nekoliko nemškega, ki M opravljala službo prodajalke in kontoristinje. Nastop takoj. Plača po dogovora. Ponudb® na upravništvo lista. 1301—|
JtORUW
prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Mart Stadler, zastopnik za Slov. Štajersko v Maribora ob Dravi, Bia-markova cesta It 17.
“S
P. n. občinstvu se vljudno naznanja,'da je prevzel vodstvo glavnega zastopa banke „SiavijeM v Maribora zavarovalni uradnik gospod
SFranc Vršič,
Maribor
Gospodska lica št. 38» 2. gadstr. .
Imenovani sprejema zavarovanja proti pežar«, vloma in za življenje ter podaja vsake vrste pojasnila.	1243
Trpini Mnijalnep lap m telo in Mi»
Vladimir SPattlšek
Maribor, Sra[sha ul. l§
se priporoča!
1267
Gospodom zobarjem se priporoča
zaloga zobarskih potrebščin
O. GOLOB, Ljubljana
v poslopju “Jadranske banke“, nasproti glavne pošte, svojo veliko zalogo vseh v zobarsko stroko spadajočih predmetov. Došla je večja množina
la alabaster mara (M.
Jedilno solin vžigalice
dobi v nekaj dneh	‘j §
Gospodarska mwewM w liJuMjanl*
P. t. Refiektanti naj blagovolijo poslati svoj» naročila takoj. — V zalogi ima sledeče:
Žteptenl cvet radro galico, rafijo in živinsko sei
ionjza pride v kratkem.
Izvolite ga takoj naročiti.
1822
Nekrep Jožef,
tstmsski mojster, stavbenik in s «d jetnik,
Maribor, M o taftova ulica 59
se priporoča » vsakovrstna nova stavbna dola ter sprejema tudi popravilu» dela.
Ana Reppnig, veleposestnica v Cirkniei. naznanja v brezmejni žalosti v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretresajočo vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod
Rupert Reppnfg
veleposestnik v Cirkniei, načelnik kmetijske podružnice v Št liju, imejitelj zlate in srebrne družbene kolajne Kmetijske družbe za Štajersko, častni član večih društdv itd.,
v ponđeljek, dne 14 julij,\ 1219, ob B, uri zjutraj, previden s tolažili sv vere, v 78. 1. svoje dobe mimo in bogcudano preminul.
Truplo nepozabnega, dragega pokojnika se bo v sredo, dne 16, julija 1919, ob 8. uri zjutraj v hiši žalosti v Cirkniei svečano blagoslovilo, prepeljalo na župno pokopališče v St. liju sn tam polož lo v rodbinski grobnic; k večnemu počitku.
Sv nisša zadušnica se bo isti dan pred pogrebom darovala v župni cerkvi v Št lija v Slov. gor.
Blagega pokojnika, Čigar celo življenje je bilo posvečeno delu, priporočamo v pobožen spomin!	t
Cirkt.-aa, 14 julija 1919.
üsffliifiiia	Maribor.
Preselitev tvrdke pohištva
ERNEST ZELENKA
k Gosposke ulice 25, v
Šolsko ulico šfev.Sp
naznanja uljudno podpisani p. n. občinstvu, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi naročevale! nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga počastili z novimi naročili. —
Vedno velika zaloga v pohištvu, sobnih okraskov tapet itd.
ERNEST ZELENKA
tvrdka pohištva, tapetnik, dekorater in zapriseženi strokovnjak-veščak.
Samo» iSolesslio, ulica št. £5.
f , i 'S»

i)
Kri
££? Uf&điiA
\	iŽ U»,
•š	£-*	...	2$% o .	"5T	- . 0 J* LLjj>