8554 AA 50100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P«P.126 3Rlimsr*5KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo I >txn demo-krščansko občinsko svetovalko Rosello SborgL Z orožjem so jo onesposobili, jo priklenili k ograji stopnišča, in jo slikali s sramotilnim napisom okrog vratu (Telefoto ANSA) Četrtina Italijanov se še ni odločila za koga naj voli RIM — Vsaj četrtina italijanskih volivcev še ne ve, za koga bo volila na skorajšnjih parlamentarnih volitvah. To je rezultat ankete tednika «11 Mondo*. Predvidevanja za izid volitev pa so sledeča: KD bi se morala okrepiti, medtem ko bo KPI izgubila vsaj 2 odstotka glasov. Radikalci naj bi šli strmo navzgor, socialisti komaj znatno, močan padec pa naj bi zabeležili socialdemokrati in mi-sovci. BEOGRAD — Član predsedstva ZKJ Stane Dolanc je včeraj sprejel podpredsednika nemške socialdemokratske stranke bremenskega župana Hansa Koschnika. Pogovarjala sta se o razvoju odnosov med ZKJ in SPD ter med Jugoslavijo in ZR Nemčijo, (vb) Po izvolitvi bivšega člana nacionalsocialistične stranke Karla Carstensa za novega predsednika Zvezne republike Nemčije mu je dosedanji predsednik, liberalec Walter Scheel, čestital. Na sliki: Schecl (levo) in Carstens pred uradno rezidenco zahodnonemškega predsednika (Telefoto ANSA-UPI) VOLITVE ŠEFA DRŽAVE POTEKALE PO PREDVIDENEM SCENARIJU BIVŠI NACIST MRL CARSTENS NOVI PREDSEDNIK ZR NEMČIJE V številnih nemških mestih so demokrati s pouličnimi manifestacijami ogorčeno protestirali proti izvolitvi takega predsednika (Od dopisnika Tanjuga, posebej za Primorski dnevnik) BONN — človeškim občutkofn ni mogoče ukazovati. ZR Nemčija ali vsaj velik del njene demokratične javnosti, se bo z veliko težavo navadil na novega človeka v bonnski »vili Hammerschmidt*. Volitve petega po vrsti predsednika ZR Nemčiji so danes v bleščeče okrašeni Beethovnovi dvorani potekale brez zunanjih pretresov, same v ozračju nenakšne nesproščenosti. Glasovnice so delegati metali v prozorno stekleno žaro na mizi. «Ko bi bile vse stvari v Bonnu tako prozorne kot je ta steklena žara — je grenko pripomnil televizijski komentator — potem bi tudi politično življenje v glavnem mestu ob Renu bilo širšemu občinstvu prizadetih jasnejše*. Tako pa se bodo mnogi zahodni Nemci, zlasti pa mladi, še dolgo spraševali, kako je mogoče, da opozicijski stranki CDU in CSU, ki sta imeli že pred MINIATTI: KD POZNA IMENA TERORISTOV RIM — Silvano Miniatti, član vsedržavnega vodstva DP je včeraj v izjavi časopisni agenciji Ansa izjavil, da je dobil demokrščanski dokument, ki naj bi »neizpodbitno dokazoval, da v KD ne poznajo samo imen rdečih brigadistov, pač pa so seznanjeni tudi z njihovimi političnimi in organizacijskimi izbirami. Gradivo, ki ga še preučujemo in skrbno hranimo, bomo objavili v primernem trenutku. Pozneje je bil v razgovoru s časnikarji Miniatti nekoliko previdnejši Gre za na pol zaupni dokument _ je pojasnil — ki je krožil v nekaterih demokristjanskih krogih in ki vsebuje zelo jasne trditve o tem, kaj so RB, kaj delajo in v katerih organizacijah so prisotne. Pripomnil je, da sta možni le dve domnevi: ali gre za nezaslišan poskus blatenja na osnovi izmišljenih in lažnih podatkov, ali pa skupina ljudi dejansko pozna imena teroristov m njihove naklepe. Tiskovni urad krščanske demokracije se je v odgovor »s presenečenjem vprašal, zakaj Miniatti ni izročil gradiva sodstvu*. pogovori s kandidati j. Danes začenjamo z objavo serije pogovorov s kan-j.^ati na prihodnjih parlamentarnih in evropskih vo-, tvah, jy[a£ namen je intervjuvati predvsem slovenske Andidate, pa tudi nekatere italijanske kandidate in no-co list. Intervjuvancem smo skušali postaviti enaka Pfašanja, tako da bodo naši bralci lahko primerjali soT^na stališča. Za kandidate Slovenske skupnosti pa ”1° opustili vprašanje o vsedržavnem položaju m Vli-l- 1 L j, Mučili vprašanje volilnih Gani in Valdostanci. zavezništev te stranke s z Milo- še Vrsto pogovorov s kandidati začenjamo žh*1 ®U(iinom, kandidatom na listi KPI za poslanski upnico; razgovor objavljamo na zadnji strani. Ce j., ■ oorno pravočasno prejeli, bomo jutri objavili mne-ci5 kandidata Slovenske skupnosti Alojza Tula in sofistične stranke Aljoše Volčiča. NEPRIČAKOVAN IZID KANADSKIH POLITIČNIH VOLITEV Konservativci popolnoma porazili liberalno stranko Elliota Trudeauja Novi predsednik vlade bo Joe ^ark, ki pa ne bo razpolagal niti z relativno večino - Trudeau ze napovedal odločno opozicijo OTTAWA — Konservativno pro-gresistična stranka, na čelu katere je Joe Clark, je zmagala na torkovih političnih volitvah v Kanadi in tako porazila stranko predsednika vlade Elliota Trudeauja, ki je u-pravljal državo polnih 11 let. Uradni rezultati volitev, ki jih bodo v Kanadi objavili sicer šele 31. t.m., so sledeči: progresistična konservativna stranka je dobila 136 sedežev v novem parlamentu (na volitvah 1974. leta 95), liberalna stranka 114 (141), nova demokratična stranka 26 (16), socialni kredit 6 (11). Joe Clark, leader konservativcev, ki ima nalogo sestaviti novo kanadsko vlado, bo najmlajši minister v zgodovini Kanade. Čez par dni bo namreč dopolnil 40 let. Clark bo imel težko nalogo, in sicer vladati bo moral s takim parlamentom, ki ga ni mogoče obvladati. Ta protislovna trditev se da takoj dokazati s tem, da sta konservativna stranka in socialni kredit (ki naj bi sestavljal vladno koalicijo) dobila točno polovico sedežev v novem parlamentu. V teh razmerah bo Clark težko u-resničil vse tiste zamisli, M so bile osnova njegovi volilni kampanji, saj mu liberalci in neo-demokrati o-dločno nasprotujejo. Novi predsednik kanadske vlade Clark je strankarski človek, poleg tega pa tudi človek kompromisov. Liberalci trdijo, da bo Clark lutka v rokah pokrajinskih prvih ministrov, ki so večinoma konservativci, predvsem pa da bo v rokah prvega ministra jz Alberte Liougheeda. Čeprav so ga opazovalci večkrat i-dentificirali z levico njegove stranke, je njegovo stališče do gospodarskih vprašanj odločno konservativno. Glede zunanje politike se je Clark že izjasnil, da bo skušal še bolj poglobiti odnose med Kanado in NATO, pri tem pa trdi, da mora njegova država gledati na interese, ki §o skupni Washingtonu in Ottavvi. Konservativni leader med drugim tudi meni, da mora Kanada podpirati Izrael, saj je to domovina Židov. Skratka, poraz liberalne stranke, ki je še pred volitvami imela v parlamentu absolutno večino in ki sedaj ne more sestaviti niti koalicijske vlade z demokrati, pomeni odločilen politični obrat Kanade na desno. Rezultat teh volitev je nemalo presenetil izvedence kanadske notranje politike in je obrnil na glavo vsa predhodna predvidevanja. Zaenkrat ni še mogoče poiskati vzrokov tega nepričakovanega obrata. Dejstvo je. da bo sedaj Trudeau v opoziciji, z njim pa tudi demokratska stranka. Koalicijska vlada, ki jo bodo vodili konservativci (ali’ pa enobarvna vlada z zunanjo podporo socialnega kredita), bo imela v parlamentu 141 ali 142 sedežev. Absolutna večina znaša 142 sedežev, vendar kljub možnosti, da bi konservativci dobili sporni sedež, bo razmerje sil med večino in opozicijo popolnoma enako. Med drugim bodo morali konservativci iz vrst svojih poslancev določiti tudi spea-kerja (predsednika poslanske zbornice), ki nima pravice glasovanja. Torej izredno zapleten položaj in izhod iz njega bo izjemno težaven. Ob Koncu pa je treba tudi reči, da so Kanadčani proti obratu na desno, kar bo še bolj otežkočilo delo nove vlade. Zanimivo je tudi. da ni nobena manjša politična skupina, ki se je predstavila na volitvah, dobila sedežev v novem parlamentu. (mč) volitvami šefa države zmago matematično v žepu, saj sta razoo-lagali z absolutno večino in celo z «viškom» 23 glasov, nista mogli za svojega kandidata imenovati politika. ki ne bi bil obremenjen z nacistično preteklostjo. Slavje v Bonnu, na dan ko so obeležili tudi 30. obletnico demokratične ustave. je bilo danes gotovo marsikateremu pravemu demokratu skaljeno, Karl Carstens je že v prvem krogu glasovanja spre jel 528 od skupno oddanih 1032 glasovnic. Socialdemokratska kandidatka Annemarie Renger, ki razen dobre volje in človeškega poguma, da se je spustila v neenak boj, ni premogla nobenega drugega argumenta, se je morala zadovoljiti s 431 glasova, ki so ji pripadli iz vrst vladne stranke, 72 «velikih volil-cev* se je vzdržalo, med njimi je bilo 66 Genscherjevih liberalcev, ki so si hoteli obdržati odprto teoretično možnost, da bi v morebitnem drugem krogu glasovanja vendarle lahko zaigrali na karto ponovne kandidature Walterja Scheela. En glas ie bil neveljaven. V krogih obeh opozicijskih strank so uspeh Karla Carstensa proslavili kot pomembno politično zmago, ki naj Zvezni republiki Nemčiji pokaže, da ima opozicija, vsaj v tem trenutku, v rokah večjo politično moč kot obe vladni stranki Drugo vprašanje je seveda, ali bosta Helmut Kohl in Franz Joseph Strauss to svojo relativno premoč lahko potrdila tudi na parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Karl Carstens ve. da so posredne volitve šefa države nekaj čisto drugega kot neposredne volitve poslancev in «referendum* za zveznega kanclerja. Prav zaradi tega je zadnje dni stalno poudar jal, da njegova zmaga ne bo pomenila »političnega zasuka* v ZR Nemčiji. Ustavna funkcija predsednika republike je v Zvezni republiki Nemčiji izredno ozka, pravzaprav omejena , na reprezentiranje. Spričo slabih zgodovinskih izkušenj — spomnimo se nebogljenega Hindembur-ga, ki je- podaril oblast Adolfu Hitlerju, so avtorji nove ustave vso izvršno moč dali v roke parlamentu. z vlado, oziroma kanclerjem na čelu. Tu Carstens ne bo mogel veliko spremenite Za kanclerja Hel muta Schmidta bo neprijetno, da bo odslej na sejah vlade lahko odsoten predstavnik predsednika republike, kj ni iz tabora vladajočih strank. Gotovo bo to vplivalo na spremembo stila in na še večjo zaprtost vse bonnske vlade. V mnogih zahodnonemških mestih, v Hamburgu, Regensburgu, Marburgu in drugod, so danes u-prizorili množične demonstracije proti izvolitvi Karla Carstensa za predsednika republike. V Bonnu je v središču mesta demonstriralo kakih tisoč dvesto ljudi, ki so z raz-ličnipai simboli opozarjali, da kan-> didat CDU in CSU spričo svoje preteklosti ne sodi v predsedniško palačo. Zaman. IVO VAJGL Nemiri v Salvadoru SALVADOR — Policija je včeraj streljala na demonstrante pred stavbo, kjer je venezuelsko veleposlaništvo. Organom javne varnosti so se nato pridružile tudi enote nacionalne garde, ki so skušale razpoditi simpatizerje »ljudskega revolucionarnega bloka*. Viktor Avbelj novi predsednik predsedstva SRS LJUBLJANA - Na slavnostnem zasedanju vseh zborov slovenske skupščine so objavili izvolitev novega predsenika predsedstva Slovenije. Novi predsednik je dolgoletni družbenopolitični delavec Viktor Avbelj in prevzema funkcijo, ki jo je do pred kratkim imel Sergej Kraigher. Sergej Kraigher je bil namreč pred kratkim izvoljen za člana predsedstva Jugoslavije. Na slovesnem zasedanju, ki so se ga udeležili najvidnejši družbenopolitični delavci, med njimi tudi Sergej Kraigher, France Popit in Mitja R'bičič, so objavili, da je bil za novega člana predsedstva izvoljen Stane Markič. Nova sestava pred-seUstva Slovenije je torej takšna: predsednik Viktor Avbelj, člani: Tone Bole, Marijan Brecelj, Anica Kuhar, Stane Markič, Vida Tomšič, Josip Vidmar ter predsednik centralnega konrteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. Po razglasitvi sta Avbelj in Markič podala slovesno izjavo, predsednik skupščine Milan Kučan pa je predsedstvu zaželel uspešno delo. (jp) niiiiiuniitm|iiiiiiiiuinitiinmnitmniiiiiiiiiitiiiiiuitiiiiiiiinuiimuiiiniiiiunni»iiiiuuiiiniiiim.. IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Za samostojnost Namibije brez «varuštva» Pretorie Pritisk na Južno Afriko z gospodarskimi in političnimi sankcijami NEW YORK — Včeraj se je v Ne\y Yorku začelo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o Namibiji, bivši jugozahodni nemški koloniji, ki je postala po prvi svetovni vojni britanski protektorat in si. jo je, južnoafriški rasistični režim »de faeto* anektiral. Sedanje zasedanje je rezultat nedavnega sklepa pretorijske vlade, da spremeni ustavodajno skupščino, izvoljena proti volji OZN, v parlament, kar je le prvi korak do enostranskega oklica samostojnosti. Nova državna tvorba pa bo le nebogljeno orodje v rokah južnoafriških rasistov. Združeni narodi so že vrsto let zahtevali brez uspeha umik južnoafriških sil iz Namibije in svobodne volitve pod nadzorstvom varnostnih si]. OZN. Na sedanjem zasedanju bi morali dokončno obsoditi pretorijski režim in določiti go- a|i«*aiai*iiiiiaaoiiiiiv*i*oiuiaiiiiiii|f|||||glf|l|,,||l|itlaifniigii||||||||||||||||||||V||(||||a(faiiiiaiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiaiBiBiiMiiiisMtiiMaiitiMfiiiiii'tafaiaii«iiaiiiiiiiiiMiiiiiiMiii>iiiiiiiiiMiiiiitiiiiMiiiMiiiiiiiiiiMaiiaiaiiiiiiaiiiaiiiiiiaiiiaaalgl Predvolilna ploha milijard Prava ploha milijard v tipičnem italijanskem predvolilnem vzdušju: tako bi lahko ocenili včerajšnjo sejo vlade, ki je bila nadvse delovna, saj so na njej odobrili izredno veliko število odlokov, ki predvidevajo na stotine milijard lir izdatkov. Gre za sklepe, ki so jih stranke opozicije, še zlasti levica, zahtevale že več mesecev, a jih jc Andreotti očitno prihranil za predvolilno vzdušje. Tem jc treba dodati še sklepe včerajšnjega zasedanja medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki prav tako ni štedil z investicijami: 215 mil'jard za pristanišča, 200 milijard za železnice, milijarde za šolske gradnje; spomnili so se tudi na letališče Punta Raisi, prizorišča dveh največjih lctalsk'h nesreč v Italiji in predmet nadšte-vilnih kritik. Vlada, prav tako kot CIPE, ni šte-dila z denarjem. Poviški plač po znani formuli »za vsakogar nekaj*. Odobritev nove delovne pogodbe za uslužbence krajevnih uprav, pogodbe, ki je bila sprejeta že pred šestimi meseci, a je vlada do včeraj ni hotela potrditi. Povišek za uslužbence ministrstev, za šolnike, za pomožno osebje na šolah. Stalna namestitev za tiste državne uslužbence, ki so jim vsake tri mesece podaljševali »začasno zaposlitev*, nekaterim tudi več let, in priznanje trinajste plače pri obračunu odpravnine sta še dva podobna ukrepa. Pa tu- di na upokojenec niso pozabili. Vsi, ki so odšli v pokoj v zadnjih treh letih (državni uslužbenci, seveda), bodo prejeli nekaj zaostankov in povišek pokojnin. Poleg tega pa še 85 milijard lir (kot prvo nakazilo petletnih investicij v višini 510 milijard lir) za izboljšanje struktur policijskih sil in vrsta ukrepov v «potrditev» in ovrednotenje avtonomije Sardinije*, kjer je bilo v zadnjem času nezadovoljstvo zaradi brezbrižnosti vlade do številnih vprašanj, predvsem gospodarskih, izredno opazno. Nobenega sklepa pa ni bilo o podražitvi bencina. «0 tem moramo še govoriti, jc dejal minister Nicolaz.zi. Sklepati mora CIPE in skratka, kri- za sicer obstaja, vendar pa stanje ni tako resno. Vsekakor pa bodo i-meli pri dobavah prednost lastniki kmetijskih strojev, je pristavil minister Marcora. Tako torej. V enem samem dnevu je vlada sprejela toliko pomembnih ukrepov, kolikor jih ni vse od svoje umestitve. Volilna špekulacija je na dlani. Prav včerajšnja seja vlade priča o tem, da je treba spremeniti način vodenja italijanska politike: problemov ni mogoče reševati s špekulativnim krpanjem lukenj v zadnjem trenutku, ampak mora biti njihova rešitev sad poglobljene razprave in smotrnega načrtovanja. (bbr) spodarske sankčije. Uresničitev teh zahtev afriških držav jn gibanja neuvrščenih pa bo pogojevalo zadržanje Velike Britanije, ZDA, Francije, Zahodne Nemčije in Kanade, petih držav, ki so pod pokroviteljstv«n OZN pripravile načrt o - samostojnosti Namibije. Južnoafriška vlada je v začetku podprla pobudo petih držav, kasneje jo je zavrnila, češ da daje načrt preveliko važnost nacionalistom SW APO (South West Africa Beople’s organizatkm). Pretorija je organizirala Volitve v ustavodajno skupščino brez soudeležbe edinega pr znanega zastopnika ljudstev Namibije, organizacije SWAPO, sedaj pa še pripravlja, da jstvari lutkarsko vlado. Kot rečeno ima ključ vsega problema v rokah Zahod, predvsem pa omenjenih pet držav. Dosedanje izkušnje v zvezi s sankcijami zaradi «apartheida» pa niso spodbudne, saj Zahod ni prekinil trgovinske izmenjave z Južno Afriko. Pretoria se je požvižgala na «sankcije», ker je bogata s strateškimi surovinami, ki jih Zahod krvavo potrebuje. Morda bodo omenjeno države celo pristale na formalno obsodbo in gospodarske sankcije, saj bodo trgovinske stike obdržale multinacionalka družbe, (voc) Čestitke državljanov SFRJ predsedniku Titu BEOGRAD — Predsednik Tito t* dni prejema š‘. .-vilne čestitke najvidnejših jugoslovanskih družbenopolitičnih predstavnikov, skupnosti, organizacij ter delovnih ljudi in občanov za bližnji rojstni dan, ki ga bo slavil v petek, ko mu bo mladina s Kosova izročila tudi štafetno palico z najboljšimi željami in prisrčnimi voščili vse Jugoslavije. NA VOLILNEM SHODU KPI SEN. GERBEC 0 ODGOVORNOSTIH KD ZARADI RAZRAŠČANJA TERORIZMA Okrogla miza SSk o mladinski problematiki ■ Današnje volilne manifestacije «KD izkorišča terorizem v volilne nu (ob 20. uri). Jutri ob 20.30 pa bo namene*, je včeraj dejala sen. Jelka I na sedežu SSk javni sestanek, na Gerbec na volilnem shodu KPI, na katerem je izredno ostro polemizirala s stranko' relativne večine. Potem ko je zavrnila Piccolijeve predloge o spremembi volilnega sistema, od katere naj bi imela korist prav KD, je Jelka Gerbec naštela hude odgovornosti te stranke zaradi razraščanja terorizma. KD je več kot trideset let imela v rokah notranje ministrstvo, a se ni znala resno lotiti navadnega kriminala, danes pa kaže nevarno nesposobnost v boju proti terorizmu. Predstavnica KPI se je spomnila nekaterih dejstev, kot na primer določitve zakrknjenih fašistov, kot sta bila De Lorenzo in Mi-celi ,na čelo varnostnih služb, ter obtožila KD, da je naravnost bojkotirala reformo javne varnosti, ki je bila ena glavnih točk vladnega programa. Vzrok, da niso bile izvedene reforme, da niso bili sanirani državni aparati, da niso bile spoštovane sprejete obveze, pa je en sam: treba ga je i-skati v načinu, kako je KD upravljala oblast. To pa pomeni, je zaključila Jelka Gerbec, da bi nova okrepitev KD ustvarila resno nevarnost in-volucije, vračanja nazaj, in to v škodo države. Glavna volilna pobuda Slovenske skupnosti je bila včeraj okrogla miza, ki jo je priredila mladinska sek- j ciia na temo «Mladina in družba*, j Po uvodnih besedah, s katerimi je j Ivo Jevnikar obrazložil pomen sreča- j nja, so imeli krajše referate pred- j stavnik mladinske sekcije SSk iz Go-1 rice Goran Rustja, rajonski svetova j lec Sandi Cergol in predstavnici tr- j žaške mladinske komisije SSk Alen-, ka Legiša in Marija Brecelj. Na teh referatih je bila načeta ze-1 lo široka problematika, ki gre od izkušenj novega rajonskega svetovalca, ki se mora spoprijeti s krajevno problematiko, do. nujnosti izpopolnitve strankinih krajevnih sekcij in vloge mladih pri tem delu; od delovanja univerzitetnih študentov do sklepov SSk, da se za evropske volitve poveže z manjšinskimi in avtonomističnimi skupinami pod znakom Union Val-dotaine in za državne volitve s Furlanskim gibanjem; od brezbrižnosti katerem bosta kandidata Dolhar in Harej orisala volilni program stranke. Kandidat SSk Terčon pa bo govoril danes ob 12.45 po radiu Trst A v okviru volilne tribune. In končno bo jutri ob 20. uri v CCA na pobudo PDUP javna razprava na temo »Perspektive levice po 3. juniju*. Za PSI bosta nastopila Pigato in Pesante, za KPI Spadaro, za PDUP pa Quadrifoglio. Danes stavka poldržavnih uslužbencev Danes bo vsedržavna stavka poldržavnih uslužbencev, ki jo je enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL oklicala že pred časom, da bi z njo podkrepila zahteve varovancev v zvezi z delovno pogodbo. Ob tej priliki bodo številna javna zborovanja. Izbira zdravnika le še do 31. maja Po začetku izvajanja zdravstvene reforme ter enotne konvencije s splošnimi zdravniki in pediatri, so vsi zavarovanci in njihovi družinski člani, ki doslej niso uživali neposredne zdravniške oskrbe s svobodno izbiro omenjenih zdravnikov (gre za’ zavarovance ENPDEDP, INADEL, ENPAS ter vzajemnih bolniških blagajn za trgovce, obrtnike, neposrednje obdelovalce zemlje idr.), dolžni izbrati si splošnega ali otroškega zdravnika najpozneje do 31. maja. To lahko store pred okenci posameznih enot SAUB na področnih sedežih zavoda INAM. Če pa se želijo izogniti dolgim vrstam, naj se zglasijo z zavarovalno-bolniško izkaznico na sedežih patronatov IN CA-CGIL (Ul. Pondares 8), INAS-CISL (Ul. S. Spiridione 7) in UCAP-UIL (Trg Papa Giovanni XXIII 6). NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE Začetek splošne razprave o ukrepih za obnovo domov Prednost pobudam za zagotovitev stanovanja potresen-cem, ki še živijo v montažnih hišah - Danes razprava o posameznih členih in spreminjevalnih predlogih Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je začel včeraj splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje popravke in dopolnila k deželni zakonodaji o popravilih in obnovi stanovanj na področjih, ki jih je pred tremi leti prizadel potres. O pomembnosti predlaganih novih določil, ki jim je namen prilagoditi dva obstoječa zakona novim razmeram na osnovi dosedanjih izkušenj, priča že samo dejstvo, da je samo splošna razprava o vodilih zakonskega osnutka zaposlila skupščino ves dan. Načelna vodila zakonskega osnutka zadevajo predvsem prednost, ki jo priznavajo posegom, ki naj zagotovijo stalno bivališče številnim družinam potresencev, ki še živijo v montažnih hišah in v zasilnih stanovanjih, določitev največjih sprejemljivih stroškov za popravilo ali obnovo, da se odpravijo pojavi zapravljanja, zboljšanje in pospešitev upravnih in tehničnih postopkov, možnost nakupa stanovanj namesto obnove porušenih in dodelitev predujmov, da se dela lahko začnejo brez zamud, ki jih običajno terjajo birokratski iiiinii iimiiiii ii iimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniii n mn umili im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit PO ZASLUGI SINDIKATA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV SUMA Rok o izvedbi sodnih izgonov bo podaljšan do konca julija Občinska uprava in Lloyd Adriatico ponujata potrebnim družinam namesto dostojne strehe bivše bordele - Zasegli naj bi prazna stanovanja zasebnikov postopki. Zadrugam potresencev dodeljujejo nekaj večje ugodnosti, v posebnih primerih (n.pr. na goratih področjih) naj bi pa priznali možnost, da se zgornja meja predvidenih stroškov poviša za 30 odstotkov. Včerajšnja razprava je v bistvu o-dražala stališča, ki so jih posamezne skupine že izrekle v pristojnih deželnih komisijah: KD, KPI, PSDI in "RI so osnutek odobravale, proti so bile DP, PDUP, MSI in MF, melo-narji so se vzdržali, socialisti so si pa pridržali pravico, da odločijo po razpravi o spreminjevalnih predlogih. Razprava se nadaljuje danes, pra/ tako ves dan, o posameznih 58 členih in okrog 60 amandmajih, ki so jih predložili svetovalci. Na pobudo tržaškega vodstva e-notnega sindikata stanovanjskih najemnikov SUNIA je bila sinoči v prostorih šentjakobske sekcije delavskega združenja ACLI burna skupščina. Umirjena tudi ni mogla biti. saj je bila namenjena žrtvam sodnega izgona, ki so dvorano napolnile do zadnjega kotička. Pa tudi zato ne. ker je tajnica sjnrti naDadov!1 ^VsSkJellpraričeJo ! na^^/čim’ u^dne^lafka? deMedad°rugfm le* M izražen oster j najmanj dramatično) rešitev okrog protest ob dejstvu, da je koroški j dvesto družin iz hude zagate na deželni zbor tako spremenil deželni! vedla nekaj takšnih primerov rav-volilni zakon, da je zelo otežkočeno j nanJa Cecovinijeve občinske upra-samostojno nastopanje slovenskih list j ve **r krajevnih kapitalistov s ori-za deželnozborske volitve. ' ! zadetimi ljudmi, da so se nam kar Tiraženo je bilo tudi prepričanje, i naježili lasje, da bo moral bodoči italijanski parla | Konec tega meseca bi moralo ment omogočiti manjšinam v Italiji | veliko družin iz svojih stanovanj, politično predstavništvo v parlamen-1 ootem ko .je bil pravzaprav rok o tu, kot to vsaj na papirju predvideva j jZvedbi sodnih izgonov zapade! že italijanski volilni zakon za prve ev-! konec aprila in je bil nato nodalj-ropske volitve. j šan. Gospa Burio je navzoče se- Za konec se napoved današnjih vo-j znanila, oa je sindikat SUNIA do- hmih zborovanj in manifestacij. So- j segel 0d prefekture vnovično odlo cialisti bodo imeli ob 11 uri shod zjlev jzgonov> jn sjcer ^ 31 ju- n? Tv’*1 Ganba‘d1, kJ.er b°sta govo-1 ]jja Marsikomu se je v hipu od-rila D Amore in Comida, ter dve zbo-1 vain i{art>en s srca brž potem pa rovanji v mi liski občim: ob 10.30 v! ga je v srcu znova stisnilo, ko je kraju Pilon (Ferraro) in v camporah ob 17.30 (Comida). Na vrtu »Vatikana* pri Sv. Jakobu j se bo danes začel festival «Unita» in j «Dela», na katerem bosta ob 18.30 ] govorila član vsedržavnega tajništva Anselmo Gouthier in sen. Jelka Gerbec, v kulturnem sporedu pa bo zvečer nastopila tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi*. Od 9.30 do 12. u-re bo na Trgu Stare mitnice manifestacija KPI, volilni shodi pa bodo med drugim v Skednju (ob 10. uri — Stojan Spetič), v Trnovci, Praprotnem in Prečniku (od 17.30 do 18.15 — Jelka Gerbec), pri Sv. Ivanu (ob 18. uri — Budin in Cuffaro) in v Zgoniku (ob 20.30 — Budin). Slovenska skupnost bo imela danes zborovanja v Zgoniku (ob 19. uri), v Repniču (ob 19.30) in v Rep- NllllllHIIIIIIIIIIHIII||||||||||tlll|llllll(,IIIIIIIIIHIIIl|,li zvedel, da ponujata občinska unra va in lastnik zavarovalnice Llovd -Adriatico, novopečeni melonar ir-neri, »izgnancem* namesto dostojne strehe pol razpadle hiše, okoli Cavanskega trga, v katerih se preganjajo tričetrtkilske podgane. V takšnem prostoru naj bi se nasta nila starejša gospa s hčerko in 10-letnim otrokom! Tako ji je vsaj predlagala občinska uprava, češ da v vsem Trstu ne najde spodobne j šega stanovanja zanjo. Tam blizu, ravno tako v nekdanji javni hiš', naj bi se po Imeiijevem nasvetu naselila neka druga družina. Tak šna ie torej zavzetost tržaških u-praviteljev in Uštih. ki jih podpirajo, ljudstva. Na skupščini je bila izrečena marsikatera huda na račun rr.elo narjev, pa tudi seveda stanovanjskih lastnikov, ki svojih praznih nepremičnin v špekulacijski raču-nici za nobeno ceno nočejo oddati Le kakih dvajset se jih je ponudilo, v najkrajšem pa utegne ostati dobesedno na cesti 70 družin. Zavod za ljudske hiše IACP ob navija stara, prazna stanovanja, toda vanje se ne bodo vselili le llllllll•llml•lllllll•ll•l•••lllllll■•l•l••lll*|*■•lllll»|||||■||||■lllllnlllll|||||||||•lllllllllllllllllllllllllllHlnl•l•llllln V HOTELU PRI DEVINU SLOVENŠČINA ŠE TABU? PO «ZASLUGI* MELONARJEV Tržaška občina še brez proračuna Po »zaslugi* melonarjev tržaška občina še nima proračuna za letošnje leto, pa čeprav ga je že skoraj pol mimo. Zastopniki LpT, ki so ob prevzemu izvršilnih nalog proglašali, da se mestu odpirajo po zaslugi njihove strokovne izvedenosti nova, svetlejša obzorja, so krivi za resne posledice tega dejstva, ki prizadevajo vse občane. Ne imeti odobrenega proračuna pomeni namreč za vsako javno upravo, da ne more črpati iz predvidenih postavk, ampak sme trošiti največ vsak mesec sproti po eno dvanajstino prejšnjega obračuna, kar bistveno hromi njeno delovanje, zlasti glede na naložbe za nujne storitve in javna dela. Cecovini in njegov odbor ne bosta mogla tokrat skrivati svoje odgovornosti z običajnimi otročjimi jadikovanji o zlobni opoziciji, ki jim ne dovoljuje, da bi delali prav. Iz svoje ohole domišljavosti so zviška in prezirljivo zavrnili navodila vsedržavnih organizacij javnih uprav in pristojnih ministrstev ter svarila demokratične opozicije. Za razliko od vseh občin in pokrajin so iz proračuna izključili postavke za zdravstvene storitve, sklicujoč se na zdravstveno reformo, katere finančni deli se še ne izvajajo. Proračunski dokument, ki so ga predložili v poslednjem roku konec februarja, je bil zato nepravilen in jim ga nadzorna oblast ne more odobriti. Posledice njihove domišljave trme In upravne nesposobnosti pa bodo žal uživali, dokler bodo Cecovini in njegovi vedrili na občini, prav vsi občani, taki, ki so jih iz prepriča nja ali naivnosti izvolil1., In vsi ostali. (Iv) Na predsinočnji seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je zastopnik Slovenske skupnosti Antek Terčon opozoril župana Škerka in svetovalce na zaskrbljiv glas, ki se je razširil po Devinu in zatem kot madež olja po drugih vaseh občine. Glas o grobem šovinističnem besednem napadu na troje Slovencev, oziroma o nezaslišani diskriminc<^ji nasproti njim. Gre za uslužbence hotelskega 0-brata ob avtocesti pri Devinu. Ko jih je neki Italijan čul, kako so se izražali v svojem materinem jeziku, je vzrojil, češ, tu ni dovoljeno govoriti slovensko, še huje: uporabil je zloglasni in prezirljivi vzdevek tšča-vo*. In še: vodstvo hotela naj bi zaradi tega trojici prepovedalo uporabo slovenskega jezika. To je seveda višek. Tembolj še, ker je hotel državna last, kakor je navedel svetovalec SSk in zahteval od občinske uprave, da zadevo razčisti. župan se je brž obvezal v tem smislu s pripombo, da v svojem osebnem, pa tudi gotovo v imenu vsega občinskega sveta dogodek ostro obsoja. če se je v resnici pripetil. Zadeva ne potrebuje posebnega komentarja, kvečjemu le poziv vsem Slovencem in demokratičnim Italijanom, da morebitne druge takšne nacionalistične izpade pri priči ožigosajo ter se ne omejijo zgolj na širjenje glasu, (dg) DANES OD 9. DO 16. URE bo na Trgu sv. Jakoba (pred cerkvijo) PRIJATELJSKO SREČANJE med učenci slovenske csnovne šole pri Sv. Jakobu in učenci italijanske osnovne šole Duca d’Aosta. Vabljeni vsi prijatelji otrok! «izgnanci*. temveč tudi redni pro-sitelji na podlagi točk, ki jih imajo na prednostni lestvici. Zavod namerava zgradit' tudi nova poslopja v Naselju sv. Sergija, kjer so zemljišča že na voljo; prav tako jt nared ustrezni načrt in na razpolago denarna sredstva — 80,2 milijarde lir. Toda kaj, ko skušajo nekateri krogi načrt ovirati. Ta je trenutno v rokah deželnih upraviteljev. če ga še ta mesec ne odobrijo, bo ves denar šel po vodi in če ga odobrijo, bo treba sredstva porabiti najpozneje do novembra. Sindikat SUNIA bo to izrecno zah teval na današnjem sestanku na prefekturi:'"1WIWV»T tfo tudi. naj občina zaseže toliko praznih stanovanj kolikor je sodnih izgonov ter jih odda v najem po pravični stanarini, kakor je storila miljska občinska uprava, (dg) Odkloniti zastaranje nacističnih zločinov Izvršni odbor tovarniškega sveta štivanske papirnice je naslovil na zunanje in notranje ministrstvo, na tržaško pokrajinsko federacijo CGIL-CISL-UIL ter na tržaško in rimsko federacijo sindikata FULPC in njune sedeže sporočilo, v katerem ogorčeno obsoja sklep pristojnih zahodno-nemških oblasti o skorajšnjem zastaranju nacističnih vojnih zločinov. Odločitev v tem smislu označuje tovarniški svet kot nesprejemljivo in absurdno s pripombo, da krivcev za grozodejstva proti človeštvu ne gre nikdar pomilostiti in s tem zabrisati nacistične sramote. Tovarniški svet papirnice je z druge strani pozval vse delavstvo, naj podpre prizadevanja zahodnonemških demokratov, ki se bore proti zastaranju. Razen tega poziva v drugem sporočilu delavce v vsej Italiji, da zavesti ljudi izolirajo priročnike »oborožene stranke*, ki neprestano stopnjuje teroristično ofenzivo. Teroristi so izraziti nasprotniki delavskega gibanja in napeljuje vodo na mlin reakcionarne desnice in tistih gospodarskih sil, kot je Confindu-stria, ki bi rade — tako se nadaljuje komunike — preobrnile zdajšnjo politično sliko v državi ter izvotlile njihove vsebine vse dosedanje pridobitve delavstva. Proti tem silam se je treba boriti ravno tako kakor se je delavski razred boril v odporniškem gibanju. Priprave na mladinske delovne akcije Bliža se konec šolskega leta in začetek tako dolgo pričakovanih počitnic. V teh dneh se mnogim mladincem postavlja problem, kako naj preživijo dolge poletne mesece. Te in tudi druge bi rad opozoril na možnost, da se udeležijo mladinskih delovnih akcij v Sloveniji, ki se redno vršijo vsako leto. Poleg velikega praktičnega učinka, saj pripomorejo mladinci s svojim delom v veliki meri k razvoju revnejših področij, so MDA kovačnice značaja mladih mož. Vsi imajo možnost, da si izmenjajo izkušnje, ne samo na delovnem nivoju, ampak predvsem na kulturni ravni. V popoldanskih urah, ko je delo na trasi opravljeno, stečejo razne interesne dejavnosti; to so fotokrožki, radioamaterski krožki, tečaji za prvo pomoč idr. Zvečer, po večerji, so na sporedu kulturne prireditve, ki jih gojijo sami brigadirji, filmske predstave in srečanja s prebivalci kraja, v katerem se nahaja naselje. Ob sobotah in nedeljah je dela prosto in vsi brigadirji gredo na izlete. Tudi športna dejavnost ima velik pomen in v tem smislu so naselja, v katerih živijo brigadirji, dobro o-premljena. Iz vsega tega je razvidno, da ima mladinec na razpolago mnogo sredstev, s katerimi pozitivno preživlja svoj prosti čas. MDA so torej enkratno doživetje; zamejski udeleženec ima možnost, da spozna tovarištvo, ki vlada med brigadirji, samoupravljanje in nasploh vrstnike iz matične domovine.. ..or,^,i. DIMITRIJ' GRUDEN - Slovesnost na konzulatu SFRJ Številne čestitke Titu za rojstni dan Jugoslovanski državljani, ki živijo stalno ali začasno na področju pristojnosti jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, so včeraj popoldne v prostorih konzulata počastili zgodovinske obletnice, ki jih v tem letu praznujejo jugoslovanski narodi. O zgodovini in vlogi komunistične partije Jugoslavije ob 60-letnici njene ustanovitve in še posebej o vlogi Tita na čelu jugoslovanske partije in njene revolucionarne vloge v boju za osvoboditev in za samostojno pot v socialistični revoluciji in izgradnji socialistične družbe jugoslovanskih narodov, je spregovoril predvojni komunist in prvoborec narodnoosvobodilnega boja Branko Babič. S proslave so poslali brzojavne čestitke centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, predsedstvoma sindikatov in Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki praznuje letos 60-letnico svoje ustanovitve, predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu pa so poslali iskrene čestitke za njegov 87. rojstni dan z željami, da bi še dolgo vodil jugoslovanske narode v njihovi graditvi srečne sedanjosti in prihodnjosti v enakopravni socialistični in neodvisni državni skupnosti jugoslovanskih narodov. Po proslavi so se prisotni državljani SFRJ zadržali v družbi s člani konzularnega zbora v prijetneh tovariškem razpoloženju. DVE ZANIMIVI RAZSTAVI DO SEPTEMBRA Od včeraj v našem mestu Benettonove skulpture Priložnostna svečanost na Gradu sv. Justa ter v galeriji «Forum» Včeraj so v našem mestu odprli svojevrstno likovno manifestacijo. Na pobudo avtonomnega deželnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov ter ob sodelovanju tržaškega združenja gradbenikov, u-metnostne galerije «Forum», ustanove Round Table 9 in pod pokroviteljstvom tržaške občine so na raznih mestnih trgih postavili približno ducat večjih kovinskih skulptur znanega likovnika Simona Be-nettona, ki je doma iz Trevisa, kjer ima tudi svojo veliko delavnico in od koder je prinesel v Trst nekaj svojih zares velikih in tudi umetniško veljavnih del, ki bodo vse do 10. septembra krasile naše mesto, nas «spominjale na preteklost, hkrati pa tudi vzpodbujale v bodočnost», kot je rekel prof. Ser gio Molesi na kratki svečanosti, ki so jo pripravili včeraj opoldne na Gradu sv. Justa, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev umetnosti in nekaj predstavnikov oblasti. Kratko svečanost je odprl predsednik turistične zveze ltalo Gior-gi, ki je podčrtal veljavnost od leta 1975 ponavljajoče se likovne manifestacije, ki je nekoč bila znana kot «razstava 120 dni» in ki jo min tiiiiiitmi 1111 iiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiMiitiimtiiitiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO KRSTNI IZVEDBI TRIPTIHA V TRŽAŠKEM AVDITORIJU NOVA SEZONA TPPZ STEČE V HRPELJAH Z «Zemljo in narodi» bo zbor proslavil 60-letnico KPJ, ZKMJ ter sindikatov in «dan mladostih • Na pobudo Združenja za rastlinstvo Vzhodnih in Dinarskih Alp in s sodelovanjem tržaške univerze se je včeraj pričel na Repentabru mednarodni simpozij, na katerem obravnavajo geografske in ekološke aspekte črnega gabra, ene najbolj značilnih kraških rastlin. Na srečanju so prisotni izvedenci iz raznih evropskih držav. Kakor smo že kratko omenili v nedeljski številki, bo Tržaški partizanski pevski zbor gostoval prihodnjo soboto, 26. maja, v Hrpeljah. Na vabilo krajevnih, oziroma občinskih družbeno-političnih organizacij in ravnateljstva hrpeljske osnovne šole bo naš ansambel s triptihom »Zemlja in narodi*, to je s pesmimi iz NOV in pesmimi narodov, ki se bore za svobodo, idealno proslavil 60. obletnico Komunistične partije Jugoslavije, Zveze komunistične mladine Jugoslavije in revolucionarnih sindikatov, pa tudi tradicionalni dan mladosti ob častitljivem jubileju predsednika Tita. dan. ki zadobiva še globlji pomen ob letošnjem mednarodnem letu o-troka. Predstava bo ob 20.30 na igrišču RK »Jadran* (v primeru slabega vremena pa v šolskih prostorih). Partizanska,, borbene in delavske pesmi bo spremljalo predvajanje dokumentarnih slik na velikem filmskem platnu, ki bodo ponazarjale prizore iz narodnoosvobodilnega boja in prikazovale nekatere od neštetih spomenikov padlim, ki so posejani vsepovsod na domačih in tujih tleh. Po krstni predstavitvi triptiha v tržaškem Avditoriju pomeni hrpelj-sko gostovanje pravzaprav uvod v novo sezono nastopov TPPZ. Vodstvo zbora je prejelo nič koliko va- bil ter se, kot običajno, vsem ne bo moglo odzvati, sicer bi bila sezona za velik del pevcev prenaporna; saj gre v dobri meri za že priletne može, ki sta jih boj prej in trdo delo pozneje temeljito preizkusila. Od njih res ni mogoče zahtevati več od tega, kar so že doslej napravili: prevozili 3 milijone kilometrov, nastopili ravno tako pred 3 milijoni navdušenih gledalcev, vadijo pa redno dvakrat tedensko - Bazoviškem domu, kamor zahajajo kar iz 23 vasi in seveda samega mesta. S tem pa tudi dokazujejo nezlomljivo privrženost izročilom narodnoosvobodilnega boja. Zaenkrat čakajo partizanski ansambel naslednje obveznosti: 9. junija gostovanje v Ljubljani, 16. junija na festivalu komunističnega tiska prj Sv. Ani (Trst); L' julija v Vidmu na pov;abilo„deželnega vodstva VZPI-ANPIr in tamkajšnje ob* činske uprave, 7. julija v Doberdobu na krajevnem festivalu komunističnega tiska, 21. julija v Krminu v priredbi tamkajšnje sekcije VZPI-ANPI, 28. julija v Beglianu nedaleč od Tržiča in tako naprej. Omeniti velja še oktobrski nastop v Portorožu ob snidenju delegacij borčevskih organizacij iz Italije, Francije, Belgije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. (dg) organizirajo za to, da bi Trst kot turistično mesto mogel nuditi v poletnih mesecih domačim in še posebej tujim turistom nekaj več kulturnega užitka. Tajnik deželnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov Dante Risani pa je spregovoril o pobudi kot taki, umetnostni kritik prof. berglo Molesi pa je predstavil umetnika Benettona in njegovo umetnost v našem mestu, kjer «bodo do septembra sredi razmeroma starih poslopij stale velike a moderno koncepirane skul-pture». ki bodo «s svojo težo in s svojo silovitostjo vzpodbujale meščane Trsta, da usmerijo svoj pogled v bodočnost, v jutrišnji dan svojega mesta*. Kratko formalnost je zaključil sam umetnik, ki je kazal resnično ginjenost in je povedal, da je v novem mestnem naselju «Altura*, nad bivšim Judovcem, postavil svojo skulpturo *Nadaljnje perspekti-ve», ki je s svojimi dimenzijami 6x5 x 9,5 m njegova največja dosedanja plastika Sicer pa so njegove skulpture postavili na Velikem trgu pred občinsko palačo, na Borznem trgu, na Trgu sv. Antona, pri pravoslavni cerkvi in še drugod. Sinoči, proti večeru in sicer ob 18 uri 30 pa so odprli razstavo njegovih manjših plastik, grafičnih listov in risb v središčni galeriji «Forum» na začetku Ul. Coroneo, kjer je Simon Benetton razstavljal pred dvema letoma, ko se je s svojo umetnostjo prvič predstavil n našem mestu in se takoj tudi uveljavil, saj je verjetno prav tej razstavi treba pripisati dejstvo, da so ga povabili na veliko razstavljanje v naše mesto, ki se je začelo včeraj na naših trgih, na naših u-licah. (fre) IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN NA ZATOZNI KLOPI MESINEC KI JE STRELJAL IZ LJUBOSUMJA ^ Javni tožilec zahteval zaradi poskusa umora 11 let Ječe za Filippa Panascija, branilec pa pogojno kazen in izpustitev na začasno svobodo Pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Lugnani, prisednik Bi-doli, šest porotnikov) se je včeraj nadaljeval proces proti 49-letnemu Filippu Panasciju, doma iz Mesine, ki je obtožen večkratnega poskusa umora v obtežilnih okoliščinah, nedovoljene posesti strelnega orožja, groženj in nasilja nad osebo. Dogodek, v katerega je vpleten Panasci, se je pripeti' 4. aprila lani v Ul. Ghirlandaio, kjer naj bi moški po srečanju s svakinjo Roso Gaglio, s katero je imel pred časom ljubezensko razmerje, streljal proti delavcu Tulliu Poliju, takratnemu ..........m.................... Slovenska domačija stara 173 let Delo na kmetijah zahteva od kmetov tudi p današnjem obdobju ne brzdane avtomatizacije veliko truda, žuljev in znoja. Kmetom so v zadnjih časih res olajšali delo šte vilni stroji za dela na poljih in drugi mehanski pripomočki, res pa je, da si kmet še vedno zelo težko zasluži svoj vsakdanji kruh. Brav zaradi tega vedno več mladih zapušča kmetijo ter se raje zaposli v mestu, kjer je zaslužek nedvomno lažji. Za kmeta so trenutki zadovoljstva zelo redki, saj ima celo leto polne roke dela. Nima veliko prosteoa časa za razvedrilo. Zanj je dobra letina velik, največ ii uspeh, ki krona njegov celoletni trud. Za tri kmetovalce iz tržaške pokrajine je bil nedeljski sprejem na trgovinski zbornici gotovo veliko doživetje in vir zadovoljstva. Podelili so jim priznanja, ker vodijo posestva, stara nad 100 let Nagrajeni kmetovalci so Alojz Škrk iz Saleža, Milan Slubelj iz Repnica in Marta Mužina iz Gropade. Včeraj smo se pomudili pri Alojzu Škrku; njegovo posestvo v Sa ležu na hišni številki 33 je najbolj staro v vsej pokrajini: ima kar 173 let. tPosestvo je leta 1806 ustanovil moj praded Anion Škrk in od ta krat do danes smo imeli na kmetiji vedno moške potomce, tako da ni domačija nikoli menjala priim ka», je ponosm) povedal Alojz, čo kat in čil možakar, pravi kraški kmet. «Za tisti datum sem zvedel na katastru», je nadaljeval, »a tudi stric mi je pravil o pradedu ter mi še razložil, kako je prišel ta priimek na Kras. Takrat se je priselila v te kraje skupina ljudi, ki je zapustila otok Krk v Jadranskem morju, kjer je razsajala kolera. Tem ljudem so rekli, da so 's Krka’ in iz tega tudi izpeljali priimek:.» Alojz Škrk se je začel baviti s kmetijo že s štirinajstim letom Po očetovi smrti leta 1928 je moral kot najstarejši od osmih otrok pri jeti v svoje roke vajeti domačije. «Povsod kamor sem se obrnil, je bil samo puf». se sedaj spominja tistih bridkih časov. «Nalo sem začel kupovati in prodajati drva in vole in kmalu smo si v družini opomogli, a kaj ko me je prav takrat poklicala vojska». Poleg dela na kmetiji je bil Alojz še drugje zaposlen, vendar mu je bila kmetija vedno najbolj pri srcu Sedai se ukvarja zlasti z vi nogradništvom in cvetličarstvom. Za gojitev cvetic si je uredil 500 metrov toplih gredic, trte pa so mu dale vedno mnogo zadoščenja. Tako je na primer prejel na lanski razstavi vin v Zgoniku drugo nagrado za bela vina. tNaše trte so stare in dajejo dobro vinot, nam je pravil, medtem ko nam je pokazal pokal, ki ga je prejel za doseženo drugo mesto, tšlcoda le, da je bilo lani malo vina in verjetno bo tudi letos slaba letina, tako da že spet ne bom mogel odpreti osmice*. Alojzu pomagat"pri delu na kmetiji žena Štefanija. Njej je izrecno poverjena nega dveh krav. ki jih imajo v hlevu. «Držali ju bomo. dokler bo žena zmogla*, je pripomnil Alojz, tnakar ju bomo morali prodati.* Na kmetiji veliko pomaga tudi sin Edi. Z veseljem poprime za kosilnico in druga dela, ki so prenaporna za očeta Kljub temu, da ima drugo zaposlitev, je sin predan kmetiji, tako da se Alojzu Škrku res ni bati za nadaljnji obstoj domačije. Tudi zato ne, ker je na dvorišču več kot 170 letnega pose stva že shodil mali Aljoša, sin Edija in vnuk Alojza Škrka, (šč) zaročencu Cagliove, ter ga ranil. Panasci naj bi potem poskusil streljati tudi proti ženski, vendar naj bi mu okvara pištole kalibra 22 preprečila namero. Panasci je prispel v Trst aprila lani, da bi prepričal Roso Gaglio naj mu sledi, ko pa je zvedel, da se namerava poročit s Polijem je iz ljubosumja prijel za pištolo. Po prvi preiskavi so moškega prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb. . julija lani se je Panasci predstavil pred sodišče. Sodni zbor je takrat izjavil, da ni pristojen za ta primer, nakar so vse akte predali preiskovalnemu sodniku. V prvi polovici decembra lani se je Panasci spet pojavil pred sodniki, vendar tokrat ni bil več obtožen le povzročitve telesnih po škodb, temveč poskusa umora v obtežilnih okoliščinah. Proces so ta koj prekinili na prošnjo branilca odv. Maniacca, ki je zahteval psihiatrični pregled svoje stranke, da bi preverili, če je bil Panasci um sko odgovoren za svoje dejanje. Od tu se je včeraj proces nada Ijeval. Pregled, ki ga je izvedel v Trstu prof. Missaglia, je pokazal, da Panasci ni bil popolnoma raz soden, ko je streljal 4. aprila la ni. Poleg tega so včeraj prebrali balistične izvide in zdravniško po ročiio o ranah, ki jih je utrpel Po li. Panasci je približno dve uri od govarjal na vprašanja sodnika in ponovil svojo verzijo o dogodku, ki jo je podal takoj po aretaciji. De jal je, da je streljal zaradi strahu, ko je zagledal Polija, ki se mu je približeval. Rosa Gaglio je s svoje strani po vedala sodnikom, da jo je svak večkrat zalezoval in ji tudi grozil s smrtjo, Poli pa, da je zagledal pištolo v rokah Panascija potem ko se je obrnil in dejal ženski naj se vrne v stanovanje. V popoldanski obravnavi je javni tožilec dr. Brenči zahteval za Pa naselja 11 let ječ*, zaradi poskusa umora in manjših obtožb ter opro stitev obtožbe nasilja nad Gagliovo zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec odv. Maniacco je zahteval naj spremenijo obtožbo iz poskusa umora v povzročitev telesnih poškodb in to tudi zato, ker je balistični izvid dokazal, da s pištolo kalibra 22, s katero je streljal Panasci, ni mogoče ubiti človeka. Zahteval je, naj sodniki upoštevajo olajševalne okoliščine in predlagal pogojno kazen ter izpustitev svoje stranke na začasno svobodo. Proces se bo nadaljeval danes z replikami, nakar se bodo porotniki umaknili v posvet za določitev razsodbe. Tat v zapor namesto v Moskvo Agenti javne varnosti in finančni stražniki so v torek aretirali na milanskem letališču Linate 27-letnega Pierpaola Dorio, ki je osumljen tatvine na škodo podjetja Consorzio Autotrasportatori Triestini s sedežem v Trstu, v Ul. Valdirivo 16. Dorio naj bi izmaknil podjetju ček za 2 milijona lir. Agenti so ga a-retirali, medtem ko se je odpravljal na letalo, ki bi ga popeljalo v Moskvo. Podaljšan rok za prijavo dohodkov Rok za prijavo letnih dohodkov so tudi letos podaljšali. Ta rok naj bi namreč zapadel 31. maja, a so ga zaradi teža", s katerimi se srečujejo občinski uradi, ki imajo veliko dela z volitvami, podaljšali do 30. junija. Nevarna vožnja na «skateboardu» 'Vožnja' na «skateboardu», deski s kolesci,-ki' je bila pri mladih ze!° V rrtodi- v ptrejšnjem poletju, je botrovala nesreči komaj 12-letneg* Maurizia Ptcaczeka iz Ul. Mauro-ner 12. Fant se je ob 17. uri v ravnotežju na »skateju* peljal navzdol po ulici, v kateri stanuje-Na križišču z Ul. Biasoletto mu nl uspelo zaustaviti deske, zaradi če-sar je močno treščil v citroen CX. ki ga je v smeri proti Ul. Maf chesetti upravljal 39-letni Egid,° Sincovich iz Rebri na Greti Tl' Nesrečnega Maurizia so z rešiJc®10 Rdečega križa najprej prepeljali v otroško bolnišnico Burio Garcfole-kjer so mu zdravniki ugotovili čan udarec v glavo in mu pred' videli okrevanje v 20 dneh. Pozneje se je njegovo zdravstveno sta' nje poslabšalo, zaradi česar so g® prepeljali v glavno bolnišnico *n sprejeli na nevrokirurškem oddelku- Izleti Združenje Union priredi izlet v 1 stro dne 27. t.m. Izlet je združen ogledom fresk v Hrastovljah in ce~ kve sv. Nikolaja v Pazinu. Inform? cije in prijave na sedežu združenj v Ul. Valdirivo 30. tel. 64-459. vsa* dan razen ob ponedeljkih, od l“i do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. . SPDT prireja ob priliki 8. sre<* nja slovenskih planincev, ki bo nedeljo, 10. junija, na Dobraču " Koroškem, avtobusni izlet. Vpisov nje na ZSŠDI (Ul. sv. Frančisa* 20) vsak dan od 11. do 12 ur ' Vabljeni. Zapustil nas je Mario Vertovec Pogreb bo jutri, ob 9.30 iz ^ vašnice glavne bolnišnice. Žalostilo vest sporočaj® žena in nečaki Trst, 24. maja 1979 (Pogrebno podjetj' Zimolo) Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi JOŽEF EMILI (PINO) Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 25. maja 1979, °b 17. uri iz hiše žalosti v Klancu pri Kozini. Žalujoči: žena Slavica, hčeri Irena in Anica, sin Robert, oče Jožef, sestra Marija, brat Marjo z družino, brat Srečko, sestra Silva z možem, svakinja Ivanka, svak Viktor z družino ter drugo sorodstvo Klanec, Prosek - Železniška postaja, Briščiki, 24. maja 1979 GORIŠKI DNEVNIK 24. maja 1979 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni ilora MIHAIL BULGAKGV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih in dveh delih Prevod Scena Kostumi Glasbena opren a Milan Jesih Niki. Matul Marija Vidau Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE Danes, 24. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in RED 1; v soboto, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED E - dr ga so bota po premieri; v nedeljo, "7. ,aja ABONMA RED G delja po premieri. ob 16. uri dr ga ne- Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ANGELO BEOLCO - RUZANTE POMJENKI (Dialogi; Nastopajo: Alojz Milič Adrijan Rustja Stanislava Bonisegna Danes, 24. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU Ariston 16.30 «11 gioco della mela». Vera Chypolva, Dagmar Blahova, Yiri Menzel. Ritz 18.00 «Psicologia del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 18.00 «Patrick». Susan Penha-ligon, Robert Helpmann. Prepovedan mladini po- 14. letom. Grattacielo 17.00 «La calda preda*. Jane Fonda. Prepovedan mladini pod 18, letom. Excelsior 17.15 «1 ragazzi venuti dal Brasile». Gregory Pečk. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «1 vizi morbosi di una giovane infermiera*. Sue Lyon, Jean Sorel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 17.00 «Sessomania». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30—22.00 «L'impero delle termiti giganti*. Joan Collins. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Schia-ve del piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.45 «Le macchine nere». James 3rolin, Kathleen L!oyd. Moderno 16.30 «Poliziotti violenti*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Crazv horse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «La banda Vallanza-sca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Tre simpati-che carogne ...e vissero insieme felici imbrogliando e truffando*. Prepovedan mladini pod 14. letom. ff" “11" GLASBENA MATICA TRST Oddelek za staro glasbo Jutri, 25. maja, ob 20.30 v šoli Glasbene matice v Trstu prvo predavanje ciklusa za staro glasbo: LUIGI ROVIGHI (Problemi pri izvajanju baročne glasbe) Vstop prost! Podružnica Glasbene matice Prosek - Kontovel PD Prosek - Kontovel Danes, 24. maja, ob 18. uri in v soboto, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! VZPI - ANPI in PD Prosek - Kontovel vabita na SPOMINSKO SVEČANOST OB 35-LETNICI USMRTITVE TALCEV NA PROSEŠKI POSTAJI ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri. Sodelujejo: pevski zbor Vasilij Mirk, pevski zbor Tabor z Opčin, mladinski pevski zbor, harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice Prosek, godba na pihala s Proseka, recitatorji, taborniki družine šumečih borov in Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Govornika: Vladimir Kenda m Arturo Calabria. Koncerti VERDI Jutri, 25. t.m., ob 20.30 simfonični koncert (red A). Dirigent C. Zecchi. V soboto ob 18. uri (red B). AVDITORIJ V nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri bo zadnji «nedeljski koncert* s komornim orkestrom gledališča Verdi. V Krožku za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2 bo danes ob 19. uri koncert altistke Marte Valetič, katero bo pri klavirju spremljala Anna Luci Sanvitale. V prvem delu bo izvajala skladbe Caldareja, Haen-dla. Schuberta, Brahmsa, Schumanna in Gounoda, v drugem pa Frana Gerbiča, Čajkovskega in Dvoraka. ŠOLA GLASBENE MATICE Prst Jutri, 25. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma DIPLOMSKI KONCERT IZTOKA KODRIČA, violončelo (šola prof. Nerea Gasperinija) pri klavirju: prof. Mojca šiškovič Na sporedu: J. S. Bach, Boc-cherini, Dvorak. Vljudno vabljeni! PRIHODNJE LETO BO DESETI JUBILEJ Z izboljšanjem razstav je treba najti nove oblike na goriškem sejmu Espomego Brez dvoma je večletna nespremenjena oblika sejma marsikoga utrudila in tudi razočarala - Pomembnost prisotnosti tujih razstavljavcev, posebno še Jugoslovanov Razna obvestila Sindikat slovenske šole sklicuje 'janes, 24. maja, ob 17. uri sejo glavnega odbora s sledečim dnevnim mdom: 1. osebje za deželni tošti.-i ut za pedagoško razvojno razisko-,anje; 2. letni seminar za šolnike razno. Združenje staršev osnovne šole mko Tomažič in PD Primorec iz žrebč vabita na posvet o šolstvu, ki °° Jutri, 25. maja 1979, ob 20. uri aolskih prostorih v Trebčah. Razstave Društ' vo slovenskih upokojencev v juliji prireja v sredo, 30. maja, ob uri v Gregorčičevi dvorani sv. Frančiška 20 predavanje o ■ ravstvenih problemih upokojencev. sevala bo dr. Sonja Mašera. Po ,. cdavdnju bo pogovor tudi o izle-h- Vabljeni! V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela tržaški slikar Emidio Eredita. Razstava bo odprta do 29. maja. Ogled ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih manjših skulptur znani kipar Simon Benetton, na gradu Sv. Justa pa razstavlja večje število svojih del na raznih trgih v Trstu, pod naslovom «Skulp-tur«! ▼••Trstu«?--! i >-»<• v , . "V umetnostni galeriji «Rossoni» bo ;d0o čfitakkajoSl. ;maija, razstavljala Tatiana. V razstavni dvorani palače Co-stanzi je odprta razstava «Wagner-jeva šola 1894 - 1912: ideje, nagrade, natečaji*. V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure. V galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja. Razstava se zaključi danes, 24. t.m. DAN NARODNE NOŠE V KAMNIKU Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo 8. septembra organizirala izlet noš v Kamnik. Interesenti so zaprošeni, da se ne javljajo posamezno Turističnemu društvu Kamnik, temveč na sedež SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 v uradnih urah. Šolske vesti Celodnevna osnovna šola od Dom ja in I. Trinko - Zamejski iz Ric-manj vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 25. t.m., ob 19.30 na šolskem dvorišču pri Domju. Upravni odbor predšole v čampo-rah, predstavnikPstaršev in Društvo1 Slovencev miljske občine sporočajo, da bo vpisovanje v slovenski oddelek predšole v čamporah za otroke, rojene v letih 1974 - 1975 in 1976, v občinskem šolskem uradu v Miljah dne 31. maja od 16. do 18. ure; L junija od 16. do 18. ure ter dne 2. junija od 9. do 11. ure. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na prireditev OB 25-LETNICI REDNEGA IZHAJANJA MLADINSKE REVIJE «G A L E B» ki bo 26. maja 1979 ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 SPORED: OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice pod vodstvom Igor-ja Kureta — pri klavirju A. Vodopivec. TRIO KLJUNASTIH FLAVT Glasbene matice pod vodstvom prof. Miloša Pahorja. NAGOVOR — Lojze Abram, urednik revije. MLADINSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane nastopi z gledališko uprizoritvijo F. Bevka «Pastirci pri kresu in plesu*. ZAKLJUČNA PESEM. Vstop prost — Vabljeni ISTOČASNO BO RAZSTAVA OTROŠKIH RISB. PO PREDSTAVI ZAKUSKA ZA OTROKE '‘"'Inn,,,,,,, z Mali oglasi Danes, ČETRTEK, 24. maja «onc6 . CVETKA ^•38 °b 4.25 in zatone ob aa vJv Dolžina dneva 15.13 — Lu- flh 3 dft ir. -ntAnn , i o ob 3.48 in zatone ob 17.52 Jhtri, PRTEK, 25. maja NASKO Jš 2J' včeruj: najvišja temperatu-13 ’ stopinje, najnižja 16,2, ob 24.2 -;u stopinje, zračni tlak 1017 G°i'ai i en’ v'aSa 49-odstotna, nebo JaSno. VPter fi Irm na urn *7H- rat,- K- sn°, veter 6 km na uro za-Ura’Jnorje skoraj mirno, tempe- ^orja 20,3 stopinje. t>0e KDJSTVA IN SMRTI Sip ? _,maja 1879 se je v Trstu k()r»T umrlo pa je H oseb. I SO SE: Stefano Scodela SJlerj niJa Rusignacco, Marco Va-r Va Martina Bontempo, Marco '-alj Monica Peccolo, Desiree SO: 60-letni Attilio Mer-n’ Dietro Gaggero, 70-letni loDUcci6 Dimini, 89 letna Teresa vo. Tomassini, 39 letni Car- lo Ravbar, 75-letna Margherita Sos-si, 75-letni Antonio Scordilli, 71-letni Ottavio Colombo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službt za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: ki 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel, 213 137; Miljo: tel. 271 124. TRGOVINA z nadomestnimi deli in pritiklinami za avtomobile išče va jenca/ko z znanjem slovenščine z dokončano šolsko obveznostjo. Telefon 763420 ob delovnih urah. PRODAM po ugodni ceni 8 do 9 kv. metrov keramičnih ploščic rjave barve za tlakovanje podov velikosti 25 cm za 25 cm. Tel. 763420. PRODAM po ugodni ceni priključek za prikolico Dyan 4. Tel. 763420. TV COLOR poseona ponudba v maju in juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na o-broke pa brez obresti. Trgovina COLJA - Kontovel 134, tel. 225471. V DOBERDOBU v Goriški ulici so čočevi odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. V ŠTANDREŽU je Stanko Marušič odprl osmico: toči belo in črno vino svoje produkcije. PRODAM novo nerabljeno kromatič-no harmoniko znamke Giustazzi Castelfidardo, 120 basov in 7 registrov. Telefonirati na št. 229246. PRODAM po ugodni ceni kompresor «Emanuel» od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motocarro» Gilera-Saturno. Telefonirati na 226466. IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem sred:;v.u za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634. PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382 PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382. IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik». SLOVENSKI, knjigotrško podjetje v Trstu L .-c delovno .noc s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do H el n s knjigo. Pismene pon- dbe na oglasili oddelek Primorskega dnevnika pod ši fro: »Knjigarna*. PRODAM Peugeot 1100 jan. ’78 v dobrem stan.,... Zglasiti so ob delovnih urah pri mizaiski delavnici v Saležu (Boris Grilanc). PRODAM električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica - sa lumi). Tel. 417697. PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390. Letošnja deveta priredba goriškega gospodarskega sejma Espomego je komaj mimo, in prireditelj, t.j. trgovinska zbornica, že misli na sejem, ki bo prihodnjo pomlad, ob desetem jubileju. Prvotno zasnovo goriškega Espcmega so že spremenili in danes imamo več oddelkov in specializiranih sejmov. Poleg spomladanskega sejma, na katerem razstavljajo predvsem turistične, navtične in izdelke za pomoč avto-prevoznim podjetjem, so z leti priredili specializirane sejme pohištva (jeseni), kmetijskih strojev (novembra - decembra), belih vin (decembra), lani pa smo imeli še dva poskusa sejma za radioamaterje in sejma športnih rekvizitov. Sejemski pojem se torej razširja, čeprav niso še našli najbolj primernih in ustreznih oblik. Podobne sejme ponujajo danes vsepovsod, tako v sosednih Vidmu, Trstu in Pordenonu in zdi se, da vsaka sejemska ustanova hoče pripraviti vse in isto kot sosedne. To seveda ne koristi posameznim sejmom in še manj specializiranim prireditvam. Osrednji sejem pa ostaja vsekakor spomladanski Espomego, Tu pride do najštevilnejših srečanj med tukajšnjimi in tujimi gospodarstveniki, tu urihaja do dnevov, ki so posvečeni tujim gospodarskim delegacijam in razstavljavcem, še posebej Jugoslaviji in Avstriji. Letos so nekatere vzhodne države odpovedale svoje sodelovanje. Morda ne vidijo v goriškem sejmu možnosti za prodor na italijansko tržišče. Organizatorji so zabeležili kot pozitivno letošnjo prisotnost delegacij Turčije in Somalije, vendarle ne smemo tu misliti, da je šlo za kdovekaj kvali ficirano prisotnost. Bili sta odprti dve, navadni stojnici, ki sta od ostalih navadnih trgovin bili različni le v toliko, da sta imeli naslov neke eksotične države. Pravo tujo prisotnost goriškemu Espomegu dajejo Jugoslavija, Avstrija in Madžarska. Predvsem Jugoslavija, saj bi bila prisotnost tujih razstavljavcev na goriškem sejmu brez Jugoslovanov prav malenkostna. Avstrijci, pravzaprav Korošci, odpirajo tu predvsem svojo turistično pisarno in razkazujejo nekaj športnih in folklornih rekvizitov. Prav tako se Madžari ponašajo s turistično ponudbo in znanimi mesnimi izdelki. Jugoslavija pa nastopa na goriškem sejmu z veii-kimLšfevilom 'razstavljavcev z naj-različnejšiittfrždelki, srečanje ob jugoslovanskem dnevu s kvalificirano gospodarsko delegacijo iz Slovenije in Hrvatske pa daje možnost srečanja številnim gospodarskih operaterjem, ki imajo vsakdanje stike z jugoslovanskimi izvozniki in uvozniki. In brez dvoma se tudi na Espomegu sklepajo kupčije in navezujejo koristni gospodarski in prijateljski stiki. Espomego pa je ob desetletnici potreben prenovitve. Imamo vtis, da je dosedanja oblika sejma tako razstavljavce kot publiko nekoliko utrudila. Morda manj publiko, ki vidi v Espomegu možnost popoldanskega ali večernega izživljanja v času, ko ni še poletnih šager. Letošnje število 50.000 obiskovalcev, ki je podobno lanskemu, nam to našo ugotovitev tudi potrjuje. Na trgovinski zbornici pa se zelo dobro zavedajo, da je treba dati nekaj novih injekcij Vlogi in obliki samega sejma. Letos smo imeli morda enako število razstavljavcev kot lani, opazili pa smo, da so mnogi manjkali. Zato so nekateri morali zasesti večje razstavne prostore. Potrebne so pač nove oblike, no- ve vsebine. Desetletnica Espomega je najbolj primerna oblika za nove, dodatne injekcije. Posebno še, ker bo prihodnje leto na razpolago še več razstavnega prostora. Olajšave na železnici ob skorajšnjih volitvah Ob bližnjih parlamentarnih volitvah in volitvah v evropski parlament, bedo veljale po zakonu predvidene olajšave za državljane, ki bivajo zaradi zaposlitve v drugi pokrajini ali pa v inozemstvu. Na državnih železnicah bodo te osebe lahno koristile 70-odstotnj popust, če bivajo v državi. Za volivce, ki so zaposleni na tujem, pa bo prevoz brezplačen. Olajšave veljajo tudi na trajektih. Vsekakor pa ministrstvo za notranje zadeve priporoča, naj se volvci za točne informacije obrnejo do turističnih uradov, oziroma do uradov za informacije na železniških postajah. • Pokrajinsko finančno nadzorni-štvo obvešča, da imajo davčni zavezanci, ki jim je davčna uprava naložila globo v zvezi z nepravilnost- mi pri plačevanju davka na dodatno vrednost (IVA) možnost, da svojo obveznost poravnajo do 30. junija letos. To velja za prekrške, ki jih je davčna uprava ugotovila in sporočila pred 1. februarjem letos. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI v soboto, 26. maja 1979, ob 20.30 v dvorano avditorija v Gorici na KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA « T O N E TOMŠIČ« IZ LJUBLJANE Dirigent: JOŽE FUERST 'Na sporedu so dela GALLUSA, Dl LASSA, BRAHMSA, JEŽA, RAVELA, PAHORJA, KUHARJA, GOBCA, MOKRANJCA, JENKA, MIRKA, KRAMOLCA, VRABCA in PREMRLA Občni zbor koiizuma v Tržiču V soboto v prvem sklicanju, v nedeljo, 27. maja, ob 9. uri v drugem sklicanju bo občni zbor delavske konzumne zadruge v Tržiču. Občni zber bo v dvorani «Palazzetto Veneto*. Zadruga upravlja večjo «di-scount* trgovino v Tržiču, ima več tisoč članov in uživa podporo sindikalnih organizacij. V zadnjem času je dosegla precejšnje uspehe. Volilni shodi KPI — danes ob 20.30 v Sovod-njah — osrednje zborovanje slovenskih komunistov. Govorila bosta Borut Spacal in Pavel Petricig. Ob 20. uri bo shod KPI na Palkišču, kjer bo govoril Spacal, ob 20.30 pa na Jazbinah. Govoril bo Ivan Bratina. OB MEDNARODNEM LETU OTROKA Slovenski dijaški dom, Mladinski krožek, športno združenje Dom, taborniki RMV, poletno središče in Glasbena šoia PRIREJAJO v soboto, 26. maja 1979 DAN MLADOSTI PRIREDITEV BO V DIJAŠKEM DOMU NA SVETOGORSKI C. 84 Od 21. do 26. maja odbojkarski in košarkarski turnir za pokal Mladinskega centra. Osrednja prireditev bo v soboto, 26. maja. Od 15. do 18. ure bo mladinski ex tempore v vseh tehnikah na temo «Pomiad». Ob 18. uri bo predvajanje filma in diapozitivov o poletnem središču 1978. Ob 19, uri bodo v kulturnem programu nastopih tamburaška skupina PD Zarja iz Železne Kaple na Koroškem in folklorna skupina istega društva: učenci osnovne šole M. Štrukelj iz Nove Gorice; učenci dijaškega doma iz Gorice; otroški zbor PD «0. Župančič* iz Štandreža; skupina za ritmično gimnastiko «Dom» iz Gorice in harmonikarski ansambel glasbene šole iz Sovodenj. Finalne tekme za pokal Mladinskega centra bodo ob 21. uri. ■iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||i|||l|||||l||||||||||,|ll,,,lll,lim,,|,|l,,,|m,ll,llimillllll|lim||||||||||||||||||)|||m||| OKOLICA JEZERA BOU CISTA Nič manj kakor poln tovornjak smeti. To je obračun čiščenja neposredne okolice Doberdobskega jezera, ki so ga v sodelovanju z občinsko upravo izvedli mladinci iz Doberdoba. V akciji, ki so jo skupno pripravili Mladinski odsek PD Jezero, taborniki in ŠD Mladost, je sodelovalo okrog 30 mladih iz Doberdoba in okolice ter nekaj starejših prostovoljcev, V dobrih treh urah, tako pravi Viljem Gergolet, eden od pobudnikov akcije, ki so jo nameravali izpeljati že lani, smo nabrali celo goro odpadkov, vendar ne vseh. Zato bo treba čiščenje najbrž ponoviti še jeseni ali pozimi. Največ je bilo steklenic in plastičnih krožnikov, takih, ki jih priporočajo za piknike v naravi. Načrti? Najprej bo treba poskrbeti za opozorilne table, da je okolje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiH im im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm,mi VČERAJ POPOLDNE SESTANEK NA OBČINI Zaskrbljenost krajevnih uprav za tovarni Sotini in Silcea skupna last. Izdelal jih bo Mladinski odsek. Vendar to najbrž ne bo dovolj. (Čeprav so bili mladi zaposleni s pobiranjem odpadkov, ki so jih pustili «ljubitelji in zaščitniki* Krasa, je vendar ostalo tudi dovolj časa za fotografiranje in tako je nastal gornji posnetek). Poletje in prve težave z vodo Na sestanku so bili prisotni zastopniki občin Gorica, Gradišče in Sovodnje Zaskrbljenost zaradi položaja v tovarnah Sorini v Gorici in Silcea POMAGAJMO CRN! GORI! Gradišču so izrazili včeraj po poldne na goriškem županstvu, kjer so se sestali zastopniki občin, pokrajine, nekaterih političnih strank in sindikatov. Sejo je vodil goriški župan De Simone, z njim je bil tudi odbornik Moise, poleg teh še načelniki skupin Tuzzi (KD), Wal-tritsch (PSI), Drufuca (PRI) in Coceani (KPI), župan Gradišča Tre-visan, odbornik občine Sovodnje Cotič, predsednik pokrajine Pagura. Člani sindikalne federacije in tovarniških svetov so obrazložili položaj v obeh tovarnah. Kar se tiče tovarne Sorini, ki ima obrate v Gorici, kupila pa je pred kratkim poslopje bivše Lacego v Sovodnjah, in v kateri je trenutno zaposlenih 50 delavcev, je nevarnost v tem, da ji banke ne dovolijo nadaljnjih kreditov. Sorini spada v širšo finančno grupo v Lombardiji, Prav včeraj popoldne je bil v Milanu sestanek med deželno upravo Lombardije in bankami. Zaradi tega niso na včerajšnjem sestanku vedeli kai u-kreniti. Tovarna Silcea v Gradišču pa spada v finančno grupo Cartopiave s sedežem v Susegani. V njej je zaposlenih 27 delavcev. Tovarna je nova, zgradili so jo pred petimi leti, deželni rotacijski sklad je dal za gradnjo te tovarne posojilo 300 milijonov lir. Že nekaj tednov krožijo vesti, da bodo tovarno zaprli. Ker bo danes v Susegani skupščina delničarjev, so včeraj sklenili, da gre na pogovor z delničarji še danes' delegacija, v kateri bodo predsednik pokrajine in župana De Simone in Trevisan. V soboto odprtje razstave vin v Gradišču Razstavo deželnih vin «Gran pre-mio Noe*, ki se letos odvija že štirinajstič, bodo odprli v soboto, 26, maja, ob 18, uri v športni palači v Gradišču. Za razliko od prejšnjih let bodo za razstavo letos u-porabili ves prostor športne palače. To pomeni, da bo razstavljenih veliko več vin kot v prejšnjih letih. Seveda bodo obiskovalci ta vina lahko tudi poskušali. Razstava bo odprta do nedelje, 3. junija. • Liberalna stranka bo priredila jutri, 25. maja, ob 18. uri v Palače hotelu, tiskovno konferenco. Govoril bo Massimo Silvestre, tajnik liberalnodemokratske skupine v evropskem parlamentu, ki bo pojasnil posege te stranke v korist Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju s predstavniki sredstev javnega obveščanja bodo predstavili tudi kandidata liberalne stranke za par lament, Edoarda Savastana in Ser gia Fornasira. Smo šele na začetku poletja, vendar se že kažejo običajne težave v preskrbi z vodo. Ne toliko, ker bi je primanjkovalo, ampak zaradi današnjim potrebam neustreznega vodovodnega omrežja. Poleg števerja-na, kjer vode primanjkuje celo v zimskih mesecih, ko je poraba znatno manjša kakor poleti in kjer prebivalci že razmišljajo, da bi obnovili, oziroma na novo zgradili zbiralnike za strešnico, so prve težave občutili v Mošu. Gre za področje, ki ga neposredno oskrbuje konzorcij CaFO, medtem ko dobiva Števerjan vodo iz goriškega omrežja, čeprav razdeljevanje upravlja CaFO. Področje Moša je najvišje v celotnem omrežju, zato je razumljivo, da se težave, tudi ko je vode dovolj, najprej pojavijo prav tu. Kako jih odpraviti? Deloma so poskušali s povezano z goriškim vodovodnim o-mrežjem, vendar to ne bo povsem odpravilo težav. Najboljša rešitev bi bila v gradnji novega omrežja, kar pa je v sedanjem trenutku, tudi iz finančnih vidikov, nemogoče. V zvezi s pomanjkanjem vode v Mošu je bilo slišati že nič koliko ugotovitev. Zadnji so se oglasili socialisti tam kajšnje sekcije, ki zahtevajo od ob činske uprave, naj sprejme takojšnje ukrepe, da se zagotovi redna o-skrba prebivalstva. Za vse težave pravijo socialisti, pa naj bi bil kriv konzorcij CAFO, ki je prvotno o-skrboval samo področje šestih občin, potem pa je delokrog razširil kar na šestnajst občin, ne da bi pri tem izvede) potrebne tehnične rešitve. vozniškim dovoljenjem za upravljanje avtobusov v javnem prometu. Rok za predložitev prošenj poteče 21. junija. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v uradu za osebje pri mestnem podjetju, kjer so na razpolago tudi ustrezni o-brazci. 9 V soboto, 26. t.m., bo v veliki dvorani Ginnastica Goriziana zaključni nastop judoistov. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi najboljše udeležence na notranjem turnirju. Prireditev bo ob 18. uri. Planinsko srečanje na Koroškem Marsikomu od naših bralcev je živo ostalo v spominu lansko srečanje planincev v Bazovici, ki so ga pripravili planinci iz Trsta. Podobna prireditev bo 10. junija na Koroškem, po vsej verjetnosti v bližini Beljaka, prireja pa jo Slovensko planinsko društvo iz Celovca. Izbira datuma sicer ;ii najbolj posrečena zaradi evropskih volitev, vendar naši rojaki morda niso pomislili na to zadevo in tako je padla odločitev. Prireditev se bo predvidoma začela okrog poldne, oziroma v prvih popoldanskih urah, zato ne bo prevelikih težav, da se ne bi srečanja udeležili tudi planinci z Goriškega in obenem opravili tudi državljanske dolžnosti na voliščih. Poleg tega pa nam pride prav tudi legalna ura! Slovensko planinsko društvo bo priredilo 10. junija avtobusni izlet na Koroško, prijave pa bodo začeli zbirati v prihodnjih dneh. Šolske vesti V soboto, 26. maja, prireja slovenska osnovna šola v Ul. V. Veneto zaključno šolsko prireditev, ki jo bodo posvetili mednarodnemu letu otroka. Na prireditev, ki se bo pričela ob 11. uri, so vabljeni prav vsi. Izleti* • Slovenska skupnost bo jutri, 25. t.m., priredila volilna zborovanja v Tržiču, pred ladjedelnico, med 12. in 13. uro, na Trgu Republike med 17. in 18. uro, v Čedadu ob 18.30 na Trgu pred stolnico in v Šempetru Slovenov ob 20.30 v gostišču Belvedere. Zaposlitev za šoferja avtobusov Pri mestnem podjetju v Gorici nameravajo v kratkem zaposliti šoferja na mestnih avtobusnih progah. Za namestitev lahko zaprosijo italijanski državljani, mlajši od 35 let, ki imajo dokazilo o opravljenem obveznem šolanju ter razpolagajo z • V okviru praznika prijateljstva, ki ga prireja krščanska demokracija na razstavišču Espomego, bo v soboto, 26. t.m., ob 17.30 srečanje z novinarji. Predsednik mladinskega gibanja KD Alessandro Corsinovi bo govoril o parlamentarnih in evropskih volitvah ter o položaju mladih. Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo avtobus v nedeljo, 27. t.m., odpeljal po sledečem voznem redu: ob 7. uri odhod s Travnika, ob 7.05 iz Podgo-re, ob 7.10 iz Štandreža in ob 7.15 iž Sovodenj. Odhod po legalni uri. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 3. junija, celodnevnega družinskega pohoda po vrheh nad Goriškimi Brdi. Obiskali bodo Marijo Cel, Genderco in še nekatere zanimive točke. Odhod z vlakom z novogoriške postaje ob 8. uri (po legalni uri). Povratek prav tako z vlakom. Vodi Bernard Bratuž. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiii|t|||||||||||||||l||||||||||||||||in,,llll,|l|l||||||| TOKRAT NA PODROČJU USTJA PRIMERO Gradeški ribiči spet ulovili magnetno mino za nevarno Gre svetovne vojne nemško Včeraj so orožje mino iz druge razstrelili Morsko dno v Tržaškem, posebej pa še v Gradeškem zalivu skriva v sebi še marsikatero nevarnost. V torek je posadka ribiškega čolna O-rion iz Gradeža, na področju Bocca di Primero, ujela v mrežo nevarno mino iz druge svetovne vojne. Previdno so jo zavlekli na-neko plitvino v bližini rta Sdobba ter o najdbi obvestili pristojne oblasti. Včeraj so nevarno zapuščino iz druge svetovne vojne, šlo naj bi za magnetno mino vrste LMB nemške izdelave, v katero je vgrajeno okrog 709 kilogramov močnega eksploziva, razstrelili in to kar na plitvini, kamor so jo zavlekli gradeški ribiči. V zadnjem času je to že druga najdba nevarnega orožja na področju pri Rtu Sdobba in ni izključeno," da leži na morskem dnu še več min. Ribiči bodo zato v bodoče najbrž z večjo previdnostjo vlekli mreže, posebno če se bo vanje zataknilo kaj težkega. Kino (J urica • V nedeljo, 27. maja, bo na sedežu v Crispijevi ulici, redni in izredni občni zbor goriškega Zelenega križa, humanitarne organizacije, ki šteje nad 3000 članov. Zaradi razširitve dejavnosti se je pokazala potreba po povečanju števila članov upravnega odbora. Namesto dosedanjega petčlanskega odbora, bo u-stanovo v prihodnje vodil 9 članski odbor. Ker gre pri tem za spremem bo statuta, morajo to člani potrditi na izrednem občnem zboru. CORSO 17.30—22.00 «Fuga di mezza-notte». Brand Davis in Randy Quaid. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00—22.00 «A proposito di omicidi*. P. Falk in A. Margaret VITTORIA 17.00-22.00 «Nude O-deon*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «Giochi e-rotici in famiglia*. PRINCIPE 17.30—22.00 «Una cittš chiamata bastarda*. Kova Carica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Vajenka . Italijanski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Na muhi o-strostrelca*. DESKLE 19.30 «Kača v nedrih*, španski film. DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves Jan in p-nr či je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti 52, tel. 72-701. PRED PROSLAVO 35. OBLETNICE POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ V DOLU SODELOVANJE MED SLOVENSKO IN ITALIJANSKO ANTIFAŠISTIČNO MLADINO SE JE POGLABLJALO • 1. konferenca italijanske protifašistične mladine v februarju 1945 - Pokrajinska konferenca ZSM sredi marca z okoli 200 delegati - Pokrajinski iniciativni odbor Pred 35 leti, od 22. do 25. maja 1944, .je bila prva pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine za Slovensko primorje v Dolu pri Čepovanu. V okvir počastitve te obletnice in 60-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v prnlifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB. V naslednjih poglavjih pa sc bomo podrobneje seznanili s potekom konference SKOJ v Dolu. V soboto, 2fi. maja, pa bo v Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija v počastitev teh pomembnih obletnic. SEZNAM UDELEŽENCEV PRVE POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ Lidija Šentjurc KPS Joža, članica CK Franc Popit, vodja oddelka inštruktorjev pri oddelku za izgradnjo oblasti pri SNOS France Kimovec - Žiga, org. sekretar Ob. K. KPS za Primorsko dg. Joža Vilfan, podpredsednik PO OF Janez Hribar, politkomisar IX. korpusa NOV in POJ Lado Pohar - Damjan, sekretar Ob. K. SKOJ Joško Smole, član Ob. K. SKOJ Tončka Drobnič, članica Cb. K. SKOJ članica Ob. K. Fanika Marušič, SKOJ Tene Debevc - Zvone, inštruktor Ob. K. SKOJ Tilka Mohar, inštruktorica Ob. K. SKOJ Sekretarji OK SKOJ ter sekretarji brigadnih in odcednih birojev SKOJ: Franc Golobič, sekretar SKOJ v XIX. diviziji Dana Kogoj - Ivica, Bača Ciril Lenardič - Joško, Brda Albin Čotar - Jadok, Bikini Marija Peršič, Goriško Anica, Gorica (mesto) Darinka Bogataj - Vera, Idrija Milica Murovec - Ljubka, Kanal Zdenka Ukmar, Kras Jože Lržan, Pivka Ana Filipič, OK SKOJ, Istra Meri Konavec - Nada, Tolmin Silva Benčina, Vipava Svetislav Popovič - Puco, XVIII. SNOUB «Bazoviška» 0!ga Benedetič - Zmaga, Briško -Beneški odred Radislav Urbas - Rado, III. SNOUB šivana Gradnika* Pavlina Žagar, XVII. SNOUB «Si-mona Gregorčiča* Jože Pirc, Idrijsko - Tolminski odred Ivo Žigon, Južnoprimorski odred Čavna, zastopnik sekretarja XIX. SNOUB «Srečko Kosovel* Aeo, VII. SNOUB »Franceta Prešerna* Ncda Hrnelak. v.d. sekretarja XVI. SNOUB «Janka Premrla - Vojka* (Seznam ni popoln. Zaradi konspiracije so navedena včasih le ilegalna imena. Če bi kdo od u-deležencev vedel za dodatna imena oziroma bi želel dodati vseb’n- i ska pojasnila, naj jih, prosimo, sporoči OK ZK Nova Gorica, ali naslovi na Goriški muzej ali pa na Narodno in študijsko knjižnico v Trstu. Zaželene so tudi razne dokumentarne fotografije). POMAGAJMO ČRNI GORI! Sodelovanje med slovensko in i-talijansko protifašistično mladino se je ne le nadaljevalo, ampak tudi vse bolj poglabljalo. V Trstu je bila že spomladi 1944 tudi i-talijanska mladinska organizacija Fronte della gioventu (Mladinska fronta), ki pa ni mogla množično zajeti mladine zaradi konspirativ-nosti, dasi so maloštevilni člani bili delovni in bojeviti. Vedno večji prehod italijanske mladine na protifašistične pozicije je zahteval razširitev dotedanje italijanske mladinske organizacije, zato se je Fronte della gioventu poimenovala v Gioventu antifascista italiana del litorale. Do začetka leta 1945 je prišlo v operativno sestavo IX. korpusa NOV in POJ nekaj italijanskih enot. V njih se je po zgledu na, SKOJ v slovenskih enotah osnovala Gioventu comunista. Drugega februarja leta 1945 je bila prva konferenca komunistične mladine v diviziji Garibaldi Natiso-na, na kateri je bilo navzočih približno 70 mladincev. Po političnem referatu, ki ga je imel dr. Joža Vilfan, je bil referat o organizaciji in nalogah komunistične mladine ter referat o položaju italijanske mladine pod fašizmom njen boj in poslanstvo divizije Garibaldi Nati-sone. Dne 21. februarja 1945 pa je bi-' la prva konferenca italijanske protifašistične mladine iz mešanih in obmejnih predelov Slovenskega primorja ter iz vojske. Po pozdravnih besedah Albina Dojca iz POOF, Iztoka Žagarja iz GO ZSM, Vlada Še-stana iz PO ZSM za Primorsko in Vide Tomšičeve iz CK KPS, je sledil politični referat o življenju mladine pod fašizmom, referat o organiziranju Antifašistične italijanske mladine in referat o nalogah mladine. Za vsakim referatom je bilo živahno razpravljanje, nato pa so delegati izvolili 23-članski Pokrajinski iniciativni odbor antifašistično italijanske mladine na Primorskem, sprejeli resolucijo konferenc' in proglas predstavniškega odbora Antifašistične italijanske mladine na Primorskem mladini Slovenskega primorja. Konferenca je pred drugim sklenila, da bo italijanska mladine poglobila sodelovanje s slovensko mladino in se vključila v njeno tekmovanje, zahtevala pa bo tudi pravično kazen za vojnega zločinca Maria Roatto. V marcu 1945 je izšla prva številka lista Gioventu nuova, glasilo te organizacije; v istem mesecu je prišlo tudi do skupnega odbora slovenske in italijanske protifašistične mladine. Februarja 1945 so bile po okrožjih mladinske konference, na katerih so izvolili delegate za pokrajinsko konferenco ZSM za Slovensko primorje. Konferenca bi morala biti 10. marca 1945, a je bila zaradi sovražnikove dejavnosti preložena na 12. marec 1945. Prisotnih je bilo več kot 200 delagatov samo iz severnoprimorskega in za-hodr.oprimorskega okrožja, medtem ko delegati iz ostalih okrožij zaradi sovražnikove dejavnosti niso mogli priti na določeno mesto. Dopoldne je potekel slavnosti, popoldne pa delovni del, v katerem je član POOF za Primorsko, Janez Stanovnik imel politični referat, kateremu je sledilo razpravljanje. Naslednji dan zjutraj je sekretarka oblastnega komiteja SKOJ za Slovensko primorje Fani Štraus govorila o delu in nalogah mladine, Jože Smole pa o organizacijskih vprašanjih. V diskusiji, ki je sledila referatom, so delegati iz zahod-noprimorskega okrožja med drugim obljubili, da bodo zbirali hrano za vojsko; delegati iz severnoprimorskega okrožja pa, da jo bodo prenašali na določeno mesto. Razpravljali so tudi o pomoči mladine pri graditvi ljudske oblasti in c obdelovanju neobdelane zemlje pripadnikov NOV. Nato je imela Breda Mermolja referat o svetovnem mladinskem tednu (od 20. do 28. marca 1945), delegati pa so sprejeli tekmovanje, ki jim ga je napovedala mladina novomeškega in notranjskega okrožja ter VII. korpusa NOV in POJ. Volitev v pokrajinski odbor zaradi odsotnosti delegatov iz ostalih okrožij ni bilo, pač pa so navzoči predlagali najboljše mladince in mladinke, ki bi prišli v ta forum. Za zaključek pa je Jože Smele poudaril glavne sklepe konference. Tretji dan pa je bila skojevska konferenca, ki so se je udeležili člani okrožnih in okrajnih komitejev ter sekretarji aktivov. Na tej konferenci so razpravljali predvsem o političnih razmerah v Slovenskem primorju in o izvajanju sklepov pokrajinske konference ZSM. To je bila zadnja konferenca primorske mladine pod okupacijo, kajti že čez poldrugi mesec smo zaživel' v svobodi, ki jo je mladina dočakala v predkongresnem tekmovanju za II. kongres ZSMi Ta pa je bil že v Trstu. Konec aprila 1945 se je mladina skupaj s starejšimi poslednjič dvignila proti o-kupatorju in skupaj s enotami jugoslovanske armade osvobodila Trst, upajoč, da bo slednjič ob tolikih resolucijah, ki jih je sprejela po 15. septembru 1944, le ta priključen k novi Jugoslaviji. V tako skromnem pregledu razvoja mladinskega gibanja v Slovenskem primorju je težko opisati vse delo, ki ga je opravila primorska mladina. Iz vsega pa je vendarle razvidno nenehno širjenje mladinskih vrst, dokler te niso zajele sleherno primorsko vas in dokler niso potegnile za seboj še italijansko mladino. Osnovni vzrok za to pa je nenehna skrb KPS za mladino, pa tudi dejstvo, da je obstajalo trdno jedro — Zveza komunistične mladine — ki so jo sestavljali najbolj revolucionarni in požrtvovalni mladinci. (Nadaljevanje sledi) ŽE TRADICIONALNI IZLET ROJANSKE SOLE KAR ZA DVA AVTOBUSA JE BILO IZLETNIKOV O rojanski šoli je bilo v zadnjih časih precej govora, saj so jo lani poimenovali po Bazoviških junakih. Mnogi pa je ne poznajo samo zaradi tega, ampak tudi zato, ker vsako leto prirejajo na šoli zelo lepe in poučne izlete. Tudi letos je združenje staršev organiziralo izlet na Dolenjsko. In tudi tokrat sta bila na razpolago dva avtobusa, ki sta bila oba polna. Odpotovali smo v nedeljo zjutraj. Vreme je bilo sončno, zato smo bili vsi zadovoljni. Mejne formalnosti smo opravili v zelo kratkem času, tako da smo se kar naenkrat znašli v Senožečah. Družba je bila vesela, tako da nam je bila vožnja krajša. Peljali smo se po avtocesti, nato pa preko Ljubljane in od tam smo krenili na cesto, ki pelje z Zagreb. Par kilometrov in že smo se bližali Dolenjski. Skozi avtobusna okna smo zrli v lepo naravo. Medtem ko smo nekateri občudovali ta del Slovenije, so drugi začeli prepevati in v hipu se je slovenska pesem zlila po vsem avtobusu. Od daleč smo zagledali prve vasice, šofer je te-laj zavil na desno in prišli smo na Muljavo, rojstno vas pisatelja Josipa Jurčiča. Tu smo izstopili in se napotili proti Jurčičevi rojstni hiši in si jo tudi o-gledali. Hiša stoji skoraj na koncu vasi, za njo pa se razprostira travnik in pa čudovit gozd. Na obronku vasi stoji majhna kaj-žica, dobro ohranjena. Hišica je sicer zelo revna in preprosta ne samo v zunanjosti, ampak tudi v notranjosti. V tej hišici je živel mož, ki so mu pravih Krjavelj. To je bil čudak, ki je živel sam na koncu vasi. Z njim pa je živela koza. To je osebnost, ki jo Jurčič opisuje v romanu Deseti brat. Kazalci na uri so hiteli in tako smo že spet sedeli v avtobusih in se vozili proti Stični. Vožnja je bila kratka. Avtobus se je ustavil pred velikim samostanom, kjer nas je čakal neki pater, • da bi nam razkazal ta znamenit cistercijanski samostan. V tišini in dostojno smo stopili na samostansko dvorišče, kjer nam je pater obrazložil nastanek samostana. Ustanovitev cistercijanskega samostana Stiča sega v čase, ko se je po madžarskih vpadih, ki so za dolgo zavrli pokristjanjevanje Nekaj nedavnih kulturnih dogodkov v slikah Slovencev, cerkvena organizacija na ozemlju tedanjega oglejskega patriarhata vse do Drave z ustanavljanjem prafara v 11. in 12. stoletju komaj dobro ustalila. Tudi Stična naj bi pripomogla k u-trditvi verskega življenja v tem delu patriarhata. Svet, na katerem stoji samostan, je bil v prvi polovici 12. stoletja v posesti višenj-skih grofov, bratov Ditriha, Henrika in Majnhalma. To zemljišče so podarili oglejskemu patriarhu, ki je želel tu naseliti menihe iz komaj ustanovljenega francoskega reda cistercijanov, ki so tako ime dobili po samostanu Citeaux v Burgundiji. To je kratka zgodovina o začetku tega samostana. Nato smo si ogledali še notranjost samostana, kjer so še dobro ohra-niene freske iz 12. stoletja. Po o-gledu samostana smo šli še v cerkev. Odšli smo iz Stične proti Višnji gori. kjer je bilo predvideno kosilo. Mnogi izmed nas niso nikoli M IM (Nadaljevanje na zadnji strani) IMIII ■•111(11111111111 lil Hill Hill tl IIIII lil lili lil llllillllll II Iz umetnostnih galerij Doljakova v galeriji «Teatro Romano» Društvo Slovencev miljske občine je priredilo v gledališču Verdi v Miljah lepo »veselico*, na kateri so nastopili tudi otroci otroškega vrtca (gornja slika) ter otroci slov. osnovne šole (spodnja slika) .. 'v - \ F ' 'Z ^ V nedeljo je bila v Colu zaključna glasbena produkcija tamkajšnje glasbene šole. Istega dne popoldne pa so na Kolonkovcu odprli nove prostore PD »Kolonkovec*. Nastopil je novoustanovljeni pevski zbor. V zamejski likovnosti, ki je tudi zgodovinsko bolj revna na področju kiparstva, je pojav kiparke razveseljiv dogodek. Zato z zanimanjem sledimo razstavi plastik v galeriji Teatro Romano v Ul. Donota, ki jo je tam pripravila Nabrežinka Bogomila Doljak. Likovnica pa se je odločila za to nelahko zvrst likovnega izražanja povsem po naravni poti zaradi spodbud, ki jih je dobivala in jih dobiva v okolju, v katerem živi torej na Krasu, pa tudi v delavnici svojega moža, ki izdeluje umetelno pohištvo in restavrira stare kraške skrinje, pri čemer je zelo veliko ročnega dela, saj gre za malone umetniško obrt. Obdelava lesa, ki ga daje počasi rastoče drevo, ni lahko. Gre za žilav les, ki ga dajejo trda kraška tla. In prav ta trdi les je občutljivo Doljakovo vzpodbudil k ustvarjanju, k delu, katerega plod se kaže na njeni prvi samostojni razstavi. Hkratni vstop dveh novih likovnikov, slikarja Silvija Pečariča in Bogomile Doljak je za našo zamejsko likovnost razveseljiv dogodek. Čeprav je tudi Miljčan Pečarič povzel v svoje slike posebnosti obdelave lesa, ki pa ga strojno obdeluje, je Doljakova iz takega o-kolja umetniško organsko zrasla v kiparko, ki kaže izrazito žensko občutljivost. Zato je popolnoma naravno, da večino razstavljenih del predstavljajo ženski liki. Podaja pa jih Doljakova zdaj kot mater z o-trokom, kot nevesto, kot vdovo, pa tudi še kot dekle z vrčem na glavi, z branto ob trgatvi ali pa tudi kot s težkim košem natovorjeno kmetico. Moški se tokrat pojavlja le v plastiki, ki prikazuje par zaročencev. Kot vsako drevo, tudi kraška, stremijo tudi te plastike v višino. K temu prispeva tudi njihova vitka linja. Pri tem pa les razkazuje svojo ožiljnato strukturo, katere lepoto Doljakova posrečeno usklaja z oblinami figur. Vendar pa ni v njih žensko telo realistično posneto. Pomembnost teh plastik je v njihovem sintetičnem ekspresionizmu, ki se kaže v podrejanju oblik žilam lesa in hkrati izločanju kakršnih koli podrobnosti obraza, rok, oči in prstov, ki bi sicer le prekinjale tok ožilja in temeljno obliko postave. In prav v tem je vrednost teh plastik, ki jih z veliko ljubeznijo ročno obdeluje Bogomila Doljak. ki s pilo in raznimi drugimi orodji in sredstvi les tako obdeluje, da barva in izglajenost lika sliči gladki topli ženski polti. Z nastopom Doljakove se nam torej dopolnjuje vrzel v celotni likovnosti v našem zamejstvu. MB. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Športne vesti 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14X0 Volilna kronika 14.10 Rim: Tenis 17.00 Valeria Moriconi pripoveduje 17.10 Ana, dan za dnem, 13. del 17.25 Na potovanju s kraljico Ma-ris, dok. 1. del 17.55 Pantera Rosa, risanka 18.00 Argumenti 18.30 Jazzconcerto 19.C0 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Vesolje 1999, Blisk,‘ki ubija, 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.25 Volilna kronika 20.40 Volilna tribuna 21.55 Lascia o raddoppia? 23.00 Dolly Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Volilna kronika 13.40 Un patrimonio da riscoprire 15.00 62. Giro dTtalia 17.00 Miške, risanke 17.05 Vojna Toma Grattana Traffico d’armi, TV film 17.30 Igra 18.00 Avtor in mesto Giovanni Testori 18.30 Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Volilna tribuna 19.G5 Dober večer z . .. Mariom Marencom 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.25 Volilna kronika 20.40 Dvajset milj nad morjem 21.35 Pesniki in vasi Carducci in Maremma 21.55 Starsky in Hutch, TV film 22.45 Sereno variabile Ob koncu še Dnevnik 2 — Zadnie vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.30 TV v šoli 16.25 Gucio in Cezar — otroška serija 16.35 Obzornik 16.45 Nogomet: Partizan — Rijeka 18.45 Čarobno sedlo 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 V živo Koper 17.10 Nogomet: Finale jugoslovanskega prvenstva 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Brezmejni, film Režija: Edward Beruds. Igrajo: Hugh Marlowe, Nan-cy Gates, Rod Taylor in Nelson Leigh 21.40 Cinenotes — dok. 22.10 Rock na sceni Zagreb 15.55 Sprejem štafete mladosti 16.45 Nogomet: . Partizan — Rijeka 18.45 Vabilo na potovanje 20.00 TV drama ŠVICA 19.00 Felini e Jelini 19.20 Sammy in Mary. TV fita 19.45 Nepoznani ocean 20.45 n quinto cavaliere e la paura TRST A 7.00, 8.C0, 10.09, 13.00, 14.00, 17.00, 19.01) Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravlj ca za dobro jutro: 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Pesmi s festivalov: 9.40 Disco mušic: Slavni izvajalci: 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Naš podlistek; 11.35 Rock in folk opere; 12.00 Glasba po željah: 12.45 Volilna tribuna ’79: Furlansko gibanje in italijanska socialna demokratska stranka: 13.15 Naši zbori; 13.35 Prijeten popoldan z ansamblom Toneta Žagarja; H.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni dosje; 15.00 Jugotonov express; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Svoboda je terapevtična; 18.30 Priljubljeni odlomki iz operet. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30. 15.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti; 9.15 Poje Demise McAnn; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 L’aquilone; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12:05 Glasba po željah; 1410 Plošče; 14.33 Italijanski zbori; 15.40 Popevke; 16.00 Knjige v izložbi: 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Titu za rojstni dan; 19.33 Crash; 20.00 O-pera, pesem, glasba in ples; 20.32 Rock party; 21.00 Glasba slovenskega juga: 21.32 Orkester James Last: 21.45 Jugoslovanski pop. RADIO I 8.00, 9.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.45 La diligenza; 8.50 Glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Plošče; 15.05 Za Evropo: 15.20 Popevke; 18.45 Jean Paul Brialy in njegov orkester; 19.35 Radijski oder; 20.00 Opera quiz; 21.05 Glasba ’79. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.C0, 12.00, 14.00. 15.00, 19.00, 21.00, Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasba za dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 - 10.00 Z radiom na peti; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.30 Od melodije d® melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja ISUž^aVtii"zapela...; 18.15 Lokalne radijsko "postaje se vključujejo: 18.35 Jugoslovanska vokalna liri' ka; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Andreja Arnola; 20.00 Četrtkov večer d°; mačih pesmi in napevov; 21-0® Literarni večer »Svobodna mladost*; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.16 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. Horoskop •»i- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naj se vam ne mudi, da ne bi zabredli v finančne težave. V družinskih odnosih napetost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne rinite v ospredje, posebno sedaj ne, ko niste sposobni izvesti dela. Ljubosumnost je odveč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlično razumevanje s sodelavci. S svojim dinamizmom boste marsikaj odpravili. Načrti za potovanje. RAK (od 2o.6. do 22.7.) Svojo neodločnost skušajte premagati. Edino tako boste speljali do konca prevzete obveznosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sledite zgledom in nasvetom ljudi, ki se na posel spoznajo. Z nekom se boste sprli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ploden dan in veliko dela. Vendar bo materialni učinek malenkosten. Zadoščenje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.W-) Strnite vse sile in skušajte bit* sistematični. Nekdo vas bo povabil v novo družbo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.1} ) Znašli se boste v prijetnem okcljO; Potrebna vam bo pomoč ljudi, ** se na posle spoznajo. STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Imeli boste srečo. Izkoristite znanstva, da spravite pod streh svoj tvegan načrt. . , , KOZOROG (od 21.12. do 20.U Srečno naključje vam bo P01*1®, galo, da boste razčistili nespora zum, ki vam je veliko škodoval-VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ig razmetavajte s svojimi silami. *“ jih boste v bodočnosti hudo bovali. Nekam vas bodo povah*1*' RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odličn® razdobje, posebno če imate sn**s za praktično delo. Ne bodite P1^ stri s svojci. f 19. L Branko Babic 1 LJUDJE IN BOJI NAKOZARI Pričevanje o vslaji in revolueiji 1911 - 1942 J Danko se je posvečal predvsem vojski, njeni organizaciji in operacijam na posameznih sektorjih, kjer so potekali boji proti sovražniku, ki je poskušal prodreti na osvobojeno ozemlje. Zlasti kritičen je bil položaj pri Bosanskem Grahovem, kamor so pritiskali Italijani iz Knina, kjer so imeli močno postojanko. Na vrhu soteske, ■ ki se je spuščala v dolino proti Kninu, je bataljon naše vojske odbijal skoraj vsakodnevne napade številnih Italijanov. Štirinajst dni je ta bataljon uspešno zavračal sovražnika, toda s pomočjo četnikov je Italijanom uspelo priti za hrbet in zato se je moral bataljon umakniti. S tem se je četniško nasprotovanje naši politiki sprevrglo v odkrito izdajstvo ter sodelovanje z italijanskimi zasedbenimi silami. Prodor italijanskega okupatorja v Drvar je trenutno okrepil četniški vpliv, zlasti na področju Bosanskega Grahova. Italijani so sila spretno in demagoško nastopali kot zaščitniki Srbov pred ustaškim preganjanjem, kar je seveda ustrezalo četniški politiki. Hkrati pa so ta revna območja oskrbeli z nekoliko riža in makaronov, s čimer so si skušali pridobiti vpliv med prebivalstvom. Toda ta politika ni mogla dolgo uspevati, saj je fašistični zavojevalec kmalu pokazal svoje pravo lice in četniška izdaja je postajala vse bolj očitna. Na območju Drvarja in Bosanskega Grahova se je naš operativni štab zadrževal teden dni, nakar se je sredi septembra pomaknil na sektor Podgrmeča. Nastanil se je v Maj kič Japri in okrog 20. septembra sklical posvetovanje komandirjev partizanskih oz. gverilskih odredov s Podgrmeča. Takrat so ljudje uporabljali še oba naziva in niso razločevali njihovega pomena. Zaradi tega smo tudi sklicali to posvetovanje. Okrog 60 komandirjev in borcev se je udeležilo posvetovanja, na katerem je bilo sklenjeno, naj vsaka vas ustanovi svoj odred ali skupino oboroženih in da naj borce veže partizanska prisega. Prav s partizansko prisego smo se hoteli postopoma vse bolj diferencirati od četnikov, s katerimi smo že prihajali v odkrit spopad. Čez nekaj dni je bilo podobno posvetovanje političnih komisarjev. Ne vem, zakaj smo ta posvetovanja ločeno organizirali. Temu so verjetno botrovali še nerazčiščeni pojmi o vlogi političnih komisarjev. V začetku oktobra smo organizirali v Majkič Japri znova širše posvetovanje, na katerem je bilo na osnovi direktive Glavnega štaba za Bosno in Hercegovino sklenjeno, da se spremeni naziv štaba in da naj se vse enote v Bosanski krajini reorganizirajo v čete ter bataljone in ustanovijo tri brigade: 1. brigada (prejšnja Drvarska), ki naj zajame ozemlje med reko Sano, levi breg Une do meje z Dalmacijo. 2. brigada (Kozarska) med rekami Sana, Una in Vrbas. 3. brigada na ozemlju srednje Bosne (Jajce, Kotor Varoš, Pmj avor). Te brigade naj povezuje Krajiška divizija, štab Kra-jiške divizije pa je imel to sestavo: komandant Slobodan Mitrov - Danko, politkomisar Branko Babič, namestnik komandanta Miljenko Cvitkovič, operativni oficir Vojo Stupar in sekretar v štabu Rade Stupar. Okrog 20. oktobra pa je v Majkič Japro prišel Djuro Pucar- Stari z novimi direktivami pokrajinskega komiteja in glavnega štaba Bosne in Hercegovine. Štab divizije je bil razformiran in komaj ustanovljene tri brigade so bile spremenjene v partizanske odrede. Za vsako območje je bil namreč ustanovljen okrožni komite, hkrati pa ukinjen oblastni. Takoj po reorganizaciji je Danko odšel v srednjo Bosno za komandanta 3. NOP odreda, jaz pa sem se kot sekretar okrožnega komiteja napotil proti Kozari. Na sosednjem območju Podgrmeča je bil za okrožnega sekretarja imenovan Šefket Maglajlič, stari sindikalni delavec iz Banjaluke, član partije od 1932. Bil je eden vodilnih pri mestnem komiteju partije v Banjaluki pred vojno, kakor tudi član oblastnega komiteja KPJ za Bosansko krajino. Z njim sem ves čas svojega delovanja na Kozari najtesneje sodeloval, saj sva si delila dve najbolj razgibani in politično čvrsti področji v prvem, najtežjem obdobju narodnoosvobodilne vojne v Bosanski krajini. S temi spremembami je dejansko bilo zaključeno prvo začetno obdobje prilagajanja novim pogojem, ki jih je izzvala splošna vstaja prebivalstva. Ta je naenkrat pometla z ustaško oblastjo na obširnih območjih Bosanske krajine, saj se je ustaška država zožila na nekaj večjih mestnih središč, kjer se je lahko obdržala le s pomočjo nemško - italijanskih zasedbenih sil. V kratkem času ** maj treh mesecev je partija uspešno obvladala zače* težave taktičnega in strateškega značaja, pomanjka kadrov na posameznih področjih ter prešla od gver^ skega načina bojevanja majhnih oboroženih skupin P1"® vsem v mestnih središčih, na večje vojaške formacije k osvobajanju obširnih območij. To je pozneje onftOg0 ustanavljanje narodnoosvobodilne vojske in graditev l)u ske demokratične oblasti na osvobojenih ozemljih. NA KOZARI ZEMLJEPISNI POLOŽAJ KOZARE IN PREBIVALSTVO PODKOZARJA ■e^ Kozara je planina srednje visokega gorovja, kate* najvišji vrh dosega komaj 980 m. V dolžino se razttr okrog 60 km, v širino s podaljškom Prosare na sev’el°o(j hodu in Karanom na zahodu pa 30 km. Sava jo 1°^' ■e. slavonske ravnine, reke Vrbas, Sana s pritokom niče in Una' pa od sosednjih pogorij. S strateško - v 0-škega vidika jo je mogoče zlahka obkoliti. Vsa j0, gozdena in bogata z vodnimi izviri, številni pritok1 ^ rečice se pretakajo po njenih soteskah. Sence in v0^e (e Kozari ni nikoli primanjkovalo. Po gričih izpod so raztresene številne vasi, ki segajo do samih gozd**a robov. Ljudje so krčili gozdove, se naseljevali na o^0tr nih parcelah in tako postopoma potiskali gozdnato močje vse bolj proti vrhu. Naseljeno Podkozarje se teza vse do navedenih rek, ki obkoljujejo Kozaro i*1 ^ so na njenih obrežjih nastala mesteca Prijedor, ®oS9jv ski Novi, Bosanska Kostajnica, Bosanska Dubica. ^°s j(0 ska Gradiška in na skrajnem vzhodnem robu ne^°-^e' oddaljena Banjaluka, največje mesto Bosanske 1°’®) ŠPORT SPORI ŠPORT NOGOMET SINOČI V DUSSELDORFU BORUSSII POKAL UEFA Zahodni Nemci so premagali beograjsko Crveno zvezdo s tesnim izidom 1:0 - Michelotti dosodil dvomljivo enajstmetrovko - Beograjčani so bili predvsem v drugem polčasu boljši od Borussie Eorussia — Crvena zvezda 1:0 BORUSSIA: Kneib, Vogts, Hannes, F. Schaffer. Ringels, W. Schaffer, Simonsen, Kulik (v 58. min. Kop-Pcl), Gores, Wohlers in Lienen. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jovanovič, Jovin, Muslin, Miletovič, Jurišič, Petrovič, Blagojevič, Savič, Milovanovič (v 46. min. Šestič) in Milosavljevič. SODNIK: Michelotti (Italija). STRELEC: v 18. min. Simonsen (11-metrovka) Včeraj je Borussia iz Monchen-gladbacha osvojila v Diisseldorfu letošnji pokal UEFA. Zmaga zahodnih Nemcev je bila včeraj povsem nezaslužena, saj je bila Crve-na zvezda skoraj skozi celotno srečanje boljše moštvo na igrišču. Včerajšnje premagance je poleg druge-8a oškodoval tudi italijanski sodnik Michelotti, ki je dosodil precej dvomljivo enajstmetrovko, razen tega pa je ob več priložnostih očitno favoriziral domačo enajsterico. Tekma se je začela z rahlo pre-•nočjo Borussie, ki pa ni ustvarila v prvih minutah večje priložnosti 23 gol. Michelotti je v 18. min. dosodil napako v kazenskem prostoru nad Dancem Simonsenom (ki je medtem že podpisal pogodbo z Barcelono) ; najstrožjo kazen je streljal sam Simonsen, ki je tudi povedel. V nadaljnjih minutah so Nemci imeli dve res lepi priložnosti za podvojitev, toda obakrat je odlično posegel vratar Beograjčanov Stojanovič. V drugem delu prvega polčasa se je igra u-stalila predvsem na sredini igrišča, kjer ni uspelo Jugoslovanom Vsiliti svoje igre. Drugi polčas je bil dobesedno enosmeren, saj je Crvena zvezda napadala od prve do poslednje minute, Nemci pa so odgovarjali z redkimi, neprodornimi protinapadi. K ''ečji učinkovitosti beograjske napadalne vrste je pripomogel vstop Se-sfiča na igrišče, ki je bil vseskozi Perešljiva uganka za domačo obram-hp. Prav on je bil namreč pobud-n'k akcije, pri kateri so Jugoslo-Vani dvakrat z Jovinom zgrešili e-Postavne priložnosti. Ker se izid do In?ca tekme ni spremenil je pokal CEFa osvojila Borussia. JUGOSLOVANSKI POKAL Danes v Beogradu Partizan -Rijeka Beograd — Partizan in Rijeka 00813 danes igrala povratno finalno ječanje za 31. jugoslovanski nogometni pokal. I..o. .Tekma se bo pričela ob 16.45 in jo neposredno prenašala tudi jugo-stovanska televizija. V prvem sreča-nlU so zmagali Rečani z 2:1. V ZAOSTALI TEKMI 1. ZNJL Zmaga Budučnosti TITOGRAD — V zaostali tekmi ?- kola 1. jugoslovanske nogometne jtee je včeraj v Titogradu domača fmdučnost premagala sarajevski Že-'Jezničar z 2:1 (2:1). Budučnost je tretja na lestvici s 37 točkami, Željezničar pa sedmi s 30 točkami. V DODATNI TEKMI Bregovim kadetom ni uspel podvig 5 Giovanni — Breg 2:0 (0:0) V tretji tekmi pokrajinskega finalnega dela prvenstva kadetov včeraj Bregu ni uspel podvig. San Giovanni je namreč premagal Brežane z 2:0 (0:0) in se je tako uvrstil v nadaljnji del. V okviru medbritanskega nogometnega prvenstva je škotska premagala Sev. Irsko z 1:0. Leonarduzzi izključen MILAN — Med ostalimi ukrepi je disciplinska komisija italijanske no- gometne zveze izključila člana Udi-neseja Leonarduzzija za eno kolo. Palermo - Napoti 0:0 PALERMO — V prvi polfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal Sta Palermo in Napoli igrala brez gola. Znanega nemškega nogometaša Be-ckenbauerja so včeraj operirali na desnem kolenu. Ta 33-letni nogometaš bo moral zdaj počivati vsaj deset tednov. KOŠARKA V Solunu so odigrali dve srečanji kvalifikacijskega tekmovanja za evropsko košarkarsko prvenstvo in sicer v skupini B. Dosegli so ta izida. Španija - Finska 99:85 Poljska - Švedska 81:73 Počivali sta Grčija in Francija. MLADINSKE'IGRE MEDDEŽELNI FINALE V ODBOJKI Velik podvig učiteljiščnic Dijakinje tržaške šole -Slomšek* so se uvrstile v državni finale V soboto in nedeljo je bil v Cone-glianu Venetu finalni meddeželni turnir v odbojki letošnjih mladinskih i-ger, kjer so poleg učiteljišča «A. M. Slomšek* nastopale vse najboljše še-sterke iz Veneta, Trentina, Emilije Romagne in Mark. Naše odbojkarice so tokrat dosegle edinstven, za našo zamejsko odbojko težko ponovljiv u-speh, saj so v tej izredno ostri konkurenci osvojile prvo mesto in si s tem zagotovile nastop na državnem finalnem odbojkarskem turnirju MI, 1 i bo jeseni v Genovi. V najslabšem primeru bodo torej naše odbojkarice šesta najboljša ekipa v Italiji. Veneto — Tridentinska 0:2 Prvi spopad turnirja je bil na dokaj nizki tehnični ravni. Emilia Romagna — FJK (Slomšek) 2:0 (15:11, 17:15). Kot pričata izida posameznih setov sta si bili ekipi razmeroma enakovredni, že takoj je bilo vsem prisotnim jasno, da se bosta prav ti ekipi potegovali za odličje, saj so odbojkarice iz Emilije Romagne igrale na ODBOJKA V OKVIRU 20-LETNICE SZ BOR MEDNARODNI TURNIR V DOLINI Turnirja za «Trofejo Bor-Edi Mobili* se bo udeležilo skupno osem ekip - Prvič med nami tudi madžarsko moštva - Prve tekme jutri w/ Od jutri do nedelje bo v dolinski občinski telovadnici mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir za »Trofejo Bor - Edi Mobili*. Ta turnir sodi v okvir letošnjih proslav 20-letnice ŠZ Bor. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela trgovina za prodajo pohištva «Edi mobili*. fMi /t nit i. V ženski konkurenci bodo nasto-pil<> naslednje Š£$terke: Fužinar z Raven na Koroškem, Junior iz Ca-sala Monferrata, Haladas iz Szom-bathelyja iz Železne županije na Madžarskem ter seveda šesterka jubi: lanta Bora. Konkurenca bo res zanimiva. Najprej bi omenili nam dobro poznane odbojkarice Fužinarja z Raven na Koroškem. Potem ko so prepričljivo osvojile 13. lovoriko turnirja prijateljstva, jim je preteklo nedeljo u-spel še veliki met, napredovanje v 1. jugoslovansko zvezno ligo. V Sisku so namreč v odločilnem spopa ....................n,............miii.mimimiitmillliimiiiiiiliiiiMiiii........................i... kolesarstvo GIRO D ITAUA» VVolferju najdaljša etapa Švicarski kolesar je sam privozil na cilj - Saronni $e je približal vodečemu Moserju na 22 sekund CHIETI — Švicar Bruno Wolfer je Bi e^aj osvojil prvo mesto v šesti etata l?ira>'-Bila ie t0 z 255 km naidali' dirkeaPa italijanske etapne ^Ploh je bil Wolfer, skupno s «čr-.niajicoj Tosonijem, junak včeraj-|le etape, saj je Wolfer vozil sam 1164 km, kar je seveda lep podvig. du za kakovostni skok premagale Brezo s 3:0 in tako jim je pri četrtem naskoku le uspelo napredovati med najboljše odbojkarice v Jugoslaviji. Dokaj pomlajena vrsta Fužinarja je tudi na Borovem turnirju verjetno velik favorit za osvojitev prestižne lovorike. Odbojkarice iz Casala Monferrata so nastopale v letošnjem prvenstvu v A-2 ligi pod imenom Gimar skupaj s tržaško ekipo OMA. Na končni lestvici je Gimar osvojil 6. mesto s štirinajstimi točkami, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnjem prvenstvu igrale v tej konkurenci. Pred nekaj leti je Bor že igral v drugo-ligaškem prvenstvu z ekipo Junior Casale, toda odtlej je prišlo pri se stavi same šesterke do velikih sprememb. Že to, da je OMA izpadla iz te lige in da je Gimar (Junior Casale) ostal še naprej v ligi A-2, je dobro jamstvo, da bomo imeli v gosteh solidnega nasprotnika. Velika novost naših odbojkarskih igrišč bo nedvomno nastop Halada-sa iz Szombathelyja iz Železne županije, ki igra v 2. madžarski ligi. Tisti, ki so imeli stike s to ekipo, pravijo, da je nekoliko slabša od Fužinarja po svoji kvaliteti. S tem pa ni rečeno, da ne bi znale Ma- dj ,atlimivost včerajšnje etape je tu-šat' da ie Saronniju uspelo zmanjša.1 8voj zaostanek za vodečim Mo-Jern za sedem sekund. Chi ?.anes bo na sporedu 7. etapa y eU - Pesaro (252 km). red 6. etape (Vieste - Chieti) Bruno Wolfer (Švica), ki je pre-Y°*il 255 km v 7.0614" s poprečno } ^ro-stjo 36,599 km na uro j' Tosoni (It) po 4 Saronni (It.) j- Knudsen (Nor.) 6, Vlaeminck (Bel.) 7 Algeri (It.) faniz: , * anizza (It.) 9 nSer (It.) l0' ,eLcc>a (It.) J°hansson (šve.) t ,, Skupna lestvica j] ^08er (It.) 3 S?fonni (It.) po 4' {vnudsen (Nor.) 5' ^urent (Fr.) 6- J^Cia (It ) 7 °°hansson (šve.) i Sotini (It.) 9 fre Vlaeminck (Bel.) K). i,Uchs (švi.) 119” 3’29” 3,30” 334” 3’36” (It.) in 29.49'23” 22” 24” 59” 2'07” 2’09" 318” 3'23” 4’21" 4'41" *\«og.io' ^hmutz (švi.) I?NlS MDP ITALIJE V RIMU ^rtolucci in Panatta naprcdovala v 3. kolo Bertolucci je v drugem % rodnega teniškega prven-'*ie v Rimu premagal Čeho-ina Tomasa Šmida s 6:4, 5:7 in L)SBjte ie tako uvrstil v tretje kolo. eesno se je prebil v višje kolo tudi Panatta z zmago nad Američanom Scanlonom s 6:4 in 6:2. V nadaljevanju turnirja sta Italijana Barazzutti in Ocleppo v drugem kolu premagala Warwicka (Avstral.) in Clerca (Arg.), prvi je zmagal s 6:2 in 6:4, drugi pa s 7:5, 2:6 in 6:3. Slabše se je godilo Zugarelliju, ki je izpadel iz tekmovanja posameznikov. Premagal ga je namreč Avstrijec Peter Feigl s 6:4 in 6:4. Še nekaj ostalih izidov 2. kola: Vilas (Argentina) - Dent (Avstralija) 6:2, 4:6, 6:4 Stockton (ZDA) - Fillol (Čile) 6:3, 6*3 AIexander (Avstral.) - Freyss (Fr.) Solomon (ZDA) - Lewis (NZ) 3:6, 6:2, 7:5 SPORED BOROVEGA TURNIRJA (Telovadnica v Dolini) JUTRI, 25. MAJA 15.00 Jun. Casale - Fužinar (Ž) 17.00 Metalac - Jun. Casale (M) 19.00 Bor - Haladas (Ž) 21.00 Bor - Fužinar (M) SOBOTA, 26. MAJA 15.00 Fužinar - Haladas (Ž) 17.00 Fužinar - Jun. Casale (M) 19.00 Bor - Junior Casale (Ž) 21.00 Bor - Metalac (M) NEDELJA, 27. MAJA 9.00 Bor - Fužinar (Ž) 11.00 Jun. Casale - Haladas (Ž) 14.00 Fužinar - Metalac (M) 16.00 Bor - Junior Casale (M) je zataknilo z nastopom Madžarov, ki so odpovedali zadnji trenutek. S tem da je uskočii Metalac iz Siska, pa sam turnir ne bo prav nič izgubil na privlačnosti, saj bo verjetno samo pridobil. Odbojkarji iz Siska! so zmagali v 2. zvezni ligi zahodne | Betty Prašelj Tatjana Cibic, Maura skupme in so v odločilnem sreča- c "r> Darinka Ražem .Tiziana Cris-nju z Jedmstvom iz Breka izgubili ^f-roi, NaHia neheniak izredno visoki ravni, naše pa so jim bile tokrat enakovreden nasprotnik. FJK (Slomšek) — Venelo 2:0 (15:5, 15:0) Z gladko zmago nad šesterko iz Veneta si je Slomšek priboril pravico do nastopa v polfinalu. Premoč naših deklet je bila očitna, tako sta poslala trenerja prof. Suhadolc in prof. Dra-šič na igrišče vse igralke. POLFINALE Emilia — Trentino 2:0 (15:10, 15:12) V tem dvoboju je ekipa iz Trentina presenetila, saj je nudila nasprotnicam močan cdpor. FJK (Slomšek) — Marke 2:0 (15:5, 15:1) Dovolj je, da pogledamo izide posameznih setov, pa je takoj razvidno, da ni bila zmaga naših deklet nikoli v dvomu. FINALE FJK (Slomšek) — Emilia Romagna 2:1 (11:15,15:8,15:9) Ta tekma je navdušila številno občinstvo, saj je bila igra vseskozi na visoki tehnični ravni. V prvem setu so odbojkarice učiteljišča zaigrale neorganizirano, saj so nasprotnice povedle že s 13:5. Našim dekletom je uspelo znižati razliko na 11:13, nasprotnice pa so se pri tem izidu zbrale in osvojile še dve potrebni točki. Stanje je bilo v zadnjih dveh nizih povsem drugačno, saj je dober sprejem servisov omogočil našim odbojkaricam, da so dobro gradile in u-spešno zaključevale napadalne akcije. Tudi obramba je bila učinkovita, tako da je našim dekletom le uspelo premagati izredno solidno nasprotno moštvo in se tako uvrstiti v državni finale, kar je v tako ostri konkurenci res lep uspeh. Barve učiteljišča «A. M. Slomšek* branile naslednje odbojkarice s 3:2. To je razmeroma rrdada šesterka, ki zna prikazati odlično igro. Upamo, da bo tako tudi v Dolini. Igralci Fužinarja so naši dobri znanci. V preteklem prvenstvu so bili v ligaškem prvenstvu tretji za. Metalcem in za Mariborom. Gostje iz Casala Monferrata so tudi drugoligaši. Ob koncu prven- sani, Mira Grgič, Nadja Debenjak, Daniela Cej, Adrijana Dolgan in Sonja I.azar. Tatjana Cibic Zaradi bližnjih volitev so prenesli finalni del letošnjih mladinskih iger na jesen. Prvotno bi moralo biti zaključno tekmovanje od 5. do 8. junija v Genovi, zdaj pa bo v istem kraju KOŠARKA Na mladinskih igrah v Ferrari stva je bil Junior Casale v skupini | od 1. do 5. oktobra. A na solidnem četrtem mestu. V pri,-; merjavi s prejšnjima dvema tekftig*1 cema bi morali biti italijanski od- j bojkarji slabši. To pa so seveda sa- j mo računi brez krčmarja. Odbojkarji Bora so po enoletnem igranju .V. 3. ligi spet drugoligaši. Prvenstvo' so končali s štirimi točkami prednosti pred velikima tekmecema, S tem da bodo imeli naši fantje na drugi strani kvalitetne e-kipe, bo lepa priložnost, da pokažejo svojo vrednost. G. Furlanič prišli napeti, nesproščeni in že v prvih minutah tekme smo lahko slutili, da svoje živčnosti ne bodo mogli krotiti. Tako se je tudi zgodilo. Čeprav fantje tehnično niso bili slabši od nasprotnikov, pa so že kar v začetku pokazali tako zbirko neverjetnih napak, zlasti v obrambi, da je bilo težko upati v njihov preporod. Zalegel ni noben poseg v ekipo, saj so nasprotniki z vedno večjo lahkoto prodirali pod koš in neovirano metali skozi obroč. Do druge minute drugega polčasa je slovenska ekipa še nekako uspela vzdržati nasprotnikove napade, saj je tedaj zaostajala le za dve točki, pet minut kas Iz planinskega sveta Otroci navdušeno na planine Prejšnjo nedeljo je v okviru športne šole SPDT priredilo zadnji sezonski izlet za osnovnošolsko mladino, tokrat ne več, kot je ie lepa navada, na tržaški Kras, temveč mnogo dlje, z vlakom prav v Kanalsko dolino. Zjutraj se je pred glavno tržaško železniško postajo zbralo preko sto otrok s svojimi dvajsetimi vodiči, z vlakom pa so prišli do svojega prvega cilja — Ukev pred deseto uro. Od tu se je vesela druščina podala, seveda peš, do svojega prvega cilja, do zavetišča «Locanda del camoscio*, kjer je u-deležence izleta čakal topel obrok. Izkazalo se je, da je nemogoče doseči glavni cilj celotnega izleta — vrh Ojstrnika, ker je bilo tam kak meter in pol snega. Kič hudega! Vreme je bilo čudovito, travniki okoli koče, ki je le nekaj minut hoda ni- neje pa je italijansko moštvo dose- I žje od koče Nordio, pa lepi in pro glo že deset točk prednosti, zatem pa še več in tako je bilo jasno, da tekme ne bo mogoče rešiti. V zadnjih minutah so sicer prešemovci pritisnili na vso moč, toda uspelo jim je le zmanjšati razdaljo na štiri točke, ki so pomenile izločenje. Ob koncu naj omenimo, da je bila organizacija tega turnirja dokaj slaba. strani, tako da so se otroci naska-kali, nalovili in naigrali po mili volji. Nekateri so se še podali na krajši izlet proti vrhu gore, dokler jim je seveda sneg dovoljeval. Igra je igra, med igro pa se je celo zgodilo, da je mlad vodič padel v potok, na srečo mu niso po zgledu sledili še drugi. Seveda je prišel neverjetno hitro čas odhoda, zahvalili NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Zasluženo napredovanje Kriška Vesna si je ie priborila pravico nastopa v višji ligi - Kras je v nedeljo poskrbel za podvig džarke pripraviti presenečenje, saj je ženska odbojka v tej državi napravila zadnja leta neverjeten napredek, kar najbolje potrjujejo veliki uspehi v mednaroni areni. Njihovo realno vrednost pa bomo preverili že jutri, ko bodo odigrale prvo srečanje z Borom. O šesterki Bora res nimamo kaj povedati. Tržačanke so končale le tošnje prvenstvo na 6. mestu, kar ne moremo jemati za neuspeh pa tudi ne za velik uspeh. V moški konkurenci bodo igrali: Fužinar z Raven na Koroškem, Junior Casale Monferrato, Metalac iz Siska in Bor. V moški konkurenci se TENIS Na mednarodnem teniškem tekme vanju v Monaku je Jugoslovan Fra-nulovič premagal Domingueza s 6:3, 3:6 in 7:5. Živci izdali prešernovce Košarkarski peterki liceja »Prešeren* ni uspelo uvrstiti se v državni finale mladinskih iger. V meddeželni fazi tega tekmovanja, ki se je včeraj zaključila v Ferrari, so naši fantje namreč nastopili proti ekipi, ki je zastopala Veneto in so srečanje izgubili s 75:71 (41:38). Kje je , glavni krivec za poraz pre-šemovcev? Lahko rečemo, da je en sam: preveč so občutili pomembnost tega srečanja, na igrišče so V okviru nogometnega prvenstva 3. amaterske lige so v nedeljo odigrali pare predzadnjega povratnega kola. V skupini N si je kriška Vesna po visoki zmagi nad Unionom matematično zagotovila prestop v 2. amatersko ligo. Po dveh letih obstanka v 3. ligi se tako Vesna spet vrača v 2. AL, v kateri je že nastopala vrsto let. Križani so si tokrat res zaslužili prestop, saj praktično niso imeli tekmeca, ki bi jim oviral pot do konca zmage. Upoštevati moramo, da v tem prvenstvu Vesna ni še doživela poraza, v 19 odigranih tekmah so Križani U-krat zmagali, 8-krat pa remizirali. Ti podatki jasno dokazujejo, da je Vesna bila vedno v ospredju v tem prvenstvu in prav zaradi tega je prestop v višjo ligo popolnoma zaslužen. Tudi v nedeljo proti sicer šibkemu U-nionu Križani niso imeli problemov, saj so -rfpnaki-| dneva je .zopett oil -napadalec Quer ci, ki je bil stm ci je tako dnig#"^a najboljših strelcev s 13 zadetki. Prvi je Lusetic (CGS) s 15 zadetki. Drugo mesto si je pa matematično zagotovila enajsterica Čampi Elisi, ki bo tako lahko odigrala odločilno srečanje z ekipo, ki se bo v skupini O uvrstila na drugo mesto, za prestop v višjo ligo. Za prijetno presenečenje je tokrat ponovno poskrbela enajsterica Krasa, ki je na domačih tleh z 2:0 odpravila Roianese. S tem uspehom je seveda Kras zboljšal položaj na BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimnmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiMiMniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinMiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiinnniiiiiiiiiiiiHiiii OB POIMENOVANJU OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU ZANIMIVA^SREČANJA V ROKOMETU V obeh konkurencah je premočno zmagala šola s Kozine ■Odlična organizacija V okviru športnih manifestacij, ki jih je ob poimenovanju openske o-snovne šole po Francetu Bevku priredilo športno društvo Polet, je bil v soboto in nedeljo na Opčinah turnir v rokometu za srednješolce. Turnirja so se udeležile ženska in moška ekipa šol Srečko Kosovel z Opčin, Ciril in Metod od Sv. Ivana, Igo Gruden iz Nabrežine in osemletka s Kozine. Mimo tekmovanja samega, ki je odlično uspelo, pa velja poudariti, da je bil pravzaprav to pri nas v zamejstvu prvi tovrstni turnir v organizaciji kakega slovenskega kluba. Po prikazani kakovosti igre in po zanimanju, ki smo ga lahko opazili pri mladih tekmovalcih, pa bi veljalo nedvomno pomisliti na ustanovitev in na gojenje te panoge pri nas. V moški konkurenci je premočno Bregov športni pr aznlk v Dolini je tudi letos zabeležil zelo dober uspeh osvojila prvo mesto šola s Kozine, ki je gladko odpravila vse svoje nasprotnike. Žreb je določil, da sta prvi stopili na igrišče ekipi Kozine in šole Ciril ifi Metod od Sv. Ivana. Brez težav so Kozinci odpravili tržaške vrstnike s 16:4. Zanimivejša in polna agonizma je bila tekma med openskim Kosovelom in nabrežinskim Grudnom. Po izenačeni tekmi je bilo stanje 8:8, po razburljivem streljanju sedemmetrovk pa sb bili u-spešnejši Nabrežinci in tekmo osvojili z 12:10. V malem finalu je Kosovel odpravil Ciril in Metod z rezultatom 15:12, v velikem finalu za 1. mesto pa je Kozina premagala šolo Gruden s 26:6. LESTVICA (moški) 1. Kozina, 2. Gruden, 3. Kosovel, 4. Ciril in Metod. V nedeljo pa je bil na sporedu ženski del turnirja. Tudi tu so predstavnice s Kozine dobesedno pregazile svoje nasprotnice. Kozina je najprej odpravila šolo Gruden s 17:4, v drugi izločilni tekmi pa je openska šola Kosovel visoko premagala šolo Ciril in Metod in t 19*0 Sledil je mali finale, v katerem so predstavnice Grudna premagale Ciril in Metod z 9:1 in so s tem o-svojile tretje mesto. V finalni tekmi za prvo mesto pa je Kozina pre-| magala Kosovel z 19:7. LESTVICA (ženske) 1. Kozina, 2. Kosovel, 3. Gruden, 4. Ciril in Metod. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Kozina je za prvo mesto v moški konkurenci prejela pokal, ki ga je darovala openska hranilnica in posojilnica, za zmago v ženski konkurenci pa pokal urarne in zlatarne Malalan z Opčin; vse ostale ekipe so prejele lične diplome, vsi tekmovalci pa značko Poleta. Vse tekme sta sodila igralca nabrežinskega In-terja Lavrini in Pasculin in zahtevno nalogo odlično izpeljala. POSTAVE EKIP MOŠKI KOZINA: R. in B. Križman, Stoj-nič, Ilijevski, Valenčič, Jerag in Cergol. GRUDEN: Trobec,-Ušaj, Caharija, Gruden, Adamič, Pipan, Devetak in Bandelli. KOSOVEL: Križmančič, Malalan, Carli, Škrk, Vidali, čuk, Purič, Furlan, Škabar, Škrlavaj in Šuc. CIRIL IN METOD: Samsa, Tomec, Trevisan, Gruden, Tavčar, Švab in Gordan. ŽENSKE KOZINA: Mihalič, Pečar, Trampuž, Jerušček, Volk, Velikonja, Filipovič in Opara. KOSOVEL: Natural, Leve, Jerič, Gregori, Kalc, Hrovatin, Smotlak, Spacal, Milkovič in Mattitti. GRUDEN: Jazbec, M. in L. Petelin, Briščak, Pertot, Legiša, Zidarič in Trobec. CIRIL IN METOD: Koršič, M. in I. Mljač, Košuta, Čok, Grudina, Tomšič in Debeljak. OBVESTILA Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da Je na stadionu «1. maj» v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. • « « ŠZ Bor ŠZ Bor namerava letos, ob svoji 20-letnici, izdati posebno publikacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slovenskem športu v Trstu in ožji o-kollci med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, prosi ŠZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudijo tudi ustne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacije Marija Šušteršiča (Trst, Šalita di Vuardel 27, telefon 52-366). lestvici in prepustil predzadnje mesto interju SS. SKUPINA N IZIDI 21. KOLA Esperia SL - Čampi Elisi 2:3 Inter SS - CGS 0:2 Union - Vesna 0:7 Kras - Roianese 2:0 Op. Supercaffe - Edera 0:0 LESTVICA Vesna 30, Čampi Elisi 28, CGS 25, Edera 24, Op. Supercaffe 23, Esperia SL 21, Roianese 15, Esp. S. Giovanni in Kras 14, Inter SS 13, U-nion 2. PRIHODNJE KOLO (27.5.) Esp. S. Giovanni - Op. Supercaffe, Edera - Kras, Roianese - Union, Vesna - Inter SS, CGS - Esperia SL. Prost: Čampi Elisi. SKUPINA O Baxter - S. Sergio 1:0, Flaminio -Domio 1:2, S. Vito - S. Anna 2:0, 'GtaaHiota ■-'^attategiflni 1:1, S. An drda - Duino 6:1, Cave - Rabuie Baxter 34, Domio 32, S. Arjdrea 29, Chiarbola 27, Artigiani in Cave 24, S. Anna 20, S. Vito 19, Rabuiese In S, Sergio 14, Duino 9, Flaminio 5. B.R. ATLETIKA »TROFEJA POMLAD* Adrii In Boru po dve zmaji POMAGAJMO CRNI GORI! Na tekmovanju za «Trofejo pomlad* za dečke in deklice A in B kategorije sta tokrat nastopili le dve naši društvi in sicer Adria in Bor, ki sta osvojila vsaka po dve zmagi. Poleg tega so naši atleti dosegli tudi nekaj osebnih rekordov ter dva društvena. Nova društvena rekorda sta lonjerski Adrii priborila Fausto Bonanno z 1,45 m v višini (s čimer je tudi zmagal) in David Gregori z 27’15"4 na 2.000 m, kar je za 10” boljše od njegovega prejšnjega rekorda. Omeniti velja še Marka Saksido, ki letos še ni okusil poraza na zaprekah, čeprav je tokrat njegov čas nekoliko slabši od prejšnjih. Za Bor sta prvo mesto osvojila Aljoša Gašperlin v metu krogle ter Vesna Klemše v skoku v daljino. Od ostalih je Igor Meden izenačil na 80 m s časom 10”3, v višini pa je pri starejši kategoriji deklic Ivana Gerdol preskočila letvico na o-betavnih 1,30 m DEČKI - KAT. A 80 m: 2. Igor Meden (Bor) 10"3, 4. Aljoša Gašperlin (Bor) 10”6. Višina: 1. Fausto Bonanno (Adria) 1,45 m. Daljina: 3. Fausto Bonanno (A-dria) 4,39 m, 7. Vasilij Pečar (A-dria) 3,89 m. Krogla: 1. Aljcša Gašperlin (Bor) 10,64 m, 3. Igor Meden (Bor) 10,29 m. Kroglica: 5. Vasilij Pečar (Adria) 29,53 m. 2.000 m: 2. David Gregori (Adria) 7’15”4. KATEGORIJA B 80 m ovire: 1. Marko Saksida (A-dria) 16"3. 80 m: 10. Marko Saksida (Adria) 12”8. Hoja 4 km: 2. Alfred Zudek (A-dria) 26’16”3 Višina: 2. Fabio Brigadini (Adria) 1,30 m. Kroglica: 4. Franko Zettin (Bor) 18,89 m. DEKLICE - KAT. A Višina: 3. Ivana Gerdol (Bor) 1,30, 8. Tiziana Natural (Bor) 1,28, 12. Vesna Klemše (Bor) 1,15 m. Daljina: 1. Vesna Klemše (Bor) 4,46, 15. Tiziana Natural (Bor) 3,60, 19. Ivana Gerdol (Bor) 3,49 m. KATEGORIJA B 60 m: 6. Irena Ferluga (Bor) 10”1. R. F. so se prijaznim upraviteljem koče, v kateri so vse tako vljudno sprejeli ter se odpravili nazaj v Ukve, kjer so spet vsi vedro stopili na vlak, ki jih je pripeljal nazaj na tržaško železniško postajo, kjer so jih čakali zadovoljni starši. Sedaj pa še nekaj ^statistike*. O-troci so bili razdeljeni po skupinah po šolah, da bi lahko vodiči bolje pazili nanje, in sicer tako: šola cFran Milčinski» s Katinare je bila prisotna s 16 učenci, skupino pa so vodili Mirian Carli, Novela Carli in Ervin Gombač. Od Sv. Jakoba je bilo 8 otrok, vodili pa so jih Silvij Stopar in Marinka Pertot. Iz šole «Bazov:ški junaki» iz Rojana je bilo 18 otrok, na izletu pa so jih spremljali Franc in Franka Armani ter Andreina Ferjol-a. Rekord prisotnosti ima šola «Karel Širok» iz Ul. Donadoni, vodiči pa so bili: Eda Gombač, Martina Volni in Vida Vidali. Iz šole <'Kette» (Ul. sv. Frančiška) je bilo prisotnih 13 otrok, vodili so jih Pavel Fachin in Franko Fabec, iz šole «lvan Grbec» iz Skednja je bilo 14 otrok pod vodstvom TaVane in Ivana Tavčarja t r Anice Stopar ter nazadnje še iz šole «Oton Žuvančič» od Sv. Ivana -e bilo 10 otrok, vodili pa sta jih A-i Zobec in Alenka R"dež. Ostali vodiči so še bili Pino Rudež, Inor Gombač, Vincenzo Bertini, Edo Starc ter Luciana Benedetti. Poleg teh sta bila prisotna še novopečeni farmacist Zlatko Jelinčič, ki je praktično preizkusil vse svoie znan ie nagrmadeno v univerzitetnih učilnicah s pre-vezovaniem žuUev otrok ter še odbornik SPDT Franko Volpi, ki je izlet vodil. Bližnje delovanje SPDT V nedeljo, 10. junija, bo na Do-braču na Koroškem 8. tradicionalno srečanje zamejskih planincev s planinci iz matične domovine. Lani je tako srečanje priredilo SPDT v Bo-ljuncu in Bazovici, letos pa so na vrsti naši koroški bratje. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2) vsak dan od 11. do 12. ure. Med kulturnim sporedom bodo med drugim nastopili člani jeseniške godbe na pihala, tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice, domača folklorna skupina, iz Trsta pa se bodo z našimi avtobusi odpeljali tudi člani mladinskega zbora Glasbene matice. *,* * Kmalu bo konec šolskega leta, to pa za SPDT pomeni organizacijo že tradicionalnega večdnevnega izleta za srednješolsko mladino. Tokrat bo ta izlet na triglavsko pogorje in sicer v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija. Izlet bo z avtobusom. Začetek vpisovanja pa bo 28. t.m. Vse podrobnosti bomo seveda še javili. D. J. Slovensko planinsko društvo — Gorica Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja redne pohode za svoje člane in prijatelje, ki so dosegljivi za vsakogar. V nedeljo, 20. maja, se je skupina članov iz Gorice in Sovodenj ob Soči podala na peti pohod v letošnjem letu. 1 Zbirališče pohodcev je bilo v Gorici in v Sovodnjah ob Soči. Do 9. ure se je zbralo lepo število ljubiteljev narave in moramo omenili, da so v glavnem prevladovali Sovodenjci in z veseljem smo ugotovili lepo število najmlajših osnovnošolcev naših članov. Vreme je bilo naklonjeno, na Krasu še prevroče. Pot je vodila po cesti proti Petov-Ijam ter po nekaj kilometrih zavila na levo skozi naselje Ušje ter nadaljevala po gozdni stezi s čudovito prelepo kraško naravo proti vrhu Debele griže. Tu se je nudil lep razgled po občimi dolini. Med kratkim postankom so se pohodci podali na sam vrh Debele griže. Z vrha Griže je pot nadaljevala v kraško vas Vrh, ki je na najvišji točki goričkega Krasa. Tu je bil daljši postanek in sicer na prostem v naravi za domačo gostilno pri Devetaku. Po okrepčilu in odmoru je organizator Branko pripravil razne zabavne točke. , J. S. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Virtus Vigonovo 3:1 (15:3, 15:11, 8:15, 15:13) BREG: Trenta, Slavec, Žerjal, Stepančič, Olenik, Premolin, Kofol. SODNIK: Manzin in Bertbcchi iz Trsta V predzadnjem kolu 1. ŽD je Breg premagal Virtus Vigonovo in se oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva. S to zmago so si Brežanke matematično zagotovile obstanek v ligi. Prvič v letošnjem prvenstvu so Brežanke zaigrale res dobro in so premagale objektivno močnejšega nasprotnika. V dolinski telovadnici so se takrat zbrali številni navijači, ki so s hrupnim navijanjem bodrili domačo ekipo, ki jih je nagradila z lepo odbojko. MRS OTROŠKO SREČANJE - SKGZ mm® Turnir MC SPORED KOŠARKARSKIH TEKEM Danes, 24. maja, (v telovadnici) 19.30: Iskra - MO Sovodnje 20.30: MKG - MO Sovodnje 21.30: MKG - Iskra. Otroško srečanje TS - GO Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo OTROŠKO SREČANJE TS - GO v soboto, 9. junija, ob 15. uri v dolinski občinski telovadnici in ne v Gorici, kot je bilo prvotno določeno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, KRST, Ul Montecchf 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 2lro račun 50101-603-45361 sADITs - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Za SFRJ Oglasi Stran 6 24. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I jzrr I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 13 pogovori s kandidati BUDIN: KPI BO VZTRAJALA V BOJU ZA GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO SLOVENCEV Primorski dnevnik: Predčasne parlamentarne volitve bodo nedvomno odraz trenutnega političnega položa ja v državi po prekinitvi obdobja demokratične solidarnosti, katere o-draz je bila vlada, ki je uživala podporo širšega loka demokratičnih sil. V kakšno smer bi moral Hi po volitvah družbenopolitični razvoj v državi glede na nevarnost terorizma in zaostrujoče se gospodarske krize? Budin: Iz hude in globoke splošne krize, ki je najbolj pekoča in za-skrbljiva na gospodarskem področju in na področju javnega reda, bo Italija lahko našla izhod samo s politiko korenitih in pogumnih reform, z novim načinom vladanja, s splošno obnovo. Te spremembe pa so nemogoče brez neposredne udeležbe delavskih in ljudskih množic pri u-pravfjanju države, se pravi da so nemogoče brez neposredne udeležbe KPI v vladi. Zmerne sile tega nočejo, nočejo reform in obnove, ker bi to škodilo njihovim koristim. Zato odklanjajo vstop naše stranke v vlado. V tej politiki zaprtosti prednjači KD, ki stalno ponavlja kategoričen np vstopu KPI v vlado. KD računa na to, da bo na bližnjih volitvah dobila tako moč, da'bo lahko nemoteno nadaljevala s svojim monopolom oblasti, s svojim načinom vladanja, ki je privedel državo v današnji porazen položaj. Izjave vidnih demokrščanskih voditeljev pričajo, da bi hotele zmerne sile danes povratek v preteklost: njihovo zadržanje je izraz domotožja po de-mokrščanski ošabnosti in prevladi iz petdesetih let. Prav zaradi teh računov je KD storila vse, da je prišlo do razpusta parlamenta in predčasnih volitev. Njena vlada, ki je slonela na široki demokratični solidarnosti oziroma parlamentarni večini, v kateri so bile stranke ustavnega lokt, je namreč pred nekaj meseci sprejela par nedopustnih ukrepov v starem pristno «demokristjanskem» slogu. Zaradi tega smo komunisti o-drekli sodelovanje. Vladno parlamentarno večino smo komunisti izsilili, ker je bila takrat država na robu »bankrota* in danes smo ponosni nad tem, da smo dali svoj odločilen doprinos, da smo državo rešili pred to nevarnostjo. S tem smo tudi dokazali, da je nemogoče učinkovito upravljati državo brez nas. Le s prisotnostjo KPI V vladi, bo mogoče uspešno reševati hude gospodarske pfobleme in se boriti proti terorizmu, V tistih državah, kjer je ljudstvo enotno in je vlada' resničen odraz te enotnosti, s terorizmom takoj opravijo. PD: Na krajevni ravni so reakcionarne In desničarske sile izkoristile osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo za ostro ofenzivo proti demokratičnim strankam in zlasti proti gospodarskim dogovorom, ki nudijo tržaškemu in širšemu deželnemu gospodarstvu . konkretne možnosti vzpona in pomembne vloge Trsta kot povezovalca mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kje so po vaši oceni resnični vzroki te ofenzive in kakšen je njen domet? Budin: Neverjetno se zdi, da je del Trsta odklonil 'možnosti, ki jih našemu »postaranemu* mestu nudi jo osimski sporazumi, In vendar gre za pomembne možnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja, kar bi omogočilo Trstu in deželi nov gospodarski vzpon, gre za okrepitev mednarodn vloge Trsta, gre za politiko miru in razvoja prijateljskih odnosov na mednarodni ravni, za krepitev prijateljstva med samimi ljudmi ob meji, za reševa nje spornih točk po mirni poti dogovarjanja in sporazumevanja itd. Dejstvo je, da so desničarske in druge nazadnjaške sile, ki so se pri nas vedno hranile z nacionalizmom in šovinizmom, izkoristile osimske sporazume na nov način. Izrabile so splošno nezadovoljstvo ljudi, po sledico zgrešene politike krščanske demokracije, ki je privedla tudi Trst v kritičen položaj, izrabile so dejstvo, da krščanska demokracija v tolikih letih ni znala rešiti koč ljivih odprtih vprašanj, ki so se zaostrila tako v Trstu kot v drža vi, da je ta stranka dolga leta kolebala pred nacionalizmom, s ka terim velik del nje ni maral nikoli obračunati (naslednik Bologne po- PRED POGAJANJI 0 AVTONOMIJI Palestincem zagotoviti možnost samoodločbe Egiptovska vlada zahteva volitve pod mednarodnim nadzorstvom - Zavrnili Beginov predlog o odprtju meja Nov atentat v Izraelu slanec Tombesi še danes vztraja v taki dvoumni politiki!). Z neuresničljivimi zahtevami in obljubami so te sile preslepile in prevarale »protestno razpoložene* ljudi, prosto industrijsko cono na meji so jim prikazale kot zmaja, ki naj bi predstavljal smrtno nevarnost za Kras in za Trst, ko pa vemo, da morebitne ekološke in druge nepri-like lahko preprečimo z neposrednim nadzorstvom krajevnih demokratičnih organov in torej vsega prebivalstva. Poprečnemu Tržačanu so skušale vtepsti v glavo, da je sposoben narediti vse, le da mu drugi nudijo oziroma darujejo materialna sredstva (integralna prosta cona in avtonomija). Na ta način so si te sile zagotovile širšo ljudsko podporo za svojo v resnici protidemokratično politiko, ki koristi njihovim interesom. Mar niso voditelji in današnji kandidati Liste za Trst nekateri tradicionalni tržaški gospodarski magnati, ki so se zbali za svoja »kraljestva*, ko je bil sklenjen osimski sporazum!? Uresničevati te sporazume pomeni namreč usmeriti npr. gospodarski razvoj na nova demokratična tla, pomeni dokončno pomesti z nacionalizmom, pomeni angažirati vse prebivalstvo za napredno politiko itd. To je tudi naš cilj, zanj se morajo odločno, brez kolebanj in omahovanj potegovati vse demokratične sile. Morda smo takrat, ko je bil podpisan osimski sporazum, vsi podcenjevali možnosti sodelovanja; danes pa je nedopustno kakršnokoli omahovanje, če hočemo, da bo res prodrla politika tistega Trsta, ki «gleda naprej* in si želi demokratični razvoj tako pri nas kot v celotni državi. PD: Ne nazadnje so reakcionarne i konservativne sile zlasti po Osimu usmerile svojo gonjo proti globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti in pri tem z izkrivljenimi In demagoškimi gesli nastopile proti obstoječim zakonskim predlogom 'za globšltio zaščito. Kakšne ukrepe bq .vaša stranka v tem oziru podvzela v prihod nje v novem parlamentu in odločujočih dejavnikih? Bndin: Naša stranka bo odločno vztrajala v boju, ki ga je v vseh prejšnjih mandatnih dobah vodila zato, da bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Italiji pravno priznane pravice, ki ji pritičejo. V o-beh vejah parlamenta bo KPI ponovno predstavila zakonski osnutek za globalno zaščito in se potegovala za čimprejšnjo odobritev ustavnega zakona. Naša stranka je danes v Trstu in drugje v deželi tarča silovitih nacionalističnih napadov LpT in drugih konservativnih sil. Osnutek so 'ovcocem nenaklonjene sile skušale prikazati javnosti v izkrivljeni o-bliki, z lažmi in izmišljotinami, da b; neinformirane državljane italijanske narodnosti nastrojile proti naši manjšini in tako dobile nov argument za vzbujanje pozornosti ter pridobivanje privržencev za svojo nazadnjaško protidemokratično politiko. Ti napadi pa niso naše stranke, kot tudi ne Slovencev naspk-b, niti zdaleč oslabili; nasprotno, na to podlo fašistično protislovensko kampanjo odgovarjamo komunisti s še večjo odločnostjo in zavzetostjo. Tako bi morale delati vse demokratične sile pri nas; žal pa smo po začetku protislovenske gonje imeli vtis, da so druge politične stranke ostale malo zmedene, da niso z vso potrebno odločnostjo reagirale na te fašistične izbruhe. Glavno odgovornost za to. da po 32 letih demokratične republiške u-stave, še ni bil odobren zakon za globalno zaščito, ima v prvi vrsti KD, ki je vedno nasprotovala in o-virala globalno rešitev tega vprašanja. Ob ratifikaciji osimskega sporazuma je sicer KD z ostalimi demokratičnimi silami v parlamentu podpisala obvezo, da je treba pravice slovenske manjšine v F-JK globalno zaščititi; danes pa se je ta stranka vrnila na svoje prvotno nesprejemljivo stališče tudi zaradi tega, ker se je v Trstu razmerje sil po volitvah 25. junija 1978 nagnilo na nedemokratično stran. Stranke, ki kolebajo pred »slovenskim vprašanjem* in tu mislim predvsem KD, je treba prisiliti, da bodo spremenile svoje negativno zadržanje; v to smer bo šel v novem parlamentu boj KPI; da bo ta boj bolj učinkovit, da bo lahko rodil zaželene sadove, pd je nujno spremeniti razmerje sil tako pri nas kot v parlamentu. Spremeniti razmerje sil pa pomeni okrepiti predvsem našo stranko; od moči KPI je odvisno zadržanje KD. Temu moramo tudi slovenski volivci prispevati, ker je to v našo korist. Nesmiselno bi bilo, ko bi nekatere slovens glasove zapravili, ko bi nekateri slovenski glasovi ostali samo podatek ob objavi volilnih rezultatov Naši glasovi morajo v parlament! S čim večjim številom glasov bodo šli naši predstavniki v parlament tem večja bo njihova teža in moč v boju za zakon za globalno zaščito Slovencev. KAIRO — «Pojem suverenosti vključuje tako ozemlje kot prebivalstvo nekega ■ ozemlja*. To je neposreden odgovor egiptovske vlade na izraelske predloge o avtonomiji Cis-jordanije in Gaze. Tel Aviv namreč dopušča omejeno obliko avtonomije, hoče pa obdržati suverenost nad o-zemljem. Egipt zahteva popolno avtonomijo in določitev točnih rokov za dosego samostojnosti. «/ vtonomija je prehodno obdobje, ki se mora končati s samoodločbo Palestincev, kot se je to zgodilo pri drugih narodih, Ki so iz avtonomije prešli v popolno samostojnost*. Po kairskem predlogu se bodo morale vršiti prve volitve v Cisjordaniji in Gazi pod nadzorstvom kake mednarodne organizacije (OZN, ali skupina prijateljskih držav), ki naj zagotovi svoboden potek volitev. Izvoljeni palestinski predstavniki se bodo udeležili bodočih izraelsko-egiptovskih pogajanj o samoodločbi Palestincev. Včerajšnji egiptovski predlogi so nedvomno prvi resen pristop k problemu avtonomije Palestincev, saj so izraelski nesprejemljivi in so jim nasprotovali celo vidni predstavniki telavivske vlade. Medtem je Izraelce hudo prizadela včerajšnja izjava egiptovskega zunanjega ministra Butrosa Galija, ki je zavrnil Beginov predlog o odprtju meje z Izraelom, po odhodu okupacijskih sil iz El Ariša. Gali je to izjavil na srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Dajanom; poudaril je tudi, da mora biti normalizacija postopna, mejo pa bodo odprli prometu čez osem mesecev kot to predvideva sporazum med državama. Egiptovski minister je tudi zavrnil izraelsko prošnjo, naj bi Egipt dopustil kolonom iz Neot - Sinaja obdelovanje zemlje, ki bo prešla v petek pod egiptovsko suverenost,. V Neot - Sinaju sta skušala o-brambni in pravosodni minister prepričati kmete, naj se odpovejo zemlji ob El Arišu. Koloni, ki se jim je pridružilo 400 izraelskih skrajnih nacionalistov, so ministra »pozdra-viHvz žTitganjem in sramotilnimi gesli. Oba ministra sploh nista prišla do besede. Medtem so v Amanu objavili vest, da se nahaja v izraelskih zaporih nad 4000 Palestincev, njihov položaj je izredno težak, število pa se neprestano veča po vsaki teroristični akciji. Včeraj je na primer eksplodiral peklenski stroj v Petah - Tikvu blizu Tel Aviva. Pri eksploziji sta bili ubiti ženski in nekajmesečni otrok, 13 oseb je bilo ranjenih, štiri težje. Le nekaj ur kasneje je izraelsko vojno letalstvo s povračil- nim ukrepom bombardiralo naselja in oporišča Palestincev pri Damur-ju, 16 kilometrov južno cd Bejruta. Izsledi za pozitivno rešitev pogajanj o avtonomiji Cisjordanije in Gaze nišo spodbudni. Izrael vztraja pri svojem konceptu avtonomije, ki je le uzakonjenje dosedanjega statusa vojaške okupacije. Za Tel Aviv je Palestinska državna tvorba nesprejemljiva, avtonomija naj bi bila torej le slepilo svetovni javnosti o dobri volji Izraela. V Kairu se dobro zavedajo, da bodo pogajanja izredno težavna, vendar ne smejo popustiti, saj bi v nasprotnem primeru dokazali arabskemu svetu, da je Sadat prodal Palestince za prgišče sinajskega peska., (voc) Podkvcslor Juliano popolnoma oproščen PADOVA — Po desetih letih, od kar je začel preiskovati o tako imenovani »pamladi bomb* in o fašističnih atentatih, je bivši padovanski načelnik letečega oddelka dr. Pasqua-le Juliano, sedaj podkvestor v Materi, končno dosegel zadoščenje. 1969. leta so mu odvzeli iz rok preiskavo in ga celo obtožili kršitve zakona o orožju in tudi navajanja k lažnemu pričevanju, kar je seveda Juliano o-dlcčno zanikal. Ob zaključku sodnega postopka je včeraj tožilec predlagal za Juliana oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za prvo obtožbo, za drugo pa aplikacijo amnestije, sodišče pa je podkvestorja popolnoma oprostilo vsake obtožbe. Od vseh drugih obtožencev je bil samo Nicco-lo Pezzato obsojen zaradi posesti samokresa na 10 mesecev zaporne kazni in še te so ga pomilostili. NEAPELJ — Predsednik deželnega sveta Kampanje Mario Gomez D’Ayala je včeraj sprejel jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi predsednik komisije za kulturne stike s tujino prof. Matej Matevski. Delegacija te dni prisostvuje prireditvam v okviru »Kulturnega tedna Jugoslavije* v Neaplju. V NEDELJO NA DVORIŠČU RIHEMBERŠKEGA GRADU LETOS V BRANIKU REVIJA «PESEM NE POZNA MEJA* Prvi nastop ženskega pevskega zbora iz Branika Jeseni leta 1968 so se sestali v Braniku predstavniki prosvetnih društev z Javornika pri Jesenicah «Franc Mencinger*, iz Doberdoba »Jezero*, iz Križa pri Trstu »Vesna*, «Primorec» iz Trebč, Svoboda II iz Trbovelj in »Franc Zgonik* iz Branika z namenom, da navežejo sodelovanje v vseh panogah kulturnega udejstvovanja. Kot prvi sklep je bil, da bodo organizirali vsako leto po er, nastop vseh pevskih zborov izmenično na obeh straneh meje. z namenom da krepijo bratske stike m bogatijo slovensko kulturo ne glede na meje in druge ovire. Prva revija naj bi bila že istega leta v Braniku, kar se je tudi zgodilo 12. novembra. Dvorana za družnega doma je bila nabito polna in ni mogla sprejeti vseh tistih, ki bi radi pozdravili pevce z aiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimntiiiiimiimitiimtiiHuiiiftiiiiiiiiiiiiiiuil PO SRHLJIVI SMRTI SOMALCA ALIJA AHMEDA GIANA V RIMU Z zapornimi nalogi sodni preiskovalci potrdili aretacijo domnevnih morilcev Nerazumljivi vzroki zločina in nepojmljiva krutost treh fantov in mladega dekleta RIM — Srhljiva smrt 34-letnega Somalca Alija Ahmeda Giana, ki je živ zgorel pod oboki «Templja miru* na Trgu Navona, je žalostno odjeknila med rimskim prebivalstvom tudi zaradi strahotnega, nepojmljivega načina umora in krutosti morilcev. Policija je' takoj a-retirala tri mlade fante in dekle, ki so s kraja zločina zbežali z dve ma motornima kolesoma, ki so jih na koncu tudi izdali. Prijatelji in znanci Marca Roscija, Fabiane Campos, Roberta Golio in Marca Zuccherija, in še posebno svojci niso mogli in hoteli verjeti v njihovo krivdo, toda z zapornimi nalogi, ki jih je sodna oblast včeraj podpisala in obtožila vse štiri namernega umora s krutostjo in podlimi nameni, so se razblinili vsi upi. Sodna oblast je namreč zaporne naloge izdala po soočenju obtoženih z nekaterimi očividci in na podlag! opisa motornih koles ir. tudi oblačil. Popoldne si je državni pravdnik Giorgio Santaeroce ogledal kraj nesmiselnega in nerazumljivega zločina, kjer so anonimni Rimljani ves dan polagali cvetje, in »overil trem izvedencem tudi raziskavo o vzrokih smrti in tudi o možnosti samomora Somalca, ki je. revež kot je bil, iskal z drugimi sotrpini zatočišče pod oboki cerkva. Na Trgu Navona so ga vsi poznali kot mirnega človeka, lepega vedenja, ki je morda tu pa tam svojo žalost utapljal v kozarcu vina. Za več itak ni imel denarja. Znižana kazen C. Alunniju MILAN — Devet let zapora in milijon lir globe za bivšega vodjo teroristične skupine «Prima linea* Corrada Alunioja. ki se je moral včerai zagovarjati pred prizivnim sodiščem. Vsekakor precej mani kot na prvostopenjski razpravi, kjer so mu zaradi orožja, pravcati arzenal, ki so ga odkrili v njegovem milanskem skrivališču v Ul. Ne-groli prisodili 12 iet in 4 mesece zapora in 2 milijona lir globe. Alunni se pravzaprav ni zagovarjal, temveč je napadal vsevprek od zagovornika, ki ga ni hotel priznati, do predsednika, zaradi česar so ga odpeljali zopet za rešetke in razpravo nadaljevali v njegovi odsotnosti. ■iiiiiiiitiiiiiiiiimMiiiimmimmiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHimHHmiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiiMiiMiimntiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiimim V GLOBOKI NEZAVESTI ŽE OD 3. MARCA V Novari bodo skušali rešiti življenje mlademu asu Davidu Smučar se je ponesrečil med tekmovanjem za svetovni pokal y Lake Placidu Kako preživeti celih 50 dni s strupenimi kačami JOHANNESBOURG - Južnoafriški drvar in poznavalec kač, 25-letni Jack Seals, bo prav gotovo dobil svoje mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Mladenič je namreč pred štiridesetimi dnevi vstopil v cstekle-no hišico», kjer se nahaja 24 strupenih kač. Odločil je, da bo v veseli druščini dosegel rekord 50 dni bivanja s kačami, pa čeprav bi po posledicah ugriza ene izmed teh umrl v samih tridesetih sekundah. Zaenkrat je korajžnemu Sealsu že uspelo potolči rekord Trevorja Krugerja, ki je leta 1075 preživel v družbi kač kar 36 dni, nato pa nekaj tednov pozneje umrl v prometni nesreči. Vztrajni «kačan Jack Seals, ki zapusti «stekleno hišico* samo pol ure dnevno, da se stušira in opravi svoje fiziološke potrebe, je izjavil, da so njegovi odnosi s kačami postali že čisto «družinski» in da ga nič ne moti, ko se mu kače z vseh strani privijejo k telesu, pa čeprav mora takrat mirovati. Prestrašil se je samb pred nekaj dnevi, ko je skupina dečkov, ki je opazovala neobičajni prizor, razjezila kačo, ki jo je nato le s težavo u-miril. Sicer pa Seals nima večjih problemov, zaskrbljuje ga le nizka temperatura, ki bi znala vzrjemiriti njegove prijateljice in bi lahko našel neslavno smrt v tpoljubu ene» izmed teh. (mč) obeh strani meje in se napajalo pri poslušanju zborovskega petja. Tako se je dogajalo vseh deset let do sedaj v vseh krajih na cben straneh meje, tako da lahko mirne duše rečemo, da je revija dosegla svoj namen in poslanstvo. V tem času pa je prosvetno društvo z Jesenic prenehalo delovati, zato ga je nadomestilo prosvetno društvo »Svoboda* iz Pridvora pri Kopru. Že nekaj let je revija maja, v mesecu mladosti, s čimer daje poudarka tudi prazniku mladosti in rojstnemu dnevu maršala Tita in letos še poseoe.j velikim jubilejem, ki jih praznujejo jugoslovanski narodi: ustanovitvi KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. če bo prirediteljem v Braniku vreme naklonjeno; bo revija na dvorišču starodavnega rihemberške-ga gradu, ki stoji nad braniško dolino kot starodavna straža, ki je nekdaj nadzorovala delo naših pred-nikov-tlačanov. To bo za vse, ki se bodo revije udeležili, še. poseben užitek, saj ie od tu prekrasen razgled na srednjo Vipavsko dolino tja do sivega Čavna in na za-padu do Sabotina in Gorice. Zelo lep je tudi razgled po Braniški dolini in njenih vinskih gričih, ki jih je tako lepo opeval naš goriški slavček, Simon Gregorčič, ko je bival tod nad osem let in ovekovečil v svoji pesmi «Sicvo od Rihemberka*, saj bo prav takrat vsa v zelenju in cvetju. Letos bo prvič nastopil tudi ženski pevski zbor iz Branika, tako da bo nastopilo sedem zborov namesto dosedanjih šest. Vsak bo zapel po tri pesmi, skupno pa bodo zapeli vsi zbori pesmi Zdravico, Pesem XIV. divizije in Vstajenje primorske. Prepričani smo, da bo letošnja revija «Pesem ne pozna meja*, ena najlepših in predvsem, ker je jubilejna in ker bo na tako lepem in slikovitem kraju, saj se bo lah ko vsakdo naužil zdravega svežega zraka in užival na prostem pri poslušanju zborovskega petja. Revija bo v nedeljo, 27. t.m. Če bo slabo vreme in če bi nastopile kake nepredvidene ovire, bo prireditev v dvorato «Doma kulture 15. februar 1944». Začetek ob 17.30 po italijanskem času. (f.k.) dredil zaplembo cepiva. Spočetka so se bali, da se je ponovno pojavila salmonela, vendar so na podlagi analiz to možnost izključili. Vzroke nenadnih in skrivnostnih smrtni o-trok bodo ugotovili, vsaj tako upajo, šele z obdukcijo mladih žrtev. Požar v tovarni mila «Vidal» v Marghcri BENETKE — Silovit požar je včeraj zjutraj skoraj popolnoma uničil oddelek za izdelavo mila tovar ne Vidal v Margheri. Po treh urah dela se je gasilcem, katerim so po magali delavci, posrečilo pogasiti plamene, a kljub temu je tovarna utrpela, če ne, upoštevamo uniče nega uskladiščenega blaga, kak-h 10 milijonov lir škode. Vzrokov požara še niso ugotovili, vsekakor gasilci izključujejo možnost kratkega stika, ker je električna na peljava v tovarni v brezhibnem stanju. NEAPELJ — Ker so v zadnjih dneh v Neaplju in okolici umrli štirje otroci, ki so jih nedavno ce pili proti davici in tetanusu, je občinski zdravnik nemudoma odredil prekinitev cepljenja in obenem MANAGUA — Položaj v Nikara-gui je dan za dnem bolj vroč. Včeraj je namreč prišla v svet vest, da so nasprotniki sedanjega režima izvedli v ponedeljek vrsto atentatov proti stanovanjem znanih osebnosti, med temi tudi proti stanovanju generala Joseja Somoze, brata sedanjega predsednika republik« in proti bivališču notranjega ministra Antonia More. Po atentatih naj bi prišlo tudi do ostrih spopadov med sandinisti i® vladnimi četami, vendar zaenkrat kaže, da ni bilo žrtev. ft Kar za dva avtobusa (Nadaljevanje s 4. strani) bili v Višnji gori in ko smo jo zagledali, je bilo to za nas pravo presenečenje. Predstavljali smo si majhno vasico, zagledali pa smo kar mestece na vzpetini pod Starim gradom na Dolenjskem. V tem mestecu je pokopan pisatelj prve slovenske povesti, Sreča v nesreči. Janez Cigler. Naglo smo izstopili iz avtobusa in pohiteli v restavracijo. - j kosilu smo se malo odpočili, otroci pa so se lovili na bližnjem travniku. Prijeten počitek je prekinila voditeljica izleta, ki nas je vabila, naj ponovno zasedemo sedeže v avtobusu, kajti časa je bilo zelo malo-V avtobusu je bilo najprej živahno, nato pa je zavladala tišina in nekateri s» tudi zadremali- Spet smo bili na glavni cesti, ki pelje v Kočevje. Tu je okolic« res nepopisno lepa, z visokimi m niznimi griči, dolinicami, pobočji, reko in travniki. Pripeljali smo se v Ribnico. Avtobusa sta se ustavila pred muzejem ribniške suhe robe. Muzej je zelo zanimiv, ker so’tu razstavljeni predmeti in lonca rije, ki jih danes v nobeni specializirani tovarni ne bi znali izdelati. Po ogledu muzeja so se or troci še malo poigrali na travniku, ta čas smo se šli odrasli odžejat v bližnjo gostilno. Ko smo vstopih so nas tamkajšnji vaščani zamenjali za Dolinčane, kajti Kočevje in vsa njegova okolica sta pobratena z našo dolinsko občino. Ko sm« jim povedali, da smo sicer tudi m* iz Trsta, nam skoraj niso verjeli- Na žalost smo ponovno morali v avtobus in se že peljali proti domu. Tokrat pa nismo šli prek® Ljubljane, pač pa preko Sodražice. Nove vasi, Cerkniškega jezera, Rakeka in Postojne, od tu preko Senožeč, Štorij, Sežane, nazaj v Rojan. S ‘em se je tudi letošnji izlet končal. Tega izleta sme se vsi veselili, zato smo hvaležn* organizatorjem in naši Miri, ki s° ponovno omogočili, da je izlet u-spel. Taka je pač tradicija nase šole, ki upamo, da se bo obnesla še naprej, tako da bodo naši otroci lahko spoznali našo bližnjo O" kolico in našo domovino. | odpeljali v specializirano kliniko v Burlington, kjer so mu zdravniki s štiri ure trajajočim kirurškim posegom omilili pritisk krvave podplutbe na možgane. Drugega jim ni preostalo kot fanta umetno držati v komi, po kateri pa se žal ni več zavedel. Prav zato so sklenili pripeljati ga v Italijo, kar so storili z letalom ameriškega Rdečega križa in predvsem v etapah. Najprej so ga odpeljali v vojaško bazo Mc Guire v Nevv Jerse.vu, v nedeljo so fanta pripeljali iz New Yorka v Frankfurt, včeraj pa je letalo pristalo na Malpensi. Davida, ki je v teh mesecih shujšal za celih 16 kg in daje le rahle znake življenja, sta spremljala skrušena in potrta starša, njegova sestra pa ga je pričakala na letališču, kjer sta bila med prijatelji in drugimi tudi trener smučarske reprezentance Joseph Messner in predsednik italijanske smučarske zveze odv. Gattai. Medtem ko so nesrečnega fanta prenesli z nosilnico iz letala v rešilni avto. je Davidov oče besedno napadel Gattaia in malo je manjkalo, da ni tudi telesno obračunal z njim. V nevrokirurški kliniki so Leonarda Davida najprej natančno pre gledali in se nato odločili za operijo, ki je trajala celo uro. Prof. Geuna je bil rahlo optimistično razpoložen. Če bo včerajšnji kirurški poseg zalegel, pa se bo videlo že v prihodnjih dneh. (Na sliki - telefoio ANSA - Davidova mati ob sinu na nosilnici.) NOVARA — Mladi, komaj 18-letni član italijanske reprezentance, Leonardo David, velika nada smučarskega športa, je od včeraj v nevrokirur.-škem oddelku glavne bolnišnice v Novari, kjer ga bo skušala zdravniška ekipa prof. Geune obuditi iz globoke nezavesti, v kateri je že od 3. marca. Tistega dne je mladi smučar iz Gressoneya v Aosti tik pred ciljem v smuku za svetovni pokal, ki je bil v ameriškem Lake Placidu, padel in silovito udaril z glavo ob tla. Fant je vstal in se spustil do cilja, a ko si je snemal smuči, se je zgrudil na sneg. Ker. je bilo njegovo stanje izredno" resno,' so ga s helikopterjem V manj kot eni uri pet ropov v Turinu TURIN — V manj kot eni uri so včeraj zabeležili v Turinu in bližnji okolici kar pet roparskili napadov na trgovine in -bančne zavode, Pri tem sta bili ranjeni dve osebi, lastnica trgovine in ročni čuvaj, policijskim organom pa se je posrečilo zajeti dva mlada roparja. j VESTI Pobude za razširitev novih tehnik pri instalaciji naprav za izkoriščanje sončne energije ESA organizira ciklus predavanj na temo: — važnost alternativnih virov energije; — instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije; — vsi problemi v zvezi z predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta); — razpoložljivost alternativnih virov (sonce); — prikazovanje diapozitivov in diskusija; — sončni kolektor. KOLEDAR PREDAVANJ «Clima 1» ob 10. uri Palamostre ob 17. uri Tržaški velesejem ob 10. uri VSI OBRTNIKI INŠTALATERJI SO VLJUDNO VABUENI, DA SE UDELEŽIJO PREDAVANJ Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini v. Ente sviluppo artigianato Friuli - Venezia Giulia 27. 5. 1979 PORDENON 16. 6. 1979 VIDEM 17. 6. 1979 TRST