824. štev. V Ljubljani, četrtek dne 2. aprila 1914. Leto lil. Posamezna štev. „0nevaw stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka „Boo pregnala krivico, mir se bo vrnil v našo slovensko Gorico, ki se bo ra-dovala ob porazu stoletnega sovražnika. Naša zmaga bo vesela, in naši otroci se je bodo spominjali! Že vstaja zarja svobode gori-škemu Slovenstvu, ki je pozabilo te dni na žalostne medsebojne stranke in se združilo v močne vrste, da sc jc treslo pred njimi sovražnikovo srce. Le v edinosti je moč! Domovina ostane hvaležna vrlim goriškim Slovencem, ki so v teh resnih dneh ostali zvesti in značajni ter pokazali pred celim svetom moč Slovenstva, moč stare pravde. Sijajna manifestacija JUGOSLOVANSKE VSEUČILIŠČ’ 'E OMLADINE V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Dnevu«). Bclgrad, 16. (29.) mar. 1914. Krvava nacijonalna borba med Jugoslovani in Italijani na našem Primorju je bila vzrok, da Je tudi srbska LISTEK. M. ZEVAKOr Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine, (Dalie.) . »Kaj vam imam povedati?« je SfLrJJ- .vse!" vas moram pro-.da “ Vam presta-. . Liko maniro. Res se moram ;!* sem zbudil vašo jezo v tre-notKii, ko vas hočem prositi usluge.« »Ne jezim se na vas, gospod,« je odgovorila Ališa. In zares: kakor hitro je spoznala, da maršal Danvilski ne prihaja kot ljubimec, ki ima stare pravice, kakor hitro je omenil, da je želi prositi usluge, ji je postala Henrikova navzočnost deveta briga. Henrik pa Je preletel s pogledom ta prostor, ki mu je bil dobro znan. »Nič se ni izprcmeuiio,« je rekel nato, »razen dvojega.« »Razen česa, gospod?« Kazen vas, pred vsem, ki ste lepši nego kdaj... oh! Bodite brez skrbi, to ni ljubavno zatrdilo: hotel sem samo konstatirati...« .... »In razen česa še?« ie prašala Alisa, ki si je oddahnila, videe, da Henrik nima nadležnih namenov. »In razen tegale mesta,« je dodal z usmevom brez nejevolje, »ki omladina v Belgradu vstala, da energično protestira proti barbarskemu postopanju Italijanov napram starodavnemu, domačemu slovenskemu življu na obalah sinje Adrije. Tukajšnja akademska zveza »Pobratimstvo« jc sklicala za danes protestno zborovanje celokupne bcl-grajske omladine in meščanstva, da tudi ona povzdigne svoj glas proti nečuvenemu nasilstvu Italijanov proti slovenskim in hrvatskim dijakom na »Revoltelli« v Trstu. To protestno zborovanje je bila veličastna manifestacija srbske belgrajskc inteligence, ki je govorila mirno, dostojno in jasno, da z ogorčenjem opazuje nekulturno nacijonalno borbo Italijanov, da z gorko ljubeznijo v srcu spremlja skupne napore Slovencev in Hrvatov za njihov narodni obstoj. Tisočglava množica se je odzvala pozivu »Pobratimstva« in že pred določeno uro do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano tukajšnje univerze. Bil je zbran cvet srbskega naroda, svečano razpoloženje se jc čitalo na vseh obrazih, videlo se je takoj na prvi hip, da si je vsak posameznik svest velikega trenotka, ko tudi omladina iz svobodne jugoslovanske kraljevine manifestira' za pravice svojih trpečih in zatiranih bratov. V naslednjem podrobno poročilo. Predsednik »Pobratimstva« akademik g. A e č m o v i č otvori točno ob 9. uri zborovanje in pozdravi velikansko navzočo množico toplo se ji zahvaljujoč v imenu akademske zveze za tako nepričakovano obilen poset zborovanja. »Ko sc naši bratje'na vzhodni meji jugoslovanskega naroda pripravljajo na nove borbe proti degeneriranim potomcem Garibaldija in Mazzinija, je treba, da jim pokažemo, da se borimo v duši z njimi lice ob lice, prsi ob prsi proti našemu skupnemu sovražniku. Napad Italijanov IIa juKoslovaneko iiVJtieo. Jo jTtnra-v-mr- buditi tudi nas, vsak udarec na naše brate nam morabiti hujši, kakor udarec na nas same!« Po tem uvodu je podal besedo g. Milivoju Pavloviču, ki je začetkoma svojega govora povdarjal, da je treba presojati nekulturni nastop Italijanov kot moment za sebe in kot moment v politiki avstrijske monarhije. V pVvem slučaju moramo najenergieneje obsojati tak način na-jodnostnega boja s strani Italijanov, v drugem slučaju pa je pripisovati krivdo za take in enake dogodke nesrečni in popolnoma zgrešeni politiki Avstrije. V drugi polovici 19. stoletja sc je počel razvijati boj Jugoslovanov in Italijanov na našem Primorju. Vršil se je ta boj sicer že prej, a masa ljudstva ni bila probuje-na in zato do tega časa narodnostim borba ni . .eiiiala široidli mej. V drugi polovici 19. veka pa je vzklil - ■ -faam- - - --.~ir - - ----------- je zdaj prazno; nekdaj je visela tu gori slika...« »Vaša slika, gospod. Razložiti vam hočem z eno samo besedo, zakaj ni več tu vaše slike, zakaj vam Lavra ni hotela odpreti, zakaj vas prosim, da mi razložite hitro, česa še nadejate od mene, in zakaj vas rotim, da pozabite mene in to hišo, v katefi prebivam: ljubimca imam.« Povedala je to z jasnostjo in točnostjo, ki bi se bila zdela Henriku zelo bridka ali zelo vzvišena, ako bi bil mogel čitati v srcu svoje biyše ljubimke. Alisa de Luks sc jc nahajala v enem izmed položajev, katerih skrajnost sama dela prizanašamo nepotrebno, odkritosrčnosti pa daje ciničen obraz. Besede, ki jih je izrekla, niso bile v njenih ustih niti baharija, niti izzivanje, niti priznanje: bile so opozorilo, ki je bilo pravzaprav maršalu v čast, ker mu je pričalo, da ga smatra za vrednega popolnega zaupanja. »Nadomeščen sem torej,« je dejal Henrik, ne čuteč, sirovega svojega odgovora, »in srečnega se štejem zato; ne zaradi vas, gospodična, da-si vam želim vsaktero srečo, marveč veliko bolj zaradi samega sebe.« Začudeno je pogledala Alisa maršala. »Da,« je povzel on, »usluga, ki vas je hočem prositi, zahteva, da ste pozabili toliko, da boste razumeli, kar vam povem, in vendar ne na jugoslovanskem Primorju naci-jonalni pokret z vso svojo silo, masa naroda se je začela zavedati, da tvori del večjega naroda. Od tedaj datira neprekidna vrsta narodnostnih bojev, ki niso sicer imeli vedno enakih rezultatov, pač pa vedno isti cilj. V početku te borbe so se čutili Srbo-Hrvati in Slovenci slabejše od Italijanov, narodna struja med njimi je bila slaba .in avstrijska, vlada je pomagala slabejši struji proti močnejši iredenti. Takoj pa, ko je jugoslovanska narodna struja zrasla čez glavo italijanski, je vlada spremenila svojo politiko in nudila moralno in materi-jalno pomoč Italijanom. Proces narodnostne borbe v Dalmaciji sc ie izvršil ugodno za Jugoslovane. Isti proces se vrši sedaj v Istri in Trstu. Govornik je svoje dni potoval po Istri in dobil ob tej priliki precej jasno sliko o narodnostnem položaju v tej deželi. Italijani imajo svojo premoč po posameznih mestih, zunaj po deželi pa sc more opaziti dve struji. Ena čisto slovensko - hrvatska, druga vsled gmotne odvisnosti italijanofilska. Ko se tudi ta zadnja struja zave svoje narodnosti, bo narodnostni proces tudi v Avstriji dovršen in sicer neugodno za Italijane. Govornik omenja narodno delo obrambne družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Obsoditi jc treba na eni strani vandalski nastop Italijanov proti Sr-bohrvatom i Slovencem, na drugi pa politiko avstrijske vlade, ki umetno goji nacijonalne borbe med svojimi narodi. Mi .žc danes Z gotovostjo znamo, kam vodi taka politika in kako se bo končala narodnostna borba na jugoslovanskem Primorju.. Mi smo trdno uverjeni, da zmaga tam naš živelj. (Burno^pioskanje jc sledilo zanimivemu izvajanju.) Za Pavlovičem je govoril Dalmatinec g. Mirko H o p e, ki ie v svojem govou omenjal politiko Av- ouituv ne m, fzv.-ijajijedi svoieffa načeta »divide et impera« v sramoto dvajsetega,veka skuša z nasilji potlačiti jugoslovanski pokret. Zgraža se nad nečastno šovinistično borbo Italijanov v Istri in Trstu proti Slovencem .in Hrvatom. Konča z besedami: »Naj ne upajo naši protivuiki v zmago", četudi jim pomaga svobodna Italija in avstrijska politika, kajtr slovenski živelj na Primorju ne bo propai, oni živelj, katerega- bratje so zadivili .ves Svet v d voli zmagoshih vojnah.« Nato povzame besedo g. Damjan Kovačevi č, filozof, ki v daljšem navdušenem govoru povdarja važnost jugoslovanskega Primorja. Odkar datira sloga med Hrvati in ■Srbi na črti in Hrvati in Slovenci na drugi strani, sc more opažati, kako avstrijsko vlada roko v roki z Italijani skuša zatreti jugoslovansko narodno edinstvo. Z ostrimi besedami obsoja nekulturni, vandalski nastop Italijanov v jugoslovanskem Trstu. Ideja narodnega edinstva ni več nova. Pred več kot petdesetimi leti se je pojavila v obliki ilirizma, ki pa ni mogel prodreti v širše sloje naroda. Ilirizem jc propai, a ideja jc oživela v novi obliki v narodnem edinstvu Jugoslovanov. Vedno več bojevnikov se poraja za to idejo, ona zavzame vedno širše meje, in danes lahko trdimo, da ie že položen temeljni kamen za novo jugoslovansko kulturo. Omenja Meštroviča, Ilešiča, Skcrliča in Vojnoviča, ki v vrsti mnogih drugih mož neumorno delujejo za kulturno zbližanie Jugoslovanov. Ni dvoma, da bo ideja narodnega edinstva med nami konečno zmagala. »Naj zapirajo Italijani, Nemci in Madžari srbsko-hrvatsko-slo-venske šole, prišel bo čas, ko jih bomo odprli; naj se ustanovi v našem Trstu italijanska univerza, prišel bo dan, ko bo na nji vihrala jugoslovanska trobojnica, ko se bo jugoslovanska pesem glasila v njeni avli!« (Konec jutri.) v Štajersko. Maribor, (Mestna kopelj,) V zadnjem občin, svetu je tvorila glavno in zaključno točko, mestna kopel. Ref eri ral jc svet. Bombard '.n predlagal sledeči kopeljski tarif: L kopeli I. razr. 1 K 40 v in 1 K 20 v (z ali brez perila); 2. kopelj II. razreda IK In 80 vin; 3. ljudska kopel 50 in 40 vin.; 4. »šumeča kopelj« z milom in perilom 20 v brez 10; konečno šc parna kopelj 1 K 40 v. Po sobotah popoludne stane parna kopelj samo j K. Vrhu tega se bode izdalo tudi bloke (12 kart) za dobo polleta vsako pot. Čim bo obisk kopeli povoljen, sc bodo cene šc bolj znižale. Za ljudsko kopelj ni blokov. Umor v Gradcu. Kot smo žc poročali, je dne 27. marca ustrelil delavec Luger- ženo skladišča rja M e fine r ju. Po umoru je Ltiger zbežal v Miirzzuschlag, odkoder jc naslovit na MeBnerjevo pismo, češ, div pojde v Ameriko. Ker pa jc doma Luger iz Ogrske (Neunkirchen) in so oblasti domnevale, da jih hoče samo zvo-diti, so se obrnile na njegovo domačo občino, koder so ga tudi v istini izsledili. Prvotno je Luger vse tajil, za tein pa priznal, da je ustrelil Med-nerjevo. Omenjenega dne je prišel k njej in. jo nagovarjal, da mu naj da denarja, da se bo peljal v Ameriko. Ker tega ni hotela storiti, sta se skregala in v poteku prepira jo je ustrelil. Oddali so ga graški deželni sodniji. Ormož. Dne 21. marca je pričelo goreti pri posestniku Jož. Bezjaku. Najpreje se' je vžgalo gospodarsko poslopje, za tem pa luša in hlevi. Pogorelo je vse do tal, le par glav živine so bili gasilci v stanu rešiti. Med gašenjem jc pričelo goreti tudi v mlatilnici, vendar so tu požar hitro pogasili. Bezjakovi so še spali, ko je bilo že vse krog njih v ognju. Osumljeni so bili podtika ognja brata Jože in Ivan Petek iz Brezovca in neki Golob. Storili so baje iz maščevanja, vendar taje odločno. Škode je bilo 4000 K, a zavarovalnina le 800 K. Mala kronika. Blizu L e o b n a se je ponesrečila na nekem izletu 13letna hčerka delavca Auspergerja. Padla je 30 m globoko po HSuzelber-ski pečini. — V Maribor so prepeljali v tamošnjo kaznilnico dvoje znanih graških, mladih vlomilcev E. Bdbela in nekega Špindlerja. — V Gradcu so prijeli nekega Hautzen-dorferja, ki je v družbi nekega Pa-kerncka ukradel in oropal železniško blagajno v Fresingu. 'Pahernek jc zbežal na Koroško. — V Mari b o-ru stavkajo krojaški pomočniki; zahtevajo 10%, inojstri pa ponujajo 5% za dobo 6 let. Vrše sc pogajanja. —-V Mariboru razsaja po nekaterih nasadih lubadar. Večje smreke krog Tegethoffovega spomenika bodo posekali in nadomestili z novim, mlajšim nasadom. — Na T c z nem pri Mariboru vlada med neko Zeio Zaspan in njeno sosedo Marijo Klainp-fer žc delj čaša veliko prijateljstvo. Pred par dnevi sta se radi nekega podstrešnega ključa glavi — krvavo zbunkale. —- V Maribo r n je bila mlnofo soboto obsojena žena kovača Velšek, Marija Velšek iz Ploderšičc na en mesec strogega zapora. M. Veiškova je mati onih četvero otrok, ki so se dne 17. februarja zadušili, ker jih je mati v stanovanju pustila brez nadzorstva, ob koji priliki so sc otročiči polastili vžigalice ter zažgali otroški voz. Nastali dim jc Vseh četvero zadušil. Glede notice »surova hči«, ki jc bila dne 19. t. m. nam sporo&i Marija Kačnik, da se je stvar drugače vršila in da se je branila, ker jo je oče hotel pretepati. uO tx> TkV« ,, -Xr. . »Glasbena šola v Celju« priredi dne 5. aprila velik simfoničen koncert. Začetek ob polu 8. zv. Predprodaja vstopnic pri Goričar in Leskovšek. Sloveti, gledališče v Mariboru v prizori dne 5. t, m. »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Začetek ob polu 4. (top. Maribor. (Udarci usode.) Komaj par dni je, odkar smo poročali o Smrti mladega, nadebudnega Vikt. Kaca. Nismo takrat slutili, da plava žc v drugo Azrael nad familiio dr. Kacovo. In vendar je bilo tako. Mi-nolo nedeljo mu je umrl najmlajši enoletna hčerkica Bernardina. Globoko potrti obitclji naše najodkrito--srčnejše sožalje! Celje, Nemška izobrazba celjske šolske mladine je zelo slaba, kajti otroci napadajo ljudi in jih lučajo s kamenjem. tako zelo. da mi ue, bi bili ohranili •svoje naklonjenosti., « »Ta vain je gotova.« »Govoriti hočem torej jasno,« jc povzel Henrik in'sc spustil,v naslanjač, ki mu ga je pokazala Alisa z 'migpm roke. BgŠ ta liip pa jc Alisa 'strašno prebledela; komaj se jc premagala ua ni zakričala. Pograbila je maršala za roko, •potegnila,ga v stransko sobo in zaprla vrata za njim. In. žeje planila k njej stara Lavra, vsa preplašena in zbegana. »Tiho!« je velela Alisa s hripavim glasom. »Saj vem! Slišala sem!« Vedela je, slišala jc bila, da se je nekdo ustavil pred zunanjimi vrati, in da ta nekdo odpira, in da, je na ■vsem svetu samo eden. ki si more odkleniti sam njeno hišo: grof de Marijak! V dveh skokih jc grof prekoračil vt in stopil pred Aliso, ki je stala bleda in prepadena sredi sobe ter sc opirala na naslanjač. »Ti,si, miljcnec moj dragi!«Toliko da je mogla izdati ta pozdrav. Bližal sc je smehljaje, iztezaje roke proti njej. Takoj je zapazil njeno zmedenost bledoto njenih lic. »Alisa! Ali$a!« jc vzkliknil, »ali si bolna? Morda tel jc kaj razburilo?« »Da, razburilo me je,« je jeknila ona, vsa uničena. »Razburila me ie. radost, da te zopet vidim...« Krčevito jc napela svoje moči; posrečilo se ji jc. dati svojemu obličju naraven izraz. Dcodat jo je gledal začudeno. Res da je dotlei vestno spoštoval dogovor, da bo prihajal sam ob napovedanih dnevih in urah. Alisa, motreč ga s tisto intenzivno pozornostjo, ki je bila tako odlična poteza njenega značaja, je videla jasno, kaj se godi v duši mladega moža. »Ali sem otročja!« je vzkliknila smehljaje. »Malo je manjkalo, da mi ni prišlo slabo, ker te vidim v četrtek namesto v petek. Toda iznena-denjc mi je v (olikino srečo, sladki ljubček moj. Samo tebe imami na vsem svetu, edina moja misel si ti, in kadar te zagledam, mi vedno zamira srce od sladkosti.« . Govorila je s tisto nervozno tia-globesednostjo, ki smo jo že omenili. »Draga Alisa!« je zamrmral mladi mož, objel jo z obema rokama in pritisnil ustnice na njene dišeče lase. »Tudi jaz imam samo tebe na tem svetu... Tudi jaz čutim, kadar se .približam tej blaženi hiši, kako mi bije srce; dviga me mogočna radost, moji duši rasto krila in jo vznašajo do neba...« Alisa jc bila zdaj nekoliko pomirjena; mislila si je: »Maršal naju sliši... kaj me briga! Samo da ne vidi Deodata, samo da ga ne spozna...« »Oprosti mi, da sem prišel, ne da bi te bil obvestil«, je povzel grof* »Kaj naj ti oproščam, predragi! Saj vidiš, kako sem srečna...« »Oh, vsa sreča je moja! In kako kratka bo, gorje mi... Prišel sem te obvestit, da jutri ne bom niriseže in potem izpove: Moralo je biti nekako, koncem januarja 1910, ko smo imeli že toliko strahu zaradi »Agro-Merkurja ko je bilo sklenjeno v eksc-. kuti vi. da »Zveza« ne sme dajati »Agro-Merkurju« nadalje denarja. To ni bil seveda noben pravovelja-ven sklep, marveč le neki movalični pritisk. Prišel sem pozneje z Lenarčičem skupaj in sem ga vprašal, ah je stvar urejena in on mi je rekel, da ie dobil »Agro-Merkur« dva zavoda, ki mu dajeta denar, »Zveza« pa je izven rizika. Ali je imenoval Kočevsko ali Moravško, tega ne morem trditi. Meni pa se stvar vendar ni zdela dobra in rekel sem Lenarčiču; Boš videl, da bo kouec ta. da boste sedeli še na zatožni klopi. Lenarčič pa se mi jc zdel naravnost zaljubljen v »Agro-Merkurja«. Ne vem, če ie bilo to takrat, pa rekel ie: »Ce bi ne bilo »Agro-Merkurja«. bi se moral ustanoviti.« Kar se pa tiče dr. Žerjava, se mi sinili. Spominjal se bo, da sem mu rekel: Nikar ne mislite, da boste prišli z glavo skozi zid. Če drugega ne bo, boste berač in če živite do sodnega dne. Danes se je to že uresničilo. Lenarčič izjavi nato, da je Kneza napačno razumel in da je mislil, da. je izvedet Knez o .indirektnem fi- nanciranju od Hribaria, zato ie rekel da je ta trditev laž. ' Dr. Tavčar mu pojasni, da'je rekel Knezu, da sklei a iz gorenjih be- ^ i , Cliarci|cov'|h. da je Lenarčič za indirektno financiranje. Dr. Mandič zahteva, da sc poklice cela vrsta prič, ki bodo dokazale, da je bil tli. Žerjav že dan pred sejo v Kočevju, in da so člani načelstva »Kočevske« vedeli, kaj podpišejo. Predlaga to zato, ker je očital dr. Žerjav nekaterim pričam knvo pričevanje v silobranu, ker ie moral varovati svojo čast. Državni pravdnik formalno prizna. da je res, kar trdi dr. Žerjav, kar se tudi zabeleži. Dr. Žerjav zahteva nekatera navodila izvedencem, zlasti da sc bo dokazalo, da je med zadnjima dvema bilancama v Trstu izginilo blaga za 20.000 K do 25.000 K. Popoldanska razprava. V popoldanski razpravi sc čita-jo najprej neki akti v zadevi Eliza-betuega mlina v Budimpešti. Obtoženec Cohen ugovarja nekaterim izjavam tega mlina in jih označuje za neresnične; predsednik pravi, da je preči tal izjave takointako samo v ilustracijo. Precej časa vzame čita-nje korespondence med »Zvezo slovenskih zadrug« ozir. »Agro-Mcr-kurjem« in Elizabetnim mlinom. Pri tej priliki vpraša državni pravdnik, zakaj ni bila tržaška podružnica »Agro-Merkurja« v Trstu registrirana. Dr. Žerjav odgovori, da se je to hotelo storiti/pa jc bilo zaradi zadružnega zakona to nemogoče. Iz korespondence je jasno razvidno, da je obstojala med »Agro-Merkurjem ; in Elizabetnim mlinom samo ageu-turna pogodba. Dr. Sajovic zahteva — z ozirom na tozadevno izjavo dr. Žerjava — konstatacijo, da jc on tudi trdil, da so si dr. Žerjav, Lenarčič in ravnatelj Elizabetnega mlina Kbmf s°k 1 v roko in se s tem poravnali na ta način, da Lenarčič prevzame garancijo za plačanie diference 40.000 K. To je bilo ustmeno prevzetje garancije po Lenarčiču, ampak njemu, dr. Sajovicu, sc ni dovolilo, dokazati to. Lenarčič konstatira, da se po § 2 pravil »Agro-Merkurja« naroča blago samo potoni »Zveze slovenskih zadrug« in »Elizabetui mlin«, ki je bil član »Agro-Merkurja«, je moral to vedeti; ako je delal kupčijo z »Agro-Merkurjem« na kaki drugi podlagi, je to delal proti svojemu lastnemu prepričanju. Dr. Žerjav se čudi, zakaj se hi dovolilo dokazati njegove trditve glede ustmene poravnave z ravnateljem Elizabetnega mlina Kdnigom. Državni pravdnik dr. Neuperger pravi, da to ni važno, ker »Agro-Merkur« jc navzlic temu dolžan plačati. Po prečitauju še raznih drugih aktov pride na vrsto puča Zelenik, ki je bil pri »Agro- Merkurju« poslovodja, sedaj je pa trgovski potnik v Trstu. Zelenik sam ni sklepal nobenih kupčij, te jc sklepalo načelstvo, dr. Žerjav in Rožman, Lenarčič je pa Uidi prihajal k sejani. Ljubljanska centrala je delala male kupčije, pač .pa sc je govoril0 o velikih kupčijah tržaške podružnice, ki so presegale sredstva zadruge. Na vprašanje predsednika, kako je prišel do tega prepričanja, da so te kupčije presegale sredstva zadruge, pove Zelenik, da se on ni prepričal o temu. temveč da se je tako govorilo po mestu. O izgubi pri kupčevanju z rnoko in koruzo jc vedel,ampak natančnega nič. Na vprašanje, kdaj so nastale denarne težkoče pri »Agro-Metkurju«, pravi priča, da so se računi v Ljubljani brez težav izplačevali. V mesecu marcu 1910 je želenik prevzel tržaško podružnico »Agro-Merkurja« in jc našel podružnico, ki jo je pred njim vodil Cohen, močno zavoženo. Skladišča v Trstu so bila napolnjena, pa tudi 7. dolgovi preobremenjena in tudi v slabem stanju. Pravi, da takrat, ko jc on prišel v Trst, ni imel »Agro-Merkur« na tržaškem trgu niti odjemalcev niti kredita. (Cohen se smeje, češ. ta je pa predebela.) Zelenik sc ie poskušal znebiti blag* in ga je prodajal po dnevnih cenah, ki so pa bile veliko nižje od zaključenih cen. Osobjc v podružnici je bilo tako. da ni imel »mbene pomoči v njem. Poročal je večkrat v Ljub-Ijano in sc pritoževal m tudi v Ljub-Ijano ie prišel osebno poročati. Z Lenarčičem je govoril v Trstu v mesecu maju 1910. in mu natančno razložil položaj. Prišel jc v Ljubljano na občni zbor in poročal o položaju v podružnici. (Dr. Tavčar; »In na tem občnem zboru se je predsednik Lenarčič ^ glasom zapisnika — bahal, da tržaška podružnica prekaša ljubljansko centralo.« Lenarčič pravi, da to ni res.) Sodeloval je pri sestavljanju bilanc in je eno sam napravil v avgustu 1910. Ko je to bilanco že odposlal v Ljubljano, so mu poslali iz Ljubljane neko gospodično, iri ic sama napravila bilanco in ic vrednost mobilij previsoko cenila. Sicer sc pa on ni oziral na to bilanco, temveč samo na svojo, kije izkazovala okolo 25.000 kron primanjkljaja. Na vprašanje državnega pr rednika, ako ni bil nasproti tej gospodični surov, odgovori Zelenik, da mu ni bilo prav. da ic delala bilanco čisio po svojem. Ko je bil proglašen konkurz, je Zelenik zaprl podružnico in izročil ključe odposlancu ljubljanske centrale: ni zapazil, da bi potem izginilo kaj blaga. On je tudi sklepal, kupčije in nai‘očal moko od Eliza-betnega mlina, tudi njegove kupčije niso bile posebno dobre. Na vprašanje, ako je imel vtis, da je »Agro-Mcrkur« pasiven, pravi Zelenik, da je pač vidci pasivnost tržaške podružnice^ ampak v Ljubljani je bilo veliko vina, ki je bilo veliko več vredno, kot se je zatil plačalo. Državni pravdnik reče Zeleniku. da bi tudi on sedel tam kot Cohen, da je bil v Ljubljanski samostojen. Zelenik odgovori, da se to lahko vsakemu trgovcu pripeti. Zelenik izjavi, da je Cohen enkrat rekel: »Agro-Mcrkur« muB krepieren, venn ich will. Cohen pravi, da ie samo rekel, da pride »Agro-Mcrkur« v konkurz, ako se bo tako dalje delalo. Tudi on (Zelenik) je delal kupčijo na svojo pest. Cohen dokaže Zeleniku, da je izgubo pri suhih gobah zakrivil on, Zelenik in ne Cohen. Sploh je bil besedni dvoboj med Cohenom in Zelenikom zelo živahen in zanimiv. Ze-Jenik ni mogel vzdržati vseh svojih trditev na škodo Cohena. pr. Mandič opozarja Zelenika na njegovo izjavo v preiskavi, da so dalifmlv ki iim »Agro-Merkur« ša VmvkAKT®!'» >-'a.vl,ra: Priiaocl.ovorl.fi&S^i poznal! Dr. Žerjav opozori pričo na to, da je knjigovodkinja. ki je delala bilanco v Trstu, pod prisego izjavila, da ji je on, Zelenik, narekoval cene. Zelenik molči. Dr. Žerjav potem vpraša pričo, ako je res. da se je nahajalo v bilanci od L septembra, ki io je napravil on, priča, blaga za kakih 20.000 kron več. kot se ga je našlo 30. septembra. Priča Zelenik to prizna in s tem je menda dovolj dokazano, da je v tržaški podružnici »izginilo« tnuga za kakih 20.000 kron. Zelenik Je splošno napravil ta vtis, da ni bil zmožen, za vodstvo tržaške podružnice in da je delal marsikaj na svojo pest. Predsednik zaključi razpravo ob pol šestih popoldne; nadaljevala se bo danes ob 9. uri dopoldne. ba.« (Ta zadnji stavek je revolverska manira, da ii ne najdeš kmalu para). Ko smo čitali te vrstice, smo se nehote spomnili na prekleto Nastičevo brošuro »Finale«, na podlagi katere je bilo 53 najboljših Srbo-Hrvatov postavljenih pred sodišče in so jim grozile — vislice. Gabi sc nam z zgoraj citiranimi vrsticami sc pečati in zato citiramo »Cas«, ki je pisca zavrnil s sledečimi pomembnimi besedami: »Mislimo, da slovenski avtor, ki je zadnja dva stavka napisal, ni bil svest posledic svoje trditve. (Mi dr. Drmote ne moremo tako žaliti, da bi rekli, da si ni bil svest.) Mislimo namreč način, na katerega govori o slovenskih Srbofifih. Kar sc stvari same tiče, konštatiramo proti Drmotovi trditvi (res žalostno je, da Ceh več ve o slovenskih zadevah, kot Slovenec, ki Celic o nas informira) da razven tiskarne »Jutro« in »Dan« nimata ničesar skupnega. ] Narodni radikalizem in srbofilstvo ni eno in isto z iredentizmom, in v kolikor poznamo razmere, izključujemo, da bi med Slovenci sploh kakšna iredenta eksistirala. Kar se tiče naprednih stikov (Čehom pri tem ni treba misliti na nar. napredno stranko, ker bi ji delali krivico) z Belgradom, ni v tem nič nekorektnega: gre le za nameščanje slovenske inteligence in delavstva. Nameščania sploh ni bilo. le informiranje, dokler je obstojal »Slovanski klub«, sedaj niti tega ni!) To pa tudi še ni iredenta. Tako je zavrnil češki list strašno obdolžbo, ki jo je napisal slovenski social demokrat dr. Drmota. Mislimo, da ima dovolj! Nesreča pri slamoreznici. Štiriletni posestnikov sin Jožef Planinšek iz Smartna pri Litiji je prišel te dni neopažen k slamoreznici na podu. Stroj je zmečkal otroku dva prsta desne roke. v. . ^ cn' izmed zadnjih no- či je ukradel neznan tat hotelirju IT Paaru na Jesenicah iz zaklenjene omare deset kron in za tri krone svalčic. Tat je šel nato v drugo nadstropje in je ukradel hotelirjevi hčerki Mici Paar iz neke omare, ki je stala na hodniku več obleke v skupni vrednosti 345 kron. Na sumu tatvine ie,.neki tuj človek, ki je najel prejšnji večer v hotelu sobo in ki je v noči Bv!,11® ne da bi plačal, kar jC bil dolžan. Mož je okrog trideset tet star, suh v obraz in fina močne, p avc brke. Na glavi je imel rtijav klobuk. Tatvina ovčjih kož. Strojarju Ivanu Polaku iž Kamnika ie bilo te dni ukradeno osem ovčjih kož in še dvoje drugih kož. Na sumu tatvi- 1)6 je .jjeki pomočnik Jer ju b/i ticflu«- ben pfi Polaku in ki je pa izgiuiL brez sledu. Dolgo časa so ga Iskali. V Medvodah je orožništVo aretiralo 291et-nega Janeza Šenčurja iz Zgornjega Logatca, ki ga išče sodišče že od leta 1912. Ort velikonočne nedelje 12. do 17. aprila — « dni! Modra miška! . Z Magdo Lessing! Naj večja la najkrasnejša učinkovita Veseloma le sezije! Neprestan bučen smeh! Kinematograi Ideal. Dnevni pregled. h kakšnih motivov? »Jugoslovanstvo in Slovenci«, o tem predmetu je pisal — kakor poroča »čas« — dr. Dnnota v češki »Pregled« vrsto člankov, ki 2e niso končani. V zadnji številki govori o stališču slovenskih strank nnpram jugoslovanskc-Preseneča odstavek, Srb1?e n~ r!redenti/'mu v korist rial ! , r- ^rihota (slovenski so- , tiC,hokrat) je napisal sledeče: n v resnici je liberalna stranka bila Sd! cVczniui TOiavoni, ki so ho-V kr ki P°dnirati iredento .v. > >me, posebno, ko ie v Ljubljani izhajal srbofilski dnevnik »Jutro«, cigar naslednik jc sedaj »Dan« m ko jc naivni »Preporod« zapeljeval m motil slovensko mladino. Mora se priznati, da so ti pojavi odločno in jasno pričali o eksistenci nekake iredente med Slovenci; res je pa tudi, da jih resni ljudje niso vzeli resno. Izhaja to tudi iz tega, da agitacija ni imela nobenih uspehov in ti časopisi niso niti mogli obstati (kakor da bi »Dan« prenehal ; ne tega veselja pa pc dožive sociji), četudi so poleg svojega jugoslovanskega !m, *.1Tm 'porabljali grdili revol-' > manir. Kljub temu jc pa dej-r>u?*i obstajajo stiki in zveze med 111 naprednimi vrstami na :. n- Natančneje o tel stvari govoriti m umestno in tudi ni potre- Ljubljana. — Vsled pomanjkanja prostora smo morali več dopisov odložiti. V prihodnjih dneh pride vse na vrsto — Dobili smo poročilo o tem, kako sta neki Božič in Nečemcr mučila ubogega železniškega uslužbenca. Kei so baje tudi drugi prizadeti, bomo vse razkrili, da se bodo znali ljudje varovati. — Radovedni smo, kaj te »Slovenec« mislil s tem, ko je napisal, da je »Slov. Narod« »slučajno« prvi zvedel o skrivnostni pošiljjatvi 600 K zunanjega ministrstva. , , 7 Nemčurstvo na liubiianskt električni železnici. Večkrat se je že pisalo, kako hočejo Nemci obvladati ljubljansko električno železnico. V delavnici tega podjetja se šopiri neki Dunajčan in neki Bitenz. Ta dva pritiskata na podrejeno osobje. Zgodil se je slučaj, da je moral neki delavec v dež- bolnici. Sloveu- 3? tSiU ,mxaJo le za najnižje posle. heba bo še posvetiti v te razmere. — Bivši uslužbenec. ^ ,r p9rtpot*no in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Kanjsko naznanja, da se vrši mesečni sestanek danes 2. aprila 1.1. ob 8 uri zvečer v društvenem lokalu Sv. Jakoba trg št. 8. C. kr. deželna vlada je spremembo pravil po sklepu zadnjega občnega zbora potrdilo in imajo sedaj vsi v kategorijo državnih slug spadajoči uslužbenci dovoljen pristop v društvo. ~ Hrvatsko gledališče v Ljubljani. Danes v četrtek gostuje hrvaška opera in se uprizore Oftenbacho-ve »Hoffmannove pripovedke«. Vsebina: Hoffmanu in Lindorf tekmujeta za pevko Stello. Lindorf (g. Vrško-v*ci upijani Hoffmanna (g. Lowczyu-ska), da pripoveduje svoje doživljaje z Olimpijo (ga. de Strozzi), Giu-hetto (gdč. Koroščeva) in Antonijo (ga. de Strozzi). Hoffmannovi doživljaji se vrše na sceni; v vseh intri-gira Lindorf v osebah 'Coppeliusa, Dapertutta in dr. Miracola (ki poje vse tri g. Vuškovič) proti Mofmauuu. Končno jc Hoffmanu pijan, in takega pokaže' Stelli, ki se nad pesnikom zgraža ter odide z Lindorfom. Stello poje gdč. Josipiua Sladovičeva. V petek, 3. t. m. se poje operetna noviteta »Naposled sama!«, uglasbil Fr. Lebar. Vsebino prinesemo jutri. — V viharju pogube, kiueinato-grafični roman v 6 delih, ki se predvaja te dni v kinematografu Ideal«, imel jc, kakor ni bilo drugače pričakovati, najsijajnejši uspeli. V soboto 4. t. m. Valdemar Psylanuer v drami »Hudičev delež«. V torek in sredo samo dva dni Gl ra rdi v filmu »Milijonski stric«. — Loterijske številke. Gradec: 82, 54, tl, 42, L Trst. »Mozarthaus«. — Kako so Nemci kunštni. Nemci bodo postavili v luomostu nekak tempelj v spomin geniju Mozartu. Ker bo stvar stala pecej denarja, je treba seveda prosjačiti. Za to imajo tudi popolno pravico. kakor imamo pravico do tega mi. Nekaj druzega je, zaradi česar česar čutimo potrebo (/.pregovorili pa besed. Nemci namreč ne zbirajo prispevkov samo med Nemci, marveč se obračajo v tej zadvi tudi na druge nenemške narodnosti. Ali imajo tudi Čehe, Italijane in druge narodnosti za norce, tega ne vemo, resnično pa je, da se obračajo Nemci na nas Slovence in nas prosijo, da daujemo v gori opisano svrho. »Zen-tralausschuss der Mozartgeineinde« namreč razpošilja društvom koleke z Mozartovo glavo po 4 vin. kos in naproša, da se ti koleki v korist bodočega Mozartovega tempeljna razprodajajo. Več slovenskih društev in posameznikov v Trstu je prejelo taka pisma s koleki in poštno položnico. Razume se, da Vsako slovensko društvo iti vsak Slovenec, ki prejme podobna pisma, ve, kaj je pravzaprav njegova dolžnost. Beležimo te vrstice le zato, ker je iz njih jasno razvidno, kako znajo Nemci agitirati za svoja društva, podjetja. Tako nesramni so, da sc celo na slovenska društva obračajo — seveda — iz-vzemši naslova — v nemškem jeziku, ker sc niti pri tem poslu ne marajo poniževati, čeprav prosjačijo in bi si človek vsled tega mislil, da bo-do_ vsaj pri prosjačenju spoštovali naš jezik. Toda ne; Nemci so prepričani, da smo in moramo ostati Slovenci njihovi hlapci, sicer ne bi tako postopali napram nam. Žal, da imajo to srečo, da na razne načine spravijo iz naših vrst ogromne svote denarja. Pametnejši sedi. na prestolu, neumne« pa tcf.i na ' trebuhu ' pred njim. Vedno je bilo tako. Pride pa čas, ko vstane trpin in sc začne prestol lomiti. huaka pravica za vse. Lepa beseda, kaj ne? Todžt Slovenci smo imeli in imamo neprestano priliko videti, da sc to načelo ne izvaja tako, kakor bi se moralo izvajati. Tudi s poštnimi kaznimi zaradi kolekov jc tako. Ce se Slovenec predrzne pritiski na naslovno stran dopisnice na-lodni kolek, je prejemnik od strani poste kaznovan za 10 vin., medtem ko se proti Italijanom veliko bolj usmiljeno postopa. Dogodijo se prav pogostoma slučaji, da prilepijajo Italijani Leginc koleke in sicer na naslovno stran, ne da bi pošta izvajala kake konsekvence iz tega. Italijanski poštni uslužbenci zatisnejo v takih slučajih eno Oko. Tako postopanje ni pravično. Zahtevamo pravilno izvajanje načela .»enaka pravica za vse.« Slovensko gledališče. Nedelja jc bila zopet enkrat žalosten dan. Ne mislimo zunaj v naravi, zakaj narava ic bila krasna — sijalo jc toplo pomladansko solncc — pač pa imamo v misliti naše gledališče, »Navihanci« so bili torej nesrečni, ker so imeli premalo poslušalcev. No, popoldanska udeležba sc pri tako lepem popoldnevu že da nekoliko opravičiti, nikakor pa se ne da opravičiti slab obisk večerne predstave »V plamenu revolucije«, to pa tem manj, ker je bilo občinstvu vendar dobro znano. da se s to predstavo poslovi od našega gledališča priljubljena gospa Mitrovičeva. Žalostno je to dejstvo in druzega nam ne preostaja, kakor da to brezbrižnost najostreje kritiziramo. Tako vendar ne moremo naprej. Ce sc bomo za naš kulturni hram in njegove delavce tako pro-kleto malo zanimali, potem bo naš »napredek« piškavega oreha vre-' den. Samo kričanje ne bo nam čisto nič pomagalo, treba je, da se izobražujemo. Za to jc najprimernejše mesto gledališče, ki zasluži, da ga z vsemi močmi podpiramo. Vcnio sicer, da vse to pozi vi jan je vsaj za sedaj ne bo prav nič pomagalo, kajti poti koncu sezone jadramo in zdi se nam, da lučica vedno bolj ugaša, a misliti nam je treba na prihodnjo sezono. Razmišljati nam bo treba, kako v bodoče ukreniti, da bo šlo. Iti pa mora, to bodi naša parola! Volitve v pokojninski zavod. Kakor smo rekli, tako sc je tudi zgodilo. Italijani, Nemci in socialni demokrati — vsi so napenjali svoje moči proti slovanskim kandidatom, kateri pa so vkljub temu dosegli tako razveseljivo število glasov, da v kratkem lahko upajo na popolno zmago. Izid volitev je ta, da so bili izvoljeni kot odposlanci v vseh skupinah nasprotniki, kot namestniki pa naši kandidati v skupinah A & D, in od strani delodajalcev tudi v skupinah B in C. Podružnica Z. J. Ž. na Opčinah pri Trstu je imela v nedeljo svoj obč. zbor. Po predsedniškem, tajniškem in blagajniškem poročilu sta govorila kot zastopnika centralnega vodstva »Zveze« gg. Bufon in Mrak, v imenu N. D. O. pa je pozdravil občni zbor g. Brandner. Iz poročil je razviden razveseljiv napredek te podružnice in le želeti je, da se jej pridružijo tudi ostali slovenski železničarji na Opčinah in v bližini, kateri do sedaj še niso spoznali velike potrebe in važnosti »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ki je dandanes edina železničarska organizacija, ki pridem v poštev na Slovenskem, oziroma na jugu. Socialni deinokratje so pri jugoslovanskih železničarjih skoraj že popolnoma fuč in njihove »organizacije« prav noben ne upošteva več, kar jugoslovanski železničarji tudi vedo, vsled česar se dan za dnem pridružujejo Z. J. Z. Tako je prav, proč z breznarodnimi organizacijami! Gosposvetsko polje. Ob SOOiet-nici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. O tem predmetu priredi predavanje belvederska C. M. podružnica prihodnjo nedeljo ob 10. uri predpoldne v veliki dvorani »Narod« nega doma« v Trstu. Tržačani, po-setitc mnogobrojno to predavanje, da pokažete sovražnikom, da znamo ceniti domačo zgodovino! Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi v soboto 4. aprila t. I. svoj prvi koncert v jubilejnem letu, to jc ob pirliki svoje 251etnice. Razim lastnega članstva sodeluje na istem znani operni tenorist iz Ljubljane, g. Leopold Kovač, operni basist iz Trsta, g. Emil Rutnpel in naš domači skladatelj g. M. Rožanc (gosli). Spored je tako skrbno zložen, da bode vsakemu nudil obilo užitka. Radi tega upa društvo, da se bo slov. občinstvo v kolikor mogoče velikem številu udeležilo koncerta, ki Se vrši pri pogrnjenih mizah v prostorih ro-janskeg« konsumnega društva. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo. Narodna delavska organizacija. Nedeljski volilni shod je bil prav živahen. Predsedoval mu jc tov. Pečar. nrcdsetliMk volilnctfu odboru. Po obširni debati je biki sprejeta kandidatna lista. Občni zbor bo v nedeljo. — Deželni odbor ima v četrtek ob 8. zvečer svojo zadnjo sejo pred občnim zborom. Naprošeni so vsi odborniki, da.se je gotovo udeleže..---. Volilni odbor se še enkrat sestane in sicer v petek ob S. zvečer v društvenih prostorih. — Shod podružnice v Skednju bo v soboto ob 7. in pol zvečer. Poneverjanje in tatvina. Pri tvrdki Leopold Morer na Dunaju je bil uslužben kot uradnik Rupert 11 a-blica, star 21 let. Pred par dnevi je bil odposlan Hablica k neki stranki, da inkasira tamkaj znesek 1250 KI Hablica je odšel, inkasira! Je denar, nato pa izginil. Ker se ni povrnil, se je to čudno zdelo ravnatelju in takoj Je pričel sumiti. Ravnatelj tvrdke se jc poda! na policijo, kjer je prijavil poueverjenje uradnika Hablice. Policija je začela takoj poizvedovati po nezvestem uradniku in kmalu jc dognala, da se je odpeljal Hablica z vlakom v petek proti Trstu. Dunajska policija jc tudi izvedela, da se ni odpeljal Hablica sam, ampak da se je odpeljal skupno s svojim 19letnim bratom Otonom ter s svojim prijateljem Francem Krupccm, ki je natakar. Dunajska policija je dalje tudi izvedela, da so si kupili vsi trije pred odhodom nove obleke iste barve ter se jih oblekli. Dunajska policija je brzojavila tedaj tržaški policiji o pone-verjenju in begu HalHicc ter tudi podrobnosti, 'Tržaška policija je šla takoj na delo. Preiskala je več prenočišč in hotelov in naposled se ii je posrečilo iztakniti vse tri ptičke v nedeljo zjutraj in sicer v »Hotelu Central«. Na policiji so povedali, da so se pripeljali z brzovlakom v Trst v soboto zjutraj. Da bi ne opazila dunajska policija njih beg, so se •odpeljali z avtomobilom za nekaj postaj dalje od Dunaja; na vlak so vstopili na postaji Mbdling. Rupert Hablica je odkrito priznal, da je poneveril znesek 1250 K. Naveličal se jc bil čepeti v pisarni in zaželel si je malo ogledati svet. Da mu ne bo dolgčas na »potovanju«, si je vzel s seboj tudi brata in prijatelja; onadva nista prav nič sokriva. Rupert Hablica je povedal dalje, da niso imeli pravzaprav nobenega načrta pri tem »potovanju«. Sli so dalje, dokler bi bilo sredstev, nato bi si že našli kako službo. Vsi trije so bili preiskani. Pri Rupert« Ilablici so našli 450 K. pri njegovem bratu 90 K, prijatelj Kru- FKU II MA11§, d.ipl c m 1 ra,iv lero; a, č. Ti st. - Ulici Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Jrufviitc. Koloni ja S it o blago, FR. M1LLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. po pošli. pce pa je imel v denarnici samo 25 kron. Pri omenjeni tvrdki na Dunaju, kjer ie bil uslužben Hablica, je zmanjkalo pred Hablicovcm begom mnogo blaga v skupni vrednosti 860 kron. Izvedelo se je, da je Hablijca to blago prodal, da jc bil bolje preskrbljen za »potovanje«. Vsi trije so bili po zaslišanju takoj odpeljani na Dunaj, ter izročeni tamkajšnjim ob-lastuijam. Čitatelj našega lista nam je pripovedoval, da se je slučajno spoznal s temi »potniki«. V soboto okrog C. ure zvečer, ko je stal pred glavno pošto, so prišli po ulici trije mladeniči elegantno in popolnoma enako oblečeni v tenmo obleko. Vsi trije so imeli moderne kratke suknje rjave barve. Eden izmed njih jc nosil v roki majhen usnjat kovček. Druga dva sta bila praznih rok. Mladeniči pa niso bili sami; z njimi je bila mlada gospodična. Govorili so nemško. Našega čitatclja je eden iz.T med teh ustavil ter ga vprašal, koliko je ura. Nato so odšli proti južnemu kolodvoru. Kdo da je bila ta gospodična, bo morda vedela policija. Morda jc bila v zvezi s pone-verci. Deklica padla s tretjega nadstropja. V ponedeljek, okrog 7. ure je padla triletna deklica A. Codig-notto z okna III. nadstropja hiše Št. 29 v ulici Coroneo. Prihiteli so ljudje in odnesli deklico najprej v bližnjo lekarno, nato pa na zdravniško postajo. Deklica je ostala še pri življenju, a je zadobila tako hude tcles^ ne poškodbe, da bo revica težka okrevala. Pri padcu si je zlomila ključnico, en prst na levi roki ter tri rebra; poleg tega je zadobila tudi težke notranje poškodbe in pretrese-nje možganov. Odpeljana je bila v bolnišnico. Deklici je umrla pred kratkim mati in oče. ki jc hodil v službo, je izročal hčerko sosedi v oskrbo. Ženska pa se je oddaljila za hip in v tem je nastala nesreča. if. AFERA ROCHETTE. Pariz, 1. aprila. Komisija, ki j« preiskovala zadevo Rochette-Cail-lame, je svoje delo končala. TEŽKA NESREČA ZA FRANCOSKO ZRAKOPLOVSTVO. Pariz, 1. aprila. N* letališču se je danes ubil slavni francoski zrako-plovec Vedrlnes (ki je, kakor je znano, letel iz Nantes čez Prago, Budimpešto, Belgrad v Carigrad in od tani v Kairo; odtod se ie vrnil v Pari* zaradi neke častne zadeve). Cez po! ure na to — pravi poročilo — se i« na istem letališču ponesrečil drugi zrakoplovec s pasažirjNn. Pri padcu je kotel eksplodiral in zrakoplov so ie vnel. Pod zrakoplovom sta zgorela oba, preduo je prišla pomoč. (Bomo videli, če se poročilo potrdi.) KMETJE V NOVI SRBIJI BODO SVOBODNI. Belgrad, 1. aprila. Finančni minister Paču je izjavil, da se bo agrarno vprašanje v Novi Srbiji rešilo tako, da bodo kmetje svobodni. OGRSKA KONJENICA GRE NA RUSKE MEJE. Budimpešta, 1. aprila. Listi poročajo, da pojdejo vsi ogrski konjeniški polki na spomlad na rusko mejo. Namesto ogrskih polkov pridejo češki in Italijanski polki. 70.000 DELAVCEV ŠTRAJKA. Petrograd. 1. aprila. V vseh tovarnah in podjetjih so stopili delavci v štrajk. Pridružili so se jim tudi delavci iz tovarne za topove. 70.000 jih že štrajka. ZOPET 18.000 MLADENIČEM PO- MAGANO V AMERIKO. Przetnisel, 1. aprila. Tu so zaprli neko novo izseljevalno pisarno, ki je pripomogla (najbrže z višjim dovoljenjem!) 18.000 vojaško obveznim Rosinom v Ameriko. Agent ie —L utekel! Mali oglasi. Damske žalue obleke (kostume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekciiska trgovina A. Lukič, Pred škofijo !9. 99 k Učenec za modno trgovino se takoj sprejme. Ponudbe na anoučm. ekspedicijo. 177 5 Polenovka na poseben način namočena (specijalitete) se dobiva celi post pri g. Josipu Pollaku trgovcu. Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se oku-sno pripravi. 1617-7 Manjša trgovina v lepem kraju se da s 1. majem v najem. Ponudbe pod »Trgovina 100« Ljubljana, poštno ležeče. Kako se pljučne bolezni, dusljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršo vice štev. 383 pri Pragi (Češko). SANATOHUM -EMONA ZA- NOTRANJE • IN- KIRURG ICNE • BOLEZNI., ■PORODNIŠNICA. LJUBLJANA - KOMENSKEGA ULICA- 4 1 Sef-zdr/wnik:primar!j • DR- FR. DERGANC Ljubljana, H Prešernova ulica Št. 1. gg Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvor niča barv Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem malerjalu in najnovejšem lastnoizumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. vcleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako oglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. Premeri S Jančar Dunajska cesta št< v. 20. L{uhljaiUt Kolodvorska ulica štev. 18, Pristne emajlne Tcaz-ve, karfcclinej, mavec itd. £Tct, člroloaa^ d-eloelo. ctTa, d-i-clono in. d-eToelo. Edina primorska Jkj tovarna dvokoles »Tribuna“ uIlca št- 26- Prej ' pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. =========== Modistinja ============ Minka Horvat, £££%. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepio in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. Gorica, Stolna nlica itev. a—4. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. Velikonočna okasion prodaja tez 25.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolinskih modelov vse po čudovito priznanih nizkih cenah. Poglejte si izložbe. O. BERNATOVIČ Angleško-skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5—6, Telefon 132. Telefon 132. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v "podruzni trgovini ----------------- tvrdke R. MIKLAUC --------------^—- Ljubljana — Pred Škofijo štev. *3. — Medena ulica : Fcseten oddelek -v prvem nadstropju. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 1 Cvetlični salon 1 Ne zamudite ugodne prilike, Samo nekaj dni.j Prostovoljna dražba popolna razprodala zaloge čevljev Ljubljana, Wolfova ulica 12 (na dvorišču pri Auru) kakor moških, ženskih, otroških, gorskih itd., najnovejše oblike se bode razprodajalo ««l J. »fM-iJjs «lnt|e pod lastno ceno. — Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalniška oprava pri Združenih čevljarjih - Ljubljana - - - olio^va, -uilica, štev- 3.2. - - - : Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 g ;; (zraven pošte) *; S priporoča nagrobne vence, s ! šopke in vsakovrstne cvet- j i lice po itajnižjih cenah, i ■ S j Točna in solidna postrežba! * g Jj Brzojavi na VIKTOR BAJT, 5 ■ Ljubljana. ■ Dobe se pri Bernatovič, Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double raglan v vseh velikostih in barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, enovrstni ali dvovrstni gumbi, moderne hlače solidne barve, modni piket gilet ali polsvileni in lahki fini klobuki v vseh barvah. Za 29 kron Površnik za dečke, raglan Hubertus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ali dolge hlače, imitirane usnjate hlače, klobuk ali čepico marine ali športno. Za 19 kron Otročji površnik marine Sacco ali Hubertus Costim, kratke hlače v vseh barvah, separatno hlače, klobuk ali čepico. Pozor!! Še malo dni! Pozor!! = Največja menažerija = Sz Hagenbeckovega živalskega parka, v Areni »Narodnega doma" gala-paradna predstava danes v četrtek ob 4. uri popoludne i® 8. uri zvečer. Iz bogatega programa posebno opozarjamo na 710 kosov za samo K 8*75. Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Ankcr-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit, dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnl fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broža .novost1*, 1 par gumbov za manšete double-zlato »Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki Je sama vredna tega denarja, vetja le K 3*75. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „IiOUore<* F. Windisch, Krabau štev. M/22. KB, Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Za dame modni angleški kostum (tango fasona) ali pol dolgi paletot, športno pleteno jopico, spodnje ali gornje krilo, bluzo in športno čepico, hišna halja kreton ali pol delain. Za deklice •/• ceneje, za manjše polovico ceneje. v Ncprem«Čl|ive dežne drop-plaSčc *a dame In gospode od 13 kron naprej. Nadalje vse v najfinejši vrsti za dame In gospode pošiljam drage volje na deželo znanim odjemalcem brez povzetja na Izbiro po priznano čudovito nizkih cenah. — Postrežba točna in solidna. , Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.-6. Telephon 132. ki jih privede drzni kapitan Alfred Schnelder, ki je dosegel v vseh evropskih državah največji uspeli. Nadalje je omeniti čudovite predstave 3 zračnih akrobatov Alfonso, potem Miss Nordini, uganka vseh Jmminalov in policije s svojimi čudovitimi razkanitrim umetnostmi. Nadalje 3 originalni bratje Parison s svojimi plastičnimi predstavami. Nadalje nastop kačjega človeka imenovan človek brez udov. Fridclly i. t. d. i« L ('- Me<* odmorom nastop klovna Avgusta. Cene prostorom: numeriran sedež K 3'—, J. prostor K 2*—, II. prostor K 1*50, stojišča 60 v. Otroci in vojaki od narednika nižje prj popoldanski predstavi polovične cene. K obilni udeležbi vljudno vabi ravnateljstvo. Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško perilo se dobi po najnižjih cenah v nianufakt. modni trgovini Oglejte si zalogo, zahtevajte vzorce