Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizionc. in abb. postale I. gr.
ŠT. 304
TRST, ČETRTEK 2. JUNIJA 1960, GORICA
LET. XI.
OB DRŽAVNEM UDARU V TURČIJI
DEMOKRACIJ« TERJA DOLGO DOBO POLITIČNE V2G0JE
Vojska ne namerava uvesti diktature - Turška mladina najboljše jamstvo za uveljavitev demokracije
Svetovno časopisje še ni nehalo pisati o posledicah ponesrečenega vrhunskega sestanka v Parizu, ko je že moralo poročati o državnem udaru v Turčiji, ki je strmoglavil dosedanjo vlado in zaradi katerega bodo v državi brez dvoma nastale korenite socialne, gospodarske in politične spremembe. Ker je Turčija zaradi svojega zemljepisnega položaja važen član Atlantskega zavezništva, se za njen notranjepolitični položaj, kot je razumljivo, zelo zanimajo zlasti zahodne države, čeprav je razvoj tamkajšnjih dogodkov zelo poučen tudi za ves ostali svet.
Državni prevrat ni presenetil mednarodne javnosti, kajti iz novic, ki so zlasti zadnji mesec prihajale iz Turčije, je bilo razvidno, da se vlada Adnana Menderesa lahko še drži na oblasti le s pomočjo sile. Menderes je sicer vedel da ima proti sebi znaten del prebivalstva in predvsem izobražence ter visokošolsko mladino, a je do zadnjega trenutka prezirljivo zavračal njihove čedalje odločnejše zahteve po svobodi, ker je bil najbrž prepričan, da mu bosta vselej zvesti policija in vojska, ki razpolagata z orožjem in moreta zato z lahkoto krotiti še tako revolucionarno razpoloženo, a neoboroženo prebivalstvo.
ODLOČILNI POSEG VOJSKE
Medtem ko je bila policija Menderesu povsem pokorna, se vojska najprej ni mešala v politično dogajanje. Da pa tudi v njenih vrstah tli iskra upora, se je očitno izkazalo 22. maja, ko je 1500 gojencev vojaške akademije korakalo po ulicah glavnega mesta Ankare ter skupno z množico civilistov vpilo: svoboda, svoboda! Kot so dogodki pozneje potrdili, mladi častniki niso ravnali na lastno pest, temveč je njihova demonstracija spadala v natančno določen načrt, ki so ga zasnovali generali in višji častniki, da iztrgajo zasovraženi vladajoči kliki oblast iz rok.
V četrtek opolnoči so posebni vojaški oddelki obkolili palačo, kjer je bival predsednik republike Celal Bayar. Neki častnik je pozvonil na vratih predsednikovega stanovanja ter naročil slugi, naj zbudi gospodarja. Predsednik je brž vstal in ko se je zavedel, kaj se dogaja, je segel po samokresu, toda častnik je bil urnejši; razorožil ga je in odpeljal na varno. Tako približno se je zgodilo z vsemi člani vlade in v nekaj urah je vojska zasedla ključne položaje v vseh turških mestih ter zmagala. Predsednik Menderes ni bil v prestolnici ter je za upor vojske zvedel v okrog 300
km od Ankare oddaljenem mestu. Takoj se je z avtomobilom odpeljal proti Ankari z upanjem, da bo že s svojo prisotnostjo u-spel zatreti vstajo. Toda mož se je zmotil, kajti avtomobil je zasledoval helikopter, ki je bil po radiu povezan s poveljstvom upornikov. In res ga je vojaški oddelek ustavil, ko ni avto prevozil niti 50 km. Predsednik Menderes se je pustil aretirati, ne da bi črhnil.
PROGLAS GENERALA GAMALA GURSELA
V petek predpoldne se je izvedelo, da je državni prevrat izvedel Odbor narodne enotnosti, ki mu predseduje armadni general Gamal Gursel. Ta je v prvem proglasu na prebivalstvo med drugim izjavil, da je vojska izvedla udar, ker je hotela preprečiti, da Menderesova vladajoča stranka »uvede v državi diktaturo«, ki bi imela za posledico »državljansko vojno«. »Predsed-
nik republike Celal Bayar«, je bilo nadalje rečeno v proglasu«, in vsi voditelji demokratske (Menderesove) stranke ostanejo to liko časa pod našo zaščito, dokler se ne pomirijo duhovi in bo mogoče razpisati nove svobodne volitve«. S tem so novi oblastniki hoteli ža vsako ceno preprečiti kruto in samovoljno medsebojno obračunavanje in doseči, da se sprememba režima izvede brez prelivanja krvi. To se jim je doslej tudi posrečilo, saj je ob državnem udaru zgubil življenje samo en častnik in je bilo le nekaj vojakov ranjenih. Pred dnevi sta izvršila samomor bivši notranji minister Na-mik Džedik in poslanec Izzat Akchai, ki sta se vrgla skozi okno sobe v 4. nadstropju palače, kjer sta bila zaprta, vendar je njuna smrt pravzaprav le tragičen slučaj v primeri s tistim, kar bi se lahko zgodilo, če. bi nova vlada dovolila, da se sprostijo dolga leta po sili zatajevane politične strasti.
V zunanji politiki nobene spremembe
Državni prevrat je izvedla vojska, katera pa, kot vse kaže, nikakor ne misli obdržati oblasti v svojih rokah. V novi vladi je poleg predsednika in notranjega ministra Gamala Gursela samo še en general, medtem ko so vsi ostali člani vlade razni gospodarski izvedenci, pravniki in vseučiliški profesorji, skratka osebe, ki se doslej niso aktivno udejstvovale v političnem življenju. General Gursel je že v enem prvih proglasov izjavil, da bo njegova vlada ostala zvesta vsem mednarodnim pogodbam in zavezništvom, ki so jih sklenili njeni predhodniki, ter bo vestno izpolnjevala vse sprejete obveznosti. Da se zunanja politika Turčije ne bo spremenila, pa najnazorneje dokazuje dejstvo, da je bil za zunanjega ministra imenovan Dželim Serper, bivši glavni tajnik v zunanjem ministrstvu ter bivši turški stalni zastopnik pri Organizaciji Združenih narodov. Zato ni nič čudnega, če so izmed vseh tujih držav prvi priznali novo vlado prav Amerikanci in Angleži.
GLOBLJI VZROKI DRŽAVNEGA PREVRATA
Za bodoči notranjepolitični razvoj Turčije je dalje zelo važno, da je vlada takoj imenovala posebno komisijo pravnikov, ki ima nalogo, da v treh mesecih pripravi o-snutek nove ustave. Ta naj bi bila tako sestavljena, da bo odslej nadvlada ene same stranke onemogočena in da bodo zajamčene osnovne svoboščine, zlasti svoboda tiska.
Vsi politični opazovalci soglasno ugotavljajo, da najnovejše velike spremembe v Turčiji niso nastale zaradi tega, ker bi prebivalstvo nasprotovalo zunanji politiki Menderesove vlade, kajti tudi današnji oblastniki so prav takšni protikomunisti kot prejšnji. Državni udar je torej bil izveden samo zaradi notranjepolitičnih vzrokov.
Za lažje razumevanje današnjih dogodkov je treba vsekakor proučiti zlasti turško zgodovino zadnjega desetletja. Ko je leta 1938 umrl slavni Kemal Atatiirk, ki je s svojimi korenitimi reformami v 15 letih vladanja dosegel, da so se Turki pričeli vključevati v družbo civiliziranih in kulturnih narodov, je oblast v državi prevzel njegov sodelavec Ismet Inonii. S svojo republikansko stranko je vladal 12 let in se zlasti med drugo svetovno vojno izkazal kot sposoben državnik. Iz njegove stranke sta po vojni izstopila Celal Bayar in Adnan Menderes in ustanovila tako imenovano Demokratsko stranko ter na državnozborskih volitvah leta 1950 odločno zmagala.
Tedaj se je zdelo, da se bo Turčija končno rešila enostrankarskega političnega sistema, ki je sicer imel veliko zaslugo, da je dvignil državo iz zaostalosti, a sc je z leti izkazalo, da je že opravil svojo nalogo. Mnogi so bili prepričani, da bo v državi zavladala dvostrankarska parlamentarna demokracija z Demokratsko stranko na vladi in z j-epublikanci v opoziciji. Razvoj dogodkov pa je kmalu dokazal, da v deželi ni niti so-(Nadaljevanje na 2. strani)
Demokracija terja dolgo dobo politične vzgoje
RADIO TRST A
Nedelja, 5. junija, ob: 9.30 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.40 Dolinski trio; 17.00 »Stričkove sanje«, komedija v 2 dejanjih (Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Josip Vidmar). Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Joža Lovrenčič« (M. Jevnikar); 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 6. junija, ob: 18.00 »Trnjulčica«, pravljica (Charles Perrault - Edvard Martinuzzi). Igrajo člani RO, nato iz jugoslovanske folklorne zakladnice; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.20 Dve simfonični sliki — Respighi: Rimski vodnjaki, Dc-bussy: Morje; 20.00 športna tribuna; 20.30 Gaetano Doniizetti: »Don Pasquale«, opera v 3 dej. Orkester in zbor Italijanske Radiotelevizije.
Torek, 7. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila — »Arzenik«; 18.10 Janaček: Sinfonietta; 18.40 Vokalni oktet »Planika«; 19.00 Šola in vzgoja — Danilo Sedmak: »Ob koncu šolskega leta«; 21.00 Ilustrirano predavanje — Saša Martelanc: »S popevko okrog sveta« — Deutschmeistermarsch; 22.00 Umetnost in življenje — Adrijan Rustja: »Festival jugoslovanskih gledališč v Novem Sadu«; 22.15 Samospevi ruskih skladateljev.
Sreda, 8. junija, ob: 18.00 Z začarane police — Ivanka Cegnar: »Kako so Butalci lovili Luno«; 18.40 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Kmet milijonar«, romantična pravljica (Ferdinand Raimund - Mirko Javornik). Igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevke.
četrtek, 9. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: »Razvoj Evrope — 1. del: Srednji vek — Slovani v boju za neodvisnost«; 18.25 Slovenske zborovske skladbe; 19.00 Širimo obzorja — Saša Rudolf: Odkrili smo prvine: »Mendelejeva zmaga«;
21.00 Obletnica tedna — Mario Kalin: »Bakteriolog Robert Koch, ob 50-letnici smrti«. Približno ob 22. uri: Iz sodobne književnosti: Mimi Malenšek in njen roman »Temna stran Meseca« (Ana Kalc).
Petek, 10. junija, ob: 18.00 Vloga propagande v zgodovini človeštva — Mirko Javornik: »Starogrška umetnost in znanost kot propagandno orodje«; 18.10 Glazunov: Lstni časi — balet, op. 67; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Naš juke-box; 22.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Nove pridobitve v tehniki ohlajevanja«.
Sobota, 11. junija, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Malo ritma z Borutom Lesjakom in Aleksandrom Skalejem; 15.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Leopoldo Casella s sodelovanjem sopranistke Emme Tegani in baritonista An-selma Colzanija, igra ork. Ital. Radiotelevizije iz Milana; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija, Vice — 29. spev . (pripravil B. Tomažič, prevod A. Gradnik); 18.00 Gospodarski in socialni dvig italijanskega Juga — Franc Jeza: »Agrarna reforma in meljoracije«; 18.30 Slovenske zasedbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Zbor slovenske filharmonije; 21.00 »Čudež dolgočasja«, radijska komedija (Renato Mainaidi - Janko Jež). Igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
5. junija, nedelja: Binkošti, Ferdo
6. junija, ponedeljek: Norbert, Milutin
7. junija, torek: Robert, Zorica
8. junija, sreda: Medard, Vila
9. junija, četrtek: Primož
10. junija, petek: Marjeta, Miloš
11. junija, sobota: Srečko, Darinka
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča starše in ljubitelje šole, da bo šolska razstava svetoivanske in barkovljanske osnovne šole, dne 5. in 6. junija;
rojanske osnovne šole in
katinarske ljudske šole, dne 11. in 12. junija.
Slovenska nižja industrijska strokovna Sola V Trstu, Rojan, ul. Montorsino 8/III., priredi ob zaključku šolskega leta razstavo risb, izdelkov strokovnih praktičnih vaj in kuharstva. Razstava bo odprta do ponedeljka, 6. junija, in sicer vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
(Nadaljevanje s 1. strani)
cialnih niti gospodarskih in niti kulturnih pogojev, ki bi omogočili, da se ta sistem utrdi in uveljavi. Bayar in Menderes sta na volitvah zmagala, ker sta volivcem obljubljala, da bosta naredila konec dolgoletni avtoritativni politiki republikanske stranke, a ko sta prišla na oblast, svojih obljub nista izpolnila. Njun položaj je pa bil še toliko slabši, ker se niti zdaleč nista mogla primerjati s starim voditeljem Ismetom Ino-nitjem, ki je bil kljub napakam vendarle globoko pošten politik.
ZGREŠENA GOSPODARSKA POLITIKA
Da bi državo čimbolj gospodarsko okrepila, je Menderesova vlada izdelala obsežen načrt javnih del in hotela deželo za vsako ceno čimprej industrializirati. Pričeli so tako graditi avtomobilske ceste, podirati stare predele mest in zidati ogromne tovarne, ki pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev sploh niso nikdar začele obratovati, ali pa so delale z velikimi zgubami. Drzni načrt se ni posrečil, čeprav je Turčija v ta namen dobila od Amerike okrog 2 milijardi dolarjev ali približno 1240 milijard lir.
Konec zadnjega tedna se je v Rimu zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta Italijanske kršč. demokracije, katerega delo je pozorno spremljala tudi inozemska javnost. Vzrok tolikšnega zanimanja je v tem, da v najmočnejši in vladajoči stranki Italije obstajajo mnoge struje, zaradi česar je bila že čestokrat v nevarnosti celo enotnost stranke. Ti hudi notranji spori se odražajo, kot je razumljivo, tudi v državni politiki Italije.
Glavni strankin tajnik Moro in levičarji so mnenja, da bi morala Kršč. demokracija sestaviti tako imenovano sredinsko - levičarsko vlado in odkloniti kakršnokoli sodelovanje z liberalci in ostalimi desničarskimi strankami. Za takšno vlado pridejo poleg demokristjanov v poštev še socialdemokrati in republikanci. Ker pa te stranke nimajo v parlamentu zanesljive večine, so Moro in tovariši mnenja, da je treba sprejeti tudi podporo Nennijevih socialistov.
Temu načrtu pa odločno nasprotujejo desničarji in razni veljaki, kot sta Scelba in Pella, ki trde, da so Nennijevi socialisti še zmeraj tesno povezani s komunisti in bi kakršnokoli sodelovanje z njimi bilo nevarno za obstoj demokracije v državi.
Tudi zadnje zasedanje tega kočljivega vprašanja ni povsem rešilo. Z Morom so sicer potegnili vsi odposlanci, razen izrazitih desničarjev, vendar je bilo sklenjeno, da bo stranka smela le tedaj sodelovati z nennijevci, ko bodo ti nudili učinkovita jamstva, da so se popolnoma odcepili od komunistov. Socialisti bi morali prelomiti sodelovanje s komunisti zlasti v Delavski zbornici (sindikatu) in občinskih upravah.
Zasedanje socialistov
Ta teden je zasedal tudi osrednji odbor Nennijeve socialistične stranke. Kot v Kršč.
Ta politika se nadalje ni obnesla zaradi »hladne vojne«, saj je država morala izdajati ogromne vsote denarja za vojsko. Zgrešena gospodarska politika pa je imela za posledico, da je nastala draginja, da je vrednost denarja padla — uradni tečaj denarja je za 30% višji od njegove resnične vrednosti — in da je država zašla v velike dolgove.
Za Menderesa in tovariše pa je bilo usodno, da so kljub opominom opozicije trmasto vztrajali na svoji poti in leta 1957 dejansko uvedli v državi diktatorski režim.
ODLOČEN KORAK PROTI DEMOKRACIJI
Ob današnjih dogodkih v Turčiji pa lahko naredimo dva zaključka. Najprej je treba ugotoviti, da se demokracija, kot jo mi pojmujemo, ne more uveljaviti čez noč, temveč nujno zahteva dolgo dobo politične in kulturne vzgoje ljudstva. Nadaljnji zaključek pa je, da je Turčija s tem gotovo naredila velik korak na poti demokracije, ne glede na to, kako se bodo razvijali dogodki v bližnji bodočnosti. Kajti narod, čigar mladina se za svoje ideale ne boji tvegati življenja, ni samo zdrav, temveč ima nabolj še pogoje, da si lahko v svobodi in demokraciji uredi svoje državno življenje, jj ^
demokraciji obstoje tudi v tej stranki razne struje, ki se med seboj razlikujejo tako glede zunanje kot notranje politike. Glavni tajnik Nenni je mnenja, da bi mo rali socialisti pomagati levim strujam v Kršč. demokraciji, da se rešijo pokroviteljstva desnice. Prvi korak na tej poti bi s6-cialisti naredili s tem, da podpro sredinsko-levičarsko vlado.
Nennijevo stališče je na zasedanju prodrlo, čeprav je naletelo na odločno nasprotovanje precejšnjega števila odposlancev, ki zagovarjajo vse tesnejše sodelovanje s komunisti. Težko pa je danes z gotovostjo trditi, da bodo socialisti jeseni, ko bo Tam-broni odstopil, podprli sredinsko - levičarsko vlado, ker Nenni ne mara in najbrž tudi ne more povsem sprejeti pogoja, ki so mu ga postavili demokristjani, ker bi v tem primeru bila v nevarnosti enotnost stranke. Zato je notranjepolitični položaj Italije ostal v bistvu tak, kakršen je bil, ko je pred meseci odstopila Segnijeva vlada.
  • --
Japonski vzgled
Kljub porazu zaradi atomske bombe se japonski narod neverjetno močno kulturno razvija. Kratek vzgled naj pove, na kakšen način posebno Društvo za napredek japonskih talentov išče in najde mlade, sposobne moči. Pred kratkim je priredilo v veliki dvorani najstarejše tokijske gimnazije nenavaden koncert. Ob spremljavi enega samega klavirja je istočasno igralo na violine 2000 dečkov in deklic v starosti od 6 do 17 let. Igrali so težke Bachove in Schumannove skladbe. Društvo si prizadeva, da pri takih prireditvah odkrije mlade talente, ki imajo pogoje, da se razvijejo v virtuoze.
Kršč. demokracija in Nennijevi socialisti
NOVI LIST
Stran 3
Malinovski ostrejši od Hruščeva
V zahodnem svetu te dni živahno komentirajo najnovejša govora Hruščeva in Ma-linovskega. Prvi je govoril 28. maja na zborovanju najbolših sovjetskih delavcev v Kremlju. Njegov govor je trajal tri ure in prenašali so ga po radiu in televiziji. Najznačilnejše v govoru je bilo to, da j*e izjavil, da še vedno verjame v Eisenhowerjevo miroljubnost, toda predsednikova želja po miru da je ena, politika Združenih držav pa druga stvar.
To izjavo si na zahodu splošno tolmačijo kot precej pomirljivo. Vsekakor z njo ni hotel še bolj razpihati nasprotja, ampak jih nekako omejiti, če ne zmanjšati. Poslal je sicer Eisenhowerja po znani poti dobrih namenov v pekel, toda ta njegova izjava je vzeta iz bogatega arzenala njegovih pre-: govorov in citatov, med katerimi ne manjka tudi svetopisemskih, in je nihče ni posebno zameril, najbrž niti Eisenhower.
Zanimivo je tudi, da je Hruščev izjavil, da bi se morale udeleževati sestankov na najvišji ravni tudi velike azijske države, kot so Kitajska, Indija in Indonezija, po možnosti pa tudi še druge.
»Dal sem ukaz ...«
Mnogo bolj ostro pa je govoril na istem zborovanju »udarnikov« v Kremlju sovjetski vojni minister Rodion Malinovski. Rekel je med drugim, da je že dal poveljstvom enot za raketne izstrelke ukaz, naj zadenejo tuja oporišča, s katerih bi se dvignila letala, ki bi prekršila sovjetski zračni prostor ali ozračje drugih socialističnih držav«.
Ta izjava je vzbudila na Zahodu živ odmev. Razumeli so jo kot hudo grožnjo, ki je v nasprotju z umerjenim tonom Hruščeva.
Seveda je to dalo novega netiva ugiba njem, da se je začelo v Sovjetski zvezi novo prikrito prerivanje za oblast med Hru ščevom ter med nekdanjo nespravljivo stalinistično skupino, ki naj jo predstavlja Malinovski, zaslombo pa ji nudi PeKirig.
Če je to res in če bi struja Malinovske-ga odrinila Hruščeva, bi se napetost med Vzhodom in Zahodom seveda še močno zaostrila in nevarnost vojne bi se povečala. Vendar je treba upoštevati tudi javno
mnenje, ki danes v Rusiji verjetno že nekaj šteje, in to je nedvomno bolj naklonjeno Hruščevu kot stalinistom.
Morda je Zahod napravil odločilno napako, ko je omalovažujoče m jalovo zapravil priložnost, ki se mu je ponudila po obisku Hruščeva v Združenih državah, da bi dosegel resnično in trajno pomirjen je, tudi če so ga na Vzhodu razumeli kot odkrito ideološko napetost. Toda glavno bi moralo biti, da bi ljudem ne bilo treba živeti v večnem strahu pred vojno.
Nedvomno je Hruščev danes še edini vplivni sovjetski politik, ki bi tvegal po-mirjenje v odnosih z Zahodom. če bi ga odrinili s politične pozornice, bi moralo biti treznim ljudem na Zahodu tega samo žal, ker bi bilo za lep čas konec vsakega upanja, da bo prišlo do izboljšanja odnosov in do utrditve svetovnega miru.
Mali - država
Dne 20. junija bo v zapadni Afriki proglašena zopet ena nova država. Nosila bo čudno ime Mali — zveza. Obsegala bo ozemlje Sudana in Senegala, ki sta bila pod francoskim protektoratom. Pokrajine, ki merijo nad en milijon in štiristotisoč kvadratnih kilometrov in imajo preko sedem milijonov prebivalcev, leže v porečju reke Senegal in zgornjega Nigra. Doslej jih je upravljal visoki francoski komisar v Dakarju kot dvoje samoupravnih republik. Zdaj se pa obe združita v popolnoma samostojno državno zvezo, ki bo imela tudi lastne diplomatske zastopnike v tujih državah. Ostala pa bo še vedno član francoske skupnosti (Communante).
Prvi hip se novica o novi zamorski državi ne zdi bogznakako pomembna; v resnici pa se bo Afrika v kratkem času popolnoma otresla evropskega gospostva.
Cile v ruševinah
»Ultimo rinzon del mundo« ali zadnji kotiček sveta, kakor imenujejo čiieni svojo lepo deželo, leži napol pod ruševinami. Trinajst pokrajin od petindvajsetih je prizadetih od neprestanih potresnih sunkov, ki trajajo že teden dni. Zemlja se je tresla, gore podirale, morje pa je z deset metrov visokimi valovi pljuskalo na obalo in odnašalo, kar je še pustil potres. Južno od mesta Valdivia, ki je ena sama ruševina, je morska obala popolnoma spremenila lice in bodo morali izdelati nove obrežne zemljevide. Strokovnjaki računajo, da so bile združene sile potresnih sunke,' in morskega valovenja močnejše kot nekaj atomskih bomb. Vrhovi And so se ponekod znižali, drugje se pa dvignili. Mnoge vasi so gorski boki, ki so se prekopicnili drug na drugega, kar zmečkali. Zadnje dneve je nastala še nova nevarnost, in sicer ognjeniki, ki so nekateri po sto letih začeli na ndvo bruhati ogenj in žveplo.
Vse sile narave so se razdivjale nad nekoč lepo in bogato deželo. Računajo, da je več kot 300.000 hiš v razvalinah. Za obnovitvena dela so že do sedaj ugotovili, da bodo stala tristo milijard lir. človeških žrtev štejejo na pet do osem tisoč, ker so kraji redko naseljeni in ker se jih je dosti tudi pravočasno rešilo. Nevarnost potresnih sunkov pa ni še pri kraju in računajo, da bo trajala še dva meseca.
Voliti/e na Južnem Tirolskem
V nedeljo so bile občinske volitve na Trentinskem in Južnem Tirolskem. Udeležilo se jih je v nemških občinah 88,24 odstotka volivcev; nekaj manj kot pri zadnjih volitvah leta 1956. V italijanskih pa pet odstotkov manj. V razmerju po!it!čnih sil ni prišlo do večjih sprememb. V pretežno italijanskih krajih je demokristjanska stranka obdržala svoje postojanke; saraga-tovci so nekoliko nazadovali. Narastli so pa glasovi Nennijevih socialistov.
Nemška Južnotirolska ljudska stranka je zmagala v vseh nemških krajih, kjer je doslej imela premoč. Poleg liste z znakom planike, so postavili tudi listo z značko encijana, kjer so imeli člani nemške stranke različne poglede na krajevne razmere. V splošnem pa je nemška stranka lužnih Tirolcev vzdržala svoje postojanke neokrnjene. Svojo strnjenost je pokazala zlasti v Meranu, kjer si je priborila 12 sedežev; vse italijanske stranke skupaj pa 18. V bo-censki pokrajini je nemšk i ljudska stranka dobila skupno 99.173 glasov in 1305 svetovalcev; krajevne nemške liste pa 36 svetovalcev.
!J«i za
Avstrijska in italijanska vlada si že nekaj mesecev izmenjujeta pisma glede manjšinskih pravic in samouprave na Južnem Tirolskem. Dunajski kancler Raab je že 26. januarja pisal ministrskemu predsedniku Segniju, naj se dokončno uredi vprašanje Južne Tirolske, ki čaka že 14 let na pravično rešitev. V nedeljo je Raab govoril na dunajskem radiu in povedal, da je prejel od novega ministrskega predsedni-Ka Tambronija odgovor na svoje januarsko pismo šele pred tremi dnevi.
Italijanske ponudbe, pravi avstrijski kancler, pa ne morejo zadovoljiti Avstrije. Gre samo za neko dejansko priznanje samoupravnih pravic v okviru današnje dežele Trentinsko-Južni Tirol brez pravne podlage. Avstrijske zahteve pa težijo po ustanovitvi popolnoma samostojne pokrajine Bočen, kjer se bo nemška manjšina sama upravljala po posebnem statutu. Avstrijska vlada torej zahteva, ali naj pride brž do stvarnih razgovorov med obema vladama, ali pa bo Avstrija predložila zadevo južno-tirolske avtonomije Organizaciji Združenih narodov.
KMEČKA BANKA
GORICA
ULICA MORELLI 14 . TELEFON 22-06 Pooblaščena banka xa finančno pošlo x Inozemstvom
\/
/\
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle In bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, vnovčevanje In dlskontlra-nje menic, posli z Inozemstvom Itd.)
TUzuUltvijn
Tržaški mestni svet:
POMEMBEN POLITIČNI PREOKRET
V ponedeljek je tržaški mestni svet imel važno sejo, ki pomeni odločen preokret v odnosih med demokrist jansko vladajočo stranko in njenimi zavezniki ter med ostalimi opozicionalnimi političnimi skupinami. Kot znano, so demokristjani in zavezniki, ki vodijo občino od konca vojne, doslej odločno nasprotovali, da bi v upravo katerekoli občinske ustanove bili imenovani predstavniki slovenskih političnih skupin in komunisti, češ da gre za »protidržavne« politične sile.
Pred približno letom dni je pa svet z večino glasov sprejel načelo, da je treba v vodstvo vseh občinskih ustanov imenovati zastopnike vseh političnih skupin, se pravi tudi Slovence in komuniste. V ta namen je bilo sklicanih več sestankov načelnikov posameznih političnih skupin, ki so se pred kratkim tudi sporazumeli, kako naj se po-razdele mesta v raznih upravnih odborih.
Na ponedeljkovi seji je mestni svet spo-lazum sicer potrdil, toda izkazalo se je, da v demokristjanskih vrstah obstajajo sile, ki odločno zagovarjajo staro politiko diskriminacije. Tako se je zgodilo, da sta kar dva demokristjanska odbornika v znak protesta odstopila. Odločni nasprotniki nove politike so pa zlasti liberalci, katerih zastopnik Morpurgo je imel na seji izredno ognjevit protislovenski govor, ki gotovo ni vreden kulturnega in dobro vzgojenega človeka.
Dva Slovenca v odboru Podporne ustanove
Po dolgi razpravi je svet izvolil za predsednika upravnega odbora Acegata socialdemokrata Fazzina, medtem ko je komunist Pescatori dobil mesto, ki ga je do pred kratkim imel socialist Lampe. V upravni odbor Ustanove »Gledališče Verdi« so bili imenovani: demokristjan Botteri, socialdemokrat Ccsare'in misovec Strudthoff; v upravni odbor Združenih tržaških bolnišnic so bili izvoljeni: dr. Morgera (KD), republikanec Uberti in socialist Mocchi; v odbor občinske podporne ustanove pa pet demokristjanov, dva socialdemokrata, dva republikanca, en misovec in en neodvisnež ter dr. Rudolf Marc za Slov. demokratsko zvezo in dr. Igor Gruden za Neodvisno socialistično zvezo.
Slovenci so torej zastopani le v odboru Podporne ustanove in zato nimajo laški nacionalisti prav nobenega vzroka, da vpijejo, kako je »italijanstvo Trsta v nevarnosti«.
Bralcem moramo še pojasniti, da je dr. Rudolf Marc profesor na Trgovski akademiji in obenem predsednik Slovenskega dobrodelnega društva, dr. Igor Gruden pa je odvetnik in sc je do pred kratkim udejstvoval v Skupini neodvisnih Slovencev, od koder je, kot vidimo, sedaj presedlal k Neodvisni socialistični zvezi.
Mavhinje:
HUDA PROMETNA NESREČA
V nedeljo se je v poznih večernih urah zgodila v bližini naše vasi huda prometna nesreča, ob kateri sta bila nevarno ranjena 49-letni domačin I.udvik Trampuž in 24-
letni vaščan Avguštin Širca. Ta se je na motornem vozilu peljal proti domu, a preden je dospel do vasi, se je zaletel v Trampuža, ki se je peš vračal domov.
Ob nesreči sta oba padla na cestni tlak in se hudo ranila. Sedaj se zdravita v tržaški bolnišnici in vaščani jima želimo, da bi čimprej popolnoma okrevala.
Pomoč zaradi suše
V naši okolici mnogi ne pomnijo, da bi bila v tem letnem času tolikšna suša. kmet je so zgubili domala ves pridelek sena in posledice suše ponekod že občutijo tudi trte.
Kmetijsko nadzorništvo je zato te dni dostavilo kmetovalcem nakazilo, s katerim si lahko brezplačno priskrbijo določeno količino posebnega krmila. Dvignejo ga lahko v ponedeljek, 6. t. m., ali v torek, 7. t. m., na županstvu v Nabrežini.
NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA
Vse kaže, da bodo novo železniško postajo v Trstu končali do konca oktobra. Dela naglo napredujejo navzlic težavi, ki jo povzroča potreba, da mora promet na postaji kljub zidanju redno potekati.
Ce se bodo napovedi uresničile, bo podjetje, ki je prevzelo delo, lahko novi del postaje izročilo naročniku štiri mesece poprej, kot določa pogodba. Pokriti peroni so skoraj končani, manjka samo še kakih 50 metrov dolg del ob ulici Gioia. Podzemeljska prehoda, ki vežeta novo, moderno dvorano za prodajo vozovnic z vstopno dvorano, zdaj dodelujejo v podrobnostih in okrasju. Dela za drugi del poslopja ob Miramarski cesti so tudi že zelo napredovala. Tam bodo uredili shrambe za prtljago in različne urade.
ŠOLSKE PRIREDITVE
V zadnjih osmih dneh je lepo število naših osnovnih šol razveselilo starše in prijatelje mladine z dobro pripravljenimi prireditvami.
Tako so se ljudskošolški otroci iz Bazovice poslovili od pouka z zahtevno Ribičičevo igro V kraljestvu palčkov. Nastopili so v vaški kino dvorani in seveda imeli prav dober uspeh. Prijetna prireditev je bila tudi v Zgoniku. Tu so učenci 1. in 2. razreda nastopili z enodejanko Zamorec, odrasli učenci pa z dvodejanko Vedež. Za lep popoldan so poskrbeli učenci iz Sesljanj ki so vzeli slovo od šole s petjem, deklamacijami in s kratkimi, prikupnimi ena dejankami. V Gabrovcu so poleg učencev iz osnovne šole nastopili tudi učenci otroškega vrtca. Tudi ta prireditev je dobro uspela. Zanimiv nastop so pripravili ljud-skošolski otroci s Katinare in prav tako prijeten popoldan so staršem poskrbeli u-čenci z Opčin.
LJUBLJANSKI VSEUCILISKI PROFESORJI V TRSTU
Na vabilo prof. Renata Balzarinija, ravnatelja visoke šole za izpopolnjevanje v de-iovnem pravu in socialnem zavarovanju, ki deluje v okviru tržaškega vseučilišča, so se pred dnevi mudili v našem mestu naslednji profesorji pravne fakultete v Ljubljani: dr. Lado Vavpetič, dr. Rudolf Kyovsky
in dr. Maks šnuderl; z njimi so tudi dospeli dr. Marjan Dular, dr. Bojan špicer in dr. Rado Miklič, ki zavzemajo važna mesta v raznih slovenskih javnih ustanovah.
Na tukajšnjem vseučilišču so ljubljanski univerzitetni profesorji prebrali štiri referate o delovnem pravu, socialnem varstvu in o družbeni ter politični ureditvi v Jugoslaviji. Referate so poslušali domala vsi profesorji tukajšnje pravne fakultete in že omenjene visoke šole ter se tudi udeležili debate.
Bil je vsekakor pomemben dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so bili na tržaško univerzo povabljeni slovenski profesorji iz Ljpbljane. Omeniti moramo, da je ljubljanske goste počastilo tudi društvo Pravnik, ki jim je v soboto zvečer priredilo v Devinu večerjo.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Čeprav so naši ludje spomladi precej zaposleni z delom na polju, se je aprila precej živahno razvijal osebni promet, saj je prekoračilo mejo kar 13.336 jugoslovanskih in italijanskih državljanov. Cez glavni obmejni prehod v Stupici je šlo 6377 jugoslovanskih in 1489 italijanskih državljanov.
V zadnjih dneh so pokrajinska oblastva izdelala načrt za ureditev in asfaltiranje poti, ki z glavne državne ceste vodi proti Ažli. Znano je, da je v tej vasi zelo nevaren ovinek, kjer se čestokrat dogajajo hude pio-metne nesreče. Načrt predvideva tudi ureditev tega ovinka. Za vzdrževanje te ceste bo odsiej skrbela pokrajinska uprava, občina pa bo poskrbela, da se v vasi ob cesti zgrade pločniki in zasadijo drevesa.
V Šempetru se je na delu ponesrečil Ivan Manič iz Ažle; padel je namreč tako nerodno, da si jp razbil lobanjo in nemudoma so ga morali odpeljati v čedadsko bolnico. Vsi vaščani mu želimo, da bi čimprej popolnoma okreval.
Tudi v Prapotnem so začeli pred kaki mi tremi tedni širiti in asfaltirati cesto, ki pelje iz Čedada v Prapotno. To delo je zares nujno, ker je pot v zadnjem času zelo prometna. Saj vodi cesta k obmejnemu prehodu, preko katerega prihaja vsak dan polno ljudi na delo in na čedadski trg. Upamo, da ob tej priliki ne bodo pozabili odpraviti nevarnega ovinka ob vhodu v Prapotno, na katerem je bilo že veliko hudih prometnih nesreč.
IZ ŽABNIC
Dne 18. maja je tovornik zgodaj zjutraj treščil v lepo kapelico sv. Terezije pri Klinarju in jo podrl. Pri tej prometni nesreči ni bilo, hvala Bogu, nobene človeške žrtve, škoda pa je precejšnja. Zanimivo je, da je kip ostal popolnoma nepoškodovan.
IZ RAJBLJA
Pred kratkim nam je zvon naznanil smrt 62-letnega domačina Andreja Flajsa, rudarja v pokoju, ki je že dalj časa bolehal za srčno boleznijo. Njegove telesne ostanke smo položili k večnemu počitku 20. maja. Naj poštenjaku sveti večna luč. Njegovim preostalim pa naj gre naše sožalje.
Zadnji mesec smo doživeli tudi dva vesela dogodka. Dne 14. maja sta si obljubi-
IZ DOBERDOBA
V soboto, 4. junija, v nedeljo, 5., in torek, 7. junija, bo Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v naši vasi ob 20.30 »Ka-stelko«, ljudsko igro »Deseti brat« in mladinsko igro »Silni bič«. Ker gre za odlične predstdve, prav toplo priporočamo Dober-dobcem in celotnemu prebivalstvu naše občine, da se jih udeleže v prav lepem številu.
Predpreteklo nedeljo smo mnogi Dober-dobci prisostvovali slovesnemu blagoslovu naših novih orgel. Ob tej priliki so združeni pevski zbori z Goriškega priredili tudi dobro uspel koncert, ki so se ga udeležbi tudi številni Goričani in prebivalci sosednih vasi.
Zasluga za postavitev novih orgel, na katere smo Doberdobci upravičeno ponosni,
Hfumlbltfi tltUišiu
la večno zvestobo Marija Rot in France Va-las; nekaj dni za njima pa Silvana Coos in Andrej Novak. Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova in zadovoljstva v novem življenju.
IZ FOJDE
Pod občino Fojdo spada tudi vas Vile, ki se nahaja na strmem gorskem pobočju nad Fojdo. Še leta 1921 je bilo v vasi 23 družin s 132 prebivalci. Tedaj se naši ljudje niso še izseljevali v inozemske države, tako da je bilo pri ljudskem štetju 1. 192i odsotnih le pet oseb. Danes so se pa tu kot drugod v naši deželi gospodarske razmere hudo poslabšale. Ljudje pač ne morejo živeti na domačih tleh in zato se kar trumoma sele v tuji svet. še pred tremi leti je bilo v Vilah 19 družin, danes pa jih je le še 9, vsega skupaj 38 ljudi. Jeseni pa bodo to vasico zapustile še tri družine in se preselile v Furlanijo, ker so tam kupile hišo in -nekaj zemlje.
V Vilah se v sedmih zadnjih letih ni rodil noben otrok. Nihče si ne mara več zgraditi ognjišča na domačih tleh, vsi odhajajo, domačije pa propadajo. Letos je bilo v vasi še sedem otrok od 7. do 14 leta, ki jih je poučeval neki učitelj iz Neaplja. Zato sc bo v Vilah šola zaprla bržkone za vedno, kajti od 7 otrok jih šest pripada tistim družinam, ki se bodo jeseni preselile v Furlanijo.
Tedaj bo v Vilah ostal samo en otrok, šola bo pa izginila za vedno. Kaj pa je vas brez otrok in njihovega živžava na vaški cesti in vaškem trgu?
Cez kakih 5 let, največ pa čez 10 let ne bo v vasi sploh več ljudi.
Kot v Vilah je tudi marsikje drugod po naših vaseh. Število prebivalstva strahotno pada samo zaradi tega, ker se nihče ne briga za vsaj skromno industrializacijo naših krajev.
IZ PODBONESCA
Vso našo okolico je hudo pretresla vest, da so otroci, ki so stikali za gnezdi v gozdu, našli truplo 53-letnega Emila Kodr-maca iz Zapotoka. Mož je odšel pred enim tednom v gozd in se ni več vrnil. Bržkone je pokojniku v gozdu postalo slabo in je zato padel, se udaril v glavo in v osamelosti umrl. Naj pokojniku sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
gre zlasti našemu bivšemu župniku in današnjemu dekanu v Devinu g. Ivanu Kre-tiču in današnjemu dušnemu pastirju B. Brecelju, ki je napravil nešteto poti, preden so bile orgle postavljene.
Lep slavnostni govor je ob tej priliki imel novi goriški kanonik msgr. Klinec, ki je nove orgle tudi blagoslovil. Pri koncertu so sodelovali pevski zbori iz Doberdoba, .Famelj, Pevme, Jazbin in zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Orgle je izdelalo znano podjetje Valiček iz Gorice.
GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR
V torek prejšnjega tedna je goriški pokrajinski odbor med drugim razpravljal o gradnji avtomobilske ceste Trst — Benetke. Podpredsednik dr. Polesi je tovarišem sporočil zahtevo družbe Autovie Venete, da sc ji izda jamstvo, da lahko najame posojilo, s katerim bo zgradila omenjeno cesto, ki bo stala okrog 17.5 milijarde lir.
RAZSTAVA ŠOLSKIH RISB
Razstavo šolskih risb v prostorih nižje gimnazije je v soboto otvoril ravnatelj dr. j. Nemec.
Po njegovem govoru sta bila nagrajena z lepo pripovedno knjigo Edi Bratuž z Nižje gimnazije in Škorjanc Nada s Strokovne šole za najlepšo šolsko (geometrično) risbo; za najlepšo prosto risbo pa sta bila nagrajena prav tako z lepo knjigo Peter Komac z nižje gimnazije in Mozetič Sabina s Strokovne šole.
Pohvaljenih pa je bilo pet dijakov in dijakinj z nižje gimnazije, deset pa s Strokovne šole.
Ob lej priliki ponovno obveščamo občinstvo, da si lahko ogleda razstavo vsak delavnik od 10. do 12. ure; odprta pa bo do 11. junija.
NAGRADE ZA DOKTORSKE RAZPRAVE
Goriška pokrajinska uprava sporoča, da bo tudi letos nagradila s 50 tisoč lirami akademike s stalnim bivališčem na Goriškem, ki bodo v letu 1960 izdelali doktorsko razpravo, katera obravnava kakšno domače vprašanje. En izvod razprave bo moral akademik izročiti tudi pokrajinski knjižnici. S temi nagradami hoče pokrajinska uprava vzbuditi v goriški visokošolski mladini zanimanje za vprašanja, ki so splošnega pomena za goriško pokrajino.
Prošnje ter izvod doktorske razprave sprejema pokrajinska uprava na lcorzu ltalia 55.	n
IZ RUPE
Pred nedolgim smo poročali, kako se je naša papirnica že toliko okrepila, da je lahko zaposlila še nekaj delavcev; že tedaj smo dostavili, da je v tovarni še marsikaj narobe.
V ponedeljek prejšnjega tedna so delavci pričeli stavkati in obvestili ravnateljstvo, da ne pridejo na delo,- če se ne obnovi prejšnji enotni urnik in uvede polurni odmor, do katerega imajo delavci pravico.
Uprava podjetja je pa odpustila z dela vse tiste, ki so v ponedeljek stavkali, med njimi tudi nekaj žensk. Zato sta Delavska zbornica in CISL priredila v sredo opoldne
protestno zborovanje, na katerem sta gi vorila njuna predstavnika Marinello in Bergomas. Istega dne je bil na sedežu Zveze industrijcev v Gorici sestanek, ki so mu poleg predstavnikov industrijcev prisostvovali tudi predstavniki obeh sindikatov. Predstavniki industrijcev so bili mnenja, da bi se morala preklicati odpustitev 10 delavcev, čemur pa se zaenkrat še protivi lastnik podjetja Celotti, čeprav je sam odgovoren za stavko.
Mislimo pa, da bo Zveza industrijcev ta teden poravnala spor v korist delavstva, ker je pravica preočitno na njegovi strani.
POMEMBNA NAGRADA
Pokrajinski konzorcij za strokovno izobrazbo iz Gorice je nagradil štiri dijake strokovnih šol na Goriškem, ki so v preteklem šolskem letu dosegli dobre uspehe. Vsak dijak je prejel 10.000 lir. Od štirih nagrajencev so kar trije dijaki slovenske strokovne šole.
Odličnega priznanja se ne vesele le dijaki in njihova šola, marveč tudi naša javnost. Gre pač pa jasen dokaz o nadpovprečni ravni slovenske šole, kar bi morali upoštevati posebno tisti starši, ki ne vpisujejo svojih otrok v slovenske šole.
IZ ŠTANDREŽA
štandrežce je zelo razveselila vest, da bo SG iz Trsta tudi letos imelo v vasi tri prireditve na prostem. Te bodo na dvorišču konsumne gostilne, ki je za take prireditve zelo primerno, in sicer v petek, soboto in nedeljo prihodnjega tedna ob 20.30.
V petek, 10. junija, bodo uprizorili mladinsko igro »Silni bič«, v soboto, 11. junija, »Kastelko«, ki je že v Gorici zelo ugajala občinstvu, in v nedeljo, 12. t. m., Desetega brata.
JAMLJE — DOL
Zvedeli smo, da se v Jamljah, in sicer najbrž v prostorih stare šole, v kratkem prične krojni tečaj za žene in dekleta. Vsak večer bosta od 19. do 21. ure dve predavanji, tečaj pa bo trajal 10 tednov.
Enak tečaj bo tudi v Palkišču, a le ob nedeljah od 8. do 12. ure.
IZ TRŽIČA
V soboLo so v Tržiču splavili 47.700-ton-sko petrolejsko ladjo Agip Livorno, ki so jo zgradili v rekordnem času 135 dni, kar je med drugim omogočila v zddnjih mesecih izvedena modernizacija industrijskih naprav v tržiških ladjedelnicah. Botra nove velike petrolejske ladje je bila soproga predsednika republike. Novo ladjo je blagoslovil goriški nadškof msgr. Ambrosi.
GORIŠKI STOLPNIK
Nekoliko počasi, a vendarle se tudi Gorica v arhitekturi bliža modernim mestom. Dosedanjim trem visokonadstropnim hišam se bo pridružila kmalu še četrta. Blizu kapucinov v začetku ulice Vittorio Veneto je stavbno podjetje Caselgrandi postavilo temelje za 50 metrov visoki stolpnik, ki bo najvišja stanovanjska stavba v Gorici. V stolpniku bo prostora za 46 stanovanj z vsemi pritiklinami.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ilijllfiltft llltitJOlitl" i< /	f
Dijaki slovenskega znanstvenega liceja v Trstu so nadvse lepo zaključili letošnje šolsko leto z uprizoritvijo drame J. Anouilha »Antigona«. Predstava je bila v sredo, 1. junija zvečer v Avditoriju in je pritegnila številno občinstvo, tako da je bila velika dvorana Avditorija zasedena kot le malokdaj.
Režiser prof. Jože Peterlin si je prizadeval, da bi dal uprizoritvi značaj resničnega umetniškega dogodka, in moramo priznati, da se mu je to tudi posrečilo v taki meri, da smo bili prijetno presenečeni. Seveda so mladi igralci še daleč od znanja in sigurnosti poklicnih igralcev, zato pa so znali dati dogajanju na odru neki prisrčen čar svežine in pristnosti, kot nam ga predstave poklicnih skupin le redkokdaj posredujejo. K temu so prispevali vsi nastopajoči, eden manj, drugi več, z ozirom na vlogo in svojo sposobnost, a vsi so se izkazali nad pričakovanjem.
Anouilhova dela »črne serije« niso lahka in zahtevajo od igralca tenkočutno dojemljivost za vse karakterne in psihološke, odtenke, pa tudi elegantno sigurnost v nastopu in kultiviranost v govoru. V tem sta se najbolj odlikovala Matejka Peterlin kot mlada Antigona in Griša Mikuž kot Kreon, tebanski kralj. Zelo dobre odrske like sta ustvarila tudi Mara Debeljuh kot varuška in Juju Vodopivec kot drugi stražnik (vsaj menimo, da je bil drugi stražnik tisti, ki mu Antigona pred smrtjo narekuje pismo za svojega ženina. Ta prizor je bil zelo dober in mladi igralec je v njem ustvaril klasični lik podenja, ki niha med lakomnostjo, rahlim sočutjem in strahom, nad vsem pa prevladata njegova neprizadetost in lagodnost, da bi ja ne imel sitnosti).
Novi knjigi Borisa Pahorja m Alojza Rebule
Slovenska Matica bo izdala v svoji letošnji redni zbirki novi pripovedni deli tržaških pisateljev Borisa Pahorja in Alojza Rebule. To sta zbirka Pahorjevih novel »Na sipini« in Rebulov roman oziroma daljša povest, kot jo je označila založba, »Senčni ples«.
Pahorjeva Zbirka obsega vrsto novel, črtic in slik, ki jim je snov zajeta iz tržaškega življenja Slovencev pod fašizmom, med vojno in po nji, vmes pa je vpleten cikel pretresljivih skic iz nemškega koncentracijskega taborišča. Pahor' opisuje usode pretežno mladih ljudi pa tudi otrok v njihovi puberteti in dozorevanju, kjer posebno nazorno in rezko prikazuje uničujoči vpliv fašističnega potujčevanja na značaj doraščajočih slovenskih otrok, ki se nujno deformirajo v manjvrednostne komplekse. V tem pogledu je posebno značilna novela »Umor nedolžnih otrok« in deloma novela »Njegov bratranec Ciril«. V naslovni noveli avtor opisuje usodo mlade Beneške Slovenke, ki neizbežno in brez rešitve propade v nekem tržaškem bordelu. Tako utegne biti naslov zbirke simbolna oznaka za Trst. Vsekakor te Pahorjeve nove!« in črtice v veliko večji meri kakor druge njegove knjige, razodevajo Trst v nedavni preteklosti. Zato bo zbirka tudi s te strani za Slovence zelo zanimiva, saj je ta svet malo-kje upodobljen s pravo pisateljsko roko.
Rebula je svojo povest »Senčni ples« sam najbolje označil takole: »To je povest današnje evropske tesnobe, gledane skozi prizmo tržaških razmer pod angloameriško vojaško upravo, ko je na slovenskega človeka legla za nameček še zavest dušeče nacionalne odrinjenosti. Je obenem zgodba brezposelnosti in umetniškega ustvarjanja, kraške narave in predsmrtnih občutij, nacionalne in atomske tesnobe, speljana od kmečke kuhinje do mestnega bara, od delovišča na progi do zavezniškega urada, od pomladno ozelenelih ograd do intelektualnega salona, vse na ozadju vmesne zgodbe o potujčenem Jerobniku, kratki povesti v povesti«. Delo je zanimivo tako po svoji vsebini kakor tudi po oblikovni zamisli in izvedbi. Ker obdeluje literarno še malo načeto področje, je tudi motivično privlačno. Pisateljev izraz in slog sta osebno obarvana in domiselna. Tako bo življenjska zgodba mladega slovenskega intelektualca Silvana Kandorja, tankočutnega, krhkega in bolehnega, slovenskemu bralcu nudila poleg umetniškega užitka nedvomno tudi vpogled v doslej malo znano življenje naših zamejskih ljudi.
Marta ščuka kot Antigonina sestra Izmena je biia v nastopu nekoliko premalo dramatična in karakterne značilnosti, katere ji tragedija pripisuje, so prišle premalo do izraza. Vendar ni bila slaba in večkrat je zaigrala prav učinkovito osebnost treznega, nekoliko plitvega dekleta brez čustvenih zagonov in popadkov heroizma, vendar z mehkim srcem in nežnim sestrinim čustvom. O drugih lahko rečemo, da so se potrudili, kolikor so se mogli, in to s pridom.
Režija je bila spretna, vendar pa bi bilo morda predstavi še v korist, če. bi bil režiser dejanje še nekoliko bolj razgibal in poživil z raznimi majhnimi domisleki. A tudi tako ni imel lahkega dela, da je podelil antičnemu motivu v modemi preobleki videz aktualnosti in modernosti, hkrati pa trajne veljavnosti.
Scensko glasbo je napisal Pavle. Merku. Je moderna in ubrana na tragični motiv, vendar pa je bilo njeno vrednost težko presoditi zaradi zvočnika, ki jo je posredoval dvorani mnogo preglasno ter jo pri tem zelo neprijetno pačil ter potvarjal. Verjetno bi bila veliko bolj učinkovala brez zvočnika.
Scenarija je bila preprosta in funkcionalna. Izdelali so jo dijaki sami po osnutkih Edvarda Žerjala, toda stilizirana figura grškega vojščaka na steni je očitno razodevala tudi roko njihovega učitelja.
Lektor oziroma povezovalec Boris Sancin je bil zelo dober v nastopu in govoru, vendar je bilo tisto napovedovanje morda odveč in je nekoliko utrujalo ter zavlačevalo ritem predstave.
Vsi nastopajoči so bili deležni prisrčnega priznanja občinstva, med katerim smo opazili mnogo uglednih osebnosti. Ta predstava je združila tržaške Slovence, kot sa to le zelo poredko zgodi, in to je bila še ena razveseljiva plat te uprizoritve.
E. Z.
l/lom p&bmaUca
V Ljubljani je izšla posebna pesmarica z naslovom Barčica po morju plava. Obsega dvajset pesmi za moški zbor, katere je zbral in povečini uglasbil naš rojak Rado Simoniti. Zanimivost te glasbene zbirke je v tem, da se vsebina nanaša samo na eno tematiko: na morje in življenje ob njem. V slovenski zborovski literaturi je do danes povečini prevladovala slika gore in polja, zdaj je dodan še nov element morja.
Nehote, se pri naslovu spominjamo, da je v Go-lici izšla v dobi^ najhujšega fašističnega pritiska zbirka pesmi z naslovom Barčica. Ponatisnjena je bila še trikrat, ker smo tako živo občutili potrebo,
V tržaški občinski galeriji razstavljajo te dni štirje tržaški umetniki: Augusto Abrami, Livio Fran-ceschini, Roberto Hlavaty in Vladimiro Sircely.
Franceschini in Hlavaty razstavljata same akvarele, Sercely tempere, Abrami pa največ oljnate slike. Pri vseh prevladujejo pokrajinski, največ tržaški in kraški motivi. Priljubljeni so jim motivi iz tržaškega starega mesta.
Najmočnejši umetniški osebnosti med njimi sta IIlavaty in Franceschini. Ta zadnji ima zelo razvit estetski čut za barve in njegovi akvareli so barvno izredno prijetni ter razodevajo popolno obvladanje akvarelske. tehnike. Morda bi mu lahko napravili rahel očitek, da preveč popušča svojemu nagnenju do prijetnega in prikupnega na škodo globlje vsebine, vendar teži tudi za to.
Hlavaty je bolj skop in hkrati krepkejši v svojem izrazu. Z nekaj močnimi, samozavestnimi potezami čopiča zna zajeti na papir bistvo svojega motiva. Zelo lepi so njegovi akvareli kraške pokrajine v različnih letnih časih in zlasti zimski z dramatičnim nasprotjem belega in temnega. Vendar ga ne zanima samo idilična ali dramatično razgibana lepota kraške pokrajine, ampak tudi dinamičnost moderne tehnike, kot se kaže v visokih ognjih in topilnih pečeh železarne. Pri tem so njegove barve kljub umerjenosti v tonih skladne in prijetne. Hlavaty je mojster akvarela, kot so le redki. Zdi
da se s pesmijo ohrani naša govorica. Ker živimo primorski Slovenci pri morju, je goriški krog zbi ralcev izbral naslov Barčica in postavil na uvodno mesto pesmico, ki je, dala ime za Simonitijevo zbirko.
Umrl je Buriš Pasternak
V ponedeljek je po dolgi in zavratni bolezni umrl znani ruski pisatelj in pesnik Boris Pasternak. Bilo mu je 70 let. V inozemstvu je Pasternak zaslovel leta 1958, ko mu je bila za roman Doktor Ži-vago podeljena Nobelova nagrada. Pisatelj je. to največje književno nagrado na svetu moral, kot znano odkloniti, ker so tako želela sovjetska politična oblastva.
Odličen uspeh slovenskega zbora
V nedeljo se je v Vidmu zaključilo tekmovanje v zborovski glasbi, ki ga je. priredila Italijanska Radiotelevizija iz Trsta. V kategoriji A (mešani zbori) je prvo mesto osvojil slovenski zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki ga je vodil priznani dirigent Ubald Vrabec. K odličnemu uspehu iskreno čestitamo. (Zaradi pomanjkanja prostora, bomo prihodnjič priobčili obširnejše poročilo o tem nastopu).
Dnevnik kot učilo
V realni gimnaziji in na višji ženski šoli v Bi! 1-rothstrasse na Dunaju uporabljajo že več časa kot važni učni pripomoček neki dunajski neodvisni dnevnik. Dijakinje kupijo list na .poti v šolo in profesorji jim pri zemljepisni in gospodarski uri razlagajo članke v njem, ki se nanašajo na ta dva predmeta. Izkazalo se je namreč, da dijakinje tak »konkreten« pouk mnogo bolj zanima in da imajo veliko več koristi od njega kot od »biflanja na pamet« raznih številk in imen, ne da bi si predstavljale pri tem kaj določnega.
Začelo se je pred nekaj leti, ko so hoteli v Avstriji zvišati cene premoga. To je vzbudilo v dunajskih družinah veliko razburjenja in o lem so govorile dijakinje tudi v šoli. Profesorji so jim skušali razložili, kako je prišlo do tega pojava in da je podražitev premoga samo zadnji člen v dolgi in zapleteni gospodarski verigi. Pri tem so začeli uporabljati dnevnik. Slvar je ugajala tako profesorjem kot dijakinjam in je poslala trajna, čeprav so morali profesorji zaradi tega vzdržati hude spopade z višjimi šolskimi oblastvi, ki pa so končno popustila, ko so se prepričala, da ima pouk od tega samo korist. Najpomembnejše in najbolj poučne članke si gojenke izrežejo ter jih nalepijo v svoje zvezke za gospodarski in navadni zemljepis. Seveda niso vse učne ure tistih dveh predmetov posvečene branju in komentiranju dnevnikov. To se dogaja v tako imenovanih »aktualnih urah«. Ena izmed dijakinj ima referat, ki mu sledi splošna debata.
S tem hočejo profesorji navaditi dekleta, da bi se znašla v praktičnem življenju in znala tudi praktično uveljaviti svoje znanje v njem.
se mi, da ga v tem pogledu javnost vse premalo ceni, morda zato, ker je bil precej časa akvarel kot umetniška panoga nekoliko zapostavljen, seveda po krivici. Dejansko pa je vsak njegov akvarel drobna dragocenost, polna iskrenega doživetja in spontanosti.
Sircelyjeve tempere se odlikujejo po izvirnosti motivov in po resnosti, s katero si hoče umetnk izoblikovati osebni slog. Abrami je v svojih oljih in risbah konservativno, figurativno usmerjen. Ol a so barvno bogati in razgibani odrazi njegovih razpoloženj.
Razstava teh štirih umetnikov bo odprta v Občinski galeriji na Trgu Unita še do 6. junija zvečer.
M.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 10. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Comnu-Tciale 5/1. Na sporedu je predavanje vscučiliščnika PaVla Tonona:
»O RAKU IN NOVOTVORBAH«
Po |>redavanju razgovor o letovanju in bližnjem izletu.
Hlavaty v ObčirvsRi galeriji
GOSPODARSTVO
Superfosfat razKužuje hleve...
Nedavno tega je bil ’ v Parizu sestanek kmetijskih strokovnjakov, ki so razpravljali samo o fosfornih gnojilih. Prisotni o bili zastopniki vseh evropskih držav m nekaterih dežel iz Afrike ter Bližnjega vzhoda.
Na dnevnem redu je bilo med drugim vprašanje, ali je primerno trositi superfosfat po gnoju, oziroma nastilju v govejih in ovčjih hlevih ter svinjakih. O tem sq poročali predvsem Francozi, Švicarji in Nemci. Ti so soglasno trdili, da superfosfat raz kužuje hleve, tako da iz njih izginejo različne bolezni. Nemci so tudi poročali o nekaterih poskusih; tako so ugotovili, da v svinjaku, kjer so redno trosili superfosfat, so prašiči porabili v 4 mesecih manj krme, a je kljub temu vsak prašič povprečno pridobil po 7.75 kg več na teži kot v hlevih brez superfosfata; krave — molzni ce so dale mnogo več mleka v tistih hlevih, kjer so redno trosili superfosfat. Poleg tega nemški strokovnjaki trdijo, da je gnojilna vrednost hlevskega gnoja mnogo
Škropi pravilno!
Prevečkrat opažamo, da imajo škropilnice preveliko razpršilno luknjo, tako da kmetovalci kar oblivajo trte in sadno drevje ter se škropilo cedi po tleh. Zaradi takega ravnanja imamo dvojno škodo: porabimo preveč škropila, a obenem ne zaščitimo dovolj rastlin pred boleznimi in mrčesom, škropilo se ne ustavi na rastii-ni, marveč odteka in se odcedi, na rastlini pa pusti premalo zaščitne snovi.
škropilnice morajo biti opremljene z majhnimi razpršilnimi luknjicami, tako da razdeljujejo škropilo v majhnih kapljicah v obliki meglice.
NE MEŠAT MODRE GALICE Z ASPORJEM!
Italijanski strokovnjaki in tudi večina vinogradnikov so se, kot vidimo, že odločili za uporabo asporja oziroma nebakremh pripravkov v boju proti peronospori. Ved-no manj je danes vinogradnikov, ki škropijo samo z raztopino modrc galice in apna.
Na svetu pa se najdejo tudi »pametni« ljudje, ki takole modrujejo: »Proti peronospori ne bomo uporabljali niti same mo-dre galice niti samo nebakrenih škropil, obe sredstvi bomo skupaj pomešali in bomo gotovo dosegli učinek, kajti če ne zaleže eno sredstvo, bo pa drugo«. Mnogi so !ako tudi ravnali, a učinek je bil porazen. Poskusi so namreč dokazali, da baker zmanjša in končno uniči učinek zineba, ki le glavni sestavni del asporja in drugih nebakrenih škropil.
Zato ne smemo obeh škropil mešati; lahko pa enkrat škropimo z raztopino modre galice in apna, drugič pa /. nebakrenimi škropili ali narobe. Najbolje pa je, če uporabljamo vedno isto škropilo, se pravi ne-bakrene pripravke.
večja in da gnoj mnogo prej dozori, če se žc v hlevu raztrosi superfosfat.
Iz tega lahko sklepamo, da so hlevi bolj zdravi in bolj primerni za živino, če po gnoju ali nastilju redno trosimo superfosfat. Ne bomo sicer raztrosili ogromnih količin, temveč nekajkrat na teden po eno pest pod vsako žival.
REVOLUCIONARNA KORUZA
Neki ameriški raziskovalec hibridne ko ruze v Illinois (W. S. Murn v Milfordu) vzgaja novo sorto koruze, katere seme bo baje prišlo na trg prihodnje leto (1961) Izhodišče za novo sorto sta neka hibridna koruza in neka močna trava (teosinto), ki raste v toplih predelih Amerike. Nova sorta požene iz enega semena po 5 — 6 stebel, na vsakem steblu pa je 6 do 10 storžev, ki so dolgi 15 do 20 cm in imajo kot svinčnik debel kocelj. Nova sorta baje uspešno, kljubuje suši.
POTAKNJENCI Z JEČMENOM
Podeželske gospodinje razmnožujejo gu-rečke (geranije - pelargonije), nageljne, rožmarin in mnogo drugih cvetlic tako, da vtaknejo v spodnji konec potaknjenca ječmenovo ali tudi pšenično zrno. To kmalu izkali, požene korenike in gospodinje mislijo, da se potaknjenec s temi koreninami prehranjuje. Gospodinje se sicer v tem motijo, vloženo zrno vendar koristi. Pri ka-iitvi vsakega zrna — semena se namreč' tvo-lijo posebni hormoni, ki pospešijo, da se potaknjenec prej ukoreniči.
METASEOUOIA GLYPTOSTROBOIDES
Tako se imenuje iglavec, katerega so pred 10 leti odkrili v gozdovih kitajske pokrajine Set-Chuen. Sekvoje spadajo med predpotopna drevesa. Ta pa je še posebej zanimiva: med letom je njena krona zelena, proti jeseni postane rdeča in tedaj začnejo odpadati iglice. Raste zelo hitro in doseže tudi 30 m višine. Letos se je Meta-
sequoia pojavila v cenikih nekaterih italijanskih drevesničarjev, ki so z veliko težavo dobili seme iz Kitajske. 60 cm visoko drevesce stane 2.000 lir. .	\
(Hama sovražnika krompirja
sta koloradski hrošč ali krompirjevec in peronospora: oba namreč lahko uničita pridelek.
~ Ce hočemo uničiti koloradski hrošč, je najbolje, da krompirišče poškropimo z raztopino gesarol 50: v 100 litrih vode raztopimo 200 gramov gesarola 50. Ce pa hočemo preprečiti napad peronospore, mora mo krompirišče poškropiti z raztopino asporja (v 100 litrih vode raztopimo 300 gramov asporja). Lahko pa obe škropili tudi pomešamo: v 50 litrih vode raztopimo 200 gramov gesarola 50, v drugih 50' litrih vode pa 300 gramov asporja; nato obe raztopini združimo, premešamo ter škropimo. Paziti moramo, da čimbolje poškropi mo spodnje strani listov. (Poškropi tudi pa-i adižnike!)
Krompir ima seveda še druge sovražnice, od katerih je precej hud sovražnik bramor. Uničimo ga tako, da potresemo zastrupljeno vabo: uporabljamo že priprav 1 jen zastrupljen riž ali pa vabo pripravimo sami, najbolje iz riža ali zdrobljene ko-luze m geodrina PB 20. Bramorji .bodo kmalu imeli mladiče in takrat niso tako izbirčni glede hrane: nudimo jim strupa, najbolje nekaj zrn pri vhodih v njih podzemske rove.
SONCNICE V SOV. ZVEZI
V Sov. zvezi zasejejo letno okoli 5.5 milijona ha z oljaricami, in sicer 4.5 milij. ha s sončnicami, 400.000 z lanom, 350.000 z gorčico, 150.000 ha z ricinom, ostalo s sojo, sezamom in podzemeljskim oreškom (pištači).
Nad 65% vseh rastlinskih olj dobijo iz sončnic. Srednji pridelek sončnic na ha znaša okoli 12 stotov, a ta hektarski donos se iz leta v leto viša, ker širijo novo \ zgojene sorte, ki dajo srednje pridelke od 35 in tudi več stotov na ha. Vzgojili pa so tudi nove sorte sončnic, ki vsebujejo mnogo več olja kot prejšnje: poznajo sorte, pri katerih predstavlja olje tudi več kot po'ovico teže osušenega semena.
:ena m bom
HITRO PRIPRAVLJENA ZAKUSKA
Ker so danes tudi mnoge žene zaposlene, a imajo kljub temu tu pa tam v hiši goste, je važno vedeti, kako se pripravi prigrizek, ne da bi bilo treba zgubljati preveč časa z njegovo pripravo.
Ce si povabila goste za 17. ali 18. uro, jim je treba ponuditi prigrizek s primerno pijačo, kot so n. pr.: čaša tople čokolade, čaja, kave, ali kaj drugega. Dobro pijačo dobile, če namočite v lahkem belim vinu 2 ali 3 banane, delce hruške in pomaranče in mnogo sladkorja. To pijačo najlaže pripravite v veliki posodi, v katero lahko postavite tudi kos ledu. Pijačo lahko ponudite skupno z obloženimi kruhki, ki jih lahko nekoliko spečete, da dobe lepo barvo in postanejo okusnejši.
Kruhka in pijačo postavite na eno mizo, tako da si gosti lahko sami postrežejo, vi se pa lahko udeležujete razgovorov, ne da vam bi bilo treba vselej vstajati, da nekaj ponudite.
ČIPKE SO SPET V MODI
Francoske modne revije objavljajo zadnji čas m;-dele, za katere je značilno, da jih spet krasijo —
čipke. Z različnimi spremembami jih lahko povsod vidite: na oblekah, bluzah in tudi na temnih oblačilih, kjer služijo za motiv. Ne vemo še, če bodo ženske to modo osvojile, a čipke so gotovo modna novost, saj služijo kot okras skoraj na vsakem modelu.
Čipke lahko uporabljamo: na športni obleki, na dnevni obleki iz progaste tkanine, kot viden motiv na -temni obleki, na športni bluzi iz »jerseya<' in brez rokavov.
NAŠ RECEPT
Makaroni z zeleno papriko: 60 dkg makaronov, slan krop, 1 dkg masti, 1 čebula, 1 strok česna, 5 zelenih paprik, 5 dkg paradižnikove mezge, sol, z-e-leni peteršilj, 2 dkg moke.
V' masti prepražimo sesekljano čebulo, česen, na rezance zrezano očiščeno zeleno papriko. Nekoliko prepraženo potresemo z moko, in nekaj časa pražimo, nato malo zalijemo, solimo in kuhamo. Ko je paprika mehka, ji primešamo v slanem kropu kuhane, odcejene in z mrzlo vodo prelite makarone in paradižnikovo mezgo.
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
»SLOVENSKE DEMONSTRACIJE«
Pridige pri Sv. Antonu Novem so bile sicer dobro obiskane, pravi list, ali udeleženci niso bili iz središča, ampak so prihajali iz odda Ijenih delov mesta. To pa zato, da prirejajo v središču »slovenske demonstracije«. Tako je nekdaj hotela Avstrija, sedaj pa je čas, da prenehajo ti poskusi slovenjenja središča Tr
90.
Dr. E. BESEDNJAK
sta. Če hoče vernik iz rnesta poslušati slovensko besedo, naj le gre ven v predmestja, je modrovala La Nazione in z njo vsi laški narodni nestrpneži.
jlsta krivična -težnja, katero lopažamo še) dandanašnji, da se namreč slovenski verniki, kolikor je le mogoče, izrivajo iz mestnih cerkva čim dalje v predmestja in okolico. Edi nosi je dokazovala, kako je taka politika v nasprotju s cerkvenimi predpisi, zlasti še zavoljo tega, ker prebivajo Slovenci tudi v o-srednjih predelih Trsta v več ko zadostnem številu, da jim pritiče izven vsakega dvoma dušno pastirstvo v lastnem jeziku. V dokaz je Edinost poklicala nacionalističnim zagrizen cem v spomin, kako je menda pri zadnjih državnozborskih volitvah italijanski kandidat v boju s slovenskim dr. Gregorinom le z največjo težavo zmagal v tretjem mestnem okra* ju, ležečem v neposredni bližini cerkve Sv. Antona Novega.
Da so slovenski verniki prisotni v vseh mestnih okrajih v dovoljnem številu, velja v glavnem še danes za Trst, a njihove potrebe po dušnem pastirstvu v lastnem jeziku še samovoljno Kar po načrtu p'rezfrajo. V cerkvah o klaretancev, jezuitov in na Greti na priliko se ne sliši nikoli niti besedica slovenščine in tu se naši ljudje ne morejo niti spovedati v slovenščini.
Verskih razlogov za tako ravnanje cerkvena oblastva niso mogla tedaj in tudi danes ne morejo navesti. Ne dušnopastirske potrebe, ampak nacionalizem je pri tem ravnanju odločilen. Kristusova zapoved:	Pojdite m
učite vse narode! jih pri tej protislovenski politiki v vesti prav nič ne vznemirja, v dejanskem življenju Kristusovega navodila ne upoštevajo.
TRŽAŠKO - KOPRSKI ŠKOF BARTOLOMASI
Teh težkih besed Šček ni napisal kar takoi brez pomisleka, temveč je kot politik pri temi imel še svoje posebne namene. V prvi vrsti je hotel škofa, ki je bil srčno dober človek, a v manjšinskih stvareh neizkušen, predramiti k zavesti njegove prave naloge na našem strastno razgibanem narodno meša nem ozemlju.
S škofom Slovenci dotlej nismo bili zadovoljni. Preveč je stal pod vtisom in vplivom nacionalističnega okolja svojih italijanskih duhovnikov, prežetih mržnje do vsega, kar je slovansko. Slovenske pridige in molitve so jih dražile in »izzivale«. Tako se jim je posrej čilo, kot smo že povedali, jih ukiniti pri Sv. Antonu Starem ter tako uničiti naše stoletne o-bičaje v Starem mestu. To je bil za naš'' ljudstvo zgodovinski udarec I
Da je Bartolomasi zagrizencem to dovolil, smo mu Slovenci močno zamerili. Kmalu zatem so se spravili, kakor sern omenil, še n' slovenske pridige pri Sv. Antonu Novem. V redu tudi ni bilo, da je tržaško - koprski škof k vsem nezaslišanim zločinom, izvršenim za časa volitev v Istri tudi v cerkvah in nad dušnimi pastirji' toliko časa molčal.
Virgil šček mi je pripovedoval, kako je škofa obiskal, mu razložil razmere in našel j naposled pri njem mnogo razumevanja. U-speh je bil, da je Angelo Bartolomasi že teden po državnozborskih volitvah, dne 21.1
maja, izdal uradni protest proti zločinom v naši domačiji. Objavljen je bil v škofijskem listu ter se prečital s prižnic. Ker je listina zelo važna, jo hočem v širokem posnetku natisniti.
»OGORČEN GLAS«
»Dolžnost mojega poklica«, je začel škof, »in globoka presunjenost srca me silita, da dvignem ogorčeno svoj glas in da vstanem v svečanem protestu proti nasilnim in žalostnim dogodkom, ki so se v najnovejšem času izvršili iz sovraštva do posvečenih oseb in stvari.«
»Protestiram proti napadom na cerkve, župnišča in župne urade.«
,»Protestirarri zoper grožnje in strahovanja z orožjem, besna mučenja, ranjenja in pretepanja župnikov in kaplanov, ki so bili iztirani ter prisiljeni bežati. Zapustiti so morali več ko 10 župnij in kaplanij, ki so zdaj oropane svetih opravil in duhovne pomoči.«
»Vselej sem sicer pripravljen primerno kaznovati duhovnike, kadar ne spolnjujejo lastnih dušnopastirskih dolžnosti, če so le pritožbe proti njim natančno določene in z dokazi podprte,- nikakor se pa ne morem strinjati in tega ne morem dovoliti, da si gruče zasebnikov, ne ozirajoč se na cerkveno in državno oblast in teptajoč zakone pravičnosti in človečnosti, prilaščajo pravico do sumarične-ga ravnanja le na podlagi praznih obrekovanj ljudi, ki so prežeti strankarskih strasti. Taka dejanja so pravcate krutosti in javne nadloge, zlasti kadar se izvršujejo nad neoboroženimi osebami, oropanimi vsake pomoči in obrambe.«
»Protestiram kot Pastir, ki mu je pri srcu njegova čreda in.se mu smili; kot škof, čigar dolžnost je, da varuje nedotakljivost Cerkve in skrbi za spoštljivost njenih oseb, ter ki se je dvignil v obrambo svoje črede, brž ko so začeli prihajati glasovi o teh dogodkih, globoko žalečih njegovo srce.«
(Dalje)
Kmalu so bili prave človeške razvaline, da so nam vzbujali usmiljenje. Vendar ne vsem. Ko so prejeli svoj obrok hrane, se je tudi njihova skupina umaknila v sosednji rov, da bi tam v miru pojedla pičli obrok, ki je komaj zadostoval za življenje Umaknili so se v najbolj oddaljeni kot, da bi bili čimbolj izven dima in v miru. Toda tam so včasih planili po njih Rusi in jim bliskovito iztrgali iz rok kruh. Ce je kak Italijan obupan ali besen hitel za njimi, vpijoč »Ladri! Ladri-«, je bil še tepen. »Job tvoj’ mat!« je vpil kak Rus in ga treščil po tleh ali ga sumi s pestjo v obraz.
Prve čase se je večkrat zgodilo, da je takšnega protestirajočega Italijana pretepel še kapo, ker ni vedel, za kaj gre. Menil je pač, da je dobil histeričen napad ali da bi se rad pretepal. Rusi so se s hinavskim zgražanjem trkali po čelu in kazali nanj ter se zvito posmehovali.
Tudi nam drugim ni bilo jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pripovedovanje Italijanov je bilo tudi za tiste, ki smo razumeli, prefantastično, da bi mu bili mogli verjeti. Ker pa se je to, kot omenjeno, večkrat ponovilo, smo dejali Italijanom, naj se drže nas, da jih bomo zaščitili; šele potem in ko smo Rusom pokazali, da jih zelo obsojamo zaradi tega, je bil mir. Izgovarjali so se s tem, da morajo oni delati tudi namesto Italijanov, ki lenuharijo in se delajo izčrpane, zato je pravično, da tudi pojedo njihov obrok. Kot povsod, so bili tudi tu Rusi organizirani v tolpo, ki je pri kraji, v pretepu in tudi v dobrem, zvesto držala skupaj, tako da se jih je še kapo bal in ni nikoli nastopil proti njim, kadar so oropali Italijanom kruh.
Kljub temu, da nas je trpljenje in nepopisno pomanjkanje počasi popolnoma otopelo in napravilo skoro brezčutne celo do lastne usode, pa se nam je ta kraja kruha zdela vendar pošastno
Tvitmii h /jihVI/o m.
i
E. Z.
I
grda. Od takrat smo gledali Ruse z nekim zaničevanjem in skoro s studom. Verjetno niso bili vsi enaki in nekateri so vzbujali v razgovoru kar simpatičen vtis, toda odlikovali so se po popolnem pomanjkanju človeškega obzira in dobrohotnosti do drugih, razen morda do članov lastne tolpe.
Med njimi je bilo tudi nekaj Kozakov z bolj ali manj mongolskimi obrazi in porušenimi imeni, n. pr. Ahmatov. Vendar so poudarjali lastno kazakstansko narodnost. Rusi so jih pa smatrali za svoje. Vsekakor se nam je zdelo, da so ne samo po imenu, ampak tudi po svoji miselnosti žc zelo asimilirani in to je tudi najbrž namen ruske politike v azijskem delu Sovjetske zveze.
IX.
Ure od polnoči do jutra so se vlekle obupno počasi. Bili smo zaspani in trudni, pri tem pa je bilo treba prav takrat najbolj trdo delati. Treba je bilo izpolniti dnevno normo. Vsako zaostajanje je bilo nevarno. Civilni delavci, ki so vrtali luknje za razstrelitev, so bili nervozni in slabe volje ter so priganjali še nas, da o kapotu niti ne govorim. Toda na srečo ta ni mogel vzdržati, ne da bi rjovel, in tako se nam je vedno že od daleč napovedal s svojim hreščečim pijanskim glasom, čeprav je bil seveda trezen, saj v taborišču ni mogel priti do pijače.
(Dalje)
ŠPORTNI PREGLED
Kdo bo letošnji nogometni prvak Jugoslavije?
Tekmo za jugoslovansko nogometno prvenstvo se bližajo koncu, a strokovnjaki .in Ijiubitolji tega športa še vedno ugibajo, kdo bo letošnji državni prvak.
Čeprav je Crvena zvezda najresnejši favorit, so mnogi prepričani, da Dinamo še ni vrgel puške v koruzo. To moštvo ima zaslugo, da je oživilo letošnje tekmovanje. Plavi so iz nedelje v nedeljo navduševali športnike s svojo lepo igro in često iz-nenadili navijače z nepričakovanimi izidi. Do konca tekmovanja čaka Zagrebčane precejšnji napor, a ti kljub temu upajo, da bodo osvojili častni naslov. Vaditelj Antolkovič je sicer dejal, da je zadovoljen, tudi če se njegovo moštvo uvrsti na drugo mesto, češ da je to velik uspeh.
Ce je Crvena zvezda spet na tem, da postane prvak, se mora zahvaliti zlasti Beari. Letošnja pomlad je pomlad vratarja Vladimira Beare, ki zlasti v zadnjih tekmah predstavlja domala nepremagljivo oviro pred vrati Crvene zvezde.
DOLOČILI SO SKUPINE OLIMPIJSKEGA NOGOMETNEGA TEKMOVANJA
Predsednik Mednarodne nogometne zveze Baras-si je 24. maja z žrebom določil skupine za finalno nogometno tekmovanje na letošnji Olimpiadi.
V' finale se je uvrstilo 16 državnih reprezentanc, ki so tako uvrščene :
1. Jugoslavija, Bolgarija, Turčija in ZAR;
2. Italija, Anglija. Brazilija in Formoza;
3. Poljska, Danska, Argentina in Tunizija;
4. Francija, Madžarska, Peru in Indija.
Glavni favoriti so Jugoslavija, Italija, Poljska
in Madžarska.
JUGOSLOVANSKI POKAL
Dne 25. maja so v Beogradu odigrali finalni odbojkarski tekmi za pokal Jugoslavije, Moška ekipa _Cni:ni zvezde je odločno porazila (3:0) Mladost, *ensko moštvo Partizan pa je premagalo Maribor z izidom 3:0.
Moštvo Crvene zvezde igra Lp in učinkovit nogomet. Ce bo tako nadaljevalo, mu tn gotovo uspelo osvojiti častni naslov.
Kaj se pa lahko še zgodi do konca tekmovanja? Ker je žoga okrogla, se lahko primeri, da Dinamo iznenadi Crveno zvezdo, da Partizan osvoji današnje mesto Dinama in da Vojvodina y zadnjem trenutku izpodrine splitsko moštvo Hajduk s prvih mest.
V zlati sredini ni povsem mirno, ker bo sedem prvih enajstoric tekmovalo za SE-pokal. Poleg omenjenih 5 ekip ima Sarajevo kar precej točk in bo tako po vsej verjetnosti nastopil v tem zanimivem tekmovanju. Kdo bo sedmi? Velež, Radnički, Beograd ali Rijeka?
Že danes pa lahko računamo, da bosta iz prve lige izpadli ekipi Budučnost in Sloboda. Morda ekipi po svoji igri nista tega zaslužili, toda število nabranih točk je preskromno, da bi se lahko uvrstili med najboljša moštva.
Veliko zanimanja je vzbudilo tudi 13. srečanje za pokal Jugoslavije. Doslej so ta pokal osvojili: Crvena zvezda petkrat (1948, 1949, 1950, 1958, 1959), Partizan štirikrat (1947, 1952, 1954, 1956/7), BSK dvakrat (1953, 1955), Dinamo pa enkrat (1951).
Čeprav je bil Partizan favorit tekmovanja, so igralci Dinama premagali nasprotnike s tesnim izidom 3:2 in tako drugič osvojili častno trofejo.
Z odločno zmago proti Portugalski so se Jugoslovani uvrstili v polfinale Pokala evropskih držav. Jugoslavija pa se je prej uvrstila tudi v finalno tekmovanje za letošnje olimpijske igre.
Že pred leti je nastala potreba, da se jugoslovanska reprezentanca pomladi in se tako pripravi na Olimpiado 1960. To je bilo izvršeno in Jugoslavija ima danes moštvo, s katerim lahko nastopi bodisi na Olimpiadi kot v drugih tekmah. Proti Portugalski so v Beogradu igrali samo olimpijski kandida'i razen Šekularca, ki nima pravice, da nastopi v Rimu, ker se je udeležil tekem za svetovno prvenstvo. Visoka zmaga vigrane enajstoripe doka-
zuje, da se je trud izplačal in da je Jugoslavija dobila mlado ekipo, ki jo lahko častno zastopa še dolgo let.
Soškič je odličen vratar. Branilca Djurkovič in Jusufi tvorita izvrstno obrambo tudi za najboljše napade. Srednja vrsta ima dva odlična halfa: Pe-rušiča in Zanetiča, Dobro obeta tudi srednji branilec Nikolič.
Z mladimi silami se je prodornost napada še povečala. Kostič je nevaren strelec Plodovit je tudi Galič, Dober je Knez in uspešen je tudi Cebinac,
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
Uprava Slov. dijaškega doma nam je poslala v objavo naslednje obvestilo:
1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1960/61 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slov. dijaškega doma v ul. Ginnastica 72/1 ali pri predsednici Dijaške Matice v ulici Roma 15/11. (SPZ).
2. Prošnje se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest.
3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
DIJAŠKA MATICA SPOROČA:
Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v ul. Roma 15/11. (pri SPZ)	ali	pri	upravi Dijaškega	doma v ulici Ginnastica	72/1.
Prosilci lahko prosijo:
a) za podporo za plačevanje vzdrževalnine v Dijaškem domu;
b) za izposojevanje šolskih knjig iz knjižnega sklada;
c) za podporo v drugih oblikah.
Prošnje sprejemata	do	31.	julija t. 1. preds	drnca Dijaške Matice ali	pa	uprava Dijaškega doma.
Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Vsa potrebia pojasnila in navodil,a prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Mrzlični dnevi
Zadnja dva dneva oktobra 1918 sta kazala v zaledju avstro-ogrske monarhije kaj temno sliko. Razsajala je strahovita španska mrzlica, ki je kosila na tisoče življenj. S fronte se umikajoči vojaki in ubežniki so ustanavljali »zelene« kadre in ropali, vsepovsod so se pasli razgnani vojaški konji. Po njivah so ležali nepokopana mrhovina, odmetano orožje, polomljeni vozovi Vsi smo imeli občutek, da ni več gospodarja. Iz daljave se je še vedno slišalo zamolklo bobnenje. Po cestah pa vzkliki novi Jugoslaviji in krožile so nasprotujoče si novice.
V to zmedo glasov in gibanj je udarila vest, da je na Dunaju revolucija in da je cesar Karel pobegnil. Starejši ljudje, katerim se je zdela cesarska oseba kot mirujoči tečaj sredi valovja, so obstrmeli. Začeli so se zavedati, da se rušijo tisočletne ustanove in da vstaja iz ruševin in naplavin nov svet.
Na Dunaju so 30. oktobra vdrli vojaki in dijaki s profesorji na trg pred parlament. Starodavno cesarsko zastavo so potegnili z droga. Razvili so rdečo. Poslanca Renner in Dinghofer ščuvata množico; »Pred vojno ministrstvo!« Spotoma žvenketajo razbite šipe na kavarnah, častniki ■snemajo cesarske značke s čepic in jih menjujejo z narodnimi. Množica se ustavi, ko se razglasi ustanovitev republike Nemške Avstrije.
Vojno ministrstvo pošlje ponoči brzojavko Narodnemu svetu v Zagreb, da mu
ias	•	RADO BEDNARIK •
v	soia-c^ i n (Uaoda Habsburžanov) ti	senci
izroča vso vojno mornarico in trdnjave ob Jadranu. Tudi v Budimpešti.teče kri.
Nove vlade poedinih narodov pozivajo svoje čete, naj se umaknejo z bojišča. Maršalu Boroeviču ukaže Narodni svet, da takoj odpusti slovenske čete in jih da na razpolago maršalu Istvanoviču.
Nemški generali se še drže na bojišču, čeprav je italijanska armada že obkolila vse polke, ki se niso umaknili. Cesar se je /alekel na Madžarsko. Za vsako ceno skuša obdržati krono sv. Štefana. Pdmagajo mu grof Tisza in veiikaši, ki se boje ljudske vstaje. Vojaštvo vdre v grofovo vilo in ga ustreli v trebuh. Glave začno padati. Tisočletna Avstrija in z. njo povezani Ogrska in Nemčija se rušijo v prah in pepel.
Revolucija v Trstu
Tržačani so trideseti oktober preživeli v strahu. Ljubljana je bila že v jugoslovanskih rokah, v Pulj so priplule angleške in ameriške ladje. Tržaški cesarski namestnik baron Fries-Skene je pobegnil z avtom proti Ljubljani, kjer ga je aretirala Narodna straža. Za svojim gospodarjem so beža-
li nemški uradniki. Mesto je bilo prepu ščeno samo sebi. Meščani so se zaklepali v hiše, ker so se bali, da se bodo množice demonstrantov na ulicah spopadle. Tiha sovraštva se ob takih dneh razpihnejo plamene.
Množica je odprla ječe. Pr- 1 Narodnim domom je prišlo do spopada med demonstranti in vojaki, katerim so trgali s čepic narodne kokarde. Zaprasketale so puške in kot prva žrtev razburkanih narodnih mr-ženj je padel pred Narodnim domom Slovenec Irgolič, uradnik državne železnice.
Italijanski socialisti in liberalci so ustanovili »Odbor za javno blaginjo«. Slovenci so še isti večer po svojih zastopnikih, dr. Rybaru za Narodno stranko in Golouhu za socialiste, zahtevali, naj se ustanovi skupen odbor/ da poskrbi za mir in da ne- pride do pogromov.
(Dalje)
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
naie
J..
v\ '
19.	Stric Tom je nadaljeval s prevajanjem: »Na listu je zapisana skrivnost jezera Eldo-rado. Sam sem videl neke noči zlat.ga moža, ki je vrgel v jezero ogromno zlata in drag.h kamnov. Narisal sem zemljevid jezera, v katerem je skritih dovolj zakladov za najino in najinih otrok življenje.« Vsi so ga poslušali s pridržanim dihom.
20.	»Kje ste se naučili španščine?« je strme vprašal profesor preprostega lovca. »Ej, svoje dni sem obredel pol sveta in zašel tudi v Mehiko. Vidim, da še nisem vsega pozabil!« se je zadovoljno pohvalil stric Tom. »Zanimiva zgodba,« je menil župan. »Vse lepo in prav, toda kje je zemljevid?« je neučakano vprašala Peggy. »Kaj bi zgodba brez zemljevida?«
21.	Profesor Grey se je v odgovor nasmehnil in dvignil stari pergament proti luči. Vsi so ostrmeli: na prozorni koži so se pokazale ži-vozelene črte, iki so sestavljale preprost zemljevid. »Spanci so radi uporabljali nevidno črnilo za zaupna sporočila,« je razložil profesor, »in že zato verjamem v resničnost tega starega dokumenta.«
P
O
t
k
f
22.	Profesor Grey je skrbno spravil pergament in povzel besedo: »Alvaradove besede so resnične. Del bogoslužja starih Inkov je bil tudi obred darovanja nejlepših dragotin vodnemu božanstvu. Rad bi vsaj del teh zakladov rešil z dna skrivnostnega jezera. Bi'i bi neprecenljivo gradivo za štud j starodavne indijanske kulture.«
23.	Jimu se je ponosno zasvetlikalo v očeh: »Z vami pojdem, gospod profesor!« je dejal. »Moja mati je bila Indijanka in rad bi prispeval svoj delež k razkrivanju indijanske kulture, ko nas še vedno toliko ljudi omalovažuje kot necivilizirane divjake.« — »Dobro, mladi mož,« je dejal profesor Grey, »vesel bom vaše družbe in vaše pomoči!«
24.	»Tudi jaz pojdem z varni!« je odločno dodal Peter. »Počitnice so dolge — le kako bi jih mogel koristneje uporabiti? Vem, da se bom v vaši družbi marsikaj naučil; tudi sam bi rad postal .prirodoslovec. In pa — kjer je Jim, tam je tudi moje mesto.« — »Veseli nte,« je dejal profesor Grey, »da me bosta spremljala na moji poti.«
3
t
m
K
Muster
25.	»Profesor, vzemite še mene s seboj!« je v zadregi spregovoril stric Tom. »Vem, zlobni jeziki pravijo, da sem starina in da nisem za rf ^eno rabo več. Toda povem vam, marsikaterega mladeniča še uženem v kozji rog, v divjini pa se spoznam kot malokdo. In navsezadnje — nekdo bo moral paziti na fanta, saj boste imeli vi dela čez glavo,«,je razlagal.
26.	Profesor Grey je bil s ponudbo strica Toma res zadovoljen. Ko mu je hotel seči v roke, ga je Poggy pocukala za rokav. Vsa zardela, a odločna je hitela: »Profesor, tudi jaz bi šla rada z vami. Nikar mi ne recite, da sem samo dekle. Tabornica sem, obvladani prvo pomoč in tudi kuham dobro. Ne bo vam žal, če me'vzamete, dobra gospodinja vam bom!«
27.	Toda iprt/csor Grcy je odkimal z glavo: »Draga tnoja, ne morem vam ustreči. Odprava v Južno Ameriko ni šolski izlet. To je pot, na kateri nas čaka nešteto nevarnosti. Prodreti moramo v kraje, kamor izza časa španskih zavojevalcev še ni stopila noga belega človeka. Naša odprava je pot V neznano. Ni za dekleta, pa naj so še tako pogumna,«