: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-trankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Št. 143.	V	Ljubljani,	nedelja	dne	24.	julija	1910.	Leto	I.
Neodvisen
političen dnevnik.
Klerikalci so v strahu.
Narodno-napredna stranka postavi v novomeško-belokranjskem volilnem okraju gotovo svojega kandidata in zastavi vse sile za to, da pri volitvah doseže tudi uspeh. To je vznemirilo naše klerikalce, ki so že mislili, da bo njihov kandidat Jarc izvoljen brez protikandidata in za to pišejo o blamaži, ki jo mora doživeti po njihovem mnenju narodno-napredna stranka s postavljanjem svojega kandidata.
Vidi se torej že, da hočejo vporabiti klerikalci svojo staro taktiko: omalovaževati nasprotnika in kričati: samo mi in mi sami, ker mislijo, da bodo s kričanjem za-strašili naprednjake in jim odvzeli pogum, kakor so to delali svoječasno divji Germani, ki so pred začetkom vsake bitke grozno vpili in rjoveli, s čemur so nekaj časa res strašili kulturne Rimljane, ali ko so ti sprevideli, da Germani niso tako strašni kot bi se dalo sklepati iz njihovega vpitja, so se vrgli na njih in jih premagali.
To naj imajo na umu slovenski naprednjaki kadar začnejo klerikalci vpiti, ker klerikalci vpijejo v prvi vrsti za to, da preženejo — svoj strah in da s svojim vpitjem sugerirajo naprednjakom misel o svoji nepremagljivosti. Mnogi naprednjaki so res že začeli verovati v nepremagljivost klerikalizma, ali polagoma se začenjajo zopet vsi napredni Slovenci zavedati, da je ravno-tako mogoče streti klerikalizem na Slovenskem, kot so ga strli v drugih deželah, kjer je bil ravnotako močan kot pri nas.
Treba je samo, da si naprednjaki vstvarijo tako politično organizacijo, ki bo odgovarjala duhu časa in našim razmeram. Ni dovolj, ako imamo strankin izvrševalni odbor, nego se morajo ustanoviti povsod okrajne in tudi lokalne organizacije, ki naj bi stale v stalni zvezi z osrednjim odborom, ki naj bi dajal impuls za vse narodno in napredno delo v vseh slovenskih krajih.
Upajmo, da se to zgodi v najkrajšem času, ker v narodno napredni stranki je dovolj mož, ki hočejo resno in vztrajno delati, a prva dolžnost vodstva narodno-napredne stranke je, da stopi v volilno borbo v novomeško-belokranjskem volilnem okraju, ki je radi Šukljetovega odstopa ostal tudi formelno brez poslanca.
Naj klerikalci govorijo in pišejo kolikor hočejo o blamaži in naj kričijo kolikor hočejo o svoji nepremagljivosti — narodno-napredna stranka naj stopi v boj brez strahu, ker ako dobi njen kandidat samo tisoč glasov, bo to že poraz za klerikalce, ki bodo morali priznati, da je v novomeško-belokranjskem volilnem okraju tisoč mož, ki se ne bojijo duhovniškega terorizma.
Tega se klerikalci bojijo. Oni bi želeli, da jim prepušča narodno-napredna stranka mandate brez boja in za to govorijo sedaj, ko vidijo, da v narodno-napredni
stranki ni razpoloženja za tako politiko, o blamaži, a istočasno tudi o nekakem razdoru v naprednih vrstah.
Naj pišejo in govorijo, kar hočejo in naj se tolažijo kakor znajo. Mi vidimo v tem njihov strah pred aktivnostjo na-rodno-napredne stranke in za to z veseljem pozdravljamo vesela znamenja o pripravah za to aktivnost.
Iz slovenskih kntfev.
Kamnik.
Preteklo nedeljo smo imeli Kamničani ljube goste, ko nas je obiskal dramatični odsek Narodne delavske organizacije. Razveselilo nas je dejstvo, ko smo videli združenega toliko narodnega delavskega naraščaja, ki se je poprej izgubljal v organizacijah nasprotnim narodnim težnjam. V imenu kamniške Čitalnice in Sokola je pozdravil izletnike g. župan dr. Kraut, nadalje podpredsednik pevskega društva „Lire“; oba govornika sta povdarjala načeli, ki si jih je zapisalo narodno delavstvo na svoj prapor namreč demokratizem in narodnost. V imenu izletnikov je odgovarjal urednik g. V. Jelenc. Na to se je razvila na vrtu »Dru-štvenega Doma“ prijetna zabava ob sviranju tamburaškega zbora N. D. O. Izletniki so si tekom dopoldneva ogledali mesto, popoldne so pa v manjih skupinah priredili izlete v našo okolico. Skupni izlet v Stranje je okr. glavarstvo radi tamošnje epidemije prepovedalo, dasi se je tam nemoteno vršila ob veliki udeležbi neka nova maša! Zvečer je bila v dvorani „Društvenega Doma“ velika veselica. Vspored so otvorili tamburaši, ki so precizno izvajali razne točke; nato je obilo zbrano občinstvo raz oder pozdravil v navdušenih besedah g. Jelenc, ki je v kratkih potezah orisal stremljenja slovenskega delavstva, njih delo in boj! Koncem vspo-reda se je uprizorila Meškova drama iz življenja koroških Slovencev „Na smrt obsojeni". Igra je uspela najbolje, vsi igralci in igralke so bili na svojem mestu. Nekateri prizori so bili igrani tako lepo in ganljivo, da so izvabljali prisotnim solze v oči. Dramatičnemu odseku je le častitati, da ima tako izborne moči v svoji sredi, želeti je le, da se razvija krepko naprej! — Po predstavi se je razvila živahna zabava s plesom. S to svojo prireditvijo je dokazal dramatični odsek N. D. O., da se zaveda svoje naloge^ in mi Kamničanje le želimo, da ga še večkrat pozdravimo v svoji sredi!
—F,—
Novo mesto.
Draginja mesa. Iz vseh krajev se sliši o veliki draginji mesa, kako so mesarji poskočili s ceno, samo iz Novega mesta se še nič ni slišalo. Človek bi mislil, da imamo Novomeščani meso napol zastonj, ker se nič ne ganemo. Ali temu ni tako; take draginje mesa kakor ravno v Novem mestu menda
ni nikjer. Cene so tako korendno visoke, da si nižji sloji sploh ne bodo mogli več privoščiti mesa. Naši mesarji sicer nabijejo vsak mesec na rotovžu listek, na katerem so zapisane cene mesa I. vrste po 1 K 28 h do 1 K 40 h, II. vrste po 1 K 20 h do 1 K 28 h, ali to je samo na papirju, v resnici se pa teh cen ne drže, posebno A. G. ne. Ta računa tudi po 1 K 80 h kg, kakor se mu zljubi, za ceno pa, ki jo ima napisano na papirju, se dobi kvečjemu le še kak loj. Cena živini sedaj pri nas ni visoka in bi se meso prodajalo lahko znatno ceneje, ampak naši mesarji hočejo še bolj obogateti kakor so že. Ravno tisti, ki zdaj že druge podpihuje, je prišel pred nekaj leti s prazno malho v Novo mesto, zdaj si pa že kupuje hiše in zemljišča od naših žuljev. V drugih mestih se brigajo županstva, da se tem kričečim cenam pride v okom, ali pri nas se županstvo ne zmeni za to, mora že vedeti zakaj. Novomeščani, pomagajmo si sami, napravimo kakor v Kremsu! Zdaj imamo tu konsumno društvo, to bi lahko tudi preskrbelo za meso in potem se nam naši mesarji ne bodo več rogali. Zadnji čas je, da se v tem oziru kaj ukrene.
Krmelj pri Št. Janžu na Dolenjskem.
Na naslov g. ravnatelja Gmay-nerja. Premogokopno vodstvo je grozno razburjeno, ker je bilo v „Jutru" v par dopisih povedano nekaj (pa samo nekaj) nevzdržnih razmer. Zato danes gospodu direktorju zadnjič polagamo na srce, naj bo v vsaken^. oziru previden in nepristranski, pa bo žel vsestransko spoštovanje, Nobena stvar ni tako skrita, da bi ne prišla na dan. Napravite red, pa bo mir. Opozarjamo na sledeče:
1. Govori se, da ima poravnati ostali dolg za zemljišča šentjanške železnice pre-mnogokopna družba. Zadeva se plete že skoro dve leti, a nikdo prizadetih ne ve, kdaj bo dobil, kar ima terjati; vsled tega nimajo ljudje zaupanja do družbe.
2. Plačajte posestnikom gozdove in druga zemljišča, ki jih je rudnik pokvaril! Vprašamo Vas: Ali bi bila zemljišča dražja, če bi jih rudnik plačal, meter recimo po 50 h, ali bodo dražja, če bo moral plačati po nekaj vinarjev manj, zraven pa poravnati stroške procesa. Tu imate priliko skazati se dobrega!
3. Ali ni sramota, če dolguje rudnik po cele mesece za meso, pokalice itd.
4. Glejte, da se odstrani nepotreben luksus, da se ne bo metal denar brez potrebe v zrak, a za najpotrebnejše — delal dolg.
5. Glejte energično na to, da ne bodo stali delavci brez potrebe v mlakah in blatu v jamah ter tako tvegali svoje zdravje.
6. Pomislite, da ste v sredini slovenske zemlje, da morate biti vsaj toliko previdni, da v nobenem oziru ne pokažete mržnje do našega jezika; da bi ga primerno
spoštovali, niti ne pričakujemo, ker ga ne poznate.
7.	Prevdarite, kdo ima dobiček od kantine. Družba baje ne, ker kantina dela s konsumom kakor se sliši deficit, delavci menda tudi ne veliko, ker ne morejo posebno svobodno razpolagati s prisluženimi krajcarji. Škodo imajo domači trgovci. Te razmere sanirajte g. ravnatelj, pa boste želi vsestransko odobravanje.
Splošni pregled.
Pogajanja s Srbijo.
V zadnji plenarni seji obojestranskih delegatov v Belgradu se kljub triurnemu posvetovanju ni moglo doseči sporazumlje-nje, pač pa se je pokazalo, da treba novih instrukcij za premaganje še vedno obstoječih diferenc. Ogrski delegati so takoj odšli v Budimpešto, da se še enkrat med seboj posvetujejo o sedanjem položaju. Zadeva ne bo potekla tako gladko, ker Srbija zahteva veliko večji kontingent za izvoz mesa v Avstro-Ogrsko, kot ga more ta dovoliti že z ozirom na to, da sme tudi Rumunija izvažati meso k nam. Ker so se stavile res velike zapreke, sta v četrtek odpotovala Uidi dva avstrijska delegata, da dobita na Dunaju nove migljaje. Tako smo. skoro vedno tam, kjer smo bili iz početka.
Nepozvani gosti na Ruskem.
Nekateri nemški listi pišejo, da je dobilo 300 nemških delavskih rodovin v Vol-hyniji nalog, da se ali čim prej pobrinejo za rusko državljanstvo ali pa izginejo iz Rusije. Nemci so ruski poziv za naturalizacijo odklonili in sedaj vsak dan čakajo, da jih izženejo. Ker so te rodovine večji del zelo obdarjene z deco, grozi kakim 1800 ljudem izgnanstvo. Obmejni urad Myslo-wice je dobil povelje, da se zavzame za izgnanstvo in jih svoj čas spravi preko meje. Že nekaj časa, sem se dogajajo slučaji, pridejo poldivji Čunguzi iz Kine ropat in požigat, a v zadnjem času se godi to vedno pogosteje in huje. Železniškim uradnikom in trgovcem pošiljajo Čunguzi grozilna pisma in nekemu inženirju so obljublili, da bodo razdejali postajo Mulin, ako jim ne pošlje 50.000 rubljev. Roparske čete štejejo vedno po 500 mož in zato se jih naseljenci ne morejo sami obraniti. Za sedaj je rusko poslaništvo v Pekingu odlpčno protestiralo, a če to ne bode nič pomagalo, bode Rusija morala napeti druge strune, da užene poldivje bande.
Po grunewaldskem slavju.
Županu dr. Leonu v Krakovem se je po poročilu »Ruskega Slova" javilo, da je pripravljala nova družba za slovansko kulturo adreso za krakovsko grunevvaldsko slavje. Župan pa je baje odgovoril, da bi ne mogel pripustiti čitanja adrese iz Ru-
LISTEK.
M1CHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[45]
Še ves omamljen od udarca z mečevim ročnikom, ki ga je bil dobil po glavi, se je Rafael opotekaje spravil na pot v ghetto in planil tamkaj proti čarovničinemu stanovanju.
Vstopil je, ves zasopel. V kotu je dogorevala smole-nica ... v njeni luči je Rafael videl skrinjo odprto in njene predale prevrnjene.
»Maga! Maga!" je vzkliknil z glasom hripavim od tesnobe.
Planil je y Rositino sobo, misleč, da se čarovnica nahaja tam. In krik bolesti in glasna kletev sta se mu izvila iz trpinčenih prsi. Sobica je bila prazna. Mage ni bilo nikjer. Izginila je bila.
XIII.
Appljska cesta.
V isti noči, ko se je vršila skrivna poroka Rafaela Sanzia s Fornarino, je vitez de Ragastens zapustil gostilno »pri lepem Janu", kjer je prebival še vedno.
Po rabuki, kjer je bil vitez skoraj raztrgan od množice, ki je videla v njem morilca vojvode Gandijskega, mu je bil Cezar ponudil stanovanje v Svetoangeljskem gradu. Toda bodisi iz kljubovanja do nevarnosti, bodisi zato, ker si je hotel ohraniti nekaj svobode v svojem dejanju in početju, je Ragastens odklonil.
»Svetlost," je dejal, »zadušil bi se v lepi kletki, ki mi jo ponujate; nekoliko sem še vedno tisti ponočni vagabund, ki sem bil v svoji mladosti ... rad se klatim, kadar se mi zazdi, in se vračam, kadar se mi zljubi . . . grajska vrata pa se zapirajo ob deveti uri".
Cezar Borgia ni dalje silil vanj; občudoval je samo brezskrbnost vitezovo, kakor je prej občudoval njegovo ne-ustrašenost sredi ljudskega nemira.
Vitez je dolgo blodil po zapuščenih in temnih ulicah, polnih mračnega molčanja, preden je dospel do začetka Appijske ceste. Cesta je izginjala v temo, obrobljena s starodavnimi grobovi, stene katerih je luna v dolgih presledkih oblivala s ploskvami svoje belkaste svetlobe.
»Rekla mi je: triindvajseti grob na levi," je zamrmral vitez. »Kot parolo bom moral povedati prelestni anagram besede Roma ... O, da bi mi bil v dobro znamenje!"
In stopil je dalje, štejoč bivališča mrtvih, ki so se zdaj stiskala drugo k drugemu, zdaj zopet stala v dolgih presledkih, med njimi pa so rastle tamarise in lentiski, raz-širjaje močno vonjavo.
Ragastens je mislil na to, da mu je nocoj tretjikrat zopet videti čudno deklico, ki mu je bila njena usoda še ve<*n.° zagonetka — tisto Primavero, od katere se njegova domišljija ni mogla ločiti. In ko je dospel do triindvajsetega groba, mu je pač silno utripalo srce.
Sel je kroginkrog groba, pa ni videl nikogar.
»Ali sem prišel prezgodaj ali prekasno?" je pomislil sam pri sebi.
Ta hip pa je blizo njega zamrmral glas iz mračne goščave.
»Roma!"
»Arnor!" je odgovoril vitez in se stresel od veselja.
In takoj se je prikazal človek, ki je vstal iz skupine divjega grmičja. Ne da bi izpregovoril besedo, je porinil bronasta vratca, ki so vodila v grob, ter se umaknil, da je Ragastens mogel vstopiti.
Vitez je vstopil ter se znašel v nekakšni tesni celici, ki jo je razsvetljevala medla svetloba baklje. Tla so bila pokrita s širokimi kamenitimi ploščami.	Ena izmed	njih,
odtrgana iz svoje lege in prislonjena k zidu, je odkrivala črno votlino . . .
Ko se je Ragastens sklonil k tej jami, je zagledal stopnice	iz majavega kamenja, ki so se	spuščali	pač do
drobovja	zemlje. Brez obotavljanja se je	odpravil	po	njih
navzdol.
Ob	vznožju stopnic se je pričenjal	hodnik;	na	nje-
govem koncu je zagledal luč . . . Napotil se je proti tej luči.
Hodnik se je končaval v dokaj prostorni dvorani, kamor so se iztekali rovi, podobni tistemu, ki ga je bil Ragastens pravkar prehodil.
»To so katakombe!" je zamrmral.
Nato se je ozrl okrog sebe. Dvorana, ki se je nahajal v nji, je bila okrogle oblike. Kroginkrog ob stenah so bili razpostavljeni preprosti, toda dokaj udobni sedeži; bilo jih je okrog dvajset. Na vsakaterem teh sedežev je sedel človek. Eden teh mož je vitezu z roko pokazal nezaseden stol; Ragastens je sedel nanj in počakal.
Četrt ure je minilo v globokem molčanju. Ragastens, dasi mu je segala v srce skrivnostna svečanost prizora, nudečega se njegovim očem, je vendarle porabil ta čas tudi za to, da je proučeval obraze, ki so ga obdajali.
Večina teh mož je bila mladih. Na njihovih obrazih se je povdarjal tip laške lepote, v vsem, kar ima strogega in mehkega obenem.	(Dalje.)
skega in radi tega so mu Rusi povedali, da bode izostalo odposlanstvo iz Ruskega. Na svojo pest je dr. Leo nato odvrnil: „Tem bolje! Saj ni niti želeti, niti ni koristno, da bi prihajala ruska odposlanstva semkaj, ker smo itak že na predvečeru vojne z Rusijo". Ne verujemo, da bi bilo to kaj drugega kot samo intrige od strani Rusov, ki nočejo na noben način živeti s Poljaki v miru. Oba naroda bi morala pač v marsičem popustiti, kajti drugače ostane hvalisana vzajemnost vedno le pobožna želja. Poljakom pa tudi ni bilo treba odgovarjati tako arogantno in župan bi se lahko zavedal, da ne govori v imenu celega naroda, ki se je že gotovo nekoliko iztreznil.
Dnevne vesti.
Dlakocepljenje. Tudi našega odgovornega urednika je doletela čast, da ga je blagoizvolil ovaditi na državno pravdništvo prevzvišeni gospod baron Schwarz, ker mu ni javil, da se udeleži izleta »Ljubljanskega Zvona” v Belgrad. No, vidi se pač, da trpe gotovi gospodje na megalomaniji!
Svetovni Marijini shod v Solnogradu zaključen. Marijanski kongres v Solnogradu je torej zaključen. Da na shodu teh internacionalnih trapistov niso manjkali tudi Slovenci, je čisto umevno. Saj je že v obče znano, da med nobenim narodom ni toliko pripadnikov internacijonalnega mračnjaškega Rima, kakor žalibog — samo med Slovenci. Ves klerikalni humbug se je končal s slovesnim romanjem v Marijo Plain, kjer so \i«ceikvi, kakor je pri takih prilikah običajno, izželi kongresiste kolikor se je sploh dalo. Radi bi vedeli, kaj ima naše ljudstvo od teh tako dragih komedij. Nič! Mesto da bi po različnih nemških krajih pod vodstvom različnih kaplanov in župnikov polnili žepe naših najhujših narodnih nasprotnikov in obenem po nepotrebnem tratili čas, naj bi se raje malo bolj brigali za svoje lastne interese. Toda kaj pa briga to naše farje. Samo, da imajo oni polne žepe. Ljudstvo pa lahko živi tudi samo od božjih besed.
Črtica o „obupnlh“ finančnih razmerah tukajšnjega uršulinskega samostana. Naše cenjeno občinstvo si niti predstavljati ne more, kako velikanska premoženja tičijo v naših »beraških" samostanih. Vkljub temu hodijo različne nune in menihi z mavho v roki po svetu ter vedno prosjačijo za denar, denar in zopet denar in sicer za revne samostane, za cerkve, kapelice, krščanske šole, zamorčke itd. Kot povračilo za vse te nepotrebne darove pa darujejo ljudem po cele kupe odpustkov. Toda žalibog se naše ljudstvo noče spametovati in noče razumeti, da razpolagajo ti ljudje z naravnost ogromnim premoženjem. Evo vam torej še en lep slučaj. Pri ljubljanskem finančnem ravnateljstvu se je pred nedolgim časom valjal na neki vsakomur pristopni mizi akt, nanašajoč se na tukajšnji uršulinski samostan. Ko je uradnik prebral ves akt, je našel v njem, oj čudo za celih 80.000 kron obligacij, ki pa niso imele s tem aktom ničesar opraviti in tudi niso bile ž njim v nikaki zvezi. Pozneje se je dognalo, da te obligacije niso bile niti vinkulirane. — Seveda je vsled tega iznenadenja nastala pri ravnateljstvu velika nervoznost. Poklicali so takoj zanesljivega slugo ter odposlali te papirje k častitim sestram uršulinkam. In kaj se je zgodilo? Uršulinke so kratkomalo dar finančnega ravnateljstva odklonile ter izjavile, da te obligacije niso njih last in da o tem ničesar ne vedo. Šele po dolgem prerekanju in iskanju po knjigah se je izkazalo, da je to njih last in nikogar drugega. — Cenjeno občinstvo torej lahko sprevidi, kako veli-
iVlali listek
ZOFKA KVEDER-JELOVŠEK:
Žensko vprašanje,
(Dalje.)
II.
Zibel ženskega gibanja, probujenje zavesti ženske, kakor enakovrednega in enakopravnega spola z moškim spolom je Amerika. V bitkah amerikanskih zjedinjenih držav proti angleškemu gospodstvu je tudi žent dejanski delovala. In pred kongresom, ki se je posvetoval o ustavi zjedinjenih držav zahtevala je Adamsova, žena prvega prezidenta, v imenu svojih družic, da bodoči ustav zajamči tudi ženi iste pravice z možem. To se je zgodilo sicer le v ozkih mej»h, vendar so žene v Ameriki hitro dosegle pristop k naobrazbi in v vse javne šole.
V Evropi se je za časa francoske revolucije tudi ženska zavest, zavest do zdaj preziranega spola prebudila. Takrat so tudi moški spoznali, da je ženi potreba svobodne vzgoje in gospodarske samostalnosti. Žene same so pošiljale narodnemu združenju deputacije, da se ne pozabi tudi na njih. Protivniki revolucije rišejo žene, ki so sodelovale v francoski revoluciji, kakor divje pobesnele megere. Ali kakor ima vsaki
kanski zakladi denarja morajo tičati v tem samostanu, da niti ogromne svote 80.000 kron niso pogrešali in tudi nikdar ne bi pogrešali. V drugi vrsti pa se naravnost krasno zrcali red in gospodarstvo pri teh ljudeh. Torej za božjo voljo, ljudje spametujte se vendar enkrat in premislite, kake ljudi podpirate. Pustite vse zamorčke in odpustke, katere vam ponujajo, pri miru, naj ž njimi sami delajo kar hočejo.
Kako klerikalci „Orle“ izobražujejo. Onidan so^ se vračali „Orli“ z nekega izleta od Nove Štifte pri Ribnici v Ljubljano. V neki gostilni jih mlad fajmošter navdušuje za nadalnje delo tako-le: »Orli, le dobro se držite in glejte, da boste kmalu vse „Sokole“ — požrli!" — Obrazi navzočih »Orlov" so v fajmoštra kar zijali, pa se brž oglasi za fajmoštrom junaška ženska, rekoč: »Saj že — zijajo!" — Tableau!
Ubog kmet bo zopet plačeval! Kon-sumno društvo v Toplicah pri Novem mestu je prišlo v konkurz. Pasiva so tolika, da bo topliški kmet plačeval poleg deležev še druge stotake, da bo z zobmi škripal. Tako jemlje vrag počasi te klerikalne od špekulativnih kaplanov ustanovljene kon-sume in žnjimi tudi tisti »žegen božji", s katerim so ti kaplani in fajmoštri kmeta slepili in ga tudi še zdaj slepe! — No, g. Peter Janc, zdaj pojte pet v Toplice za faliranim konsumom v „g-molu" svoj »mi-serere!"
Nesramnost klerikalnega človeka. V
Ljubljani je umrl letos nek upokojen uradnik, in je ženski, ki mu je zadnja leta stregla, zapustil svojo staro hišno opravo, z naročilom, da mu preskrbi pogreb III. razreda, drugo skupilo pa njej ostane. Nek uslužbenec »Kat. tiskarne" pa, ki mu je bil ranjki boter, pa gre ko, izve o tej smrti, k pogrebnemu zavodu in naroči kar na svojo pest pogreb — I. razreda! Zdaj, ko je treba okolu 900 K za ta pogreb plačati, pa pusti omenjeno revo samo v skrbeh! Brezdvoma bo sodišče temu klerikalnemu tiču pokazalo, kako se pijeteta tudi — plačuje !
To je pa že odveč! Včeraj opoldne se je nek nemškutar, ravno ko je bilo v Židovski ulici največ ljudi, čisto hladnokrvno peljal po ulici s kolesom in se niti zmenil ni za opomine mimoidočega občinstva. Da se mu ljudje niso takoj umaknili, bi se lahko pripetila velika nesreča. To je pa že odveč! Ali smejo ljubljanski nemškutarji v resnici uganjati, kar hočejo. Opozarjamo slavno policijo, da tem pre-drznežem vendar enkrat pojasni, da za nje ravnotako veljajo kazenski zakoni, kakor za nas.
Na naslov »Prometne zveve" v Ljubljani. Te dni se je mudil v Ljubljani Srb Peter Milanovič, veletržec in posestnik rudokopov iz kraljevine Srbije. Sedel je v večji družbi Slovencev in rekel, da bo šel v Švico, nakar ga vprašajo okolo sedeči zakaj ne gre raje na Gorenjsko. Milanovič se začudi in vpraša ali imajo tudi Slovenci tako lepe kraje kakor v Švici. »Zakaj pa ne delate nobene reklame za vaše kraje po Srbiji. Pri nas vidimo samo reklamo iz Švice in iz rajha, zato tudi večina Srbov poseča te kraje," je rekel na to Milanovič. -Opozarjamo na te zadnje besede našo »Prometno zvezo" v Ljubljani. Naj se le nikari ne boji, da bo zgubila tisto borno vladino podporo, ako bo delala reklamo tudi po Srbiji in Bolgariji.
Ljubljana-Celje-Dunaj. V torek se je vršila pred okrajnim sodiščem za 4. dunajski okraj razprava proti nemškim razgrajačem, ki so pri zadnjih izgredih na Dunaju napadli s kamenom Cehe, njihove trgovine razbijali in uničevali njihove na-
pokret, vsako gibanje, vsaka demonstracija življe, ki so nepošteni in se je kakor balast v škodo stvari in ideji privesijo na druge, tako je bilo tudi tu. Nekatere so bile krvoločne in nečloveške ali revolucija je imela kakor svoje junake tako tudi junakinje, ki so dostojno zastopale misel svobode in bratstva. Žene so vstopale v politična društva. V daljšem razvitku revolucije pa so postale žene voditeljem sitna ovira, ker so se protivile proti krivicam, ki so jih začeli počenjati moški. Zato je konvent prepovedal vsa ženska društva in jim pod kaznijo za-branil vsako sestajanje. Na videz se je to močno žensko gibanje za dobe revolucije popolnoma umirilo in je prešlo brez uspehov, v resnici pa je bilo seme, iz katerega je vsklilo žensko gibanje v Evropi sploh.
Na Angleškem je ob tistem času leta 179*. izdala Mary Wollstonecraftova knjigo »Obrana ženskih pravic". — Od tega časa in v prvi polovici 19. stoletja vedno bolj raste vrsta filozofov in romanopiscev, ki se zavzemajo za žensko enakopravnost. Na Francozkem se je George Sandova v svojih socijalnih romanih bojevala za pravice žen-stva, za reformo zakona in postav, ki se tičejo ženstva. Na Angleškem se je osobito John Stuart Mili zavzemal, da bi se ženstvu omogočil popolen duševni razvitek in napredek ter gospodarska neodvisnost.
Ali še le v drugi polovici 19. stoletja
pise. Štirje razbojniki so bili oproščeni, trije pa obsojeni na — 10 K globe. Ako primerja človek to obsodbo s celjsko, ki je malo, čisto malo strožja in z ljubljansko, ki je zopet čisto majčkeno hujša, se mu vriva misel, da so za vsako deželo in za vsak narod drugi paragrafi.
Ošabnost In surovost nekaterih gospodov mesarjev je postala nekaj časa sem v Ljubljani nekam na dnevnem redu. Vidi se tem ljudem, da se jim že predobro godi. Bo treba res pričeti z odporom proti tej mesarski maniri. Ni dovolj, da ljubljansko občinstvo je za drag denar slabo meso, zdaj naj pa požira še — ošabnost.
Češki antlmilitaristi. Urednik A. Svoboda je bil radi antimilitaristiške propagande obsojen na 8 mesecev težke ječe. Kasacijski dvor je odredil novo razpravo pri kateri je bil obsojen na kazen 6 mesecev. Sedaj je pa višje dež. sodišče, na pritožbo državnega pravdnika, obsodilo Svoboda na 13 mesecev težke ječe!
General Volodimirov umrl. V Rigi je umrl vsled raka znani neoslavist Volodimirov. Umrli se je udeležil leta 1908 vseslovanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani. Tedaj sta bila v njegovi družbi tudi poslanca ruske dume Bobrinski in Pogodin.
Vodja mizarske zadruge v Solkanu pri Gorici, nek Konjedic jo je po izvršeni goljufiji — ponarejal je listine in knjige — neznano kam popihal. Išče ga okrožno sodišče v Gorici s tiralnico.
Strašen požar. V petek popoldne je nastal v vasi Potok pri Straži-Toplice strašen požar, ki je uničil skoro vsa poslopja. Vaščani so trumoma bežali iz vasi in so popolnoma obupani.
Škoda na ljubljanskem barju je vsled zadnje povodnji občutna,. Večina kmetskih pridelkov v Tomišlju, Črni vasi, Lipah in Iški vasi je uničena ali pa vsled gnjilobe že pokvarjena. Dobro je, da so barjani dobili pred kratkim državno podporo 6000 K, s katero so si vsaj nekoliko opomogli. Dolžnost vlade in dežele bi zdaj bila, da pritisne na podjetnika za osuševanje barja, da pospeši delo, ki ga zdaj tako malomarno izvršuje!
Razveljavljen pasji kontumac. Za mestno občino ljubljansko vpeljani pasji kontumac je bil z včerajšnjim dnem razveljavljen. Opozarjajo pa se posestniki psov, da istih ne puste brez nadzorstva okrog hoditi, da se ne pripeti vnovič kak slučaj pasje stekline.
S ceste. Včeraj zjutraj je bil poklican policijski stražnik za skladišče južnega kolodvora, kjer je ležala neka ženska vsa krvava in se je mislilo, da se je izvršil kak zločin. Ko je prišel stražnik na lice mesta, je žensko poklical, nakar se je ta, v začudenje železničarjev prebudila. Ti so namreč bili mnenja, da je ženska mrtva in so tudi že poklicali rešilni voz. Ženska se ga je pa bila le nekoliko preveč navlekla in se pri padcu potolkla.
Tatvina v Mostah. V petek je bilo v Mostah Ivani Cofovi iz kovčega ukradenih 35 K denarja, moška zlata verižica in svilnat naglavni robec. Sraka je znana.
Zahvala. Podpisani dramatični odsek N. D. O. izreka svojo iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je izlet v Kamnik dne 17. t. m. tako lepo uspel. V prvi vrsti izrekamo svojo zahvalo slavni »Čitalnici", ki nam je dala brezplačno vse prostore in garderobo na razpolago, dalje nje zasluženemu predsedniku g. županu dr. Krautu na iskrenem pozdravu, g. Binterju, predsedniku »Lire" na navdušenih besedah! Dalje se zahvalujemo cenj. kamniškemu občinstvu, ki je posetilo našo prireditev v tako lepem številu! Še enkrat vsem skupaj: iskrena hvala!
Dramatični odsek N. D. O.
se je začel pravi razvitek in procvit ženskega gibanja. Bili so glavno gospodarski motivi, ki gonili ženo od tihega domačega ognjišča v življensko borbo k delu za kruh in obstanek. Ženo zdaj ni samo želja po večji naobrazbi in po večji osebni svobodi, ampak tudi beda jo je silila, da stopi z možem v konkurenčni boj. Hitro pa so uvidele žene, da so pripuščane sama k takemu delu in zaslužku, ki ne zahteva nobene posebne strokovne naobrazbe. Nikjer ni bilo izobraževališč, učilnic, kjer bi se bile ženske strokovno izobrazile. In zato vidimo še danes, da žena-delavka izvršuje večkrat težja, a skoro brez izjeme manj važna dela, kakor mož in da je zato tudi mnogo sla-bejše plačana. Javni funkcijonarji niso imeli razumevanja za to žalostno razmerje in zato vidimo, da so si skušale žene s samopomočjo pomagati dalje. Žene so same ustanovile razna društva za vzdrževanje obrtnih in trgovskih šol za žene, ki bi ženskemu pomladku dale potrebno trgovsko ali in-dustrijalno izobrazbo. Obenem so skušale žene si priboriti pristop tudi k srednjim in višjim šolam.
Nekatere države se niso upirale ženskemu prodiranju v vse poklice in njeni težnji za vsestransko izobrazbo. V Avstraliji n. pr. na polju šolstva in dela ni razlike med spoli. Tudi v političnem pogledu je žena v Avstraliji skoro v vseh državah
S zgradbo novega šolskega poslopja v Prulah so pričeli pretekli teden.
Drzna tatvina se je izvršila predvčerajšnjem v trgovini Premrl in Jančar na Dunajski cesti. Med 12 in 1 uro popoldne je namreč nekdo lokal s ponarejenim ključem odklenil in ukradel iz predala 22 K denarja, potem pa pustivši vrata odklenjena, zopet odšel. Policija je tatu na sledu.
Klobuk ukraden je bil vodovodnemu monterju Filipu Kržiču. Klobuk je vreden 8 K ter je storilec znan.
Vandalizem. V Latermanovem drevoredu so ponočnjaki izruvali in polomili 11 klopi ter s tem napravili mestni občini gmotno škodo. Tu bi bila pač umestna leskovka.
V Ameriko se je z južnega kolodvora odpeljalo 35 Macedoncev, 10 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. V Buks je šlo 25, v Heb 35, v Inomost 31, v Basel pa 19 Hrvatov.
Izgubljeno In najdeno. Neka gdč. je izgubila zlato kratko verižico. — Ana Rozmanova je izgubila zavitek ženske obleke in steklenico zdravil. — Šolska učenka Marta Kožarjeva je izgubila srebrno zapestnico, ki je imela za obesek križ s podobo sv. Jurija. — Knjigovez Josip Gorjanc je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavec Anton Zabukovec je našel črno, železno palico.
Koncert ciganske' godbe je danes zvečer ob 8. uri v hotelu Lloyd. Vstop prost.	___________
Iz sodne dvorane.
Težka telesna poškodba. V nedeljo dne 19. junija je prišel 54 let stari vžitkar Miha Muhovec pred hišo mizarja 26 let starega Valentina Tomana v Godi-ščah na Gorenjskem in upil skozi okno, da mu da on jesti, ako nima toliko, da mora delati v nedeljah. Toman mu je rekel, naj gre naprej in naj nikar ne izziva, nakar začne Muhovec vpiti, da je on (Toman) ena baraba, svinja in da mora eden izmed obeh »hin bit’". Obtoženi Toman stopi pred hišo z majhno lato v roki in vpraša Muhovca, ako ga udari, nakar Muhovec pravi, da naj ga le. Toman se zagovarja, da ga je zato udaril po levi roki, ker je Muhovec segel v žep in mislil, da ga bo slednji z nožem. Udarec je bil tako močan, da je zdravnik konstatiral težko telesno poškodbo. Sodišče je obsodilo Tomana na 6 tednov ječe in povrnitev stroškov. Olajševalno za obtoženca je bilo to, da je storil svoje dejanje v hipni jezi in da ni bil še popreje nikoli kaznovan.
Vojaškemu naboru se je odtegnil 27 letni delavec Anton Keržmanc iz Bevk. Obtoženi je bil pri prvem naboru 1. 1904 nezmožnim spoznan za vojaško službo. L 1905 je obtoženi šel v Ameriko za zaslužkom in se vsled pomanjkanja denarja ni mogel vrniti, kar potrjuje tudi to, da se niti leta 1909 ni mogel vrniti, čeprav je bilo razglašeno splošno pomiloščenje vojaških beguncev. Sodišče je obtoženega Antona Keržmanca oprostilo.
Razne vesti.
* Poneverjenja pri avstrijski armadi.
Častnik Linhard pri provijantnem oddelku je poneveril okoli 10.000 kron eraričnega denarja. Omenjena svota je bila namenjena za provijantne potrebščine in je bila naložena v hranilnici. Linhard je denar dvignil, hra-nilnične knjižice ponaredil in na to zbežal v tujino.
* Bojkot mesa. Odjemalci mesa v Klosterneuburgu so sklenili, da bodo boj-
možu enakopravna. Tudi v Ameriki so pristopne ženam skoro vse stroke, le Konservativna Evropa se trdovratno brani ženskim težnjam. V kulturnem pogledu jim je višja naobrazba pristopna več ali manj skoro povsod, v gospodarskem pa so izkoriščane v mnogo večji meri od moških in v mnogih strokah izključene od konkurence z moškimi.
Dobrodelna društva so sicer že od zdavnaj našla milost in dopadajenje v krogih buržoaznega moža in če ravno se lju-domilo delovanje takih privatnih društev za obrambo otrok itd. ne sme preveč podcenjevati, vendar je ženska vseh slojev še le
v zadnjih letih spoznala, da je edina pomoč socijalni bedi mogoča le potom zako-nodajstva in potom reforme socijalnih razmer.
Tudi v Avstriji je, kakor povsod od pamtiveka smela žena opravljati najtežja dela za najnižjo plačo ali šele od sedemdesetega leta sem je ženam pristopno učiteljsko delovanje, in od dvainsedemdesetega poštna služba. Leta 1^90 je češko žensko društvo Minerva v Pragi odprlo prvo srednjo dekliško šolo v srednji Evropi in 1897 je dovoljen ženskam v Avstriji pristop na filozofsko, leta 1900 na medicinsko fakulteto. 1901 je promovirana v Avstriji prva dr. filozofije, 1902 prva zdravnica. (Dalje).
kotirali mesarje, vsled povišanja cen mesu. Letos se je tak način vporabil proti mesarjem že v neštetih krajih. V kratkem se zna tudi v Ljubljani kaj takega prigoditi.
* Skrivnosten umor v Londonu. Policiji se še sedaj ni posrečilo dobiti v roke morilca dr. Creppena in njegovo pomočnico. Kakor se domneva sta pobegnila oba iz Londona na ta način, da se je dr. Creppen oblekel v žensko, njegova pomočnica pa v moško obleko. Sum potrjuje tudi izpoved prič, ki pravijo, da so videli tiste dni stopiti iz hiše dr. Creppena z elegantno damo z gostim pajčolanom in mladega gospoda v voz.
* Ponesrečeni avijatiki. Blizu Vidma je delal nek Ha rman letalne poizkuse z letalnim strojem, sistem Bleriot. V višini 15 metrov naenkrat stroj odreče, in pade na tla. Harman je zadobil pri padcu jako težke rane, letalni stroj se je pa popolnoma razbil. Enaka nesreča se je prigodila avijatiku Thelenu v bližini Berlina. Ta je padel z višine petdesetih metrov na tla in se na udih in na glavi jako poškodoval, da je malo upanja, da bi okreval.
* Nov proces proti slavnemu tenoristu Caruso. Slavnega terorista Caruso toži v Milanu sedaj njegova bivša ljubljenka operna pevka Alda Giaccheti. Alda Giaccheti, ki je dolgo let živela s Carusom in imela žnjim tudi več otrok, trdi, da ji je on poslal neko pismo, v katerem ji obeta jako izvrsten angažma pri operi Hammer-stein-Manhatan. Toda s tem dejanjem jo je hotel samo odvrniti od tega, da mu ne bi sledila v Ameriko in od njega zahtevala kake alimentacijske odškodnine. Toda Caruso je dostavljeno tožbo vrnil in vložil radi obrekovanja proti pevki Giaccheti proti-tožbo. Obe stranki sta vložili pri sodniji posebne spomenice, iz katerih se natančno razvidi privatno življenje gledaliških umetniških krogov. Caruso izjavlja v svoji spomenici, da je ljubavno razmerje s svojo prejšno ljubimko Aldo Giaccheti prenehal samo radi tega, ker je ona imela ljubavno razmerje tudi s svojim šoferjem Cesare Romati.
* Strožja redovna pravila za kapucine. Med kapucini je zavladaj velik strah. General reda v Rimu je namreč odredila, da morajo prenehati po celem svetu v vseh kapucinskih samostanih ona polajšanja, katera so redovnike tako omehkužila. Kapucini bodo morali od sedaj za naprej zoptt o polnoči k molitvi vstajati, morali bodo spati na dveh z odejo prekritih deskah, ne bodo smeli nositi perila, ampak samo kuto in ne bodo se smeli kopati in umivati. To poslednje je vendar neverjetno in dvomimo, da bi bilo v 20. stoletju mogoče kaj takega zahtevati. Snage bi si bilo pri redu že sedaj želeti, kaj še le pa naj postane sedaj? Da, ko bi kapucinom prepovedali preobilo in potratno hrano, nezmerno pijačo in tako dalje, bi že bilo. Ali take reči! Vendar pa imajo bogoljubni možje sedaj priliko, da pokažejo, kaj vse lahko storijo za izveli-čanje duše in čast božjo. Če bi se to pri njih obneslo, se še lahko poskusi pri drugih kutarjih. A kakor se poroča, so se že sedaj počeli vsi upirati.
turških civilnih in vojaških oblastnij. Ta poročila tukaj silno razburjajo duhove, ker se iz teh preganjaj jasno vidi, da stoji Turška zopet pod znanim tujim vplivom.
Ruski car in nemški cesar.
Petrograd, 23. julija. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se trdi, da so glasovi o sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem v najboljšem slučaju prezgodnji, lahko se pa zgodi, da tega sestanka vsaj v doglednem času sploh ne bo.
Kretsko vprašanje postaja sitno.
Carigrad, 23. julija. „Sabah“, ki se posebno vneto bavi s kretskim vprašanjem, poroča, da postaja razmerje med Turčijo in Grško radi Krete vedno bolj napeto in neodkritosrčno in da se je resno bati bližajoče vojske. Če se ne podvzamejo od kakekoli strani kmalu posredujoči poizkusi, je nedvomno, da bodo začeli pokati topovi.
Generalna stavka železničarjev v Franciji.
Pariz, 23. julija. Ministrski predsednik Briand je imel v zadevi grožnje s stavko železničarjev daljšo konferenco z justičnim ministrom, ministrom javnih del, policijskim prefektom in zastopniki severne ter parižko-lyonsko-srednjemorske železnice. V neki poluradni noti se naznanja, da se je na tej konferenci razpravljalo o eventuelni železničarski stavki, ter so se določile vse potrebne odredbe. Ravnatelj železnice Pariz— Lyon—Sredozemsko morje je izjavil nekemu poročevalcu, da je ministrskemu predsedniku odgovoril na vprašanje o svojem vtisa glede gibanja železničarjev, da ne more prav verjeti na izbruh stavke. Posebno osobje železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje je, izvzemši nekaterih, povsem mirno.
Angleške torpedovke v nevarnosti.
London, 23. julija. Malo angleško brodovje, obstoječe iz torpedovk, je križarilo na jugu riške obale. Naenkrat je na stala gosta tema in ko se je zopet nenadoma dvignila, je opazilo moštvo, da so plule torpedovke naravnost na neke čeri. Dva torpedorušilca sta se že bila zaletela, a posrečilo se je, jih zopet rešiti. Če bi bile torpedovke še malo minut plule, bi se bile gotovo vse pogreznile ob skalah.
sprejme takoj Friderik Skušek, trgovec z mešanim blagom, Metlika.
železninarja, vojaščine prostega, in
učenca
primerno šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, Zaloška cesta št. 21.
Velika stanovanjska
v Ljubljani se radi rodbinskih razmer iz proste roke
proda.
Vprašanja pod W. P. 8493. na anončnega ekspeditorja R. Mosse, Dunaj L, Seilerstatte 2,
sprejme takoj Josip Polak, trgovec špecerije, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9.
Listnica uredništva.
Gosp. Fedor Gradišnik, Vrhnika. Potrjujemo, da niste v nobeni zvezi z notico ,Povsod vidijo strahove*.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Gosp. Laž je,
Izjava.
Franjo Pircu, Ljubljana.
naokoli, da
kar
telefonska ia brzojavna poročila.
Srbija in Avstro-Ogrska.
Bel grad, 23. julija. (Izv.) Potovanje ministra zunanjih zadev dr. M. Milovanoviča v Marijine Vari, kjer se sestane z av-stro-ogrskim ministrom zunanjih zadev, grofom Aerenthalom, se dovaja v zvezo z vprašanjem gospodarskih odnošajev med obema sosednjima državama; o drugih vprašanjih oba državnika ne bosta konfe-rirala.
Pogajanja s Srbijo.
Bel grad, 23. julija. Danes je imel tukajšnji ministrski svet sejo, v kateri so dobili srbski delegati zadnje instrukcije glede srbsko-avstrijske pogodbe. Jutri se vrši plenarna seja obojestranskih delegatov in bodo pogajanja za slučaj, ako ne bodo srbski predlogi sprejeti, do jeseni odložena. Vsekakor pa bosta imeli obe državi, kakor se splošno domneva, od te pogodbe manj dobička, kakor od one iz 1. 1908.
Dementi.
Bel grad, 23. julija. Niti ruska, niti angleška vlada nista potom svojih poslanikov pri srbskem dvoru izrazila željo, da bi srbski kralj šel osebno čestitat na Cetinje knezu Nikoli povodom njegovega vladarskega jubileja. Torej je vest, da bi v tej stvari interveniral ruski poslanik pl. Hart-w*g in celo moral zapustiti svoje mesto v Belgradu, popolnoma brez vsake podlage. Tudi vest, da bi bila sedanja srbska vlada protičrnogorska, sc odločno dementuje.
Srbi na Turškem.
Bel g ra d, 23. julija. (Izv.) Iz vseh krajev Stare Srbije in Macedonije prihajajo poročila o novih pregajanjih Srbov od strani
trdite naoKoii, da sem pisal v „Slovenski Narod" notico, da mislite izdajati s pomočjo kranjske hranilnice, Sudmarke in ljubljanskih nemških trgovcev dnevnik „Dan“, neresnična so tudi druga Vaša pripovedovanja, ki jih trosite naokoli! Pozval sem Vas že enkrat pismeno, da mi lice v lice poveste, kar govorite naokoli, a ker do danes tega niste storili, sem prepričan, da nimate toliko poguma! Ako pa mislite, da vzbudite efekt, ako izdajate razne uredniške tajnosti, se motite, kajti s takimi stvarmi kvalificirate le edino sebe kot „časnikarja“. To je moja zadnja beseda z Vami; sicer je tudi. to odveč, a storil sem le zato, da ne bodete mislili, da imam rešpekt pred Vami in ,,Vašim" (?) „Dne-vom“.	V. F. Jelenc.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 rln. — Za informacije se plača 10 vi n. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dobro aspernjoča pekarija z vso opravo se odda v najem. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.
  ___________________________________________147/3-3
Mlad ekonom z dobrim izpričevalom išče službe, Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	149/5—5
Spretne Šivilje sprejme Minka Bočkaj, Kolodvorska ulica 26. II. nad.	150/5—5
Prod« se dobro ohranjeno Pneh motor-kolo
s 3'/a konjskimi silami. Poizve se pri Jos. Bernotu, Poljska cesta 1.	158/1—1
Jos. Velkavrh
mizar, Ljubljana, Žabjek št. 19
se priporoča v Izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del in popravil po naj nižjih cenah.
Tekoči kruh! Sladili!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
Kri! daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja
 L sladni čaj, imenovan »Sia-
TVTApI din“! Dobi se pri vsakem  L trgovcu, zavojček */} kg S 50
ZdravieJ vinariev- Zav°i p° p°šti
uu-iavju. v glavni zalQgi lekarne
50°|o prihranka! pl'S£fv
(Kranjsko) samo 70 vinarjev, katere se pošlje v znamkah.
Najboljši zajtrk!
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
I K O
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
? 1 ?
I K O
? O ?
t
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnara G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1‘— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2'—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Skatljica 20 vin. 11 škatljic K 2—.
Naročila se točno izvršujejo.
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem nastopil kot
Lattermannov drevored.
Za obilen obisk se priporoča
Mihael Bukovnik.
F. CASCIO
je preselil svojo
vinsko trgovino
v Lingarjevo ulioo 1.
Priporoča svojo zajamčeno pristno vino po sledečih znižanih cenah:
Teran, steklenica ...	pol	litra K
Namizno vino, belo . .	„	,
Opollo, fino.............
Namizno vino, rdeče staro	„	„
Cviček .....................
Rebula, prve vrste . .	,	„
Rizling....................  „
Vis, rdeče..................
Vis, belo...................
Refoško.....................
Vino vermouth, Specialiteta Vit Maršala, pristno ....	»
Trgovina je založena z raznovrstnimi desertnimi vini, Asti Spumante, finim konjakom, Malago, slivovko, tropinovcem, rumom in čajem. Za vsako steklenico je vložiti 10 vin. Vsa ta vina se dobe tudi v sodcih po znižanih cenah. — Z velespoštovanjem F. CASCIO.
K	—•25
»»	—•25
n	—•30
n	—•30
n	—•32
n	—•35
n	—•35
n	—•35
n	—•40
»	—•45
n	1-—
n	1-50
+ Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
, specijalist za gojenje las j Dunaj iX.Sobieskygasse 22]
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št. 9.
novi iz slavons«ega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov ,	100	,	120	„
,	150	„	180	„
.	200	„	250	„
„	250	„	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Rosner & Kup.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo In zaloga »Prve hrv. tvornice sodov" v Novski.
V Mili „Tl
»ZLATA KAPLJA' S?. Petra cesta ste?.
M
koncert
SLOVENSKE S1LIABM0IIJE Začetek ob t. zvečer.
JOS. SOJINA
vljudno naznanja, da je preselil svojo
krojaško obrt
Iz Šelenburgove ulice 5 v lastno hišo na
Frana Josipa cesto 3.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna delavnica na Glincah pri Ljubljani. -
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke — ter slamnike in čepice
70°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek“
IO. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5^
Učenca
poštenih staršev sprejme takoj
Josip Errath,
- trgovec T7* ZMIol^rcnogrcL. -
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
EU	lv£odj=LO, t3:g-OT7-iaa.a, 52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih. liril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nali.it za obleke, kakor čipke, vezenine in posatnentrije. — IPerilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in roliavice. Steznili po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
V nedeljo, dne 24. t. m. se vrši
s? restavracije
„Predovičevo selo“.
Točila se bodo zajamčeno pristna vina kakor I. štajerska, goriška, metliška in črna istrijanska. Za gorka in mrzla jedila je najbolje skrbljeno. Na razpolago ste cenjenim društvom za različne priredbe kakor: predavanja, sestanke, pevske vaje, plesa i. t. d. dve veliki prostorni dvorani in velik prostor na prostem za ljudske veselice.
Za obilen obisk se priporoča
Elija Predovič,
11
oziroma
Miško Smole,
kot najemnik restavracije.
I
m
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 39. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
35-21
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
— kamenarskem mojstru	-
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Kom p.
T7- I-jj-cLloloa-nl-
      ..     ...................................................................................................
       •■■■■■><•••■
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
fs,u5ai potreb£ se vliuta° "	TURK	in BRATA ROJINA.
Najmzje cene!	 _________________________-________ —-----
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
30l_46 ’	Stritarjeva vitica štev. S.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|20jo.