Političen list za slovenski naroči
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gl<l., /,<t pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 srlil. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 R-ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan valja 1 ¡jld. 20 kr. več na leto,
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo iu ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške BukvarneJ.
Oznanil» (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlštvO je v Semeniških ulicah h. št. Ž, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 90.
v Ljubljani v
! 1. aprila
Hi) 2.
X^etnili XX.
Pit deželnih zborih.
v.
Trst.
V Trstu prav za prav deželnega zbora niti nemajo iie. Mestni zbor je ob jednem deželni zbor iu župan deželni glavar. Vendar se pa mora deželni zbor posebno sklicati, da more opravljati posle deželnega zbora. Tako je tudi letos hkratu z drugimi deželnimi zbori bil sklican deželni zbor tržaški. Ker pa večino svojih poslov deželni zbor opravi v dru-zih sejab, zato ne more imeti dosti sej iu jih tudi letos ni imel. Kdor pa pozna tržaške mestne očete, rad verjame, da tudi v kratkem deželnozborskem zasedanju pokažejo svoje sovraštvo dc Slovencev in neposredno tudi do Avstrije.
Že nekaj let sem se vselej oglasi deželni zbor za osnovo posebnega italijanskega vseučilišča v Trstu ali pa vsaj italijanske pravne akademije. Mi gotovo vsakemu narodu privoščimo pravice, ki mu gredo, vendar ne moremo uvideti potrebe italijanskega vseučilišča ali pravne akademije v Trstu. V Inomostu so italijanske stolice, na katerih se Italijani lahko toliko izobražijo v materinščini, da nemajo nobene težave pri uradovauju v svojem jeziku, to tem manj, ker 60 hodili tudi le v italijanska gimnazije. Ce pa te stolice še ne zadoščajo, Italijani lahko zahtevajo, da se še pomnože. Gotovo se bi jim raje vstreglo, nego pa osnovalo popolno italijansko vseučilišče. Za take stolice se pa Italijani niti ne oglase. Zakaj to? Njim ni na tem, da se vstreže njih praktičnim potrebam, temveč italijansko vseučilišče zahtevajo vse iz druzih uzrokov. Radi bi vseučilišče, na katerem bi se gojil jedino italijanski narodni duh, ne pa avstrijski. Ker avstrijski Italijani nemajo zadosti učnih močij, gotovo bi se poklicalo več profesorjev iz blažene Italije, ki bi mej mladino ne razširjali baš avstrijskega domoljubja. Gospodje v Trstu bi
že skrbeli, da bi italijaiu-ko vseučilišče kmalu postalo pravo gnezdo iredeute. Iz vseučilišča v Inomostu ne morejo tega narediti, kar bi iz tržaškega. Zato pa tako odločno zahtevajo lastno vseučilišče. Potem bi se tržaško mesto še bolj odločilo v kulturnem oziru od Avstrije, nego sedaj. Italijani vedno gledajo, kako bi orahljali vezi, ki jih vežejo na Avstrijo, in to bi deloma tudi dosegli z italijanskim vseučiliščem.
Sklenili so pa tudi resolucijo, da bi se olajšalo priznanje diplomov italijauskih vseučilišč. Ko bi se ugodilo tej želji tržaškega deželnega zbora, kmalu bi skoro nobenega Italijana ne bilo na avstrijskih vseučiliščih. Obiskovali bi le vseučilišča v italijanskem kraljestvu. Mladeniči, ki bi se vračali z italijanskih vseučilišč, bili bi napolnjeni s sovraštvom do Avstrije, če tudi bi morda njih znanstveno iz-obraženje ne bilo posebno veliko. Da bi bili malo sposobni za avstrijske uradnike, to si lahko mislimo. Take pomisleke ima najbrž avstrijska vlada, da ne izpolni Italijanom opetovalno izraženih želj, dasi sicer rada vstreže najmanjši njih želji.
To, da Italijani svoje prošnje za italijansko vseučilišče vedno ponavljajo, bi moralo tudi nam Slovencem biti za vodilo. Z jednako vztrajnostjo bi se mi moral" boriti za slovenske srednje in visoke šole. Pri vsaki priliki moramo svoje želje ponavljati-Nam vlada vedno tudi ue bode mogla odrekati, ker proti slovenskemu vseučilišču ni nobenih pomislekov z avstrijskega stališča, kakor so proti italijanskemu.
Pri tej priliki moramo omeniti, da je 1. 1874 v državnem zboru predlagal pokojni dr. Razlag, naj se osnuje v Ljubljani vseučilišče, na katerem bi se predavalo v slovenščini, hrvaščini, nemščini in italijanščini. Tako vseučilišče bi vstrezalo slovenskim pokrajinam, pa tudi vsej Primorski in Dalmaciji. Tako vseučilišče bi se morda dalo tudi lažje doseči nego čisto slovensko. Mi se skoro nesmo upali
omeniti te misli, da bi nas naši naprednjaki ne na-pali zaradi premajhne odločnosti. Proti takemu /se-učilišču bi ne bilo toliko tistih pomislekov, kakor jih je 1879. leta „Slovenski Narod" navajal proti slovenskemu vseučilišču. Navedii smo ta uasvet uam-reč, da naši politiki premišljajo, če bi bil primeren.
V nekem slovenskem listu se je nriporočalo, nai bi se pravna akademija v Ljubljani omejevala le na nekatere predmete, ker bi itak morali delati Slovenci doktorske izpite drugod, ker diplome dajejo le vseučilišča. Nam se čudno zdi, zakaj bi ljubljanska pravna akademija ne mogla diplomov dajati, če jih daje evangeljska bogoslovna fakulteta na Dunaju, akademija v Miinstru in razne razstresene fakultete na Francoskem, ki tudi neso združene z vseučilišči.
Najhujši trn v peti je tržaškim Italijanom duhovščina, ki spoštuje tudi pravice Slovencev in neče pospeševati poitalijančevanja in delati za razširjenje iredentovstva. Radi bi tudi cerkev porabili za svoje namene. Kakor no puste slovenščine v mestnih šolah, ravno tako bi jo radi izrinili iz cerkva. Ker pa cerkvena oblast tega ne dopusti in neče ireden-! toveem delati tlake, zjezili so se nad duhovščino v j deželnem zboru. Iztaknili so, da je preveč Slovencev ! v škofijskem konzistoriju, in interpelovali vlado, kako da prezira italijanski živelj pri imenovanju kanonikov. Da je italijanska pritožba neutemeljena, še praviti ni treba. Pomenljivo je pa, ker se pravi v dotični interpelaciji, da bi se v Trstu po številu prebivalstva prej imela prezirati slovenska nego italijanska narodnost.
S tem so pač dovolj jasuo povedali, kaj da žele. Radi bi, da bi se tudi v cerkvi prezirala slovenska narodnost, kakor se pri magistratu. Po mnenju tržaških Italijanov je torej čisto pravilno, če se zatira Slovenec, da se le Italijanu dobro godi. Iz teh besed je dovolj jasno stanje tržaških Slovencev, ki se že mnogo let zastonj bore za jedno slo-
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
VI.
Ko sta se zadosti nagovorila, prišla sta do tega čuvstva, da je malo občnega mej njima, če tudi sta se ljubila, in umolknila sta.
„Tako poberi svoje reči in pojdiva takoj", rekel je starši.
Mlajši je nakrat zarudel, kakor bi bil malo ostrmei.
„Pojdeva li naravnost v Sebastopolj?" vprašal je po kratkem molčauju.
„Da! Ti tako nemaš dosti stvarij, j a». mislim, da naloživa."
„Lepo! Takoj pojdeva", rekel je mlajši z vzdihom in se je odpravil v sobo.
Pa ni takoj odprl duri, obstal je v veži, povesil glavo in jel premišljevati.
„Sedaj naravnost v Sebastopolj, med bombe, to je strašno! Vendar vse jedno, jedenkrat se mora. Sedaj pojdem vsaj z bratom ..."
Pri misli, da se sedaj usede v voz, iz katerega ne izstopi poprej, da bode v Sebastopolju, da ga nobena slučajnost več zadržati ne more, mu je jasno
stopila pred oči nevarnost; nevarnost, katero je iskal; bil je malo zbegan že pri sami misli na nevarnost. Ko se je pomiril, šel je v sobo. Minolo je četrt ure, pa ga še ni bilo iz sobe in brat je odprl duri, da bi ga poklical. Mlajši Kozeljcov je kot učenec, ki je kaj zakrivil, stal pred častnikom P. in govoril nekaj ž njim. Ko je brat odprl duri, se je popolnoma zmešal.
„Takoj, takoj pojdem!" rekel je mahajoč z roko bratu.
Cez jedno minuto je prišel iz sobe in z globokim vzdihom stopil k bratu.
„Pomisli, jaz ne morem s teboj potovati", rekel je.
„Kaj, kaka neumnost!"
„Povem ti vse, Miha! Izmej nas nikdo nema denarja in vsi smo dolžni temu podstotniku, ki si ga tamkaj videl. Strašna sramota !"
Starši brat je nagubančil čelo in dolgo ni pretrgal molčanja.
„Si li mnogo dolžan?" vprašal je izpod čela gledajoč brata.
„Mnogo ... ne, prav mnogo; pa to je strašno. Na treh postajah je za-me plačal in tudi njegov slador sem rabil . . . tako da ne vem ... pa tudi preferans smo igrali ... in jaz sem mu malo ostal dolžan."
„To je slabo, Vladimir! Kaj bi bil ti storil,
ko bi mene ne bilo?" rekel je strogo starši, ne da bi bil pogledal svojega brata.
„Mislil sem si, ko dobim v Sebastopolju pot-ninski denar, mu pa dam. Tako se lahko naredi, zato je pa bolje, da pridem jutri ž njim."
Starši brat je vzel v roko mošnjo in vzel iz nje dva bankovca po deset rubljev in jednega za tri rublje.
„Tukaj so vsi moji denarji," rekel je. „Koliko si dolžen?"
Rekši, da so to vsi njegovi denarji, Kozeljcov ni govoril resnice; imel je štiri zlate, zašite za vsak slučaj v rokavu, katerih ie pa sklenil ue dotakniti se.
Pokazalo se je, da je Kozeljcov s preferansom in sladorjem bil dolžen samo osem rubljev. Starši brat mu jih je dal z opazko, da ne gre igrati pre-feransa, kadar ni denarja.
„Po koliko si pa igral?"
Mlajši brat ni odgovoril niti besede. Bratovo vprašanje je nanj napravilo tak vtis, kakor bi brat dvomil o poštenosti njegovi. Jeza na samega sebe, sramovanje zaradi postopanja, ki je moglo dajati povod za tako sumničenje in razžaljenje od brata, katerega je tako ljubil, vse to je na njegovo mehko uatoro napravilo tako silen, bolesten čut, da ni ničesar odgovoril. Čuteč, da ne bode mogel zadrža-vati joku, ki se mu je silil v grlo, vzel je denar in šel k tovarišem.	(Dalje slčdi.)
T^trt
vensko šolo. Vse teženje italijanske gospode meri na to, da Trst dobi popolnoma italijanski značaj, in kmalu kot zrelo jabelko pade v naročje Italiji. Toda, če Bog d4, to se ne bode nikdar zgodilo.
Mestna uprava ljubljanska.
(Govoril na volilnem shodu dne 18. aprila g. dr. V. Gregorič.)
(Konec.)
Ker nam primanjkuje časa, navedem samo še jeden sklep, ki označuje v polnej meri mojo trditev o malomarnosti naše občinske uprave. Sklenilo se je, orgauizirati naše urade, ker so se pokazali ne-dostatki in je bila nujna potreba, da ni bilo mogoče več odlagati.
Sklenilo se je to pred tremi leti, in še dandanes nismo prišli do nobenega rezultata, ker dotični odsek ni imel še nobene seje.
In vendar bi bilo to glede naše blagajniee, ki je neka „posebnost", nujno potrebno. Ako občina od svojega uradnika zahteva, da opravlja vestno svoj posel, mora ga tudi primerno plačati. Vsak delavec je svojega plačila vreden.
Od leta 1872 se pa še nič ni premenilo, vse je pri starem, delo se je pa gotovo potrojilo. In ako Vam navedem, da služi davkar že 20 let za 700 gld., drugi uradnik že 10 let za 400 gld., lahko si sami predstavljate usodo takega uradnika. Kje, pri kakem uradu najdete take razmere?
Pol leta je že skoro, da je umrl mestni bla- ; gajnik, in še dandanes se opravlja posel brez njega. | Ali naj se služba opusti, če gre brez njega, ali se ■ pa naj organizira mestna blagajnica. Tako ne more ; iti dalje, ker zle posledice so neizogibne.
Kavno nasprotno pa se je godilo pri vodovodni ! upravi. Tam so nastavili knjigovodjo z 800 gld. letne plače. Čez leto dnij pa se je reklo: Knjigovodja posluje izvrstno, torej zasluži, da se mu plača poviša, in precej se mu je povišala na 1200 gld. Torej pri blagajnici ni dovolj 20 let, da se uradnik obnese, tukaj pa je dovolj jedno leto, da se plača kar precej poviša za celo tretjino. To je vendar krivica, ki se nikakor ne more zagovarjati.
V tesni zvezi s tem je knjigovodstvo. To ima nalogo, sestaviti proračun in računski zaključek vsako leto, in občinski svet odobri potem predlogo. Toda mi še nimamo pravilnega knjigovodstva, kakor ga ima že sedaj vsaka večja trgovina.
Pomožni uradnik v svojih prostih urah opravlja ta posel, in posledica temu je, da se nikdo ne drži na proračun in dosledno tudi ne na sklepe občinskega sveta.
Umevno je, da se sme svota, ki je za kako stvar postavljena v proračun, uporabljati samo za to, za kar je določena, če ne, je vsak proračun ilu-zoričen, in se dela samo na videz.
Svota, ki je za kaki namen postavljena v proračun, ne sme se brez dovoljenja občinskega sveta uporabljati v drug namen, kakor se je dosedaj prakticiralo.
S tem se ne kaže dobri vspeh pri gospodarstvu, če se presežek doseže na ta način, da se sklenena zgradba ne zvrši. Dotični denar se bo moral enkrat izdati, to ni prihranjeno.
Leta 1889, mislim, se je postavila svota 35.000 gld. kot prvi donesek za zgradbo novega mostu v proračun. Da se primanjkljaj pokrije, naložila se je 6% doklada. Ali svota porabila se je v druge namene, nekaj je ostalo, in s tem vred tudi 6°/0 doklada brez mostu in brez I. doneska 35.000 gld., tako, da se bo posojilo tudi v to svrho porabilo.
Varčno gospodarstvo je le tedaj, ako se manj izd&, kakor je bilo proračunjeno, ne da bi se kake nameravane naprave opustile. Pri teh je pa vedno treba račuuati, bomo jih li zmogli, ali ne presegajo te naše moči, ker ne varajmo se, naše doklade niso tako majhne. Za podlago treba je vzeti davek, in 6°/0 doklada na davek znaša 25.000 gld., 5% na vodo 50.000 gld., torej še enkrat toliko. Imamo tedaj tu 12% doklado in 4°/0 stanarina je 8°/0. skupaj 20%.
Istotako je z računskim zaključkom. Kolikokrat se svota, določeua od občinskega sveta, izdatno prekorači. Toda še le, ko je denar izdan, se zahteva od občinskega sveta, sedaj pa potrdi ta izdatek. Za Boga, če poprej niste vedeli, koga vprašati, smete li več izdati, ali ne, pa še sedaj sami delajte!
Zaradi tega stavil sem lansko leto predlog, večji izdatek se mora vedno pred občinskim svetom utemeljevati.
Ta pravica se ne sme občinskemu svetu in posameznim članom njegovim kratiti. To zahteva vsaka redna upravi, da se mora gospodar poprej vprašati, prej, ko se denar za kako stvar izdaje.
Tako se je godilo pri novi deški šoli, ki je stala okoli 10.000 gld. več, kakor je bilo proračunjeno, ali vprašal ni nobeden, sme se li več izdati; kolavdacija se tudi še ni vršila, akoravno že stoji šola tri leta. Vsled tega ne dob£ podjetniki svojih kavcij in morajo čakati leta in leta na svoj denar. Istotako je pri bolnišnici za silo.
Vse to ima preskrbeti pravilno knjigovodstvo, ki ima skrbeti, da se svota le za določeni namen porabi, istotako ob jedutm, da se plačila ustavijo, ako se proračun prekorači.
Toda zamdn čakamo rešitve. Ker smo že pri uradih, navajam le ob kratkem nedostatek pri policiji, katerega sem v javni seji, ko se je razpravljalo o organizaciji policije, tudi grajal. Akoravno ta organizacija stane precej denarja, vendar jej ni nihče o principu oporekal, ker vsakdo je izprevidel, da je nujno potrebna. Toda treba je organizirati ves urad od n6g do glave, potem bo organizacija popolna, in to sem tudi jaz naglašal, zahtevajoč, da se tudi definitivni policijski komisar nastavi, seveda s primerno plačo, ker urad bo le takrat popolen, kadar bo vodstvo stalno in izkušeno.
Omenjal bi lahko še marsičesa, toda čas hiti, in jaz moram končati, glede na to, da utegne kateri izmed gg. volilcev kako vprašanje staviti. Upam, da čč. gg. volilci iz tega kratkega poročila lahko sodijo, sem li pravilno postopal v občinskem svetu, ali ne. — (Živahno odobravanje.)
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 9. aprila.)
B. Pokritje.
(Dalje.)
Za budgetno oceno letošnjega proračuna jako poučna je primera s proračunom deželnega zaklada za I. 1891.
Na prvi pogled bi se moralo soditi, da je bilanca deželnega gospodarstva letos mnogo ugodnejša, nego lani. Proračun deželnega zaklada za 1. 1891 (gl. pril. 66 ex 1890) kaže namreč pri istem raz-| merju davčnih priklad končni nedostatek ; 1 2 5.5 6 1 gld., katerega je bilo pokriti z blagaj-! nično gotovino, oziroma do zneska 50.000 gld. s 1 kreditno operacijo. Ker znaša letošnji presežek 5759 gld., dalo bi se sklepati, da so deželne finance letos na boljšem za 131.120 gld. Vendar bi bil ta sklep silno prenagljen. V poštev je jemati j one troške, katere nahajamo v dotičnih proračunih i za istinite investicijske namene. Od sleherne istinite investicije zahtevati je, da vrže prej aii slej toliko | direktnega dohodka, da se po njem pokrije potreb-| ščina za obrestovanje in amortizovanje dotične glav-| niče. Take investicije bile so v lanskem budgetu kredit 160.000 gld. za zgradbo domobranske vojašnice in kredit 35.000 gld. za nakup glavinskih | delnic kamniške železnice, skupaj torej 195.000 gld. in če se odtegne nedostatek 125.561 gld., razvidi se, da je deželni zaklad lani navzlic računskemu primanjkljaju vendar bil dejanjsko aktiven za 69.439 gld.
Letos račun ni tako ugoden. Pač se od istiuite potrebščine smo odtegniti onih 25.000 gld., ki so se v smislu deželnozborskega sklepa z dne 25. novembra 1890 odločili v poseben zaklad za dolenjske železnice, ter se nahajajo v IX. poglavju letošnje potrebščine, zaračunjeni med „Troški za občila" : odtegniti je dalje kredit 5800 gld. za nakup mit-niške hiše pri savskem mostu na Krškem, vendar se zmanjša ta skupni znesek 30.800 gld. za svoto 4500 gld., katere je deželni zaklad bil sprejel kot skupilo za prodano igrišče, in torej znaša ves letošnji istiuiti investijski trošek 26.300 gld., in če prištejemo končni presežek 5759 gld. preostaja le 32.059 gld., torej kaže primera končnih številk, da je bilanca Iauskega leta mimo letošnje ugodnejša bila 37.380 gld.
Iz nadrobne analize se takoj sprevidi, da je na končni vspeh deželnih financ neugodno vplivala rastoča potrebščina, zlasti v poglavju VII. (Dobrodelne naprave), VIII. (Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene), IX. (Troški za občila) in XII. (Primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada).
Že ta prikazen ni posebno vesela, a še manj spodbudijiv je pogled v bodočnost! Istina je sicer, da absolutno razmerje deželnih priklad na direktni
davek dandanes še nikakor ni oepovoljno. Toda oziraje se na gospodarski nerazvitek dežele kranjske ne smemo prezirati, da so naš» bremena relativno vendar-le velika ter da siromašni naš davkoplačevalec le težko zmaguje sedanje deželne pri-klade, katerim se pridružujejo veliki troški za gospodarstvo občin in okrajev. Merodajno za finančno oceno deželnega proračuna pa je pred vsem, da razpolagamo za letos še z državnim prispevkom 127.227 gld. za zemljiško odvezo, o katerem znamo, da odpade po preteku treh let. Noben resen presojevalec denarnih razmer deželnih se ne more izogniti ozbiljnemu vprašanju: kaj potem, ko z 1. 1896. izdatni ta prispevek preneha? Ko se je dežela kranjska odločila, konvertovati zem-ljiščno-odvezni dolg ter v to svrho sklenila pogodbo z državo, bila je naravna podstava dotičnim ukrepom, da se državni prispevek porabi v investicijske namene, katerih se dežela ni več mogla ubraniti. In že letos se razvidi iz deželnega proračuna, da se je potrošila tudi državna podpora, ne da bi se kaj izdatnega moglo žrtvovati za potrebne investicije!
Dandanes že je očivestno, koliko investicijskih troškov nas še čaka. Do vštetega 1. 1895. so na razpolago še triletni obroki državnega prispevka, torej 127.227 X 3 = 381.681 gld. Potrebščina za investicije v najširšem pomenu pa daleč presega to svoto. Kar se tiče deželnih zgradeb, kontirati je z novo bolnišnico, z hiralnico, katero je deželni zbor načeloma sklenil, napraviti v Ljubljani, dalje z deželnimi prispevki za zgradbo manjših zdravstvenih zavodov po deželi. Ogromne žrtve nalagalo bode deželnim financam zboljšanje deželne kulture, n. pr. usuševanje ljubljanskega močvirja, ureditev voda v vipavski dolini, ureditev spodnje Krke, zasajanje po trtni uši uničenih vinogradov z ameriškimi trtami itd. Preskrbovanje pitne vode v kraških pokrajinah na Notranjskem in Dolenjskem stalo bode tudi velike svote. K vsemu temu pa je pritegniti čim dalje večji trošek za občila in šole — in pred nami dviguje se žalostna alternativa, ali mahoma prenehati z vsemi investicijskimi troški ali pa skokoma pomnožiti odstotke deželnih priklad.
Finančni odsek ne more si prikrivati, da je finančni položaj dežele kranjske v najnovejši dobi postal manj ugoden. O pravem času bode trebalo, misliti na primerna sredstva, da se ohrani ravnotežje v deželnih financah, ne da bi se preobremenil davkoplačevalec ali da bi hipoma prenehali s potrebnimi žrtvami za gospodarski in duševni napredek dežele naše. Dvojna je pot, katera dovede k temu cilju. Z jedne strani modro gospodarstvo, katero se načeloma izogne vsakemu neopravičenemu trošenju deželnih prihodkov, z druge pa razborito preiskovanje onih virov, kateri utegnejo nove dohodke podajati deželnemu zakladu. Finančni odsek se za trdno nadeja, da bode zlasti deželni odbor v tem oziru izvrševal svojo dolžuost v polni meri.
Finančni odsek konečno nasvetuje:
I.	Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1892 v znesku 838.481 gld. in zaklada v znesku 102.455 gld., torej s primanjkljajem 736.026 gld. se potrdi.
II.	Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku 736.026 gld. naj se za 1. 1892. pobira:
1. 40°/o priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 136.158 gld. 2. Sledeče naklade:
a)	od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkobolo-vine od hektolitra po 6 gld.;
b)	od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem znesku 175.000 gld.
3. 28°/0 priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 430.627 gld.
III.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II. 1. in 3. Najvišje potrjenje.
Dalje nasvetuje finančni odsek sledeče resolucije:
1. Deželnemu odboru se naroča, pretresati vprašauje, z ozirom na deželno upravo, ne bi li kazalo pomnožiti deželno konceptno osobje za četrto moč, morda z uradnikom v plačilni vrsti deželnega tajnika ter o tem poročati, oziroma nasvet staviti v prihodnjem zasedauju.
2.	Deželnemu odboru se opetovano naroča, da v smislu že večkrat sklenenih deželnozborskih reso-lucijskih ukrepov izdela ter v prihodnjem zasedanju predloži načrt penzijskega štatuta za deželne uradnike in služabnike.
3.	Ž ozirom na denarni vspeh deželne naklade na žganje odmeri se za letos poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5% od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih prvotnih remanencah presega 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranju deželne naklade službujoče osebe, katere so se letos odlikovale po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se tudi primerno nagradi akcesist Zvonimir Zor.
4.	Deželnemu odboru se naroča, nadaljevati pogajanja z visokim finančnim ministerstvom v to svrho, da se deželi izroči pobiranje državne užitnine o vinu, vinskem in sadnem moštu in mesu po vsem Kranjskem, izvzemži glavno mesto Ljubljano. Zlasti naj stori potrebne korake, da se eventualno ustavnim potom odstranijo zapreke, katere utegnejo proti takema dogovoru izvirati iz sedanjih postavnih predpisov.
5.	Ob jednem se naroča deželnemu odboru, da za slučaj, če bi se zakupna dražba za pobiranje državne užitnine vršila pred prihodnjem zasedanjem deželnega zbora, se udeleži zakupne dražbe kot ponudnik imenom dežele.
Konečno finančni odsek nasvetuje, da so s posameznimi točkami proračuna vred rešene dotične finančnemu odseku izročene prošnje.
(Dalje sledi.)
Politični pregied.
V Ljubljani, 21. aprila. ]3s'oa,raiaJ« d ©¿©le.
Položaj. Dunajski d 'oisnik „Przegkidov'' piše, da se mej parlamentarnimi počitnicami ni ničesa prigodilo, kar bi utegnilo b ti nevarno obstanku sedanje trinoge večine. Nobei e dvombe ni, da bodo konservativni klub, Poljaki in pa levica pomagali, da se izvrši reforma davkov, reši zakon o dunajskih občilih in uredi valuta. Češki Nemci tudi položaj resno presojujejo in vedo, da je sprava le odložena. Od nobene vlade se ne more zahtevati, da se preveč poteguje za kako stvar, če ve, da je ves trud zastonj. Ko bi bila vlada le preveč pritiskala na češki deželni zbor, bila bi spravo popolnoma onemogočila. Zaradi tega pa ni misliti, da bi levica v državnem zboru nasprotovala vladi.
Koroški deželni glavar. Nemški listi pišejo, da bi koroški deželni glavar dr. Ervvein že gotovo bil odstopil, ko bi mu le mogli dobiti sposobnega naslednika. Takega je pa na Koroškem težko dobiti. To pač ni posebno laskavo za nemško koroško stranko, če mej njo ne morejo najti moža, sposobnega za deželnega glavarja.
Mladočehi. Te dni je Mladočeh Tuma v političnem klubu v Kraljevem Dvoru govoril o političnem položaju. Hvalil se je, da so Mladočehi dosegli popolno zmago, zmagžli Nemce, veleposestnike in Staročehe. Kmalu na to je pa govornik sam priznal, da zmaga ni tako popolna, ker spravna komisija še vedno deluje. Hudo je napadal Staročehe in veleposestnike, ki so zaprečili da odložitev sprave ni prišla na dnevni red v deželnem zboru, da bi potem dotična komisija pri nadsodišču ne mogla nadaljevati svojega dela. Govornik se je izrekel, da take premembe volilnega reda, kakor jo je vlada predložila deželnemu zboru, Mladočehi ne smejo vsprejeti, temveč se mora uvesti občna volilna pravica. Staročehe bodo že Mladočehi prisilili, da se jim pridružijo, veleposestnikom bodo pa kazali le svoje demokratične hrbte. Koncem se je vsprejela naslednja resolucija: Mladočeški deželni in državni poslanci se poživljajo, da skrbe za odstranitev na-redbe učnega miuisterstva o jezikovnem vprašanju, da se potegujejo za razpust komisije za razdelitev okrajev po narodnostih, odločno nasprotujejo vladi, ki noče izvesti popolne narodne jednakopravnosti; potegovati se pa tudi morajo za češko državno pravo in samostojnost dežel krone češke. Poslanci morajo skrbeti za potrebno varstvo čeških manjšin. Pred vsem se pa naj potegujejo za premembo splošnega volilnega reda. Osobnih nasprotij naj mladočeški poslanci nikar ne razpravljajo po volilnih shodih, poravnajo naj se v klubu in v kolegiju zaupnikov. Vsem mladočeškim poslancem se izreka zaupanje, 'hkratu pa tudi pričakovanje, da se Staročehi in in veleposestniki podvržejo volji naroda in podpirajo mladočeško politiko.
Galicija. Poljska konservativna stranka hoče bajč izročiti vodstvo stranke bivšemu finančnemu ministru dr. pl. Dunajevskemu.
HrvaŠko. Srbski poslanci so baje sklenili, da hočejo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah nastopiti kot samostojna stranka. Pokazati hočejo, da na Hrvaškem biva tudi srbski narod, Ta sklep pa
ni brez političnega pomena. Dosedaj so Srbi povsod podpirali vladno stranko. Ce se postavijo na lastne noge, bo to vladni stranki nekoliko škodovalo. Želeti bi bilo, da bi opozicijske stranke to znale dobro izkoristiti. Žal, da tega ni pričakovati. Stranka prava neče niti Srbom priznati pravice za obstanek na Hrvaškem in s tem poriva Srbe le v vladni tabor. Zmerna opozicija je v tem oziru pametnejša, ali še ni mogla pridobiti pravega vpliva v deželi.
T nanj« dmte.
Bolgarija in Busija. Dijaka Kuželjeva nikakor niso z lahka zaprli. Branil se je z vso močjo, tako, da sta morala dva turška policista pri-hiteti na pomoč. Sedaj je za Kuželjeva se potegnil še neki prijatelj njegov. Ker je Kuželjev klical na pomoč, mu je ruski kavas z robcem zamašil usta. Kuželjev je s palico udaril ruskega kavasa, na to je pa prišlo več turških policistov, ki so prijeli Kuželjeva. Policijski minister je vso stvar naznanil bolgarskemu zastopniku, češ, da oblastva potrebujejo Kuželjeva v preiskavi zaradi Vulkovičevega umora. Bolgarski zastopnik je ves dogodek sporočil veleposlanikom in od turške vlade zahteval, da zaprtega dijaka izpusti, kar se je potem tudi zgodilo.
Francija in Busija. Ruska vlada se je pokazala jako hvaležno, da jej Francozi pomagajo izdelovati brezdimni smodnik. Poslednji čas je odlikovala namreč celo vrsto Francozov. Anin red prvega reda je car podelil ravnatelju topničarske uprave v francoskem vojnem ministerstvu, divizij-skemu generalu Matheu-u, Anin red druzega razreda z briljanti francoskemu inženirju prvega razreda smod-niškega resorta, Desortieuiu, Anin red druzega razreda inženirju druzega razreda francoskih državnih tovarn za brezdimni smodnik v St. Mčdardu, Loiseau-u, Stanislavov red druzega razreda pomočniku ravnatelja francoske piroksilinske tovarne v Moulin-Blanku, inženerju Guinotu.
Busija. Dne 22. maja bodo slavili devesto-letnico ustanovljenja pravoslavne škofije v Volhiniji. Ta dan baje prestopijo vsi Cehi v Kupičovu k pravoslarju. Cehi prestopajo zaradi tega v takem številu k pravoslavjn, ker si le pravoslavni v teh krajih smejo pridobiti kako posestvo. Ko bi ostali katoliki, bili bi v vedni nevarnosti, da jih iztirajo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. aprila.
(Osebna vest.) Ministerstvo za nauk in bogo-častje je c. kr. vladnega svetnika in državnega poslanca g. Antona Globočnika pl. Sorodolskega potrdilo kot konservatorja v zadevah tretjega odseka v vojvodini kranjski za dobo daljših pet let.
(Kanonično vmeščen) je bil danes na faro Boštanj č. g. Ivan Lavrenčič, do sedaj mestni kapelan v Kranju.
(Delavsko gibanje v Zagorji.) Piše se nam: Z ozirom na večkratno delavsko gibanje v Zagorji je gotovo zanimiv slučaj, ki se je nedavno dogodil. Delavci so kot člani bratovske skl&dnice razdeljeni v dve vrsti — to so mlajši delavci in starejši, ali takozvani imatrikulovani, ki pod določenimi pogoji dobe večje pravice, oziroma so od vodstva bratovske sklddnice vsprejeti v to višjo vrsto. Po zadnjem, mimogrede rečeno, jako nespametnem strajku, je bilo veliko delavcev, ki so se upirali naredbam lastnikov premogovih jam, odpuščenih in izbrisanih iz zveze bratovske s k 1 & d n i c e. Med temi je bilo več imatrikulovanih delavcev. Ti so se pritožili, sklicujoč se na pravila bratovske skl&dnice, ki določajo mej drugim: „Od lastnikov iz dela odpuščeni, torej tudi za kazen odstranjeni delavci, ki so člani višje vrste bratovske skladnice, morejo se pritožiti na odbor bratovske skl&dnice, ta pa more z dvema tretjinama glasov skleniti, ali še ostanejo v zvezi z bratovsko sklždnico. Taki delavci obdrže pravice do bratovske skl&inice in so, po pravilih, v pregledu kot dopustniki." Seveda se to opira na nenavadno določbo, da je v odboru bratovske skladnice vkupe 17 članov, od teh pa 14 izvoljenih iz-med delavcev, da imajo torej delavci veliko večino in popolno samoupravo. Taka določila so morda neka posebnost v enakih društvih, ali gotovo so bila sklenena z ozirom na to, da imajo delodajalci že tako mnogo moči nasproti delavcem in bilo nekako neopravičeuo, ko bi odločevali še v društvih, kakor so bratovska skladnica. In res, dotičue delavce, ki so se pritožili, so zopet vzeli v zvezo bratovske skladnice, da pa jih neso zopet vzeli v delo, to je druga stvar.
(Kat. tiskovnemu drnštvu) je pristopil kot d o-b r o t n i k č. g. Janez B r e n c e , župnik pri Sv. Gregoriju. Bodi Bog plačnik gorečemu g. župniku za vse, kar stori v podporo katoliškega tiska. Naj bi prirastlo še dokaj posnemovalcev.
(Vreme.) Izpod Stola se nam piše: „Tako je pa, kakor bi bil sodni dan", rekel je sosed, ko je
prišel k nam v vas. V praznikih je bilo in snežilo, da smo 8e morali tiščati peči, no sedaj pa ta vihar! V torek večer je pričel tuliti in je vihral vedno huje. Strehe so kar pokale, mnogo hiš seje zibalo in treslo tako, da so prebivalci morali zbežati po noči ter iti iskat zavetja drugam. Proti jutru je še hujše pričel vleči in razsajati. Leseni plotovi so kar vsi porušeni, s streh je trgal cele plasti desk ter jih razmetal po polji. Slamnate strehe vse cveto — nove in stare. Opeka se je pa usipala s streh, kakor plazovi. Sto-govi leže podrti, drevesa so populjena ali polomljena. Sreča, da ni drevje že ozelenelo ; potem bi pa padalo kar od kraja. Ob sedmih zjutraj je tudil s toliko silo, da se mu ni mogel odrastel človek ustaviti, da bi j ga ne podrl, če se ni oprijel za kako drevo, ki se | je pa samo zibalo in vilo, da ni bil človek varen, j Otroci so gredoč v šolo morali popadati večkrat po [ tleh, da jih ni dvignil ter telebnil ob kako deblo, j Na brezniškem zvoniku je odkrivil bakrene ploče. | Odkrhnil se je tudi kos zidca nad uro — menda ! zato, ker se je že nagibala streha, ter je moral zid j vsled silnega pritiska odjenjati. — Prevrnil je ne-\ nekaterim tudi vozove, ki so peljali opeko. Sedaj j proti poludnevu nekoliko ponehuje. — A vendar se | še noče zjasniti. Težki oblaki se še vlačijo po ne-: besu, po gorah pa leži novi sneg, ki sega skoro do I vasi. — Bog varuj slane, sicer bude že itak velika ! škoda še večja.
(Znižanje tovorne voznine.) O tovornih vozniuah katere so se za 1. 1892 za c. kr. avstrijske državne železnice in one lokalne železnice, na katerih država izvršuje promet, znižale in so razglašene v nared-benem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo naznanjamo to-Ie: Za žito je ako se odda oziroma plača najmanj od 10.000 kg za voz in vozni list, od 4. jan. 1892 do konca decembra 1892, tovorna cena zvezne tarife z dne 1. julija 1887 znižana iz Zichyfalva-Kiskeszi preko Gradca v Ljubljano od 817 kr. na 51 kr , iz Var-Palota od 78-8 kr. na 55 8 kr., iz Hajm;iskera od 75-8 kr. na 58-8 kr. in iz Veszprem-a od 74-2 kr. na 62 8 kr. Zniža se potom povračila. Za zdrobljen, v vreče ali bate povezan smrekov les je, ako se plača voznine od najmanj 10 000 kg za rabljeni voz in vozni list, nadalje, toda le do konca dec. 1892, tovorna cena lokalne tarife znižana iz Spitala ob Dravi v Medvode od 40 kr. v notah na 31 kr. in iz Kühnsdorf a od 50 kr. na 38 kr. v notah. Za mineralni premog je, ako se plača voznine od najmanj toliko blaga, kolikor ga rabljeni vozovi morejo nositi, od 1. jan. 1892 do preklica nadalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena notranje tarife znižana iz Laškega (Štajarsko) na Jesenice od od 34 kr. na 30 kr. brez manipulacijske pristojbine. Zniža se potom kartiranja. Za špirit so, ako se odda, oziroma plača od najmanj 10.000 kg, od 1. januvarija do 31. decembra 1892, tovorne cene različnih zveznih in lokalnih tarifov znižane iz vseh postaj na Češkem. Moravskem, Šlezijskem, v Galiciji in Bukovini do vseh postaj na Kranjskem na spe-cijalno tarifo I. oziroma izjemno tarifo II. lokalne tarife dotične železniške uprave. Zniža se potom povračila.
(Tatvina.) Na veliki petek po noči so nepoznani lopovi na Kapliščah, župnije podzemeljske, posestniku Jan. Kralju ukradli dva konja, navzlic temu, da sta v hlevu spala dva gospodarjeva sina. O tatovih ni duha ne sluha.
(Večerno zabavo) priredi „Kat. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani belo nedeljo, dne 24. aprila v dvorani rokodelskega doma. Gospod Frančišek Brückner, častni član glavnega dunajskega „katol. društvo rokod. pomočnikov" in potujoč zastopnik Jos. Deiller-jeve tvornice za cerkveno blago, bode predstavljal stvari iz „višje magije". Vspored: I. del: 1. Indiške igre. 2. Iz kemije. 3. Orakelj. 4. Uganka. 5. Ameriška papirnica. II. del: 1. Zb gospode. 2. Spominjaj se me. 3. Perziška pošta. 4. ; Klobuk v nevarnosti. 5. Oagliostrova oporoka. Pred I in med predstavo igra na glasoviru. Vstopnina: Se-! deži po 50 kr. in 40 kr.; vstop 30 kr. Velikodušje se ne omejuje. Dohodek je namenjen ljubljanskemu „katol. društvu rokod. pomočnikov" v podporo. Za-| četek ob sedmih zvečer.
(Iz Ribnice na Štajarskem) se nam piše, da ' še vedno ni izvoljen župan, akoravno je bila občin-| ska volitev že 28. jan. Vsled jednega nasprotnega ' pooblastila vložila je naša stranka protest, ki se je I predložil v razsodbo c. kr. namestništvu. To je pred ' par tedni naročilo tukajšuji žendarmeriji, naj natančno poizveduje o tej stvari, ter vpošlje poročilu. Nekateri
prifiakujejo zopetno volitev, kar pa bi bilo nepo-• trebuo, ker se je volitev vršila povsem pravilno in je prepir edino le o tem pooblastilu. Bilo bi pa tudi neumestno, da bi blizu 100 volilcev radi te malenkosti imelo pota m bi se zopet razburjali duhovi. Sicer pa naj pride kar-koli, zmaga je in ostane naša, nemškutarjem je v prijazni Ribuici že odzvonilo!
(Knžna bolezen na gobcu in parkljih) še vedno ui ponehala. Ker se je posebno na Ogerskem razširila, prepovedalo je c. kr. namestništvo v Gradcu uvažauje goveje živine na Štajersko. Dovoljeno pa je voziti svinje, toda le v nalašč zato prirejenih vozovih. — Tudi na Štajerskem se še tu pa tam prikaže včasih ta nadloga. Tako so jo zasledili v Marnbergu ravno par dni pred sejmom (4. aprila). Seveda je bil sejem prepovedan, kar je močno jezilo kmete, kateri bi radi kupovali vole za setev. Da bi le na jesen že bil mir pred to boleznijo!
(Vipavska čitalnica) priredi dne 24. aprila v svojih prostorih veselico. Vspored: 1. Petje, poje moški in mešani zbor. 2. „Zorko", podobe iz dijaškega življenja. 3. Ples. Začetek ob l/tS. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr.; vstopnina k. plesu 50 kr. K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
(Iz deželne bolnišnice kranjske.) Dosedanji sekundarij g. dr. Rakež, rodom Korošec, se je nastanil kot praktičen zdravnik v Velikovcu na Koroškem.
(Isterska posojilnica v Puljn) nam je doposlala poročilo o delovanju v prvem upravnem letu od 1. septembra do 31. decembra 1891. Koncem leta je imela posojilnica 176 zadružnikov, ki zastopajo 217 delnic in so torej vplačali 2170 gld. Odbor je imel IS sej, v katerih je sprejemal nove člane in dovoljeval posojila. Hranilnih vlog je društvo sprejelo 7378 gld. 90 kr. od 27 vložnikov, posojil se je dalo 47 zadružnikom 8914 gld. 26'/, kr. Čistega dobička ' je bilo 140 gld. 8 kr. Uradni dnevi so ob sredah in nedeljah dopoldne. To mlado društvo je torej v treh mesecih razvilo veliko delavnost ter bode s časom na veliko korist isterskim Hrvatom in Slo-
V bolnišnici:
13.	aprila. Janez Erhovnio, krojač, 79 let, marasmus.
14.	aprila. Anton Žurbi, delavec, 28 let, jetika. — Anton Brolih, mizar, 46 let, jetika.
15.	aprila. Neža Medved, delavka, 71 let, plučni edem
Vrent^iKtko «porodilo.
a rt O	Ca»	Stanje		V s » » r	> S ■« •g 3 « Vrorao U3Ï £ |a c	
opazovanja		zrakomerit t mra	toplomera po Celzija			
20	7. u. zjut 2. u. pop. 9. u. zveč	0 7335 73b.6	44 .90 70	sí. svzh zrn. zap. «	oblačno «	4-70 dež
Kdor ima knjigo: A. Kržič: 218 3—3
„Osiihto blag rov ali dolga pridiga /a kratkočasilo življenje
in je pripravljen jo prodati, naj io — prosimo — pošlje ter ceno naznani upravništvu „Slovenca".
H. zvee 7ÖO.Ö	I O I „ I „
Srednja temperatura 6'8\ za 2 8" pod normalem
Tržne cene v Ljubljani
dne 20. aprila.
r
oooooooooooooooo»
Anisette Excelsior.
Pšeni"*. hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast,
špeh svež.
kgr.
glT^
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, , Jajce, jedno Mleko, liter. . . . (Joveie meso. kgr. . Telečje „ , . Svinjsko „ , . Košrrunovo ,, „ . Pišanee
Golob . . .. Seno. 100 kgr. . . Slama. „
Drva trda. 4 □ jutr. _ mehka.
gl.lkr.
Dietetlčnl želodčni likér jako prijetnega okusa in zdravilnih lastnostij, krepča želodeo in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica »/» klg. 1 gld.
Curaçao Naturel, j
Posebno dober dišeč likér za želodeo z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Anisette", nareja se iz svežih „curaçao-pomoranč". — Steklenica '/a klg. 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja cona Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseli kavarnah, gostilnah in sladščičarjih.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
0	"v Ljultljiiiii, Dunajsku cesta.	0
0 Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 Q	točno izvršujejo. (1314) 11 A
■ooooooooooooooooon
vencem.
(Utonila) je v potoku dné 15. t. m. triletna hčerka L. Zavašnika na Seničici ori Medvodah.
Telegrami.
Berolin, 20. aprilu. Cesar in cesarica sta bila včeraj na obedu pri ruskem veleposlaniku grofu Šuvalovu.
San Francisco, 20. aprila. Včeraj je bil v Kaliforniji grozen potres, kakoršnega ni bilo od 1868. leta. V Vacavillu je zrušenih mnogo poslopij.
London, 20. aprila. Jutri izide knjižica Gladstonova, v kateri izraža upanje, da bode spodnja zbornica v drugem branju zavrgla zakon, po katerem bi ženske dobile pasivno volilno pravico. Gladstone se boji, da bi ženske v moških bojih zgubile sramožljivost in nežnost.
i.1 mri i »«» ;
17.	aprila. Sidonija Gerliczy pl. Gerlicze, zasebnica, 46 let, Gospodske ulice 3, jetika.
18.	aprila. Angela Pleško, sprevodnikova hči, 2 leti, Dunajska cesta 7, katar v želodcu. — Ana Klemene, pol rjeva hči, 3'/s leta, Parne ulice 11, jetika. — Janez Šegatin, mestni ubog, 51 let, Karlovska cesta 7, oslabljenje.
Tujci.
19. aprila.
Pri Maliču: Schiller, operna pevka; Weiss, operni pevec; Udel, profesor; Frühling; Schab, trgovec; Gürtler, potovalec; Votter, zasebnik, z rodbino; Hillerbrand, višji fin. svetnik; dr. Kriikel, generalni ravnatelj; Schwarz in Weiner, inženerja; Hor-beder, uradnik; Ellinger, minist, svetnik ; Grill, poštni uradnik; Thomas, dež. svetnik, s soprogo, z Dunaja. — Jonke iz Kočevja. — Arko, restavrater, iz Ribnice. — Corosac z Reke. — Rizzoli, uradnik, z Jesenic.
Pri Juirietii kolodvoru : Premrov in Pamer z Dunaja. — Neher, pristav, iz Tupaliča. — Roschberg iz Dol. Avstaijskega. — Pamer iz Trsta. — Rosenberg iz Brunova.
Zahvala
zavarovalni družbi „Unio catholicii".
Počil je naš srednji zvon. „Unio catholica" je dala poškodovani pri njej zavarovani zvon preliti v Ljubljani pri g. Samassi. Z novim zvonom smo popolnoma zadovoljni in družbi „Unio catholica" jako hvaležni za hitro nam ugodno izvršitev zavarovalne pogodbe. To zanesljivo družbo toplo priporočamo.
Čepovan, dne 15. aprila 1892.
Stefan Suligoj,
ključar in župan.

Jožef Kofol,
ključar.
BI. Grča,
župnik.
222 1
* %
St 7249.
Yolityeni
V smislu § 17. občinskega volilnega r<d* za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da se bodo lettifcnje popolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običaju'» v mestni dvorani, in da bod« volil:
dne 25. aprila III. volilni razred, dne 27. aprila II. volilni razred, dne 29. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoldne.
Če bo treba ožje volitve, v r š 1 a se bode v dan po prvi vol tvi, t. j. dne 26., oziroma 28. in 80. aprila tudi doooldne od 8. do 12. ure v mestni dvorani.
Izstopijo letos sledeči guspodie občiuski svetovalci, in sicer izmed iivoljeuib:
a) od III. volilnega razreda: Dr. Gregorič Vinko, Klein Anton;
V Ljubljani, dne 9. aprila 1892.
•	216 3-2
razpis.
b)	od II. volilnega razreda:
Dr. Majaron Danilo, Povše Fran, Rozman Ivan. Zupan Tomo;
c)	od I. volilnega razreda:
Knez Ivan, Murnik Ivan, Ravnikar Fran, Terček Fran.
Med letom je umrl Kajzel Peregrin. odbornik III. razreda.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu i člane, II. iu I. volilnemu razredu pa po 4 člane občiu-skega s*eta.
Župan : GRASSELLI s. r.
Dunajska borza.
Dné 21. aprila.
Papirna renta 5%, 1<5% davka . . .	. 95 gld. 90 kr.	
Srebrna renta 5%, 16% davka . . .	. 95	» 35 „
Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%. davka prosta . . .	. 110	„ 60 „
		» 95 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	. 983	
Kreditne akcije, 160 gld.......		_
London, 10 funtov stri.......		„ 90 .
Napoleondor (20 fr.).......		„ 52 .
Cesarski cekini .........		n 66 „
Nemških mark 100........		„ 70 „
Dni 20. aprila.
Ogerska zlata renta .......109 gld. 45 kr.
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	141
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41', %	100
Kreditne srečke, 100 gld.......193
St. Genois srečke, 40 gld.......62
90
25 75 15 50
50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. 25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	—
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....67	,	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	2i>
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	87	„	50
Papirni rubelj....................1	„	20l/,
Laških lir 100 ....................45	.,	—
kr.
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WolJzeil© štev. 10. Najkulantnejse se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, areöke, valuto in devize.
0*~ Raznii naročila izvrSé se nnjtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike proplnaoijske zadolžnloe. 4'/i °b zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,$ komunalne obveznloe ogerske hlpotečne bank« z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
150.900 goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
a gl<l. 4', in 50 kr. kolek.
Žrebanje dne 2. maja.^
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vredntk: Ignacij Žitnik.