St 407.
V UuhMaui, sobota dno 15. aprila 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. s	Telefon številka 118.	:
DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ul id 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Zmaga
Vstal je! Vstajenje. Aleluja! — Tako in podobno bodo pisali danes in jutri listi in časopisi. Povsod se bo poznala prazniška Velikanoč. Dasi klerikalci zelo zdihujejo nad našo vero in obupujejo nad našim izveličanjem, vendar tudi mi po svoje obhajamo in se jih veselimo, teh praznikov s tisočerimi našimi prijatelji, kakor ena rodbina, ene misli in enih želja, čutimo mlado prebujenje, novo življenje, vstajenje one sile, ki vodi k zmagi.
Praznujemo letošnjo veliko noč v zavesti velike zmage, ki prihaja z mogočno silo, in bo vrgla ob tla vse sovražnike našega meščanstva in bele Ljubljane.
Da ne bodo rekli, da se ne spominjamo tudi cerkvenega praznika, bomo povedali dogodek iz evange'ja. Šli so torej takrat Judje, ki so mislili, da je Kristus mrtev, in oni pismarji in farizeji, ki so mislili, da je ž njim uničen tudi njegov nauk, šli so in so se veselili svoje zmage.
Že v naprej so jo trobili po vsem Jeruzalemu in po vsej Judeji. Spomnili so se tudi Kristovih besedi, ki je govoril: čez tri dni bom vstal. Zato so šli k Pilatu in so zahtevali, da se grob zavaruje in zastraži. Pilat jim je dcvolil. Zavalili so torej velik kamen na grob, pi-stavili so stražo in kamtn zape čatili.
Tako s o ‘ š 1 i tudi klerikalci, ko so mislili, da je mrtva napredna Ljubljana, in so zahtevali, da se zavali nanjvolilna reforma in so jo zapečatili z d e s e t m i 1 j o n-skim posojilom.
In zvesto so stali na straži. Toda kakor pripoveduje evangelij, je tretji dan počila skala, pečati so se odtrgali in stražniki so omamljeni — od svita popadali na tla. Tako bo bela Ljubljana premagala volilno reformo, raztrgala bo klerikalne vezi in naklepe in bo podrla na tla one, ki so se veselili njene smrti.
V	zavesti te velike zmage praznujemo mi in cela napredna Ljubljana letošnjo Velikonoč.
Poročilo evangelija je sicer dvomljivo in na osebno vstajenje ne verujejo vsi. Toda Ideja je vstala in zmagala. Osebo so pismarji in farizeji mogli umoriti, toda ideje ne. Tudi našim klerikalcem se je to posrečilo doseči z raznimi spletkami in prevarami, toda napredne ideje niso mogli zamoriti in ta obhaja letošnjo Velikonoč svoje vstajenje.
Zato je letošnja Velika nočza nas radostna in vesela. Delo, ki smo ga položili v najširše mase, kaže svoj uspeh, posrečilo se nam je razkrinkati farizejstvo in izdajalstvo našega klerikalizma, seme
vsejano v široke mase klije pod jasnim solncem ljudske prosvete, nepremagljiva sila se budi in zmaguje. In sila, ki bo letos zmagala v Ljubljani bo klerikalcem, za vselej onemogočila, da bi pokopali v grob našo belo Ljubljano.
Komaj dobrih trideset let je, odkar se je prebudila naša Ljubljana v popolnoma slovensko narodno mesto in je budila celo slovensko zemljo, da gre za njo.
Resso ji sledila mesta in vsi oni kraji, ki so spoznali pomen kulture in napredka za razvoj naroda.
Sama je Ljubljana, prestala dosti težkih časov, toda zmagala je nad vsemi in dvigala je k sebivse, ker je hotelabiti svetlo središče slovenske zemlje, družiti v sebi kulturne sile in nuditi celemu narodu podpore in pomoči pri njegovem probujanju.
In prišel je sovražnik, ne oni nemški, tuji sovražnik, ki ga je vrgla bela Ljubljana raz sebe, kakor hitro se je zavedla svoje narodnosti, ne, prišel je v podobi slovenskega klerikalca. Ka kor so Judje nekdaj klicali rimsko oblast proti lastnemu rojaku na pomnf in zahtevali od nje njegove smrti, tako so klerikalci klicali napomoč vlado proti beli Ljubljani,ker so hoteli uničiti njeno napredno idejo, pobiti njene kulturne cilje in so hoteli zavladati nad njo. — Vse se jim je posrečilo, kakor se je posrečilo onokrat Judom v Palestini.
Toda kakor je bila za p i-smarje in farizeje usodna ona zmaga, ki so jo dobili s svojim krikom, z lažmi, s šuntanjem, s podkupovanjem in hujskanjem, ravno tako bo napad klerikalcev na Ljubljano usoden za klerikalce. V tem jih je ljudstvo spoznalo. V vstajenju Ljubljane bo videl ce! narod znamenje novega vstajenja kakor bo šla Ljubljana v teh dneh zmagovita iz boja tako pojdejo poslej naša mesta In vsa dežela.
Zato z veseljem praznujemo praznik našega vstajenja, ki bo začetek novega žhljenja.
Jean Rsnier in ga. Jo-sipina Hotschevar.
(Iz Krškega.)
Poročali smo že na kratko, da je bila 18. marca t. 1., en dan pred svo jim godom, pokopana v Krškem ga. Josipina Hotschevar ob spremstvu nad 20 duhovnikov, več vladnih uradnikov in mnogobrojnih oprod, sicer pa ob prav pičli udeležbi civilnih ljudi, brez posebnih znakov žalosti, pač pa ob prt cejšnji radovednosti pestre množice,
ki se je zbrala na sejmu. Prebivalstvo krško in okoliško samo je ostalo rezervirano, ker se itak ni reflektiralo na njegovo navzočnost.
Zadnje tedne pred smrtjo ni bila ga. H. več svesta si svojih dejanj — govori se, da celo dlje časa ne. Pa to je stvar zapuščinskih interesentov. Kljub na smrt bolni gospodinji je vabil župnik R v njeno hišo svoje intimne prijatelje.
Gostili so se in šampanjizirali. da je bilo veselje. Znana resnica je tudi, da je prav zadnji čas razdelil nakit ga. H. Medtem pa, ko je njenim sorodnikom dal le manj vredne reči, obdaril je svoje prijatelje in prijateljice z dragocenimi briljanti in biseri. Dasi ranjci nihče ne more odrekati velikih zaslug na humanitetnem polju, je vendar žalostna resnica, da je nastalo zadnja leta med njo in Krčani umetno globoko brezdno.
Josipira Hotschevar je, kakor njen pred 25 leti umrli soprog Martin Hotschevar, dobro slovenskega rodu. — To bodi povedano v odgovor nemškim listom, ki jo kričeče prisvajajo zase in ji podtikajo ultra-nemško mišljenje, katero ji je bilo gotovo tuje. Koliko dobrega, občekoristnega, blagega je mogla še storiti ta v svojem notranjem plemenita žena, ko bi bila dostopna ostala boljšim vplivom in ne nravno propalim elementom. Tudi na tihem jev prejšnja leta mnogo dobrega storila. Žal da je njen zli duh, sloviti »prostovoljno" resignirani župnik Jean Renier, zadobil sčasoma nad njo ne-odoljivo moč, ki se ji stara gospa ni mogla ustavljati, marveč je prevzel vse njeno bitje s tako silo, da je mislila le še z njegovimi možgani, kakor je ptič hipnotiziran od kače. Ta človek je poleg svoje neutišljive lakote denarja ga. H poznal morda le eno strast: osvetiti se| ubogim Krčanom, ker niso prosili škufa, naj jim za božjo voljo pusti tega dičnega župnika, ker niso bili popolnoma prepričani o njegovi nedolžnosti navzlic oprostilni sodbi; ker so morda dvomili o čisti nesebičnosti njegovih namenov napram g. Hotscheverjevi — z eno besedo, ker niso ležali v prahu pred njim. Ex-Stadtpfarrer Jean Renier, ali kakor ga preprosto ljudstvo imenuje Jenir* je bil za Krško prava šiba božja — bil — kajti mož je odigral povečjem. Demoraliziral, korumpiral je vse, od vladnega svetnika doli do X. in XI. čin. razreda in veliko častivrednih ljudi, zastrupil je javno mnenje, razdiral socialno življenje, vse pa izkoriščal v sviho, da bi se po težkem moralnem udarcu v znani protinaravni blodnji rehabilitiral družabno) s po močjo uglednih oseb, ki jih pridobi z rumenim zlatom, z blestečimi dragulji, s penečim šnmpanjcem in jih po doseženem namenu pahne zopet od sebe. On je delil solnce in sence v hiši ge. H. — čakajoč, da bi zapisal nad mestom: „o urbem venalem" (o vi podkupljivi ljudje).
Nedosežni komedijant, ki se ni zaman učil glumaštva, je takorekoč čes noč postal iz berača posestnik več stotisočev in lepega posestva — kako,
=3W/W|Y'
r	P	*
t'	/	*
r	'/	/
/ / I
Beli Ljubljani za Veliko noč.
Napočil Veliki je dan, od vseh že davno pričakvan, dan Tvojega vstajenja, dan novega življenja.
Premagala si črno noč in strla si sovragov moč, se skrivajo potrti, njih upi so razdrti.
So Žlindrarji že mislili, da bodo Te uničili,
Tvoj beli plašč Ti slekli in s črnim Te oblekli.
Pa njih veselje zdaj je preč, se ne povrne nikdar več. Ostala še si bela, ostala boš vesela.
Pred grob sta Tvoj postavila moža se imenitva dva.
Na straži tam sta stala, roke sta si mencala.
Pa vedeti bi morala na straži imenitnika : čem hujše je trpljenje, tem slavnejše vstajenje.
Poglej ju zdaj možakarja, kako sta vsa preplašena.
Na tla sta padla v strahu in valjata se v prahu.
Sta Tebi izkopala grob — slavila bc-ta svoj pokop.
Kdor drugim jamo koplje, ta sam se v njo zakoplje.
Ljubljana bela, Tebi pa češčenje naše naj velja!
Si čino zlobo strla,
v prepad jo boš podrla!	Bav-bav.
to ve sam najbolje. Danes privatizira na Dunaju, kjer ima konja za jahanje. Govori se, da kupuje hišo in da misli prestopiti k protestantski veri. Denarja mu ne manjka. Desnica pač ni vedela, kaj stori levica. Nekdo drugi je pa mesto njega prišel na beraško palico. Da se je končno otresel i balasta slov. narodnosti, da ima pranernškega pravnega zastopnika, da zalaga nemško-nacionalne in liberalne liste s poročili,
da je v oporoki pospeševal veienemške namene, kakor kranjsko šparkaso i. dr., da je podpiral zagrizeno nemške podjetnike š la .... vse to ni potem nič čudnega več.
Resnici na ljubo in ker smo v to izzvani, moramo pri tej priliki mimogrede popraviti dolgovezni in tudi sicer nepravilni dopis v ^Deutsche Stimmen aus Krain“, češ da je bila blagopokojna gospa dala za krško
LISTEK.
M1CHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Roland je ostal v nji približno dve uri Ko je stopil zopet na ulico, je bil sam; ob strani starega, slepega in blaznega Kandiana je bilo zdaj dvoje ženskih, to je, podvojena ljubeča skrb.
Roland je odhajal proti Trevizu in nato proti Nervezi. Dospel je v sotesko Piave. V odmerjenih razdaljah je srečaval med šopi divjega grmovja zdaj kožarja, ki je mirno pasel svoje koze, zdaj vrlega kmetiča, ki se je zdelo, da išče gob ob znožju gozdnih velikanov. In Roland je menjaval znamenja, zdaj s ponižnim kožarjem, zdaj z vrlim kmetičem, ki mu je pogledal ročaj pištole izpod suknje, ko se je vzravnal.
Naposled je skočil s konja pred Črno jamo in stopil vanjo.
Ob vhodu je stražil mlad kmet z arkebuzo v roki.
— Ali je tisti človek dospel? ga je vprašal Roland,
— Da, gospodar.
— Pa ste ga spravili tja, kamor sem ukazal,
— Da, gospodar.
— In v okolici ni ničesar novega?
— Sandrigo se zopet klati po okolici; toda doslej ga še nismo mogli zalotiti.
Roland je šel mimo straže, v notranjost jame. Vse je pričalo, da so se vršile v nji obsežne in temeljite preuredbe. Votlina, ki jo je bila narava izdolbla med skalami, je kazala zdaj čisto drugačen obraz.
Roland je prehodil nekakšen hodnik, šel po novih stopnicah navzdol ter obstal naposled pred močnimi vrati. Tam je stražil moški, v luči svetilke, obešene na steno.
— Ali so poglavarji tu? je vprašal Roland.
Možak je molče pokimal, da.
— Dobro. Pokliči jih k meni.
Možak je odšel. Roland je z eno roko prijel svetilko, a z drugo se je ogotovil, da mu tiči bodalo pravilno v nožnici; nato je odprl velika vrata, pred katerimi je bil obstal, in je vstopil.
Pozorno si je ogle lal tennico ter se nasmehnil, kakor se je nasmehaval tuintam, to je, kakor so se nemara nasmehavali Dantejevi pogubljenci.
— Vse je v redu, je zamrmral. Tu so vrata, kakršna so bila tam, z enakimi okovi	. .	. oh, ni	mi jih bilo	težko posneti.
Še čez petdeset let bi jih	videl pred	seboi, kakor	sem jih gledal takrat, ko sem si dan	za	dnevom	lomil nohte	in trgal prste
nad njimi , . In tu je mreža	za živež	... za črni	kruh in za vrč
z vodo ... In to je kamenita postelja, to so plošče ... in zidovi . . . vse kakor tam! In vse je dobro, vse je v redu!
Vzdrhtel je. ki si je tako obudil spomin o letih, preživljenih
v	beneških temnicah. v
Zares, ta klet v Črni Jami, ta temnica, skoraj brez zraka in popolnoma brez svetlobe, je bila natančna podoba temnice njegovega trpljenja! . . .
Med tem pa je stopila v temnico šestorica mož,
Roland je obesil svetilko na zid ter se obrnil k njim.
Važno in resnobno so ga pozdravili.
Privedite mi jetnika ! je velel Roland.
Nekaj trenotkov kasneje sta vstopila dva moška, ki sta vlekla tretjega za roke. Posadila sta ga na kamenito postelj. Jetnik, ves bled in s smrtnim znojem na čelu, je gledal okrog sebe s takšno grozo in osuplostjo, da so se mu širile zenice v očeh.
Od kraja ni videl ničesar.
Nato, ko so se mu oči navadile teme, je ob luči svetilke razločil te mož?, ki so važno in nepremično stali okrog njega; njih obrisi so postajali čimdalje razločnejči, kakor da bi lica polagoma rastla iz sence.
— Česa hočete od mene? je vprašal s hripavim, zadihajo-čim se glasom.
— To boste videli, Bembo! mu je odgovoril nekdo.
— Aretinov tajnik! je zamrmral Bembo prestrašen. Ah, saj sem vedel, da mi bo ta Človek v nesrečo!
Mašinalno je dvignil oči proti tistemu, ki mu je bil odgovoril, in ki je stopil zdaj za korak naprej ter obrnil svetilko
tako, da mu je padla njena polna luč na obličje.
Bembo je zakričal od groze ter jel trepetati po vsem životu. Skušal se je vzdigniti, toda, ker je imel noge zvezane, se je zrušil brcaje nazaj na svojo kamenito posteljo	ter	zajecljal:
— On! On! . . .
— Odvežite ga! je ukazal Roland.
Vezi so mu padle z rok in z nog. Kakor	hitro	je bil	Bembo
zopet gospodar svojih udov. je opotekaje se zbežal v najoddalje-liejši kot temnice.
— Ali me spoznaš. Bembo? je dejal Roland z nekakšno žalostjo.
— Roland Kandiano!
Ta krik — ali bolje, ta skok — je planil Bpmbu izza nabreklih ustnic.
Kakor klada se je zgrudil na kolena ter instinktivni gesti proseče iztegnil roke.
— Da, je rekel Roland, zdaj vidim, da me spoznaš.
— Milost! je zajecljal Bembo.
— Torej priznaš, da si kriv?
— Da, da! . . , Kriv sem, zločinec sem! . . . Toda vi, ki ste bili moj prijatelj, vi. ki ste bili vtelešena velikodušnost sama,
vi	mi boste prizanesli!
— To bomo videli! ... je odgovoril Roland s trdim glasom.
Spomini, na katere se je Bembo skliceval, so ga navdajali z besnim srdom. Le z naporom se je premagal ter se obrnil k poglavarjem.
Dejal jim je:
— Vi moji dobri tovariši! Zbral sem vas tukaj, da boste sodniki in priče ukrepov, ki sem jih storil o tem človeku. Vi vsi živite zunaj človeške družbe. Ta človek predstavlja človeško družbo. Vi se borite brez sovraštva proti tistim, ki posedujejo bogastvo, kajti vi ljubite svojo neodvisnost bolj, nego svoje življenje, Ta človek pa se je pod pritiskom sovraštva boril v to svrho, da bi zasužnjil druge ljudi. To v toliko, da vam povem, da vas imam za dovolj plemenite po srcu in dovolj visoke po mislih, da boste razumeli, če vam v malo besedah povem, kaj hočem storiti.
(Daljf)
NEODVISEN POLITIČEN
bolnico 400.000 K; vsega vkup pa je dala blizu eno četrtino te vsote. Tudi je pretirano, kar se piše o podpiranju revežev: res prav mnogo je gospa darovala v velikem slogu, mnogo tudi raznim bogatinom, a resničen siromak je marsikateri, če ne vsak, odšel od hiše neuslišan, pa osramočen.
Martinu Hotschewarju ostane vse-kdar hvaležen spomin v Krškem, pa tugi g. Josipini Hotschevarjevi, posebno izza prejšnjih let. Gospa ni imela povoda v oporoki nikomur nič Odpustiti, vsaj je njo vse častilo, kakor se spodobi, nihče ji ni bil .iibelge-sinnt", le sugestija ji je zopet šepetala, da se ji prizadevajo križi in težave in grene zadnji dnevi življenja. Gotovo ji ni nihče „Njega“ zavidal—kvečjem narobe!
Njemu pa, ki je provzročil toliko zla, da se skoro občuti kakor izčišče-nje zraka ta osvoboditev od nesnos-nega pritiska, ki mu ni nič sveto, niti njegov nekdanji vzvišeni stan, ne po-znajočemu čast in stid — eno mu ostane trajno zagotovljeno v Krškem in drugod: brezmejno zaničevanje pri vseh dobro in pošteno mislečih ljudeh brez razlike stanu in političnega mišljenja. — Amen.
Slovanski jucj.
Sprevod drja, Dragutina Neu-mana. V četrtek so prenesli truplo pokojnega predsednika hrvaškega sa bora, drja Dragutina Neuinana na zagrebški kolodvor, odkoder se odpelje krsta v njegov rojstni kraj v Valpovo v Slavoniji, kjer ga bodo položili k zadnjemu počitku. Sprevoda na kolodvor se je udeležilo nebroj občinstva iz vseh slojev. Truplo je v vladni palači blagoslovil pomožni škof dr. Bauer, nakar je imel podpredsednik sabora, Šuperina, žalobni govor, v katerem je slavil velike zasluge pokojnika za hrvaški narod. Sprevodu je prisostvoval na čelu vlade sam ban Tomašič in skoro vsi saborski poslanci. Raz sabor je visela žalna zastava. Smrt drja Neumana je povzročila po vsem Hrvaškem veliko žalost.
Zbližanje Bolgarije in Srbije. Kakor znano, se je pred kratkim ustanovil poseben komite Bolgarov in Srbov, ki ima namen delovati na zbližanje Srbov in Bolgarov. Komiteju pripadajo najodličnejši zastopniki obeh narodnosti. Glavna naloga tega društva je, preštudirati vsa gospodarska, politična in kulturna vprašanja, na po-, dlagi katerih bi konečno prišlo po sporazuma in političnega zbližanja obeh jugoslovanskih kraljevin. Komite je razdeljen v dve sekčije: srbsko in bolgarsko; vsaki pripada 30 članov. Povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov se snideta obe sekciji v glavnem mestu Bolgarije, Sof ji, k skupnemu posvetovanju, na katerem se bo razpravljalo o vprašanjih, o katerih sta že obe sekciji posamezno obravnavali. Kakor se poroča iz Sofije, se za vso stvar zlasti zanima sedanji bolgarski naučni minister Bob-čev, ki je splošno znan kot navdušen pristaš jugoslovanske vzajemnosti. Vsa srbska in bolgarska javnost pričakuje rezultatov teh posvetovanj z veliko napetostjo. Zadnji čas je že namieč, da se umetna nasprostva med Srbi in Bolgari odstranijo, kar bi bilo velikanskega pomena za vse slovanske balkanske narode.
Splošni pregled.
Novo orožje. Vojna uprava je po dolgih poskusih iznašla nov model za puške. Nova puška bo mnogo laž a in ima manjši kaliber. Streljala bo
puška bolj avtomatično, nego doslej. Na drugi strani poročajo časopisi, da vojna uprava ne namerava nikakih iz-prememb.
Albanska vstaja. Vsled razmer v Albaniji sta vali in vojaški koman-dan vilajeta Skutari podala demisijo. Ministerski svet je demisijo sprejel in ie poveril vodstvo generalu Torgut Šekfet paši. Mladoturška vlada hoče vse poraze v Albaniji dementirati. Toda ne more se tajiti, da so doslej Albanci zmagovali. Turška vlada je poslala nove čete v Skutari. Večja žen-dannerijska četa je bila od Arnautov napadena in razorožena. Boji se vrše v manjših bitkah in tako turške čete ne pridejo do veljave.
Proti Japonski so se začele demonstracije na Kitajskem vsled 10 mi-ljonskega posojila.
Vstaja viničarjev na južnem Francoskem. V Provansi so se vzdignili mali posestniki vinogradov proti veletrgovcem z vinom. Zahtevali so, da se vinogradom določi	gotova meja. Ker se to ni zgodilo,	so napadli
velike kleti v Damery in v Ay in so tam pustošili. Vlada je	poslala proti
njim vojaštvo. Viničarji	so se uprli
policiji, ki je hotela preprečiti njihovo razgrajanje. Več oseb je bilo ranjenih. Viničarji zahtevajo, da jih vlada obvaruje pred izkoriščanjem veletrgovcev.
DNEVNE VESTI.
Klerikalni korltarji na magistratu. Škofovo glasilo se vedno hvali kako delajo klerikalci za „1 j u d s t v o“. Treba je pogledati samo par mesecev nazaj na magistrat, odkar tam gospoduje vladni komisar L a s c h a n. Kje je tisto 1 j u d s t v o , ki je prišlo tekom tega časa h koritu. .Slovenec" je dobil oglase. Profitirala je torej farovška bisaga, na škodi pa je ljudstvo, ki mora sed^j plačevati še oglase v .Slovencu". Ljudstvo je pa še bolj oškodovano, ker so klerikalci z Lašanom upeljali tudi v „Laibacher Zeitung" d v oj e z i č n e oglase. Mizar R o j i n a je kot p r i s e d n i k pobasal delo novih stolov v mestni posvetovalnici. Delo se mu je oddalo brez pravilnega razpisa. Pro-fitiral je torej klerikalni magistrat, »ljudstvo" se je obrisalo pod nosom. V klavnici je delal razna zidarska dela klerikalec Ogrin, ki jih je računal dražje kot vsak drug stavbenik. Klerikalen magnat je profltiral, ljudstvo je plačalo. Klerikalci pa so tekom interregnuma preskrbovali tudi Nemce z delom. Benedikt je prišel do zaslužka na magistratu. Kas-s i g je dobil delo mesto Slovenca. Laschan se je komaj otresel klerikalnih pijavk tako so silile v mestno blagajno! Samo par mesecev je zadostovalo, da ni imela na magistratu odločujoče besede narodno - napredna stranka, in že se je hotela upeljavati tudi v mestni hiši najhujša klerikalna korupcija. Tekom par mesecev so klerikalci dokazali, da so oni tista uš, ki se je zaljubila v kožuh ljubljanske občine. Ljubljančanje pa moramo jutri teden pokazati, da poznamo njih nakane in da bomo popolnoma zatrli klerikalne uši.
Morala katoliškega odvetnika dr. Pegana. Dr. Pegan je uvedel tudi v odvetniški stan posebne vrste katoliške morale. Če bi ne bilo med Ljubljano in Dunajem svete alijance med slovenskimi klerikalci in nemško vlado, bi bili dr. Pegana z njegovo katoliško moralo vred že davno poslali nekam na brezplačen dopust. Tako je pa ravno narobe: namesto, da bi imel on rešpekt pred sodiščem, se ga sodišče boji kot živega vraga. Kako da-
leč in demoralizujoče pa sega ta vpliv, kaže sledeči dogodek! Neka tudi katoliška stranka je bila nekemu naprednjaku dolžna recimo 400 K Ker katoliški mož ni hotel drugače plačati, je bil zarubljen. Vedelo se je, da ima katoliški mož tistih 400 K v hranilnici. Pa kaj napravi katoliški mož? Gre, vzame denar iz hranilnice ter ga naloži v poštni hranilnici. Storil je to, ker se denar v poštni hranilnici ne sme zarubiti. Zadeva je prišla pred sodišče. Tu je katoliški mož prisegel, da ne ve, kje ima tistih 400 kron naloženih. Ker je pa nasprotna stranka sodniku povedala, da je denar naložen v poštni hranilnici, je dr. Pegan izjavil: Jaz sem tisti, ki je možu, moji stranki svetoval, naj naloži denar v poštno hranilnico, stcril sem pa to, ker nisem vedel, da je denar v poštni hranilnici naložen n e -z a r u b 1 j i v. Naj se torej m e n e k a -z n u j e , če je v tem dejanju kaj kaznjivega. — Imenitno! Ali je ali ni taka katoliška odvetniška morala navajanje h krivemu pričevanju, to naj premišljuje vsaj odvetniška zbornica, državni pravdnik se nemara boji katoliške morale.
.Nate, boste bral.“ Ker danes že živ krstjnoče več brati škofovega glasila .Slovenca", ga klerikalni podrepniki in agitatorji kar na skrivnem usiljujejo ljubljanskim strankam in jih tako pripravljajo v nepotrebne zadrege. Ljudje namreč splošno govore, da .Slovenec" niti za peč ni več vpo-raben, ker noče goreti. Posebno mnogo se „Slovenca“ vsak dan brezplačno razdeli v filijalki g. Šarabona na Martinovi cesti. Tam je uslužbena tudi žena Jožeta Marinka, bivšega Šarabo-novega hlapca, sedanjega c. kr. sodnega sluge in klerikalnega kandidata v III. razredu. Vprašamo g. Šarabona, ali je ustanovil to fihjalko za klerikalne agitacije? Ali morebitireflektira samo na klerikalne odjemalce? Prosimo pojasnila!
Draginja stanovanj In klerikalci. Ne da se tajiti, da cela Ljubljana ječi pod neznosno draginjo stanovanj. Hvalevredno je tudi, da se je že bivši občinski svet začel pečati s stanovanjskim vprašanjem in napravil že važne sklepe glede delavskih hiš. Gotovo je, da se bo v bodoče moral občinski svet še prav intenzivno pečati tudi s stanovanjskim vprašanjem. Razume pa se, da se tako vprašanje ne da čisto samo zase rešiti, marveč, da zavisi cela stvar od splošnega finančnega položaja mestne občine. Zato mora občina gledati, da najda novih virov in da odvrne nova bremena, ki bi jih radi drugi naložili ljubljanskemu mestu. S tega stališča je treba presojati tudi ljubljansko draginjo stanovanj. Klerikalci sedaj pišejo o tej stvari dolge članke, po shodih govoričijo o njej. Vse pa, kar pišejo, je le za papir, ki je potrpežljiv, kar govore pa za slepilo kratkovidnih ljudi. Ravno klerikalci so tisti, ki so delali in delajo draginjo stanovanj. Po potresu je narodno-napredna stranka po svojih zastopnikih dosegla za Ljubljano izdatne davčne olajšave. Prvo delo klerikalcev, ko so dobili pred par leti deželo v roke, je bilo, da so začeli pobirati deželne doklade pri novih hišah. Zahtevali so jih kar za več let nazaj. Vsled tega so poskočile v Ljubljani vse stanarine. Vsled mell-joračnega zakona in novega cestnega zakona, ko so jih klerikalci sklenili zadnji čas v deželnem zboru bo Ljubljana morala na leto plačati kakih 500000 kron novih doklad. Vsled tega pa bodo stanarine zopet poskočile za 20°/o. Vsled klerikalnih zakonov bodemo torej plačevali za vsakih 100 kron 20 kron več najemnine. Ker
hočejo klerikalci uvesti davek na prirastek, je za Ljubljano največja nevarnost, da bodo stanovanja še veliko, veliko dražja. Take so besede klerikalcev in taka dejanja. Ker na njihove besede nič ne damo, nas svare pred njimi njihova dejanja!
Klerikalci se še upajo govoriti o kulturi. Tisti ljudje, ki bi najraje videli, da bi ljudstvu rasla v glavi mesto možgan krompir in repa, tisti ljudje, ki so znani, da ne poznajo nobene kulture, tisti ljudje, ki reprezen-tirajo v našem narodu ie pijavke, ki žive od revne krvi ubogega ljudstva, se upajo govoriti o kulturi! Dr. Zajc očita dr. Tavčarju, ker je z narodnega stališča pobijal .kulturno" delo deželnega odbora, ki je kupil spomenik nemškega zagrizenega Anastazija Griina. Kje pa je bila takrat kultura klerikalcev, ko so odklonili prošnje slovenskih visokošolcev za nadaljevanje študij. Kje pa je ostala klerikalna kultura ko so pograbili vseuči-liški fond v znesku 750000 kron in ž njim preprečili gotov polom klerikalne .Zadružne zveze". Taki ljudje se upajo govoriti o kulturi ?_
Deželni glavar pl. Šuklje je potoval te dni s soprogo v Dobrepolje agitirat za klerikalno stranko. On ima brezplačno vožnjo v I. razredu, ali njegova gospa soproga nima te pravice in za to ji je kupil plemeniti soprog vozni listek II. razreda, ker se mu je škoda zdelo denarja, da bi kupil listek I. razreda. Ali ker se pl. Šuklje ni hotel voziti v II. razredu, a nekr-ščansko bi bilo, ako bi se vozil ločeno od svoje družice v življenju sta se vozila oba — v prvem razredu in sicer on brezplačno, ona pa z listkom II. razreda! Sprevodniku to, seveda, ni moglo biti prav in je zahteval doplačilo za gospo, ali deželnemu glavarju se je zdelo škoda denarja in je poslal rajše svojo soprogo v II. razred. To je kavalir! Deželni glavar kranjski, eden od najuglednejših klerikalcev, dela take reči in .Slovenec" si upa še komu očitati nekavalirstvo! Pripominjamo še, da je govoril deželni glavar Šuklje s sprevodnikom samo nemški, kakor to dela tudi njegov tovariš in prijatelj dr. Šušteršič, ki govori slovenski menda samo v deželnem zboru in na shodih, drugače pa samo nemški. So pač vzorni narodnjaki, v ti naši klerikalci!
Česa pri nas že ni več dovoljeno plakatirati? Včeraj je dal .Izvr sevalni odbor" narodno - napredne stranke nalepiti lepake za manifestačni shod na velikonočni ponedeljek. Deželna vlada pa je zabranila naleplje-nje, ker sta bili na njem tudi besedi .črni klerikalizem". V črnem klerikalizmu bržčas vidi vlada klerikalno vladno zvezo. Črn je Schwarz, klerikalen pa dr. Šušteršič Če bo šlo ta1 o naprej bo začel baron Schwarz prav vse zasledovati in vse preganjati, kar bi zgledalo, da je .črno". .
V	čem obstoja dr. Zajčev demokratizem? Dr. Zajcu je deželni odbornik dr. Tavčar, o katerem še noben človek nikdar ni dvomil, da je ljudski, premalo demokrata. Ne gre mu v glavo, da ravno dr. Tavčar v tretjem razredu kandidira. Stvar je pa čisto priprosta. Dr. Tavčar spada na to mesto kot bodoči ljubljanski župan. Dr. Zajc pa ne spada na I. mesto III. razreda, ker sodi preje v zelnik kakor semkaj. Morda pa misli dr. Zajc da obstoja demokratizem že
v	tem, da zna kdo ležati v gledališki loži kot krava in da si zna tamkaj s prstom snažiti razne odprtine .na obrazu ?
Dr. Zajc pri šestih koritih. Kdor doseže kako mesto, ki ni zanj sposoben in na katerem ničesar druzega ne dela kot vleče denar, se mu po vsej pravici lahko očita, da je dobil
sinekuro ali Korito. Kar se tiče pridobivanja korit so klerikalci mojstri. Naši klerikalci se ravnajo po slavnih vzgledih svojih najboljših prijateljev, dunajskih nemških krščanskih socijal-cih, ki slove daleč na okrog radi vzornega koritarstva. Naši klerikalci so že vse polno popolnoma nekvalificiranih in čisto nesposobnih ljudi posadili na taka mesta, kjer bi morali razviti neumorno delavnost. Nešteto koritar-jev imajo klerikalci, ki samo žro, žro in žro, ki pa niso za nobeno rabo. Eden prvih klerikalnih koritarskih odličnjakov je dr. Zajc, ki ima menda kar šest korit, ki mu vsa veliko nesejo. Dr. Zajc je 1. deželni odbornik, 2. deželni poslanec, 3. vodja deželne bolnice, 4. upravnik .Uniona", 5.zdravnik bolniške blagajne, 6. zdravnik tobačne tovarne. Kako vrši svoj zdravniški poklic smo včeraj pojasnili. Imamo pa še mnogo gradiva, s katerim bomo dokazali, da je že skrajni čas, da opusti dr. Zajc sinekuro pri bolniški blagajni in pri tobačni tovarni. Zdravje delavstva je predragoceno kakor da bi se dr. Zajc ž njim igral. Kot plačan vodja deželnih dobrodelnih zavodov, osobito deželne bolnice, se je v kratkem času dr. Zajc izkazal kot popolnoma nezmožnega. Pregnal nam je iz deželne bolnice najboljšega strokovnjaka dr. Šlajmerja, kateremu so se bolniki z zaupanjem in brez skrbi lahko prepuščali v hudih časih bolečin. Danes že je deželna bolnica na tem, da bodo zbežali še vsi drugi strokovnjaki in kam se bo ljudstvo obračalo za bolniško pomoč tega v bodoče. Tretje korito, ki ga opravlja dr. Zajc je deželni odbor. Pravijo, da kar ima dr. Zajc v deželnem odboru referat ni nobena prošnja več rešena. Na eni strani pravijo, da je dr. Zajc čisto nesposoben, na drugi pa len. Edina sinekura, kjer je dr. Zajc menda zelo uporaben je služba v .Unionu", kjer je nekak hišnik, ki se posebno zvesto drži tistega dela .Uniona", kjer se toči pivo, vino in žganje. — Za vse to .del o" pa je dr. Zajc bogato honoriran. To pa je med klerikalci šele prvi koritar, povest o drugih pa še sledi.
Kako bi klerikalci gospodarili na magistratu nam kaže tudi prodaja Podmolniškega gozda. Kar pod roko ga je najpreje prodal deželni odbor svojemu prijatelju tesarskemu mojstru za 15.000 K. Protest naprednjakov je toliko zalegel, da se je kupčija razveljavila. Končno pa se je gozd prodal za več kot za 40.000 K. Če bi naprednjaki ne protestirali pa bi Pust spravil 25 tisoč kron kot en krajcar. Trpelo pa bj ljudstvo, ki bi bilo prizadeto. Čisto opravičeno je vzad-nič nekdo vzdihnil: .Bog nas varuj takih ljudskih sleparjev, kot so naši klerikalci!
Mestno gospodarstvo je klerikalcem vedno na mislih. Prav nič niso zadovoljni, da je Ljubljana po prizadevanju pristašev narodno napredne stranke tako lepo napredovala. V Ljubljani imamo dvoje, kar naše lepo meslo posebno kazi in to je tista grda podrtija v Salendro-
vi	ulici in tisti most pred prisilno delavnico. Ta dva objekta pa sta last deželnega odbora. Naj kritizirajo klerikalci kolikor hočejo faktum pa je, da od klerikalne politike ljudstvo dosedaj še ni diuzega imelo kot bojazen pred novimi dokladami. Če kdo bodo klerikalci popolnoma uničili našo lepo deželo. Če kdo, bi klerikalci radi razdrli naše narodno svetišče, naše belo Ljubljano. Kakor Atila Emono, poteptali bi radi klerikalci Ljubljano!
Dr. Zajc se jezi čez osebne napade, .Slovenec" pa sploh drugega
Dalje v prilogi.
MALI LISTEK. Letošnja opera.
(Dalje.)
Tenor! Koliko preglavic delajo tenoristi ravnateljstvom, koliko razočaranj so nam dali prebaviti in koliko bahavosti vsebujejo v sebi oni, ki bi morali biti najponižnejši. Vse to smo doživeli letos. Imeli smo več tenoristov, vendar ni ostal niti eden do konca sezije, izposoditi smo si jih morali za zadnje predstave in opera Marta, ki je bila že z gotovostjo naznanjena po časopisih je morala odpasti.
Prvi nastop herojičnega tenorja Waszmuta nam je bil še nekaj po volji, ker jih je večina menila, pevec ni disponiran, ali mu ne prija naš klima, ne razume jezika itd. A varali so se v vseh teh domnevanjih. Vsak ima svoje napake, tudi najpopolnejši po naši sodbi ni brez istih v is'ini. Waszmut se je pač trudil zadostiti našim razmeram, ker mu to ni dopuščala šola in vežbanost glasu, je hotel pač prodreti s silo led. Žal tudi tu je podlegel nalogi katero si je nadel. V srednji leži, kot tenor-bariton je bil njegov glas še prijeten, seveda
poln zadrgnenj in hreščanja, ki pa bi se dala odpraviti po nekaj mesecev resne šole. V višini je zmagal partije le v močnejšem ff pri katerem je porabil vse svoje sile, tako, da mu jih je primanjkovalo 'v naslednjih frazah. Pel je prosto iz grla, tyez vsake re-zonance, pač kakor neizvežban pevec. Ravnateljstvo je reklo sicer nekdaj, da je Waszmut slovel kot tenorist, toda zelo zelo velik dvom nam vstaja nad resničnostjo te izjave. Prehod iz ff v mf ali v p je vstrajal z navadnim pretrganjem fraze, brez portamenta. Kadar je prišel pp v visočini, bi', je vedno falset, naraven ton v tej legi in tem predpisu mu je bil tuj. Ako naj rečemo, da nam je sploh kedaj ugajal, je bilo to v Daliborju vsaj v nekaj meri. V petju slab, v igri top, hvaljen tenorist, to je bil g. Waszmut. S Čaro-strelcem je izginil.
Kot sekund-tenor je fungiral g. N e v o 1 e. Poznalo se mu je da ima nekaj šole, rečemo lahko dobro šolo, a glas sam na sebi ni prišel^ do veljave, ker je bil preslaboten. Zal nam je zanj, morda bi se ga dalo na kak način ohraniti gledališču, če že ne za opero, pa vsaj za opereto in dramo, kajti brez talenta ni bil, to je pričata njegova igra, ki se je v velikem razlikovala od mnogih prim-tenorjev. V Daliborju zahteva partija Vida mlad junaški tenor, seveda tej partiji ni bil
dorastel. Takoj po tem poskusu, je izginil in videli ga nismo več.
Na njegovo mesto je prišel g. Kadefabek, ki pa menda sploh sam ni vedel, katere vloge poje, ali tenorske ali baritonske. Pri Tannhau-serju je nastopil kot tenor, pri Čaro-strelcu kot bariton. Čudna se mi zdi taka razdelitev vlog, ker priča o nezmožnosti činitelja, in bodisi to režiser ali ravnatelj ali pa kapelnik. Da v Čarostrelcu ni mogel priti do veljave je jasno; kajti vloga je pisana za bariton, ki zahteva obseg basovske leže z najvišjim tonom e. Lahko rečem, da mi tudi v Tannhauserju ni ugajal, kajti ne le, da tudi ta tenorist ni poznal rezonance, pel je brez čuta, tja v en dan, visočine se je bal že v naprej in jo radi tega tudi nikdar ni dobro izvedel. Po dveh poskusih je tudi on zapustil oder slovenske Talije in odšel
Vsi tenorji letošnje sezije so nas pustili v skrajni nezadovoljnosti. Niti ta niti oni ni zadostoval zahtevam, čuditi se moramo ravnateljstvu, da jih je sploh angažiralo. Koncem sezije je bilo polno tarnanja, da ni tenorja; seveda ga koncem sezije nihče ne more pričarati in tudi noben količkaj dober pevec ne bode šel na par tedenski angažma v Ljubljano! Poskrbeti pa bi bilo, da se začetkom sezije zasigura tenorista, ki ustreza svojej
nalogi, za sekund-tenorje pa naj se izbere domače moči. Da jih posedujemo, nam pričajo koncerti .Glasbene Matice" s tenor-soli, te naj se pridobi zase in potem gotovo ne bode toliko vednih kalamitet.
Žalostno sliko, ki so nam jo pustili tenoristi, so nam izboljšale basovske moči, na katere smemo biti pač v marsičem ponosni, četudi ne dosegajo višine nekdanje slovenske opere.
Bariton Peršl nam ni bil neznan, a vendar smo ga pričakovali z nekakim strahom, kajti vajeni smo bili na g. Vulakoviča, poprej na g. Ourednika. Res je, da teh mojstrov g. Peršl še ni dosegel, to je pa pripisovati le temu, da je šele začetnik med tem, ko so oni že dosegli svoj zenit. V Daliborju se mu je poznalo, da ga trema nečc tako hitro zapustiti, dasi se je boril z njo po moči.
Wolfram! Tekmec Tannhauserja. Videl sem že boljše moči v tej vlogi, kajti zahtevajo se navadno najboljši pevci za izvajanje Wagnerjevih oper, vendar reči smem, da skoro nisem spoznal onega baritonista Peršla iz Daliborja v partiji Wolframa. Do nižine b in višine f je segala partija, v večini posvečena idealom, opevanju višjih bitij, ki zahtevajo že sami ob sebi nežne vpodobljenosti. Kako skrom-
no se je glasila njegova pesem v II. dejanju, posvečena resnični ljubavi, kak kontrast strastem Tannhauserja, ki ga prevladujejo in vendar je dosegla večji uspeh v srcih poslušalcev, kralja in Elizabete, ki mora žrtvovati vso svojo moč v rešitev ljubljenca. In balada o večernici, kateri zaupa svojo tajnost, svojo ljubav do nje, prošnja in odvrnitev Tannhauserja od Venere, vse si nam predstavljal, Peršl lepo in hvala ti za to. Ne le, da je dosegel glas v tej partiji že veliko večje dimenzije prostosti, tudi igra je prilegala spevu in njegovej vsebini vedno. Pesem o večernici je bila pro-izvajana prehitro, kajti predpisani Mo-derato je bil preveč enak kaki koračnici, a to je krivda dirigenta. Z vsakim nastopom se je razv.l vsporedno tudi glas gosp. Peršla m pri Boheme lahko smelo trdimo, da je dosegel v tej seziji svoj vrhunec. Težka partija slikarja, ki zahteva obsežen glas in pa
temperament, menjavo lahkoživca in
ljubimca, dvoje že samo na sebi lako različnih svojstev. V prvem dejanju nam ni pokazal svojega znanja v popolnosti, prišel pa je v drugem dejanju v duetu z Musetto in kvartetu z Mimi in Rudolfom do popolne veljave in je bil v resnici najpopolnejši izmed vseh basistov.	(Dalje.)
C
%
%
1
c
st
n
c
t
•t
*
i
c
■f
f
?
Priloga „Jutru“ št. 407, dne 15. aprila 1911
agitačnega sredstva ne pozna kot osebnosti. Če bi s temi ne deloval, bi sploh moral biti tiho. Na osebnosti take ekzistence kot sta Kregar in Stefe, ki sta kradla in goljufala največjo važnost polagajo. Brez osebnosti smo izgubljeni! tako pravijo klerikalci. Želeti bi bilo, da dr. Zajc zastavi svoj vpliv pri škofu, ki je odgovoren za vse lumparije, ki izidejo v »Slovencu" in da da ukaz, da se imajo osebnosti prenehati. Tega pa dr. Zajc ne bo dosegel! Na veliki petek se še malo ženirajo Kristusove smrti, ko se bodo po farovžih najedli krač in potic, pa bodo pozabili na Kristusa in naši klerikalci bodo zopet oblekli razbojniško obleko z revolverjem v rokah pa bodo uganjali nad Ljubljančani najgrša nasilstva. Tako je in nič drugače!	.v	.
O tem, kako škof pohujšuje v spovednici mlade deklice, se toliko govori po Ljubljani m pripovedujejo se take reči, da bi bil res že skrajni čas, da se tega perverznega človeka spravi v kak kraj kjer ne bo imel prilike spovedovati mladih deklic in jih „poučevati" o rečeh, o katerih jih morejo poučiti samo matere, ki bi to storile malo obzirnejše kot to dela ljubljanski škof. — Tudi na „Jutro" je naš ljubi Anton Bonaventura artlS hud. Neko dekle je vprašal, ako čita ,,Jutro" in ko mu je ona to potrdila, jo je vprašal kako se piše! Gotovo si je zapomnil očetovo ime, ali ta se nahaja k sreči v položaju, da ga ne doseže škofova maščevalnost.
Klerikalcem je vse dovoljeno. Ako je kak uradnik izvoljen za državnega poslanca, dobi dopust za toliko časa, dokler je poslanec. Tako je dobil dopust prof. Jarc in učitelj Jaklič. Sedaj je pa državni zbor razpuščen in človek bi pričakoval, da nastopita ta dva klerikalna politika svoji službi, oz. ako ne bi sama hotela storiti tega, da ju k temu prisilijo pristojne oblasti. Niti eno, niti drugo! Jarc in Jaklič ne mislita na to, da bi nastopila svoje službe — vzela sta si dopust za agitacijo, torej dobivata plačo zastonj ! Taki »ljudski prijatelji" so naši klerikalci!
Klerikalce najbolj peče narodno izdajstvo. Ničesar ni klerikalcem tako hudo kot to, da so napravili njihovi sramotno narodno izdajstvo. Vsak količkaj pošten klerikalec, če ima le še iskrico narodnega čustva v sebi, plune pred se, kadar se spomni da so iderikalni voditelji z novo volilno reformo pripomogli v ljubljanski občinski svet Nemcem ! Cel slovenski narod stoji osramočen pred vesoljnim svetom, da so se rodili taki izrodki in Izmečki slovenskega rodu, ki so po tridesetih letih prišli in prodali kos Ljubljane narodnemu sovražniku. Nič ne pomaga, nič ne zaleže, če sedaj piše »Slovenec" in poroča o stvareh, ki niso več aktualne in ki nimajo prav nobenega pomena in nobenega stika z narodnim izdajstvom. Res je namreč samo eno. Ne z besedami, dejansko so izdali klerikalci ljubljanske Slovence Nemcem! Na vse veke bodo po tridesetih letih izvoljeni Nemci pričali, da so bile naj večje narodne izdajice — klerikalci! Fej, fej, fej!
Klerikalci Iu ljudske šole. Zadnjič so ne nekem klerikalnem shodu zabavljali na bivši občinski svet, češ, da se ni brigal za šole. Dejansko pa je ravno narobe. Ni še leto dni, kar ni več na mestnem magistratu gospodarica narodno-napredna stranka. Komaj par mesecev komandirajo v ljub-ljaoski mestni hiši klerikalci potom mizarja Rojine in že se vidijo posledice zanemarjenja šol. Dočirn so bile prejšnja leta vse mestne šole vsako leto 2—3 krat temeljito očiščene, se jih pusti letos že celo leto v nemar. Niti za Božič niti sedaj za Velikonoč se ni temeljito osnažilo niti oken, niti tal. Že iz tega je razvidno kako si klerikalci predstavljajo napredek šol. Ce bi imeli oni izključno besedo pri mestnih šolah, bi kmalu naše lepe šole bile podobne svinjaku iz katerega bi tako smrdelo kot iz ljubljanskega lemenata.
Slovensko-nemške legitimacije za občinske volitve v Ljubljani mlajša generacija nič več ne pomni. Klerikalci so jih upeljali. To beležimo kot kronisti, da bo zgodovina vedela povedati, kedaj so živele tiste brezdomovinske podle duše, ki so po 30 letih pritisnile samoslovenski Ljubljani pečat dvojezičnosti!
Kako opravlja dr. Zajc službo zdravnika c. kr. tobačne tovarne ? K tej včerajšni notici smo v kolikor se vsebina iste tiče tudi g. dr. Košenine, prejeli sledeče pojasnilo: G. dr. Košenini je v notici omenjena ženska znana, ker jo je že večkrat zdravil. V zadnjem času je zbolela na prisadu (všen) na obrazu, prisad pa je bil prav lahke narave. Njen mož je šel v četrtek opoldne z doma, prišel pa še le okrog 4. ure popoldne k dr. Košenini, ki ga je vprašal, kako je ženi. Ker je mož sam rekel, da glede prisada ni nič hujšega, in je iinel zdravnik še v
2 slučajih opraviti zunaj v St. Vidu, mu je dal le recept, obljubil pa, da pride ženo drugo dopoldne, t. j. včeraj obiskat na dom. Mož je bil s tem še zadovoljen, se zahvalil in odšel. Gosp. dr. Košenina je moral nato obiskati še dve bolnici v Št. Vidu in se vrnil šele ob 7. uri zvečer domov. Včeraj je obiska! ženo tega delavca in ugotovil, da je bolezen že pri kraju. Zakaj je mož potem iskal še druge zdravnike in prišel še le ob 8. uri zvečer k svoji ženi, to prepuščamo pač le njemu.
Gostilničarji pozor! V Kresnicah je na pritisk tamkajšnjega župnika občinski zastop sklenil, da morajo imeti vsi gostilničarji med službo božjo, t. j. dopoldne in popoldne gostilne zaprte. Ljubljanski gostilničarji! Vas čaka prav gotovo ista usoda, kakor je zadela vaše kolege na Kresnicah, ako boste pomagali vašim sovražnikom, to je klerikalcem, do gospodstva na ljubljanskem magistratu. Ljubljanski gostilničarji in gostilničarke, v vašem interesu je tedaj, da kot en mož oddaste pri ljubljanskih občinskih volitvah svoje glasovnice narodno - napredni stranki, stranld; ki je edino vedno zastopala va-Se stanovske koristi.
Med nemškimi kandidati je tudi ^stari Doberlet, ki je tudi načelnik ;!£veze slovenskih gasilnih društev". Ta ino^fffinda ne ve kaj da dela. Svojčjur j^bil strasteh .nemškutar kot načeli^ »Ljtfbljaifsraga J gasilnega društvaf*, po^jeif je« napfikrat postal Slovejfec. E%al fje/ceL# neJL^č: »Ti prokljeti nerrfŠkut|j$, kaliKo časa so nainfnagači" — v gasilnem društvu »affireč. l^fflsko leto so Doberleta sla vili sionski gasilci ikot jubilanta. Svoj zahvalen govor je; končal z: Na zdar! Sedaj ga dobimo tega Na zdar Doberfeta/med nemškimi kandidati-Pripoveduje se, di se je Doberlet\z vtefmii Slovericr »kregal in da noče z. nfkoTfiui več imeni opraviti. Tudi po-^ grebnih naročihrie bo več sprejemal od Slovencev/
Klerikalni župan Oražem sojen. Pre4/ak‘m mesecem je slffical župan v Mostah prosluli klerikalec Oražem javen ljudski shod, ne da bi ga naznanil oblasti. V svoji omejeni in neomejeni domišljavosti je mislil, da zanj ne veljajo zakoni in predpisi, če tudi bi jih moral kot župan najbolj poznati in najbolj spoštovati. Včeraj se je radi tega moral župan iz Most pred tukajšnjim c. kr. sodiščem zagovarjati. Pa nobena laž mu ni pomagala. Sodnik ga je obsodtl na 10 kron kazni. Tako imajo v Mostah od sodnije potrjeno, da je njihov župan tako zabit, da še shodov sklicati ne zna. Iz tega pa Moščarii tudi lahko izpre-vidijo, da ne smejo takemu človeku kot je Oražem zaupati. Kdor misli, da mu dela župan Oražem krivico, ali da krši zakone, naj se pritoži. Počasi ga bo že sodnija »zbrihtala".
Volilni shod na Barju priredi na velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne pri Vidmarju (Mokarju) gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Na shodu govori dr. Iv. Tavčar o klerikalnem sovraštvu napram ljubljanskim prebivalcem. Vo-lilci s Karolinške zemlje, Ilovice, Hauptmance in Črne vasi, udeležite se tega shoda polnoštevilno, da čuje-te čisto resnico o svojih smrtnih sovražnikih.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v ponedeljek dne 17. aprila 1911 ob pol
4. popoldne v gostilni g. Gašperja Bolteta, »Pri črnem medvedu" na Rimski cesti št. 17 javen shod. Govornik g. deželni poslanec dr. Triller Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, vsled katerih bodete morali Ljubljančani plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda!
Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški dela s 104 odstotki. Poroča se nam: Nekaterim se čudno zdi, zakaj se vodovodna zadruga tako krčevito brani izročiti vodovod občini. Tistim, ki imajo z njo opraviti, se pa to prav nič čudno ne zdi. Ona dobi iz mestnega vodovoda po 24 v kubični meter in dobi zraven še 2 odstotka popusta, a odjemalcem, ki niso v odboru, pa to vodo zaračuna po 50 vinarjev. Kupčije s 104 odstotki dobička so danes zelo redke in velika izjema, torej ni čudno, če se vodovodna zadruga tako krčevito drži te izredne izjeme. Sicer pa morajo gospodje pri davkariji o tej lepi kupčiji biti še bolje poučeni. — Temu bi mi le pripomnili: Ali je to res mogoče?
O nečuvenih razmerah na novomeški gimnaziji smo dobili zadnje dni več poročil. Bavijo se predvsem z inštruktorjem mladega Schwarza, formalno ravnateljem Brežnikom in nekdanjimi »Savani", zdaj hrabrimi konvertiti Severjem, Južničem, Stoparjem in Prosenom. Zaradi pomanjkanja prostora pribijemo za zdaj samo to: Sever je prebil lansko leto z zaušnico pri njem stanujočemu tretješolcu Za-
lazniku ušesno mreno Od dr. Defran-českija napravljeno zdravniško spričevalo je imel Brežnik v rokah, zgodilo se pa ni nič. Ravno nasprotno! Sever imu še letos dijake na stanovanju in proti vsem predpisom celo take, ki jih uči sam v šoli. Dalje mu je izposloval Brežnik kot plačilo za dano klofuto enako kakor drugim svojim podrepnikom znatno podporo dež. šol. sveta, menda zato, da laže kvarta po kavarnah. Kake goro^tasne kozle strelja potem v šoli, zlasti osmi, o tem pozneje. Imamo njihov zapisnik. Gosp. nadzornik Hubad! Tu je Avgijev hlev, torej na dan z vilami! Sicer bodo napravili Novomeščani sami konec temu brezvladju, ker ne bodo nikakor pustili, da bi trpela njihova deca zaradi par ljudi, ki jim jih doli pošiljate.
Tudi znamenje časa. Na ogla-silni deski požarne brambe na Jesenicah je nabito sledeče vabilo: »Vabilo ! Vsi delujoči udje od prostovoljne požarne brambe Jeseniške- se uljudno vabite dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne popolnoma v paradni obleki v gasilni hram, da se potem udeležimo procesije vstajenja našega gospoda zveličarja Jezusa Kristusa. Jesenice, dne 12. aprila 1911. Načel-ništvo. Pečat “ Manjka torej samo še »Amen." In to se je zgodilo takrat, ko je bil načelnik jeseniške požarne brambe m e d n a r o d n i brezverec in lesni trgovec Lovro Baloh. Vsa stvar izgleda, kakor da bi bila požarna bramba prevzela izdajanje pastirskih listov in hotela konkurirati z ljubljanskim Tonetom.
»Slov. Ilustrovanega Tednika" 7. številka je pravkar izšla. Prinaša kakor vse dosedanje, mnogo lepih in zanimivih slik, med njimi slike znamenitih slovenskih in čeških poslancev, dalje nadaljevanje serije slovenskih narodnih noš, laško kraljevsko rodbino itd. Izmed teksta omenjamo predvsem statistiko izza zadnjih volitev v držav-ftt-^or na Slovenskem, ki bo povodom ^^KJvih volitev gotovo vsakega zanimala. — Priporočamo »Slov. Ilustro-vani Tednik" najtopleje!
Tel. društvo „Sokol" v Kamniku priredi na Velikonočni pondeljek dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer »Sokolski večer" s prijaznim sodelovanjem »Koncertno-dramatičnega odseka" »Sokola I.“ iz Ljubljane. Med drugimi nastopita tudi gdč. Skrbinškova ter bariton slov. opere g. Bukšek, dalje dramatični odsek »Sokola 1“ ter njega salonski orkester. Po vzporedu ples in prosta zabava. Za užitek in zabavo jamči odsekova prireditev preteklo soboto v »Mestnem domu", zatoraj sl. občinstvo vabimo k mnogobrojni udeležbi. Novo podjetje zasluži odobravanje in podporo.
Ustanovni občni zbor »Društva uslužbencev mestne užitnine v Ljubljani" se vrši na velikonočno nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Novem svetu" (posebna soba) na Marije Terezije cesti. Tovariši, društvo je prepotrebno in velike važnosti, udeležite se zboiovanja vsi.
Avstro ogrske banke podružnica v Ljubljani upeljala je v poslednjem času dvojezične tiskovine in sicer — hrvaško-nemške. Dovoljujemo si opozoriti vodstvo te podružnice, da je Ljubljana slovenska in da bi bilo pač umestno, da si omisli slovensko-nemške tiskovine ; menimo da bodo zadostovale te vrstice in da bode p. t. vodstvo v najkrajšem času popravilo ta nedostatek.
Tvrdke, ki so v katerikoli zvezi s tvrdko »The Anglo Levantine Tra-ding Co Lidt* v Londonu in s podružnico te tvrdke v Carigradu, dalje s tvrdko Sam Marmor v Carigradu, dobe o teh tvrdkah v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zelo važno zaupno poročilo.
Za lajika je nenavadno težko izbrati pravi pisalni stroj, katerih cene so dandanes navadno zelo pretirane. Kdor hoče torej dobiti tozadevno v resnici zanesljivo in brezplačno pojasnilo, naj se obrne na naše uprav-ništvo.
Slovenska Filharmonija koncertira na velikonočno nedeljo in velikonočni pondeljek pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Ed. Czajaneka v hotelu »Tivoli". Začetek koncertov ob pol 4. uri popoldne, oziroma ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Jeruzalemski romar Bore in njegovo pričevanje.
K našim poročilom o tej pravdi in v odgovor hvalisanja tega jeruza-limskega romarja po »Slovencu" moramo resnici in pravici na ljubo še sledeče dostaviti:
V	kazenski preiskavi se je Bore zagovarjal, da ni pričal v pravdi z Janezom Jermanom z besedami: »G o-tovo vem, da sem pisal ono, od 1. do 10. oktobra 1910.“ mar-
več, da je pričal: Z d i se m i, da je bilo od 1.—10. oktobra 1910." Za ta svoj zagovor, o kojega resničnosti ali neresuičnosti je moral biti Bore na jasnem, je Bore navajal tudi nekega Antona Jermana za pričo. Ta je kot priča pod prisego izpovedal, da je Bore takrat pričal: »jaz mislim" itd., torej sicer ni potrdil doslovno od Borca navedenih besed, vendar je potrdil smisel njegovega zagovora. Nasproti izpovedbi edine te priče pa so vse druge priče — med njimi tudi sodnik Vrančič, ki je bil Borca v pravdi z Janezom Jermanom zaslišal, potrdile, da je Bore z gotovostjo trdil da je bilo v času od L —10. oktobra. Ne samo to. Bore je celo po zaslišanju vseh prič v navskrižju svojega zagovora izrecno izpovedal, da je še sedaj prepričan, da je dotično pismo res pisal v času od L—10. oktobra. Kako se to nesoglasje vjema s katoliškimi nazori ? In kako se to vjema s katoliškimi nazori, da je Bore še p o t e m, ko je bil o p o z o r j en, da bo n j e g o v o pričevanje odločilno za pravdo Janeza Jermana, še vedno vztrajal pri tem, da je prepoved pisal po 1. oktobru, dasiravno bi bil vsaj potem, ko je izvedel, da je bilo to že pred 1. oktobrom, naknadno popravil, kar bi bil lahko storil, če bi bil res pričal z besedami: »Zdi se mi“, da je bilo od 1.—10. oktobra. Če se mu je res le tako zdelo, ali ni bila njegova dolžnost, da bi bil potem, ko se je po pričah ugotovil drugi prejšnji datum odkritosrčno izjavil : g. sodnik, meni se sicer zdi, da je bilo to že po 1. oktobrom, vendar pa ne izključujem, da ni bilo tudi že preje ?
Ali bi ne bilo prav, če bi se viri v tem nesoglasju natančneje preiskali ?
Tako kakor so govorili sodnik in izvzemši edine Borčeve priče vse druge priče, govori črno na belo tudi sodnijski, oziroma komisijonelni zapisnik.
Kako je sploh ta Anton Jerman prišel za pričo ? Ali se je sam priglasil, ali ga je Bore predlagal za pričo? Eno je gotovo, da tudi ta Borčeva priča z ozirom na izpovedbo vseh drugih prič in zapisnika, ni govorila objektivne resnice.
Katoliško prepričanje dr. Pegana kot zagovornika in Borca kot njegovega klijenta se kaže tudi v tem slučaju :
Bore je bil krivega pričevanja o-proščen le, ker mu to pot niso mogli dokazati, da je za njegovo pričevanje ni imel slabega namena. Dokazalo pa se mu je, da vendar ni prav pričal. Povedalo se mu je tudi, da je njegovo pričevanje — in naj je pričal iz tega ali onega razloga — spravilo njegovega bližnjega v škodo, ker je le vsled Borčeve prisege Jerman izgubil civilno pravdo.
V	svojo sveto dolžnost, posebno kot katoliški mož, bi se moral šteti, da to škodo svojemu bližnjemu povrne. In sicer povrne sam, prostovoljno, ne da bi se ga moralo še le opominjati na to, toda kakor se nam poroča, Bore tega ni storil in ko je oškodovanec to od njega zahteval, je katoliški odvetnik dr. Pegan katoliškemu somišljeniku rekel: Bog obvaruj, kaj plačati!
Mi pa pravimo: Bog nas obvaruj pred takimi katoliškimi možmi in bog obvaruj da bi bilo pričevanje jeruzalemskega romarja Borca z zadnjo razsodbo na veke pokopano!
Železniška nesreča ob prelazu Dunajske ceste.
K tozadevnem sodnijskem poročilu se nam iz krogov železničarjev poroča: Vsak v naši službi količkaj vešč, se mora čuditi, da v tej pravdi ravnateljstvo državne železnice ni prav nič storilo v obrambo prizadetega strojevodjo. Je pač vedno tako: nered-nost, nejasnost v glavnih točkah naše službe izvira naravnost iz višjega mesta in se pretaka do najnižjega železniškega delavca; a kadar pride do kake nesreče, tedaj je vseh teh nerednosti kriv edino le strojevodja. Namesto, da bi bil strojevodja v tem slučaju za to, da je s svojim zavednim ravnanjem osebni vlak obvaroval pred katastrofo, dobil vsaj od ravnateljstva kako priznanje, se ga je pustilo tirati na zatožno klop in obsoditi. Južna železnica se je potrudila, da je svoje soobtožence varovala po posebnem zastopniku, a od državne železnice je celo lastno osobje nastopilo proti obtoženemu strojevodji.
Z ozirom na razloge obsodbe bi stavili sledeča vprašanja:
Prvič; Ali ste pri odpravi vlaka na državnem kolodvoru strojevodja v smislu obstoječih predpisov obvestil, da južni kolodvor tedaj ni bil prost, in da se nahaja signal na stoj? (Naj-brže ne.)
Drugič: Ali se je pri prihodu vlaka na južnem kolodvoru 10 metrov popreje premikalo (Verschub) za toliko časa ustavilo, dokler vlak ni šta-cije pasiral? (Najbrže tudi ne.)
Tretjič: Kakor hitro je štacija postavila semafor na Prosto 1 označuje to stanje signala v nadzorstvenem uradu električna kontrola z rdečim ali belim poljem in nihče ne more brez vednosti obratnega uradnika semafor postaviti na Stoj! Kako se je v tem slučaju službujoči uradnik prepričal, da je^ vožnja cesta prosta?
Četrtič: Ali so z ozirom na pozni čas in gosto meglo v tem slučaju pri vseh semaforjih in mikalih luči gorele? (To je predpisano v slučajih take goste megle, kot je bila na dan nesreče.)
Petič: Ali se je premikalnemu vlaku dalo znamenjev »Pozor* s trobilom (Hornsignal) ? Če se je ta signal dal, kako se je po njem ravnalo?
Šestič: V kakem stanju se je nahajala zavirača, niso bili robovi že obrabljeni?
Sedmič: Ali je strojevodji bilo mogoče preje ustaviti vlak?
Ako se vsa ta vprašanja razmo-trivajo, ter skušajo spraviti v soglasje z obstoječimi predpisi na eni, na drugi strani pa s tem predpisom nasprotno stoječa praksa raznih navad in razvad tako pri državni kot južni železnici, se more izkušen železničar čuditi, kako je g. Sajovic kot izvedenec pod prisego mogel oddati svoje mnenje.
Mi smo to mnenje samo brali, tisti pa, ki so ga poslušali, so dobili ta utis, da je bila Sajovcu bolj na srcu južna železnica, kot pa obtoženi strojevodja državne železnice. Ali je bilo pred ono nesrečo na južnem kolodvoru res vse tako v vzornem redu, kot se je pri obravnavi zatrjevalo?
Sicer pa naj se slavno ravnateljstvo državne železnice ravno iz nastopa kontrolorja južne železnice uči, da se v bodoče tudi ona bolje pobriga za interese svojih uslužbencev, kot se je ravno v tem slučaju. Če noče samo, bomo našli pota, da bode to moralo storiti 1
Več državnih železničarjev.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poraz Aehrenthalove politike.
Dunaj, 14. aprila. Aehrentha-lova politika doživlja od dne do dne hujše poraze. V zunanjem ministrstvu in srbskem poslaui-štvu na Dunaju se potrjuje vest
o	obisku srbskega kralja Petra v Budimpešti. Baje se je cesar sam izrazil, da se avstrijska politika napram Srbiji popolnoma spremeni in ustvarijo prijateljski odnošaji med obema državama. Vsled tega pa cesar izrecno želi, da se vrši obisk kralja Petra v Budimpešti. Tozadevna pogajanja med obema vladama so se pričela takoj po Aehrenthalovem nastopu dopusta. Obisk kralja Petra v Budimpešti se smatra kot popoln poraz Aehrenthalove protisrbske politike. V političnih krogih se splošno zatrjuje, da se Aehrenthal po obisku kralja Petra v Buri i m p e š t i ne vrne več na svoje mesto. Značilno na vsej stvari je dejstvo, da nemški dunajski časopisi, ki so še pred par dnevi obkladali kralja Petra z vsemi mogočimi psovkami, danes govore o njem spoštljivo, kot le morejo.
Budimpešta, 14. aprila. Začetkom meseca maja pride cesar v Budimpešto, kjer ostane več dni. Pri tej priliki ga obišče srbski kralj Peter in kot se v najnovejšem času zatrjuje, tudi bolgarski car Fereinand. Obisku kralja Petra se pripisuje velika važnost. Aehrenthalov sistem je zlomljen in kakor kaže, se kmalu ustvarijo med Srbijo in Avstrijo prijateljski odnošaji.
Banovo stališče omajano.
Zagreb, 14. aprila. V merodajnih krogih se zatrjuje, da hrvatski ban dr. Tomašič v najkrajšem času odstopi. Njegovo stališče je namreč jako omajano, ker se mu ni posrečilo izvesti Khuenovega načrta, to je, pridobiti si zanesljivo delavno večino v saboru. Tudi v Budimpešti sami se že računa z odstopom bana Tomašiča.
Dr. Brošan, predsednik sabora.
Zagreb, 14. aprila. Vladna stranka namerava postaviti kot kandidata za predsednika hrvatskega sabora, voditelja pravosodnega oddelka, dr. Brošana.
Vstaja v Albaniji.
Solun, 14. aprila. Imenovanje Tor-gut Sefket paše komandantom turške vojske v Albaniji, je vzbudilo med albanskimi vstaši veliko vznemirjenje in splošno nevoljo. Položaj okoli Skadra je še vedno obupen. Nad vso skadrsko okolico je proglašeno obsedno stanje.
V	okraju Dibra so prebivalci ustavili plačevanje davkov in so uradnike, ki so prišli davke iztirjevat, pregnali s puškami. Okoli Deščice je prišlo med vstaši in turško vojsko do krvavega spopada. Vstaši so se z vso vehemenco vrgli na Turke in jih prisilili, da so se umaknili. Ko pa so vstaši dobili po ogleduhih obvestilo, da prihajajo turške pomožne čete, so se zopet umaknili v zasede, katerih Turki do-sedaj nikakor niso mogli dobiti v roke.
Orof Khuen na Dunaju.
Budimpešta, 14. aprila. V torek odide grof Khuen Hedervary zopet na Dunaj, kjer se bodo nadaljevala pogajanja glede novega vojaškega kazenskega zakonika. V avstrijskih vladnih krogih se zatrjuje, da bodo morali O-gri od svojih zahtev na vsak način nekoliko odnehati, kakor so morali storiti tudi pri vprašanju glede izplačevanja v gotovini.
Lastnik in glavni urednik Milan PJut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lati.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 »in. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica
Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika.
Gospodična se želi proti plačilu naučiti kuhati pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Kuhinja" do 18. t. m. na upravništvo »Jutra«.
(Jlasovir, dobro ohranjen, se ceno proda. Radeckega cesta 3, I. nad.	188/5—1
Skoraj nov gramofon se ceno proda radi odpotovanja. Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
198/7-1
Učenca 14 do 16 let starega, lepega stasa, se takoj sprejme kot natakarja. Kje, pove upravništvo.
Dojilja se takoj sprejme. Kje, pove uprav-ništvo „Jutra“.
Urarskega pomočnika in učenca sprejme takoj Fr. P. Zajec, Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Zahvala.
Povodom prebritke izgube našega preljubega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Konrada Klinar
c. kr. poštnega oficijanta
izrekamo tem potom najtoplejso zahvalo za vse izraze sožalja in iskrenega sočutja, kakor tudi za darovane krasne vence.
Osobito se zahvaljujemo pokojnikovemu predstojniku, g. c. kr. nadpo-štarju Robertu Tomiz, ki je preskrbel spremstvo; stanovskim kolegom in poštnim uslužbencem iz Jesenic, Je-senic-Fužin, Ljubljane, Gorice in Trsta, | ki so bili ali osebno ali pa po odposlancih zastopani, zastopnikom c. kr. žel. oskrbovalne sekcije na Jesenicah, gg. stavb, komisar. Kunstu in Schmidtu uradniikemu osobju c. kr. žel. obratnega urada na Jesenicah, na čelu jim postajenačelnik nadoficijal g. Viktor ječminek, žel. delovodju g. Jeršetu^iz Lesec, c. kr. fin. straže oddelku na Jesenicah, cenj. učiteljstvu na Jesenicah, v Kamnigonci in Kropi, gg. uradnikom Kranj, obrtne družbe na Savi in ne najzadnje uglednima društvoma ..Gledališko društvo na Jesenicah" in ..Pevsko društvo v Kropi1', zadnje za v srce segajoče žalostinke pod vodstvom g. naduč. Pleničarja, kakor sploh vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno pogrebno udeležbo. Končno tudi še nasa najiskrenejža zahvala posestniku pogrebnega zavoda na Jesenicah, g. F. Lazar, katerega neumor-nosti se imamo zahvaliti za tako lepo vspeli sprevod, kakor tudi točnosti g. Doberletu v Ljubljani, s katero nam je stavil konje in mrtvaški voz za pre-peljavo iz Jesenic v Kropo na razpolago.
Kropa, aprila 1911.
Žalujoči ostali.
Tajnik ■ ■ ■ ■ - posojilnice
z večletno prakso, samostojen delavec išče službe. Ponudbe pod »Tajnik posojilnice- na upravništvo Jutra".
Solicitator
samostojen, delavec in korespondent išče službe. Ponudbe pod „Solicitator“ na upravo „Jutra“.
Dr. Ed.
Šlajmer
ne ordinira od 16.do26. aprila.
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem
če nas to nič ne stane!
Slavn. občinstvu se naznanja, da ima vsakdo, ki hoče
po ceni kupiti kako zemljišče = ali hišo =
najlepšo priložnost sedaj, ker
take priložnosti nebo nikdar več
Natančnejša pojasnila daje
Peter Matelič
~ Škofja ulica štev. 10. --
Senzačna iznajdba! Gostilničarji! - Pozor! Patent
- opletene -steklenice
za vino itd.
s higijenično pripravo, ki pri nata-kanjuzabrani vsako nečistobo in goščo; zgorej je ventilator, ki sc da varno zapreti, odvodna pipa se da z enim tipom odpreti in zapreti, pa tudi zakleniti. Iznajdba iz higijeničnih pa tudi varnostnih in gospodarskih ozirov posebno za gostilničarje jako priporočljiva. Vsako ponatakanje, pa tudi vsako poneverjenja izključeno.
Steklenice od 10 1 daljo v zalogi
D. Žnidarič
gostilna pri Zlati ribi.
samo Tolstovrško slatino
ki sc naroča v Tolstcmvr liu p. Guštanj (Koroš )
'T"T* v za slabokrvne in prebolele
šJa "j! g 4, je zdravniško priporočeno črno JJL V dalmatinsko vinoKn? najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.60.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
> f f f f f f
v
I
n ci se dobro obrestujejo, se prav j po ugodnih pogojih prodajo. ■ Polovico kupnine ostane lahko | vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti št. 26. .•.•••.
Spretni in zanesljivi
zastopniki,
ki bi obiskovali gostilničarje in hotelirje v južnejših krajih, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema gosp. S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova ulica štev. 7.
Koncert
restavracija „Črni orel“, Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet.
Pri navadnih cenah.
Krojaškega pomočnika
samo za boljše delo in salonske suknje sprejme takoj v trajno delo ter z dobro plačo Fr. Kraigher, krojaški mojster Ljubljana, Gosposka ulica 7.
krojač v Ljubljani pri „Noveni svetu"
javlja slavnemu občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu svojo
specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Iz proste roke se proda
hiša v Ljubljani
na zračnem kraju, z ograjenim vrtom, obstoječa iz treh sob in dveh kuhinj, kleti in pralnice. Natančneje sc poizve v „Prvi anončni pisarni“, Frančiškanska ulica št. 8.
Stampilje
seli vrst za urade, dru štva, trgovce Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Ceniki frnnko.
Naročajte in kupujte JUTRO46!
Izvod samo po 4 vinarje.
igrr
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vili.,
i i»«r—inri»m m—— ^1’oilg’llSSe 34.	—
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura	\	K	4'—
Huzarska	,,	j	obstoječa	iz	čako, prsnega	,,	5*—
Planin, lovcev *	\ oklepa, sablje, patronske ,, 5-—
Dragonska	,,	(	taske,	puške	v	najfinejši	,,	5*—
Ulanska	,,	i	izdeljavi	,, 5’—
Telesne straže	„	/	„6-—
Prekupovalci specljalni cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
Ustanovljena leta 1818
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna Mengeš
Metelkova ulica 19.
Telefon št. 248.
JULIUS STARE
Zaloga v Ljubljani
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. ::
Telefon inierurban štev. 120.
mm
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAH, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
I
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Ikdier, ulica Stadion, Trevisail, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar,
Iti a golo, ulica Belvedere. Jeršina, Rojan, Ifatinacllfr, Čampo Marzio, Krilila, SS. Martiri, Ercigoj, n lica Massimiliaoa, Etomdj, ulica S Maroo.
■ anBBHBHnBMBBBHBBHBHBiiiažaia m n h a m ib g m a bbbhb
■UUSKIAU
Talefoaaalca, štev. US.
,Jutro‘ se prodaja v Trstu
p® 4 vinarje
tt naclečLnjjJol
OcllilBli, ulica deli’ Istra, linina, ulica del Rivo, Illlhllič, ulica Sette Fontane, Grailiaticopillo, ul. Barriera. Spoder. ’:’Ica Barriera,
La\ l’t*n('IC, Vojašnični trg. Bcillisi, Greta,
Kichcl, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzatto, ulica Acquedotto, Nebuli n, ulica Industria, Ž<‘h»Zllik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, <>££ak, ulica Belvedere.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
■	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom —
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov, j
Lastno založriižstvo.	!Tao3axociem.©5še	črlre.	,
lv£-a.zilra,lio o.	|
BB
HDBHBBBBBBBB53HBHBBBBD1
Priloga „Jutru“ št. 407, dne 15. aprila 1911.
agitačnega sredstva ne	pozna kot
osebnosti. Če bi s temi	ne deloval,
bi sploh moral biti tiho.	Na osebno-
sti take ekzistence kot sta Kregar in Štefe, ki sta kradla in goljufala največjo važnost polagajo. Brez osebnosti smo, izgubljeni! tako pravijo klerikalci. Želeti bi bilo, da dr. Zajc zastavi svoj vpliv pri škofu, ki je odgovoren za vse lumparije, ki izidejo v »Slovencu" in da da ukaz, da se imajo osebnosti prenehati. Tega pa dr. Zajc ne bo dosegel! Na veliki petek se še malo ženirajo Kristusove smrti, ko se bodo po farovžih najedli krač in potic, pa bodo	pozabili na
Kristusa in naši klerikalci bodo zopet oblekli razbojniško obleko z revolverjem v rokah pa bodo uganjali nad Ljubljančani najgrša nasllstva. Tako je in nič drugače!
O tem, kako škof pohujšuje v spovednici mlade deklice, se toliko govori po Ljubljani in pripovedujejo j se take reči, da bi bil res že skrajni čas, da se tega perverznega človeka spravi v kak kraj kjer ne bo imel prilike spovedovati mladih deklic in jih »poučevati" o rečeh, o katerih jih
I	morejo poučiti samo matere, ki bi to j storile malo obzirnejše kot to dela ljubljanski škof. — Tudi na „Jutro“ je naš ljubi Anton Bonaventura zelo hud. Neko dekle je vprašal, ako čita „Jutro“ in ko mu je ona to potrdila, jo je vprašal kako se piše! Gotovo si je zapomnil očetovo ime, ali ta se nahaja k sreči v položaju, da ga ne doseže škofova maščevalnost.
Klerikalcem je vse dovoljeno. Ako je kak uradnik izvoljen za državnega poslanca, dobi dopust za toliko časa, dokler je poslanec. Tako je dobil dopust prof. Jarc in učitelj Jaklič. Sedaj je pa državni zbor razpuščen in človek bi pričakoval, da nastopita ta dva klerikalna politika svoji službi, oz. ako ne bi sama hotela storiti tega, da ju k temu prisilijo pristojne oblasti. Niti eno, niti drugo! Jarc in Jaklič ne mislita na to, da bi nastopila svoje službe — vzela sta si dopust za agitacijo, torej dobivata plačo zastonj ! Taki »ljudski prijatelji" so naši klerikalci!
Klerikalce najbolj peče narodno izdajstvo. Ničesar ni klerikalcem tako hudo kot to, da so napravili njihovi sramotno narodno izdajstvo. Vsak količkaj pošten klerikalec, če ima le še iskrico narodnega čustva v sebi, plune pred se, kadar se spomni da so klerikalni voditelji z novo volilno reformo pripomogli v ljubljanski občinski svet Nemcem ! Cel slovenski narod stoji osramočen pred vesoljnim svetom, da so se rodili taki izrodki in Izmečki slovenskega rodu, ki so po tridesetih letih prišli in prodali kos Ljubljane narodnemu sovražniku. Nič ne pomaga, nič ne zaleže, če sedaj piše „Slovenec“ in poroča o stvareh, ki niso več aktualne in ki nimajo prav nobenega pomena in nobenega stika z narodnim izdajstvom. Res je namreč samo eno. Ne z besedami, dejansko so izdali klerikalci ljub Ijanske Slovence Nemcem! Na vse veke bodo po tridesetih letih izvoljeni Nemci pričali, da so bile največje narodne izdajice — klerikalci! Fej, fej, fej !
Klerikalci iu ljudske šole. Zadnjič so nc nekem klerikalnem shodu zabavljali na bivši občinski svet, češ, da se ni brigal za šole. Dejansko pa je ravno narobe. Ni še leto dni, kar n* več na mestnem magistratu gospodarica narodnonapredna stranka. Ko-'j,aj par mesecev komandirajo v ljub-ljaoski mestni hiši klerikalci potom notarja Rojinc in že se vidijo posledice zanemarjenja šol. Dočim so bi-e P^jsnja leta vse mestne šole vsako c,0 “ i; , r.at temeljito očiščene, se
It-V n r žc ce'° v nemar.
/a iAmsedaj za Vclikonoč ,ni .	J!.	osnažilo niti oken,
" m3 'Z tega J‘e razvidno kako si ki c r i	Predstavljajo napredek
šol. Ce bi 1 oni izključno besedo pri mestnih so ah, bi kmalu naše lepe šole bile podobne svinjaku iz katerega bi tako smrdelo kot iz ljubljanskega lemenata.
Slovensko-nemške legitimacije za občinske volitve v Ljubljani mlajša generacija nič več nc pomni. Klerikalci so jih upeljall. To beležimo kot kronisti, da bo zgodovina vedela povedati, kedaj so živele tiste brezdomovinske podle duše, ki so po 30 letih pritisnile samoslovenski Ljubljani pečat dvojezičnosti!
Kako opravlja dr. Zajc službo zdravnika c. kr. tobačne tovarne i K tej včerajšni notici smo v kolikor sc vsebina iste tiče tudi g. dr. Košenine, prejeli sledeče pojasnilo: G. dr. Košenini je v notici omenjena ženska znana, ker jo je že večkrat zdravil. V zadnjem času je zbolela na prisadu (všen) na obrazu, prisad pa je bil prav •ahke narave. Njen mož je šel v četrtek opoldne z doma, prišel pa še le okrog 4. ure popoldne k dr. Košenini, k' ga je vprašal, kako je ženi. Ker je mož sam rekel, da glede prisada ni mč hujšega, in je imel zdravnik še v
2	slučajih opraviti zunaj v Št. Vidu, mu je dal le recept, obljubil pa, da pride ženo drugo dopoldne, t. j. včeraj obiskat na dom. Mož je bil s tem še zadovoljen, se zahvalil in odšel. Gosp. dr. Košenina je tnoral nato obiskati še dve bolnici v Št. Vidu in se vrnil šele ob 7. uri zvečer domov. Včeraj je obiskal ženo tega delavca in ugotovil, da je bolezen že pri kraju. Zakaj je mož potem iskal še druge zdravnike in prišel še le ob 8. uri zvečer k svoji ženi, to prepuščamo pač le njemu.
Gostilničarji pozor! V Kresnicah je na pritisk tamkajšnjega župnika občinski zastop sklenil, da morajo imeti vsi gostilničarji med službo božjo, t. j. dopoldne in popoldne gostilne zaprte. Ljubljanski gostilničarji! Vas čaka prav gotovo ista usoda, kakor je zadela vaše kolege na Kresnicah, ako boste pomagali vašim sovražnikom, to je klerikalcem, do gospodstva na ljubljanskem magistratu. Ljubljanski gostilničarji in gostilničarke, v vašem interesu je tedaj, da kot en mož oddaste pri ljubljanskih občinskih volitvah svoje glasovnice narodno - napredni stranki, stranki, ki je edino vedno zastopala vaše stanovske koristi.
Klerikalni župan Oražem obsojen. Pred kakim mesecem je sklical župan v Mostah prosluli klerikalec Oražem javen ljudski shod, ne da bi ga naznanil oblasti. V svoji omejeni in neomejeni domišljavosti je mislil, da zanj ne veljajo zakoni in predpisi, če tudi bi jih moral kot župan najbolj poznati in najbolj spoštovati. Včeraj se je radi tega moral župan iz Most pred tukajšnjim c. kr. sodiščem zagovarjati. Pa nobena laž mu ni pomagala. Sodnik ga je obsodtl na 10 kron kazni. Tako imajo v Mostah od sodnije potrjeno, da je njihov župan tako zabit, da še shodov sklicati ne zna. Iz tega pa Moščani tudi lahko izpre-vidijo, da ne smejo takemu človeku kot je Oražem zaupati. Kdor misli, da mu dela župan Oražem krivico, ali da krši zakone, naj se pritoži. Počasi ga bo že sodnija »zbrihtala*.
Volilni shod na Barju priredi na velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne pri Vidmarju (Mokarju) gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Na shodu govori dr. Iv. Tavčar o klerikalnem sovraštvu napram ljubljanskim prebivalcem. Vo-lilci s Karolinške zemlje, Ilovice, Hauptmance in Crne vasi, udeležite se tega shoda polnoštevilno, da čuje-te čisto resnico o svojih smrtnih sovražnikih.
Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v ponedeljek dne 17. aprila 1911 ob pol
4. popoldne v gostilni g. Gašperja Bolteta, „Pri črnem medvedu" na Rimski cesti št. 17 javen shod. Govornik g. deželni poslanec dr. Triller Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, vsled katerih bodete morali Ljubljančani plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda!
Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški dela s 104 odstotki. Poroča se nam: Nekaterim se čudno zdi, zakaj se vodovodna zadruga tako krčevito brani izročiti vodovod občini. Tistim, ki imajo z njo opraviti, se pa to prav nič čudno ne zdi. Ona dobi iz mestnega vodovoda po 24 v kubični meter in dobi zraven še 2 odstotka popusta, a odjemalcem, ki niso v odboru, pa to vodo zaračuna po 50 vinarjev. Kupčije s 104 odstotki dobička so danes zelo redke in velika izjema, torej ni čudno, če se vodovodna zadru-Ka tako krčevito drži te izredne izjeme. Sicer pa morajo gospodje pri davkariji o tej lepi kupčiji biti še bolje poučeni. — Temu bi mi le pripomnili; Ali je to res mogoče?
O nečuvenlh razmerah na novo-meski gimnaziji smo dobili zadnje dni več poročil. Bavijo sc predvsem z inštruktorjem mladega Schwarza, formalno ravnateljem Brežnikom in nekdanjimi »Savani", zdaj hrabrimi konvertiti Severjem, Južničem, Stoparjem in Prosenom. Zaradi pomanjkanja prostora pribijemo za zdaj samo to: Sever je prebil lansko leto z zaušnico pri njem stanujočemu tretješolcu Za-
lazniku ušesno mreno Od dr. Defran-českija napravljeno zdravniško spričevalo je imel Brežnik v rokah, zgodilo se pa ni nič. Ravno nasprotno! Sever imu še letos dijake na stanovanju in proti vsem predpisom celo take, ki jih uči sam v šoli. Dalje mu je izposloval Brežnik kot plačilo za dano klofuto enako kakor drugim svojim podrepnikom znatno podporo dež. šol. sveta, menda zato, da laže kvarta po kavarnah. Kake gorostasne kozle strelja potem v šoli, zlasti osmi, o tem pozneje. Imamo njihov zapisnik. Gosp. nadzornik Hubad! Tu je Avgijev hlev, torej na dan z vilami! Sicer bodo napravili Novomeščani sami konec temu brezvladju, ker ne bodo nikakor pustili, da bi trpela njihova deca zaradi par ljudi, ki jim jih doli pošiljate.
Tudi znamenje časa. Na ogla-silni deski požarne brambe na Jesenicah je nabito sledeče vabilo: »Vabilo! Vsi delujoči udje od prostovoljne požarne brambe Jeseniške se uljudno vabite dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne popolnoma v paradni obleki v gasilni hram, da se potem udeležimo procesije vstajenja našega gospoda zveličarja Jezusa Kristusa. Jesenice, dne 12 aprila 1911. Načel-ništvo. Pečat * Manjka torej samo še »Amen." In to se je zgodilo takrat, ko je bil načelnik jeseniške požarne brambe mednarodni brezverec in lesni trgovec Lovro Baloh. Vsa stvar izgleda, kakor da bi bila požarna hramba prevzela izdajanje pastirskih listov in hotela konkurirati z ljubljanskim Tonetom.
»Slov. Ilustrovanega Tednika" 7. številka je pravkar izšla. Prinaša kakor vse dosedanje, mnogo lepih in zanimivih slik, med njimi slike znamenitih slovenskih in čeških poslancev, dalje nadaljevanje serije slovenskih narodnih noš, laško kraljevsko rodbino itd. Izmed teksta omenjamo predvsem statistiko izza zadnjih volitev v državni zbor na Slovenskem, ki bo povodom novih volitev gotovo vsakega zanimala. — Priporočamo »Slov. Ilustro-vani Tednik" najtopleje!
Tel. društvo „Sokol“ v Kamniku priredi na Velikonočni pondeljek dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer »Sokolski večer" s prijaznim sodelovanjem »Koncertno-drainatičnega odseka" »Sokola I." iz Ljubljane. Med drugimi nastopita tudi gdč. Skrbinškova ter bariton slov. opere g. Bukšek, dalje dramatični odsek »Sokola 1“ ter njega salonski orkester. Po vzporedu ples in prosta zabava. Za užitek in zabavo jamči odsekova prireditev preteklo soboto v »Mestnem domu", zatoraj sl. občinstvo vabimo k mnogobrojni udeležbi. Novo podjetje zasluži odobravanje in podporo.
Ustanovni občni zbor »Društva uslužbencev mestne užitnine v Ljubljani" se vrši na velikonočno nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri' dopoldne v gostilni pri »Novem svetu" (posebna soba) na Marije Terezije cesti. Tovariši, društvo je prepotrebno in velike važnosti, udeležite se zboiovanja vsi.
Avstro ogrske banke podružnica v Ljubljani upeljala je v poslednjem času dvojezične tiskovine in sicer — hrvaško-nemške. Dovoljujemo si opozoriti vodstvo te podružnice, da je Ljubljana slovenska in da bi bilo pač umestno, da si omisli slovensko-nemške tiskovine ; menimo da bodo zadostovale te vrstice in da bode p. t. vodstvo v najkrajšem času popravilo ta nedostatek.
Tvrdke, ki so v katerikoli zvezi s tvrdko »The Anglo Levantine Tra-ding Co Lidt" v Londonu in s podružnico te tvrdke v Carigradu, dalje s tvrdko Sam Marmor v Carigradu, (lobe o teh tvrdkah v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zelo važno zaupno poročilo.
Za lajika je nenavadno težko izbrati pravi pisalni stroj, katerih cene so dandanes navadno zelo pretirane. Kdor hoče torej dobiti tozadevno v resnici zanesljivo in brezplačno pojasnilo, naj se obrne na naše uprav-ništvo.
Slovenska Filharmonija koncertira na velikonočno nedeljo in velikonočni pondeljek pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Ed. Czajaneka v hotelu »Tivoli". Začetek koncertov ob pol 4. uri popoldne, oziroma ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Jeruzalemski romar Bore in njegovo pričevanje.
K našim poročilom o tej pravdi in v odgovor hvalisanja tega jeruza-limskega romarja po »Slovencu" moramo resnici in pravici na ljubo še sledeče dostaviti:
V	kazenski preiskavi se je Bore zagovarjal, da ni pričal v pravdi z Janezom Jermanom z besedami: »Gotovo vem, da sem pisal ono od 1. do 10. oktobra 1910." mar-
več, da je pričal: Z d i se m i, da je bilo od 1.—10. oktobra 1910." Za ta svoj zagovor, o kojega resničnosti ali neresničnosti je moral biti Bore na jasnem, je Bore navajal tudi nekega Antona Jermana za pričo. Ta je kot priča pod prisego izpovedal, da je Bore takrat pričal: »jaz mislim" itd., torej sicer ni potrdil doslovno od Borca navedenih besed, vendar je potrdil smisel njegovega zagovora. Nasproti izpovedbi edine te priče pa so vse druge priče — med njimi tudi sodnik Vrančič, ki je bil Borca v pravdi z Janezom Jermanom zaslišal, potrdile, da je Bore z gotovostjo trdil da je bilo v času od L—10. oktobra. Ne samo to. Bore je celo po zaslišanju vseh prič v navskrižju svojega zagovora izrecno izpovedal, da je še se-d a j prepričan, da je dotično pismo res pisal v času od 1.—10. oktobra. Kato se to nesoglasje vjema s katoliškimi nazori ? In kako se to vjema s katoliškimi nazori, da je Bore še p o t e m, ko je bil opozorjen, da bo njegovo pričevanje odločilno za pravdo Janeza 'Jermana, še vedno vztrajal pri tem, da je prepoved pisal po 1. oktobru, dasiravno bi bil vsaj petem, ko je izvedel, da je bilo to že pred 1. oktobrom, naknadno popravil, kar bi bil lahko storil, če bi bil res pričal z besedami: »Zdi se m i", da je bilo od 1.—10. oktobra. Ce se mu je res le tako zdelo, ali ni bila njegova dolžnost, da bi bil potem, ko se je po pričah ugotovil drugi prejšnji datum odkritosrčno izjavil: g. sodnik, meni se sicer zdi, da je bilo to že po 1. oktobrom, vendar pa ne izključujem, da ni bilo tudi že preje ?
Ali bi ne bilo prav, če bi se viri v tem nesoglasju natančneje preiskali?
Tako kakor so govorili sodnik in izvzemši edine Borčeve priče vse druge priče, govori črno na belo tudi sodnijski, oziroma komisijonelni zapisnik.
Kako je sploh ta Anton Jerman prišel za pričo? Ali se je sam priglasil, ali ga je Bore predlagal za pričo? Eno je gotovo, da tudi ta Borčeva priča z ozirom na izpovedbo vseh drugih prič in zapisnika, ni govorila objektivne resnice.
Katoliško prepričanje dr. Pegana kot zagovornika in Borca kot njegovega klijenta se kaže tudi v tem slučaju :
Bore je bil krivega pričevanja o-proščen le, ker mu to pot niso mogli dokazati, da je za njegovo pričevanje ni imel slabega namena. Dokazalo pa se mu je, da vendar ni prav pričal. Povedalo se mu je tudi, da je njegovo pričevanje — in naj je pričal iz tega ali onega razloga — spravilo njegovega bližnjega v škodo, ker je le vsled Borčeve prisege Jerman izgubil civilno pravdo.
V	svojo sveto dolžnost, posebno kot katoliški mož, bi se moral šteti, da to škodo svojemu bližnjemu povrne. In sicer povrne sam, prostovoljno, ne da bi se ga moralo še le opominjati na to, toda kakor se nam poroča, Bore tega ni storil in ko je oškodovanec to od njega zahteval, je katoliški odvetnik dr. Pegan katoliškemu somišljeniku rekel: Bog obvaruj, kaj plačati!
Mi pa pravimo: Bog nas obvaruj pred takimi katoliškimi možmi in bog obvaruj da bi bilo pričevanje jeruzalemskega romarja Borca zzadnjo razsodbo na veke p o k o pa no!
Železniška nesreča ob prelazu Dunajske ceste.
K tozadevnem sodnijskem poročilu se nam iz krogov železničarjev poroča: Vsak v naši službi količkaj vešč, se mora čuditi, da v tej pravdi ravnateljstvo državne železnice ni prav nič storilo v obrambo prizadetega strojevodjo. Je pač vedno tako: nered-nost, nejasnost v glavnih točkah naše službe izvira naravnost iz višjega mesta in se pretaka do najnižjega železniškega delavca; a kadar pride do kake nesreče, tedaj je vseh teh nerednosti kriv edino le strojevodja. Namesto, da bi bil strojevodja v tein slučaju za to, da je s svojini zavednim ravnanjem osebni vlak obvaroval pred katastrofo, dobil vsaj od ravnateljstva kako priznanje, se ga je pustilo tirati na zatožno klop in obsoditi. Južna železnica se je potrudila, da je svoje soobtožence varovala po posebnem zastopniku, a od državne železnice je celo lastno osobje nastopilo proti obtoženemu strojevodji.
Z ozirom na razloge obsodbe bi stavili sledeča vprašanja:
Prvič; Ali ste pri odpravi vlaka na državnem kolodvoru strojevodja v smislu obstoječih predpisov obvestil, da južni kolodvor tedaj ni bil prost, in da se nahaja signal na stoj? (Naj-brže ne)
Drugič: Ali se je pri prihodu vlaka na južnem kolodvoru 10 metrov popreje premikalo (Verschub) za toliko časa ustavilo, dokler vlak ni šta-cije pasiral? (Najbrže tudi ne.)
Tretjič: Kakor hitro je štacija postavila semafor na Prosto! označuje to stanje signala v nadzorstvenem uradu električna kontrola z rdečim ali belim poljem in nihče ne more brez vednosti obratnega uradnika semafor postaviti na Stoj! Kako se je v tem slučaju službujoči uradnik prepričal, da jevvožnja cesta prosta?
Četrtič: Ali so z ozirom na pozni čas in gosto meglo v tem slučaju pri vseh semaforjih in mikalih luči gorele? (To je predpisano v slučajih take goste megle, kot je bila na dan nesreče.)
Petič: Ali se je premikalnemu vlaku dalo znamenje, »Pozor* s trobilom (Hornsignal) ? Če se je ta signal dal, kako se je po njem ravnalo?
Šestič: V kakem stanju se je nahajala zavirača, niso bili robovi že obrabljeni?
Sedmič: Ali je strojevodji bilo mogoče preje ustaviti vlak?
Ako se vsa ta vprašanja razmo-trivajo, ter skušajo spraviti v soglasje z obstoječimi predpisi na eni, na drugi strani pa s tem predpisom nasprotno stoječa praksa raznih navad in razvad tako pri državni kot južni železnici, se more izkušen železničar čuditi, kako je g. Sajovic kot izvedenec pod prisego mogel oddati svoje mnenje.
Mi smo to mnenje samo brali, tisti pa, ki so ga poslušali, so dobili ta utis, da je bila Sajovcu bolj na srcu južna železnica, kot pa obtoženi strojevodja državne železnice. Ali je bilo pred ono nesrečo na južnem kolodvoru res vse tako v vzornem redu, kot se je pri obravnavi zatrjevalo?
Sicer pa naj se slavno ravnateljstvo državne železnice ravno iz nastopa kontrolorja južne železnice uči, da se v bodoče tudi ona bolje pobriga za interese svojih uslužbencev, kot se je ravno v tem slučaju. Če noče samo, bomo našli pota, da bode to moralo storiti!
Več državnih železničarjev.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poraz Aehrenthalove politike.
Dunaj, 14. aprila. Aehrentha-lova politika doživlja od dne do dne hujše poraze. V zunanjem ministrstvu in srbskem poslaništvu na Dunaju se potrjuje vest o obisku srbskega kralja Petra v Budimpešti. Baje se je cesar sam izrazil, da se avstrijska politika napram Srbiji popolnoma spremeni in ustvarijo prijateljski odnošaji med obema državama. Vsled tega pa cesar izrecno želi, da se vrši obisk kralja Petra v Budimpešti. Tozadevna pogajanja med obema vladama so se pričela takoj po Aehrenthalovem nastopu dopusta. Obisk kralja Petra v Budimpešti se smatra kot popoln poraz Aehrenthalove protisrbske politike. V pol itičnih krogih se splošno zatrjuje, da se Aehrenthal po obisku kralja Petra v Budimpešti ne vrne več na svoje mesto. Značilno na vsej stvari je dejstvo, da nemški dunajski časopisi, ki so še pred par dnevi obkladali kralja Petra z vsemi mogočimi psovkami, danes govore o njem spoštljivo, kot le morejo.
Budimpešta, 14. aprila. Začetkom meseca maja pride cesar v Budimpešto, kjer ostane več dni. Pri tej priliki ga obišče srbski kralj Peter in kot se v najnovejšem času zatrjuje, tudi bolgarski car Fereinand. Obisku kralja Petra se pripisuje velika važnost. Aehrenthalov sistem je zlomljen in kakor kaže, se kmalu ustvarijo med Srbijo in Avstrijo prijateljski odnošaji.
Banovo stališče omajano.
Zagreb, 14. aprila. V merodajnih krogih se zatrjuje, da hrvatski ban dr. Tomašič v najkrajšem času odstopi. Njegovo stališče je namreč jako omajano, ker se mu ni posrečilo izvesti Khuenovega načrta, to je, pridobiti si zanesljivo delavno večino v saboru. Tudi v Budimpešti sami se že računa z odstopom bana Tomašiča.
Dr. Brošan, predsednik sabora.
Zagreb, 14. aprila. Vladna stranka namerava postaviti kot kandidata za predsednika hrvatskega sabora, voditelja pravosodnega oddelka, dr. Brošana.
Vstaja v Albaniji.
Solun, 14. aprila. Imenovanje Tor-gut Sefket paše komandantom turške vojske v Albaniji, je vzbudilo med albanskimi vstaši veliko vznemirjenje in splošno nevoljo. Položaj okoli Skadra je še vedno obupen. Nad vso skadrsko okolico je proglašeno obsedno stanje.
V okraju Dibra so prebivalci ustavili plačevanje davkov in so uradnike, ki so prišli davke iztirjevat, pregnali s pušicami. Okoli Deščice je prišlo med vstaši in turško vojsko do krvavega spopada. Vstaši so se z vso vehemenco vrgli na Turke in jih prisilili, da so se umaknili. Ko pa so vstaši dobili po ogleduhih obvestilo, da prihajajo turške pomožne čete, so se zopet umaknili v zasede, katerih Turki do-sedaj nikakor niso mogli dobiti v roke.
Grof Khuen na Dunaju.
Budimpešta, 14. aprila. V torek odide grof Khuen Hedervary zopet na Dunaj, kjer se bodo nadaljevala pogajanja glede novega vojaškega kazenskega zakonika. V avstrijskih vladnih krogih se zatrjuje, da bodo morali O-gri od svojih zahtev na vsak način nekoliko odnehati, kakor so morali storiti tudi pri vprašanju glede izplačevanja v gotovini.
Lastnik m glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tl*. — Najmanjši znesek 50 tIu. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 fin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica.
Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika.
Gospodična se želi proti plačilu naučiti kuhati pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Ku-hinja-* do 18. t. m. na upravništvo »Jutra«.
trlasovlr, dobro ohranjen, se ceno proda. Radeckega cesta 3, 1. nad.	188/5—1
Skoraj nov gramofon se ceno proda radi odpotovanja. Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
198/7-1
Učenca 14 do 16 let starega, lepega stasa, se takoj sprejme kot natakarja. Kje, pove upravništvo.
Dojilja se takoj sprejme. Kje, pove upravništvo „Jutra“.
Urarskega pomočnika in učenca sprejme takoj Fr. P. Zajec, Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Zahvala.
Povodom prebritke izgube našega preljubega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Konrada Klinar
c. kr. poštnega oficijanta
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izraze sožalja in iskrenega sočutja, kakor tudi za darovane krasne vence.
Osobito se zahvaljujemo pokojnikovemu predstojniku, g. c. kr. nadpo-štarju Robertu Tomiz, ki je preskrbel spremstvo; stanovskim kolegom in poitnim uslužbencem iz Jesenie, Je-senic-Fužin, Ljubljane, Gorice in Trsta, | ki so bili ali osebno ali pa po odposlancih zastopani, zastopnikom c. kr. iel. oskrbovalne sekcije na Jesenicah, gg. stavb, komisar. Kunstu in Schmidtu uradniškemu osobju c. kr. žel. obratnega urada na Jesenicah, na čelu jim postajenačelnik nadoficijal g. Viktor Ječminek, žel. delovodju g. Jeršetuliz Lesec, c. kr. fin. straže oddelku na Jesenicah, cenj. učiteljstvu na Jesenicah, v Kamnigorici in Kropi, gg. uradnikom Kranj, obrtne družbe na Savi in ne najzadnje uglednima društvoma ,,Gledališko društvo na Jesenicah" in „Pevsko društvo v Kropi", zadnje za v srce segajoče žalostinke pod vodstvom g. naduč. Pleničarja, kakor sploh I vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno pogrebno udeležbo. Končno | tudi še naša najiskrenejša zahvala posestniku pogrebnega zavoda na Jesenicah, g. F. Lazar, katerega neumor-nosti se imamo zahvaliti za tako lepo vspeli sprevod, kakor tudi točnosti g. Doberletu v Ljubljani, s katero nam je stavil konje in mrtvaški voz za pre-peljavo iz Jesenic v Kropo na razpolago.
Kropa, aprila 1911.
Žalujoči ostali.
Talnlk-------------
- posojilnice
z večletno prakso, samostojen delavec išče službe. Ponudbe pod »Tajnik posojilnice" na upravništvo »Jutra-.
Solidtaior
samostojen, delavec in korespondent išče službe. Ponudbe pod „Solicitator“ na upravo „Jutra“.
■HHKKH
Dr. Ed.
Šlajmer
ne ordinira od 16. do 26. aprila. §j
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu
na Češkem
če nas to nič ne stane!
Slavn. občinstvu se naznanja, da ima vsakdo, ki hoče
po ceni kupiti kako zemljišče = ali hišo =
najlepšo priložnost sedaj, ker
take priložnosti ne bo nikdar več
Natančnejša pojasnila daje
Peter Matelič
-- Škofja ulica štev. 10. —
Senzačna iznajdba! Gostilničarji! - Pozor! Patent
- opletene -
steklenice
za vino itd.
s higijenično pripravo, ki pri nata-kanjuzabrani vsako nečistobo in goščo; zgorej je ventilator, ki se da varno zapreti, odvodna pipa se da z enim tipom odpreti in zapreti, pa tudi zakleniti. Iznajdba iz higijeničnih pa tudi varnostnih in gospodarskih ozirov posebno za gostilničarje jako priporočljiva. Vsako ponatakanje, pa tudi vsako poneverjenja izključeno.
Steklenice od 10 1 dalje v zalogi
D. Žnidarič
gostilna pri Zlati ribi.
»mo Toistovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroš)
v za slabokrvne in prebolele
“S "S £ je zdravniško priporočeno črno Č V	dalmatinsko	vino Kui najboljše
sredstvo 5 kg franko K 4.60.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št 1.
Ijf ^ | |	|	f «j>' $ |
ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti št. 26.
Spretni in zanesljivi
zastopniki,
ki bi obiskovali gostilničarje in hotelirje v južnejših kiajih, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema gosp. S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova ulica štev. 7.
Koncert
restavracija „Črni orel“, Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet.
Pri navadnih cenah.
Krojaškega
pomočnika
samo za boljše delo in salonske suknje sprejme takoj v trajno delo ter z . dobro plačo
Fr. Kraigher, krojaški mojster Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Paušner
krojač v Ljubljani pri „Novem svetu“ javlja slavnemu občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najtiižjih cenah.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu svojo
specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Iz proste roke se proda
hiša v Ljubljani
na zračnem kraju, z ograjenim vrtom, obstoječa iz treh sob in dveh kuhinj, kleti in pralnice. Natančneje se poizve v „Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica št. 8.
Stampilje
seli vrst za urade, dru štva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih Stampilij.
Ljubljana, stari trg št. 20. Ceniki franko.
Naročajte in kupujte „101110“!
Izvod samo po 4 vinarje,
Xzd.ee larretč
Ernest
»Sil
.,i jun
s* Pfeilgasse
n
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura	\	K	4‘—
Huzarska ,,	j obstoječa iz čake, prsnega	})	5-—
Planin, lovcev ,,	( oklepa, sablje, patronske	j j	5*—
Dragonska ,,	f taške, puške v najfinejSi	J)	5*—
Ulanska ,,	i izdeljavi	) >	5*—
Telesne straže ,,	/	n	6-—
Prektipovalci spedjalnl cenik.
Razpošiljatev po povzetju.
Ustanovljena leta 1818
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna. Mengeš
JULI US STARE
Zaloga v Ljubljani	11
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. ::
Telefon interurban štev. 129.
mmmmBMBKmBamKmmmtaBamtmamtmmmmaaKSBBKmsšmamssci
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova nlica st. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co«, Stolni trg štev. 9.
, Jutro* se prodega v Trstu
po vinarje
v nswsled.n.jI3hl toloal^a,r:r^a,!x:
ifiechcr, ulica Stadion, Tmisaii, nlica Fontana, SPipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, i S rast Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Bel večere, (jicršilia, Rojan, ftailiiarfier, Carnpo Marzio, Bruna, SS. Martiri,
Krci^O j, ulica Massimiliami, Boilčelj, ulica S Maroo,
Cecllimi, ulica deir Istra,
Bi ‘lina, ulica del Rivo, BlihllŠČ, ulica Sette Fontane, (jiraiviaticoglllio, ul. Barriera, Spoder. rile a Barriera, Lavrenčič';, VojaSniČni trg. Bonusi, Greta,
Kidieh R°jftn>
Bajc, ulica Geppa,
L lizati O, ulica Acqued.otto, SegllHn, ulica Industria, Železnik, Sv. [van,
Lll£, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, lEreŠČak, ulica Belvedere.
■ a B ■ ■ B ■ ■ n ■ ■ n ■ ■ H E B B B a I B BE3Bg B ■■ ■■■■■■ MB SJL5J
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
  registrovana zadruga z omejenim jamstvom —.r, -	—==—-
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
XjSistan.© založništvo.
Telefoaajalsa. štev. 118.
3-itogrxaŠ5a.
lxro3aJ.laai.ee štev. TS.aoT*.
BBB0