Ljubljana, četrtek 27. avgusta 1942-XX Cena cent. 80 ^ptwui UnDluna. fuccioijcvm al* 3 » — I eleto« It U-B 11-2« Podruimca noto iumi LluMnoiki cena c ij^ooii a UoMlanskc Mnlmc on pofcno iekcrroeo ea«od« fc. 17.749 o Male kra>' In ti). ' /.f. Pno Mr 11*1"' W.t\i 11 w i | vl italit. -n Btuniimi mi Attmentata CONCESSIONAIUA ESCLUSrVA pa ta poO bliati di prorraieDza italiaaa ed estera: Ontone Pubbliciti Italiana S. A. MJI.ANC aftlvita [ell'aviazione Vivasj azioni delTartiglieria — Velivoii neitnei abbattuti Attacco al coavoglio respinto n CJuartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 26 agosto 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 821: Sul fronte egiziano piu frequenti tiri delle artiglierie ed aumentata attivita del-I'aviazione: Due velivoii venivano abbattuti in combattimento dalla caccia tedesea, un terzo risulta distrutto dalle artiglierie con-traeree di Tobruk durante una incursione. Catturati altri cinque aviatori di un appa-recchio nemico fatto precipitare nei pressi di Sollum. , Un nostro sommergibile non fe rientrato alla base: Le famiglie dei componenti l'equipaggio sono state informate. Nel Mediterraneo, cacciatori germanici hanno impegnato combattimento contro una formazione di bombardieri inglesi che ten-tava l'attacco ad un nostro convoglio in navigazione, costringendo il nemico a sganciare le bombe lontano dalle navi; un «Beaufighter» colpito, si inabissava in mare. P jživlfeno delovanje topništva — Sestreljena sovražna letala — Zavrnjen napad na konvoj Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 26. avgusta naslednje 821. vojno poročilo: Na egiptski fronti oživljeno delovanje topništva in ojačena delavnost letalstva. Nemški lovci so sestrelili dve letali v zračni bitki, tretje letalo je sestrelilo protiletalsko topništvo iz Tobruka med sovražnim poletom. Ujetih je bilo pet drugih letalcev s sovražnega aparata, ki je bil sestreljen v bližini Solluma. Ena naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Svojci posadke so bili o tem obveščeni. Na Sredozemskem morju so se nemški lovci zapleli v boj z nekim odredom britanskih bombnikov, ki je skušal napasti naš konvoj. Sovražnik je bil prisiljen odvreči svoj tovor bomb daleč od napadenih ladij. Med bojem je bilo eno letalo »Beaufigther« zadeto in je strmoglavilo v morje. Junaški boji italijanskih čet v borbi za Stalingrad Nemški vojni poročili z dne 24. in 25. sta opozorili na izredno srditost borbe naših edinic ob obali Dona, kjer hoijševiki brez odmora napadajo v upanju, da bi zlomili fronto in izza hrbta ogrožali nemške sile, ki neizprosno napredujejo proti Sta-lingradu. Med tem ko se klešče okrog tega mesta, ki je strateško in industrijsko središče izredne važnosti, vedno bolj stiskajo, je poverjena našim armadnim zborom in zavezniškim, ki jim stoje ob strani, naloga, obvladati ruski razbremenilni manever. V bitki, ki divja že več dni, izpričujejo naše v celoti v borbi se nahajajoče divizije obline dokaze granitne trdnosti in popeine bojne učinkovitosti. S svojo tipično žšla-vostjo je italijanski pešak v ponovnih borbah k bajoneti, ki so tako hecbičajne v modemi vojni, potrdi! svoje visoke sposobnosti borca. V teh akcijah, ki zahtevajo naglo odločitev in izredno hrabrost posameznikov, je italijanski pošak obvladal nasprotnika s svojim junaškim prezirom nevarnosti in bliskovito naglostio v dejanjih. Skupno s pehotnimi divizijami so se izkazale ponovno brze divizije. Bersaljeri polkov, ki so se udeležili srditih protinapadov, so odbili močnejše sile, ki so jih podpirali izredno številni topovi in možnarji. Več stotin mrtvih, ki so jih Sovjeti pustili na fronti ene same utrjene postojanke, priča o silovitosti bitke in o obsežnosti sovjetskih izgub. Konjeniki polkov te divizije, ki so se najprvo borili kot pešci, so zopet skočili v sedlo ob pravem trenutku ter so hrabno streljali ter pregazlli več sovražnih bataljonov in tako obnovili epična dejanja iz stotih zmagovitih bitk. Rusko poveljnišvo dovaja neprestano sveže čete na bojišče in upa, da bo z njimi obvladalo ter premagalo hrabro srce italijanskih vojakov. Toda ti čakajo željno na vse nadaljnje preizkušnje in so prepričani, da bodo vzdržali in se izkazali ter ponosno dosegli za italijansko armado nove uspehe. Žalne svečanosti na Madžarskem Truplo regentovega sina In namestnika so v torek pripeljali v Budimpešto Budimpešta, 25. avg. s. Vlak s krsto Štefana Horthyja. madžarskega podregenta. je dane« dospel v Budimpešto. Med vožnjo po slovaškem ozemlju je slovaška vojska dala vlaku častno spremstvo, davi pa je vlak dospel na madžarsko mejo. Predsednik slovaške republike je položil venec na krsto in vojaški oddelki so izkazali vse časti ob prihodu na mejo. Delegacija nemških oficirjev je spremljala truplo do Budimpešte. Na južnem kolodvoru, ki je bil ves v črnem., so bili navzoči ob prihodu vlaka ministrski predsednik z vsemi člani vlade, predsednika obeh zbornic, šef glavnega stana in številni visoki oficirji. Letalski oficirji so krsto na ramah odnesli i:z vlaika in jo potožila v dvorani na kolodvoru, kjer je vojaški škof opravil molitve častni oddelki so pa prezentirali orožje. Nato je bila krsta položena na topov-sko lafeto. Na trgu pred kolodvorom postrojene čete so prezem tirale orožje in godba je zaigrata madžarsko himno. Številna množica, ki se je razvrstila za kordoni se je spoštljivo odkrila. Sprevod, z eskadroni konjenice in letalskimi oddelki na čelu, je šel po cesti Marije Kristine do parlamenta. Množica se je strnila na pločnikih in izkazala čast regentovemu sinu, ki se je žrtvoval za veličino domovine. Na velikem trgu pred parlamentom je bila velika množica, obstoječa iz vseh socialnih plasti, ki so predstavljale ves madžarski narod, ki je prišel, da spoštljivo zadnjikrat pozdravi ljubljenega regentovega sina. Ko je žalni sprevod prišel pred parlament, so zastopniki oblasti zavzeli svoje prostore na stopnišču, po katerem se pride v veliko parlamemtnc dvorano. Krsto Štefana Horthyja so madžarski letalci, odeto s trobojnico. položili na katafalk. Od jutri zjutraj bo narod lahko pokojnika kropil, v četrtek zjutraj bo pa svečan pogreb. Italijanska delegacija na pogrebu Rim, 25. avg. s. Davi je odpotoval v Budimpešto zunanji minister grof O>no, ki zastopa Italijo na pogrebu madžarskega podregenta. Grofa Ciana spremlja vojaška misija z generalom Fougierom. podtajni-kom in šefom glavnega stana kraljevega letalstva na čelu. Oborožene Sile zastopajo štirje generali. Ssialje P3glavnika Zagreb, 26. avg. s. Listi še naprej posvečajo obširne članke qunaški smrti madžarskega podregenta Štefana Horthyja in opisujejo njegovo delovanje ter velike zasluge za državo. »Nova Hrvatska« je posvetila Štefanu Horthyju uvodnik in objavlja besedilo Poglavnikove brzojavke madžarskemu regentu: Ob priliki junaške smrti Vašega hrabrega sina Eksc. Štefana Horthyja, ki je slavno padel v borbi proti sovražniku človeštva in kulture, prosim Vašo Visokost, da sprejmete izraze sožalja vsega hrvatskega naroda in mene. — Ante Pavelič. Severnoameriški imperializem se k$m vedno bolj očitno Zedinjene države se sistematično pripravljajo, da prevzamejo dediščino Velike Britanije Rim, 25. avg. s. Nadaljuje se živahno delovanje Bele hiše, ki računa v naprej z razpadom angleškega imperija in se metodično pripravlja, da bi Washington nadomestil londonsko vlado tako v kontroli, kakor v oblasti nad dominioni in kolonijami ter drugimi angleškimi deželami. Bela hiša uradno objavlja obisk novozelandskega ministrskega predsednika Fraserja v Washingtonu. Fraser je prišel na Roose-veltovo povabilo z letalom v Ameriko. Naravno je, da ni podrobnih poročil o namenih obiska, toda ti so očitni, ak0 upoštevamo, da si Amerika prilašča vedno večjo kontrolo nad Avstralijo in Novo Zelandijo in izkorišča slab položaj Anglije v vzhodni Aziji in na Pacifiku. Vse to pa dela washingtonska vlada z izgovorom, da hoče braniti in oskrbovati Avstralijo in Novo Zelandijo. Zadnje vesti potrjujejo to ameriško delovanje. Iz angleškega vira se uradno javlja, da bosta Roosevelta na enak način obiskala tudi avstralski ministrski predsednik Curtin in ministrski predsednik Južne Afrike Smuts. Washing-tonski polip vedno bolj širi svoje tipalke. Naraščajoče pomanjkanje surovin v Ameriki Rim, 25. avg. s. Ameriška vojna proizvodnja bo po trditvah iz nekega poročila političnega odbora za delo upadla v prihodnjih treh mesecih zaradi pomanjkanja surovin. Odbor, ki spada k ameriškemu uradu za vojno proizvodnjo, po udarja, da so iz istih razlogov oblasti morale skrajšati delovni čas v juliju v več ko 30 tovarnah, ki delajo za vojaške potrebe. Zaradi tega ukrepa je ostalo na tisoče delavcev brez dela. ZAVZETI KAVKAŠKI PRELAZI fo napredovanje proti Stalingradu - V mestu divjajo zelo v€ požari - V avgustu so sovjeti ie doslej izgubili 2500 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na Kavkazu so nemške planinske čete kljub čvrstemu sovražnemu odporu zavzele več važnih gorskih prelazov. ' Na prostoru zapadno od Stalingrada je bil sovražnik v ogorčenih borbah vržen nazaj proti vzhodu. Stalingrad, v katerem divjajo veliki požari, je bil od nemškega letalstva podnevi in ponoči bombardiran z eksplozivnimi in zažlgalnimi bombami. Na Volgi je bila ena tovorna ladja potopljena, tri poškodovane, ena petrolejska ladja p« zažgana. Južnozapadno od Kaluge, severnovzhod-no od Medina in pri Rževu je sovražnik nadaljeval s svojimi, od tankov podpira-nimi protinapadi brez ozira na izgube. Vsi sovražni napadi pa so »e zlomili na neomajni obrambni sili nemških čet. 85 sovražnih tankov je bilo uničenih. Letalstvo je zadalo sovražnika zlasti pri Rievn hode in krvave izgube. Pred Petrogradom se je izjalovilo več napadov sovražnika, deloma v ogorčeni borbi moža proti možu. V času od 1. do 24. avgusta je izgubilo sovjetsko letalstvo 2-505 letal. Od tega jih je bilo sestreljenih v zračnih borbah 1.932, od protiletalskega topništva 307, po četah ali zaplenjeno 195, ostala pa so bila uničena na tleh. V »tem času smo izgubili 140 lastnih letal. Varnostni oddelki vojne mornarice so po. topili v Severnem morju 1 sovražno podmornico. V večernih urah dne 25. avgusta so pre-' letela posamezna angleška letala zapadno nemško ozemlje in vrgla posamezne eksplozivne bombe. V borbi proti Angliji je bombardiralo nemško letalstvo podnevi in ponoči vojno važne naprave v srednji in vzhodni Angliji z eksplozivnimi in zažigal ni mi bombami. Samo še $0 km do Volge Bitka za Stalingrad je ena največjih v zgodovini — Sovjeti skušajo braniti mesto za vsako ceno — Angleži v vedno večji zagata Berlin, 26. avg. Sedaj ni nikakega dvoma več: Z uradnim poročilom 24. t. m. je nemško vrhovno poveljstvo naznanilo pričetek velike bitke za Stalingrad. To in nič drugega ne pomenijo besede, da so na severo-zapadu Stalingrada nemške pehotne divizije in brze čete, zelo učinkovito podprte od letalstva, izsilile prehod preko Dona ter v sunkih proti jugovzhodu prodrle močno utrjene sovražne položaje. Tako smo prišli do ene izmed odločilnih faz poletne kampanje na vzhodni fronti in v nekem smislu do preobrata v vojni na vzhodu. Zaradi svoje velike strateške in gospodarske važnosti ter morda še bolj zaradi moralnega pomena, predstavlja Stalingrad osnovni kamen ruske vojne organizacije in enega izmed ouih stebrov, ki drži vso vojaško in ideološko zgradbo Sov-jetov. Bitka, ki se je sedaj začela, zasluži tedaj po vsej pravici pridevek ogromne bitke. To tem bolj, ker so postavljene druga proti drugi z obeh strani velikanske sile. Stalingrad je v resnici eden izmed glavnih ciljev nemške ofenzive, začete ob koncu junija, obenem pa je to mesto tudi točka, ki jo skušajo Rusi braniti za vsako ceno. Vse strateške poteze, ki so jih napravili Nemci ali Rusi v tem odseku, so veljale samo vprašanju, ali se bodo Nemci polastili mesta ali pa se bo Rusom posrečilo obdržati ga v svoji posesti. Sedaj je ta ogromna ruska utrdba obdana od dveh strani od nemških sil. Na jugu delujejo čete, ki so v začetku avgusta prekoračile južnovzhodni Don, od severozapada pa napadajo oni oddelki, ki so štrli sovjetski odpor v Dono-vem kolenu, uničili zadnja sovražna oporišča ter sedaj nadaljujejo prodor na vzhodnem bregu reke. 2e pred tremi tedni so bile omenjene čete s svojimi prednjimi stražami oddaljene od Stalingrada le kakih 60 km. Razdalja se je zdaj še zmanjšala in ni nikjer večja od 50 km. Stalingrad leži na zapadnem bregu Volge, kar je zanj slabo, ker ima za hrbtom ogromno reko, pač pa je obramba nekoliko olajšana, ker se na zapadu mesta dvigujejo griči in tvorijo dobro prirodno obrambo, dasi so nizki in peščeni. Rusi so zgradili na tem mestu mnoge utrdbe ter so očitno namenjeni poskusiti tu močan odpor. Moskovska »Pravda« piše o teh bojih: »Sovražnik nadaljuje s prodiranjem in nevarnost je velika. Zato zahtevamo od vsakega posameznega tovariša največjo odpornost in največji pogum. Vsaka vas in vsaka hiša se mora izpremeniti v trdnjavo. Ne pozabite, da je daleko lažje braniti mesta, nego se boriti na odprtem polju.« Ta poziv vodilnega moskovskega lista spominja na ono znano dnevno povelje Stalinovo z dne 28. julija, v katerem je vodja boljševikov dejal, da se tudi Rusi ne morejo vedno umikati po mili volji. To postavlja na laž besede britanske propagande, glasom katerih naj bi bili ruski umiki samo dobro preračunane strateške poteze. V Londonu je poziv »Pravde« zbudil veliko razburjenje, ki je precej potlačilo umetno navdušenje zaradi vstopa Brazilije v vojno. Agencija Reuter je prošlo nedeljo tudi opozarjala britansko javnost, da je položaj Rusov zelo resen in mestoma celo kritičen. Tudi londonski radio je priznal težino ruskih izgub v teku prošlega tedna. »Uničeni oklopnl vozovi,« pravijo v Londonu, »bi zadostovali za popolno oborožitev sedmih ali osmih divizij, kar znaša skoraj tretjino oklopnih sil prve bojne črte. Nič manj znatne niso izgube na topništvu. V zvezi s tem je treba računati z vse težjimi okoliščinami pri novih dobavah. Pomanjkanje tonaže je zelo opasno ln ne smemo zamuditi niti ene minute, da izkoristimo izkustva, pridobljena pri napadu na Dieppe.« »Sunday Express-t se pridružuje tem zaključkom, poudarjajoč, da čas obrača svojo ostrino proti zamudnikom. Zlo je v tem, da vladajo v anglosaškem svetu zelo različna mnenja glede oborožene intervencije na evropskih tleh. Agencija Reuter je že javila, da je potovanje Churchilla v Moskvo in Kairo služilo za važne odločitve za prihodnjo pomlad. Nekaj podobnega je izjavil tudi general Smuts: »Upoštevali smo vfee, kar moramo napraviti še letos in tudi vse ono, kar moramo izvršiti za priprave velikih ofenziv prihodnje leto.« Rusi pa zahtevajo pomoči že letos, ne šele prihodnje leto. Ni dvoma, da je sov- jetski poslanik Majski že hitel v britanski zunanji urad po pojasnila glede omenjenih nasprotujočih si izjav. (»Corriere della Sera«.) Težke skrbi Londona in Moskve Ženeva, 26. avg. s. Londonski dopisniki švicarskih listov naglašajo vedno bolj rastočo vznemirjenost angleške javnosti zaradi nemškega napredovanja proti Stalingradu.. Dopisnik »Tribune de Lausanne« piše: V britanski prestolnici si ne prikrivajo da je nemška ofenziva proti Stalingradu. ki se razvija z juga in z zapada istočasno, ustvarila silno težak položaj za branilce Volge. Kadar bodo prišli Nemci dc spodnjega toka te reke ter bodo osvojili rečne in železniške zveze, po katerih dohaja petrolej iz Bakuja v srednjo Rusijo, bo dobilo sovjetsko gospodarstvo hud udarec in ruski odpor bo močno omajan. Angleški listi dajejo izraza pesimizmu, ki vlada v britanskih in ruskih političnih krogih. Vsi dopisniki iz Moskve poudarjajo brzo poslabšanje položaja na vzhodni fronti. »Timesov« dopisnik javlja, da ie nemško prodiranje v odseku Stalingrada postalo tar ko bliskovito, da mora ruska protiletalska obramba braniti predvsem ruske konvoje na Volgi. Ta voletok je namreč 9amo 10 minut poleta od prednjih nemških letališč. Isti list pravi dalje, da je moskovski radio javil vest o velikih težavah, ki jih je nemško prodiranje povzročilo preskrbi sovjetsike vojske. Dopisnik »Daily Maila« zatrjuje, da se ruski uradni krogi polno zavedajo silovitosti udarca, ki bi ga za Sovjete pomenila izguba Stalingrada. V ostalem pa so si v Londonu edini v tem da bodo prihodnji tedni prinesli odločilne dogodke, pomembne za bodoči razvoj vojne. Vendar pa mnogi Angleži niti danes še ne pojmujejo pravilno nevarnosti trenutka. Gcspa Snowden piše. da bi bilo Angležem potrebno, da bi njihov otok zasedle za kakšnih šest mesecev nemške čete in bi Britanci šele takrat s-poznali. za kaj gre v sedanjih težkih bojih. Bitka je v pslnem razvoju Rim, 25. avg. s. Dopisnik »Daily Tele-grapha« z vzhodne fronte je brzojavil da se lahko smatra bitko pred S talin gradom v polnem razvoju. Nemci v množicah prihajajo čez Don pred mesto, kjer divjajo strašne borbe ter razširjajo klin. ki ie nastal v tem odseku v sovjetski obrambi, medtem ko je uspelo istočasno z juga severnozapadno od Kotelnikova zabiti nerv klin v umikajočo se rdečo armado Premoč Nemcev postaja vedno bolj odločilna. Nemško letalstvo je v polnem razmahu ter povzroča strah in trepet med bol j še viški mi četami. Čeprav se tega ni pričakovalo uporabljajo Nemci tanke tudi v gorskem terenu južno od Kubana m v pasu Pjatigorska Za zdaj ni nobenega upanja da bi b"lo mogoče nemško napredovanje ustaviti ?n še manj. da bi Sovjeti izvajali protinapade. Odločilni dnevi za Anglijo Rim, 25. avg. s. Glede položaja na vzhodni fronti, je objavil »Daiiy Exchange« davi v uvodniku naslednje: »Ti dnevi so tako odločilni za našo bodočnost. kakor so bili svoj čas dnevi pri Dunkerqueu. Še nikoli ni bila vojna Rusov in naša vojna ter sovjetska usoda tako tesno zvezana z našo Morebitni propad Sovietov bi bil propad treh četrtin našega upanja za bodočnost Ako se je Anglija odločila pomagati "Rusom in jim poslati pomoč na Kavkaz, se ne sme izgubiti niti minute več. sicer bomo morali zopet, kakor že neštetokrat v tej vojni, priznati, da smo prišli prepozno. Finski odsek Helsinki 25. avg. s. V zadnjih 24 urah se je na vseh kopnih frontah nadaljevalo dedovanje sovjetskih oddelkov in patrol. ki so bile povsod razpršene in odbite s finskim topništvom in pehoto tet so utrpele velike izgube. Finsko topništvo je uničilo zaklonišča čet in sovražna odporna gnezda ter prisililo k molku s polnim zadet jem več topov. V dveh letalskih borbah nad Lado-škim jezerom proti močnejšim nasprotnim skupinam so finske letalske sile sestrelile skupno 5 lovcev tipa »I 16« in šestega poškodovale. Nad Lojdenojetoliem, južno od Svira, je finsko letalstvo sestrelilo 2 sovjetska lovca tipa »Mig 3« in verjetna še nadaljnje štiri. Finci niso imeli izgub Finska protiletalska obramba je sestrelila še eno nadaljnje letalo. Skupno je bilo najmanj 8 sovjetskih letal sestreljenih. Danes ponoči je sovjetsko letalstvo napadlo s 40 letali v šestih zaporednih valovih Helsinki in okolico, Protiletalska obramba se je napadalcem z vso silovitostjo zoperstavila. Odvržene bombe so ubile pet civilistov, in sicer dva otroka med temi. ter ranile 10 oseb in poškodovale poslopja. Medtem ko so gasilci gasili neki požar v mestu, ki je nastal v bombardiranem poslopju. so sovjetska letala iz nižine obstreljevala gasilce s strojnicami. Zaradi sovjetskih letalskih napadov so "bili 'etalski alarmi v raznih področjih Finske. sovjetski protinapadi Berlin, 26. avg. d. Iz nemških vodilnih vojaških krogov javljajo, da so Sovjeti na prostoru jugozapadno od Kaluge izvršili močne protinapade, ki pa so bili vsi odbiti s hudimi izgubami za sovražnika. Nemške čete so obdržale vse svoje postojanke. Ce je sovražniku s koncentriranimi silami čet in orožja kje uspelo prodreti v sprednje nemške postojanke, so takoj sledili nemški protisunki, s katerim je bil sovražnik vržen iz zavzetih položajev. Tudi na prostoru severozapadno od Meči j ina so Sovjeti poskusili z napadalnimi akcijami. Po kratki, a siloviti topniški pripravi so na tem prostoru napadli štiri nemška oporišča. Medtem, ko so se prea tremi oporišči sovražnikovi napadi zrušili že v začetku v nemškem ognju, so se za čeS-to oporišče razvile ogorčene borbe moža proti možu in tanka proti tanku. Sovjeti so bili tudi tu vrženi nazaj in so pri tem izgubili mnogoštevilna oklopna vozila. Nemško letalstvo je koncentriralo vse svoje napade v podporo obrambnih borb nemške pehote. V prvi vrsti so nemška letala napadala zbirališča sovražnikovih čet v neprodirnih gozdovih omenjenega frontnega področja. Skupine nemških lovskih letal, ki jim je bila poverjena zaščita zračnega prostora nad vojnim področjem, so brez lastnih izgub sestrelile 12 sovjetsko-ruskih letaL Očiščevalne operacije ob črnem morju Berlin, 26. avgusta, d. Z najjužnejšega dela vzhodne fronte javljajo zadnje vesti, da se ob Azovskem in Črnem morju nadaljujejo nemške očiščevalne operacije. O prodiranju nemških čet preko zapadnih obronkov Kavkaza v smeri proti črnomor-skim lukam ne dajejo na pristojnem nemškem vojaškem mestu na razpolago detajlnih podatkov, marveč pripominjajo le, da se operacije po načrtu nadaljujejo. Angleži se že pripravljajo na boje v Perziji Stockholm, 26. avg. d. Londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter« piše, da so v Londonu skrajno rezervirani v pojasnilih glede organizacije nove britanske defenzivne cone na področju Irana in Iraka, kakor tudi ne dajejo nobenih pojasnil o imenovanju generala Wilsona za vrhovnega poveljnika britanskih sil v novem iransko-iraškem obrambnem pasu. Edino kar je bilo doslej o teh novostih na srednjem vzhodu izve leti na merodajnem mestu v Londonu, je precejšnja verjetnost, da so bile izpremembe v Iranu ln Iraku sklenjene v Moskvi ter da gre tu za del koordiniranja anglosovjetske strategije južno od Kavkaza. Sovjetsko nezadovoljstvo z Anglijo in Ameriko Tokio, 25. avg. s. »Japan Times Adver-tiser« komentira poslabšanje vojaškega položaja v Rusiji in poudarja, da je sovjet sko nezadovoljstvo do Anglije in Amerike bolj razumljivo, ako upoštevamo obljube za pomoč, ki jih obe demokraciji nista držali v odločilnem trenutku, kakršen je sedanji. Sovjetska zagrenjenost proti zaveznikom se kaže v glavnem zaradi nesposobnosti Angloameričanov, da bi ustanovili drugo fronto in zaradi ponesrečenega poizkusa izkrcanja pri Dieppu. Brez dvoma se v Angliji in Ameriki zavedajo, kako popolnoma brez koristi bi bila druga fronta po morebitnem zlomu sovjetskega odpora. Vendarle bi pa radi na kak način pomagali ogroženemu nasprotniku. Toda njih nesposobnost je brezupna in brezmejna. List zaključuje s trditvijo, da bodo vojaški izgledi zaveznikov, ki niso bili nikoli odlični, vedno bolj mračni z nadaljevanjem vojne. Na fronti je padel slovit avtomobilski dirkač Berlin, 26. avg. d. V borbah na vzhodnem bojišču je padel v starosti 26 let svetovno znani nemški avtomobilski dirkač Rudolf Hasse. Na mnogih mednarodnih avtomobilskih dirkah doma in v inozemstvu je odnesel vrsto zmag. ki so nemški avtomobilski industriji ptripomog^ do prvenstvenega mesta na svetu. Nemški bombnik! nad Anglijo • Berlin, 26. avg. d. Nemška letala so, kakor je bilo že kratko javljeno, v ponedeljek v dnevnih urah, kakor tudi naslednjo noč zelo uspešno napadala britanske vojaške oddelke ter razne vojaške važne cilje na južni in južnovzhodni angleški obali. Z direktnimi bombnimi zadetki je bilo povzročeno veliko razdejanje in v napadenih mestih so mnogoštevilne težke rušilne in zažigalne bombe zanetile razsežne požare. Druge skupine nemških bombniških letal so bile v tem času angažirane v izvidniških operacijah nad angleškim vodovjem. Sovražnikovo letalstvo se je le šibko udejstvovalo nad zasedenimi zapadnimi pokrajinami. Samo posamična sovražna letala so se približala belgijski in francoski obali. Nemška borbena letala, ki so se dvignila v obrambo, niso več prišla v stik s sovražnikom, ki se je še prel dosego svojih ciljev obrnil ter izginil nad morjem. Berlin, 26. avg. d. V noči med torkom in sredo je bilo nemško letalstvo ponovno zelo aktivno nad angleškim otočjem. Kakor javljajo davi s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so bili napadi nemških borbenih letal usmerjeni v prvi vrsti na vojaške cilje vzdolž vzhodne angleške obale. Nemški bombniki so na več krajih metali težke rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile veliko razdejanje ter zanetile mno- ge obsežne požare. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Podmornice osi ob ameriški obali Berlin, 26. avg. d. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o potopitvi štirih sovražnikovih trgovinskih ladij v obalnem vodovju ameriškega polotoka Floride ter ob severni brazilski obali, javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so bile ladje torpedirane tako blizu obale, da so se eksplozije torpedov čule v mnogoštevilnih obalnih naseljih. Na parniku, ki je bil torpediran v bližini brazilske obale, je izbruhnil velikanski požar in ob morskem letovišču Saint Augustine na Floridi se je vso noč videl goreči parnik, ki je ležal le nekaj milj oddaljen od obale. Šele zjutraj se je parnik potopil. Ponesrečeni ameriški bombniki Stockholm, 25. avg. s. Listi poročajo iz New Yorka, da so trije ameriški bombniki strmoglavili na tla, eden v Luisiani, drugi v Virginiji, tretji pa v TexastL Pri nesreči je izgubilo življenje 24 ljudi, trije pa so bili ranjeni. Angleži izgubljajo ves vpliv na Daljnem vzhodu Bangkok, 25. avg. s. Japonski veleposlanik v Francoski Indokini Jošlzava je na inšpekcijskem potovanju v južnih predelih in je z letalom dospel v Bangkok. Bangkok, 26. avg. s. Japonski veletoika skoraj do Srednjega vzhoda, je neizprosna puščava na zapadu njihovo prodiranje kmalu ustavila. Preko libijske skalne planjave faraoni nikoli niso prodrli za dali i časa. Tudi tu jim vdiračem. kakor perzijskemu kralju Kam-bizu. ki je prodiral vzdolž obale, se puščava ni vdala. Stari Egipčani niso mogli tu opraviti ničesar že zato. ker njihova država, čeprav je ležala ob Sredozemskem morju, vendarle ni pokazala nikoli ambicij, da bi sti osvojila gospostvo nad morjem. Ptolemejci so pozneje spoznali važnost obrobnih obalnih dežel m njihovih zaščitenih pristanišč.. Pozvali so v Cirenajko iznajdljive Grke. ki niso svojemu poslovnemu duhu poznali nikjer meja in ki se niso bali niti pekočega puščavskega sonca Ti Grki so ustvarili cvetoče libijsko peteromestje: Kireno, A polonij o, Ptolemaido Arsinojo in Bereniko. Posebno pod kraljico, po kateri je dobilo zadnje mesto svoje ime. se je zdelo, da je stari faraonski sijaj na novo oživel. Mesta o'b obali so postala Drave metropole tedanjega časa, velikanska airmada sužnjev je spremenila obalno puščavo v en sam vrt. Daleč v notranjost Libijske puščave so segala naselja m posestva ptolemaidskih in alleksandri jskih velikašev brze karavane so prenašale blago od naselja do naselja. Potem so zasedli obalo rimski orli. Republika vojakov in poznejša država Cezarjev. ki sta stremeli po vladi nad Sredozemskim morjem, sta spoznali vrednost afriške obale na drugi strani morja. Po silovitih spopadih, ki spadajo med najponosnejša dejanja sredozemske zgodovine, so si RimJlja-ni zagotovili oblat nad severno afriško obalo. V Libiji so se naselile po utrdbah daleč v notranjosti rimske garnizije. peteromestje je dobilo rimsko upravo. Skupaj s Kreto, ki je veljak že tedaj za severno zaščitnico tega prostora, je dežela predstavljala rimsko pokrajino Libijo. Postala je polagoma prava žihiica Večnega mesta, njeno obrobje se je spremenilo po tisočih vodnih jarkov v cvetoč vrt. Toda okrog leta 664 je Rim izgubil svoje položaje v Afriki. Blagostanje mu je vzelo moč, a le trdi vojščaki lahko gospodujejo nad puščavo in njenimi grozotami. Takšni so bili Arabci, ko so trčili ob ostanke rimskega imperija. V neverjetno kratkem zmagoslavnem pohodu so zdrvelS njihovi konje- niki preko dežele in ponesli prerokov© zastavo do zapadnih meja Severne Afrike in še dailje v Južno Evropo. Ves vzhodni m južni sredozemski prostor je padel pod arabsko oblast. Takrat se je najbolje izkazalo, da je Sredozemsko morje samo most. ki veže dežele in ljudstva. Z nasprotne afriške obale je tvegaj osva jailec Tarik veliki skok na staro celino in mavrsko gospostvo nad Španijo, ki je trajalo stoletja, je bilo posledica tega tveganja. Ko so pa Osmani stopili na mesto Arabcev, je severnoafriška obala izgubila precej svojega pomena. Turki so si odprln na evropskem jugovzhodu namreč druge poti v osrčje celine in Libija je zapadla v spanje, ki je trajalo stoletja. Šele 1912 si jt Italija preko Sredozemskega moria odprta svoje okno v Severno Afriko. Ob tem času je bila puščava odvrnila že vse človeške prodore, rimske in arabske vrtne pokrajine so se bile utopile v pesiku, pesek je bil razširili svojo oblast do modih, nepomembnih, v čini dušečih se obalnih mest.Toda t občudovanja vredno vnemo j« Italija v nekoliko desetletjih iztrgala puščavi velike " predele z namenom, da spremeni Libijo srpet v svojo ždtnico. S čisto zemljepisnega stališča opazimo v Libiji dva krajinska tipa: golo peščeno puščavo, ki prehaja proti Egiptu v skalno puščavo in se na jugu navezuje na osrednji afriški puščavski pas, ter gorato deželo ob obali Cirenajke. Barka el Homra so Arabci imenovali to pokrajino. Rdečo Barko. Gre za globoko s soteskami prepreže«no apnenčevo visoko planoto, ki sega do višine 600 m in v Džebelu el Ahdar tudi v višino 666 m. Malle obailne reke, ki v veliki vročini rade usahnejo, določajo podobo te pokrajine. Rdeči Barki, ki razpolaga še z nekaj vegetacije in se ponaša v gorah celo z maihnimi gozdovi iz klekovine, v nižinah pa z oljkami in palmami se priključuje Barka el Beida, Bela Barka, ki daje rast samo nizkemu grmičju in trdi travi ter prehaja v svojem gričevju ter v soteskah že v popolno puščavo. Zgodba s starim bodalcein V Riu de Janeiro je bil v muzeju za čuvaja Jose Pinto, ki se je na nenavaden način zapletel v zločin ter zakrivil smrt svoje žene. Nekega dne je Pinto postal pozoren na neznanca, ki si je kakor drugi obiskovalci ogledoval zbirke v muzeju. Pred vitrino, v kateri so bile spravljene razne vrste orožja starih Inkov, pa je obstal kakor ukopan. Ko je čas obiska potekel, ga je moral čuvaj opomniti, naj gre. Naslednji dan je vnovič prišel in spet se je ustavil pred vitrino z orožjem. Potem se je s čuvajem zapletel v pomenek. Prosil ga je, naj mu dovoli, da si lepo izdelano bodalce, ki je bilo med drugim orožjem v zbirki, vzame za teden dni s seboj — tako rad bi si izdelal enako bodalce, potem pa mu ga prinese nazaj. Samo ob sebi se razume, da usluge ne mara zastonj — ponudil mu je lepo nagrado. čuvaj se je prigovarjanju vdal, mož je odštel nagrado in odnesel bodalce. Pinto pa je bil ves teden na trnju, da ne bi kdo opazil, da bodalca manjka, še bolj pa je bil v skrbeh, da neznanca sploh ne bo nazaj. V nervozni naglici je čisto pozabil, da bi sii bil vzel njegov naslov. Toda neznanec je bil poštenjak, točno čez teden dni je z bodalcem prišel nazaj. Ni pa še čisto gotov s kopijo, je rekel, zato ga prosi, naj mu bodalce še posodi za nekaj dni. In vnovič mu je ponudil čedno vsotico za nagrado, čuvaj pa ni hotel slišati o tem, preveč se je bal nenadne kontrole. V pogovor se je vmešala tudi žena, ki je prigovarjala možu, naj vendar napravi uslugo. Med besedovanjem je mimogrede vzela bo- ŠKOTSKA Škot se je peljal iz Edinburgha v London. Na vsaki postaji je tekel z vlaka k blagajni in se hitro vrnil. Ko je storil to že petič, ga je vprašal sopotnik, zakaj to dela. »Zavoljo srca,« je odvrnil Škot. »Zdravnik pravi, da je z menoj lahko vsak trenutek konec, zato si kupujem vozne listke samo od postaje do postaje.« Battelli armati delTArmata Italiana ln Russia ln servizio di perlnstrazione sn nn fiu-me nella regione del Don — Oboroženi čolni Italijanske vojske v Rusiji na pregledovanja po neki reki v donskem ozemlja m. Ahaca afi v prosSavo zmage nad Turki, je v dnevniku pripomnjerao. da je bila pri-id^a sAovensfca im nemška (alavonaca efc ger-mamica concione habšta). Študenti so imeli tri verske koaigregacije: congregatio tetina, congregaitno germaindca (ta se ni rada družila z ostalima), congregatio B-eatissimae Viirginšs Assumptae (Marijina družba, ustanovljena 1607T). Procesije so prirejali z učitelji največ na Rožnik, razvrščeni po razredih in parih (pio ondine per Classes). potem k Božjemu grobu V Štepanjo vas in k cerkvici Matere božje na Fužinah, pa tudi v Ljubljani iz ene cerkve v drugo. Vračali se niso v parih, pač pa se je gledalo, da niso delallii hrupa. Tudi bičarje (flagelllantes) so imeli študenti v svojih vrstah. Pouk se je vrstil predpoldne in popoldne vse leto v isti izmeri, le v pasjih dneh (ca-niculares) se je skrčili za eno uro in olajšaL K začetku šolskega leta so prihajali študenti neredno. Prišla jih navadno ni niti polovica. Nekateri so se javili šeile o božiču. Podaljševali so si svojevoljno tudi božične in velikomočne počitnice ali so izosta-jali od pouka, češ da so si šli domov po živež, in izginjali iz šole pred sklepom leta. Le plemiči so delali izjemo. Leta 1666. sta bila ob začetku šolskega leta v retoriki dva učenca, v ostalih razredih jih je bilo prav malo (paucissimi). Temu neredu je bilo največ krivo pomanjkanje hrane. Leta 1656. na primer so razglasili 3. novembra oefredbo deželnega glavarja, da se ne sme sprejeti v šolo noben učenec, ki se ne more izkazati z zadostno množino živil Posledica je bila. da je nekaj Kočevarjev zapustilo šolo. Pregled učencev se je vršil leto za letom glede nadarjenosti in preskrbe s hrano. Slabo nadarjena učenci in oni brez živil so se zavračali (qui de cerebro parnim, de an-nona nsihil habebamt). Mesto se je branilo revežev, ker so z beračenjem zelo nadlegovali meščane in ker so izgubljeni študenti, katere bi bilo treba vrniti k plugu :n de'u. množili vrste vagabundov (mittendi ad ara-tiram et opificium neque enim omnes fieri debent domini vel paroehi: hinc tot vaga-bundii cleirici hic Labaci). Zakasmelce so kaznovali s tem, da so morali v raziredu na tleh sedeti, da so jih pridržali v nižjem razredu za čas zamude, zakasneli ponavljači so moralj za dobo zamujenega časa razred pometati. One ki so neopravičeno zamudili posamezne lekcije, so kaznovali profesorji pri katerih »o izostali, z denarnimi kaznimi. Globo je dobi'! učenec. ki je razred pometal, ali kak reven ->o-učsnec. Nered glede prihajanja v šolo je bil v nekaterih letih tak, da vzdihuje dnevnik lo-ta 1665. da bo konec šole, če ne neha ta razvada (nisi his abusnbus obviam eatur, paulo post studia n ostra totaliter ruina-buntur). Kakim 30 študentom je dajal hrano kolegij. Nekaj si jih je iskalo zaslužek z n-sitrukcijamii. Inštruktorji so se imenovali praeceptores. Da bi pa ne prišli do instruk-ci|j nevredni (n. pr. ponočnjaki) ali izključeni študenti, je šola pazila na privatno poučevanje. Če je imela neka hiša šoti ndju- dalce v roko, mož pa ga jI je razburjen iztrgal. Pri tem je ženo čisto narahlo ranil v prst. Neznanec je odšel, ženo pa so kmalu nato napadle silne bolečine. V dveh urah je v mukah umrla. Inkovsko bodalce je bilo zastrupljeno in strup je po dolgih letih še zmerom učinkoval. Kljub olajševalnim okolnostim je sodišče Pinta obsodilo na tri leta ječe. Policija je sicer na vse kriplje poizvedovala za neznancem, ki je dal povoda vsemu žalostnemu dogodku, a vse iskanje je ostalo zaman. Križem svata Ali so vrabci š«odI|[vi ali ne, o tem si bomo počasi na jasnem. Resnica bo, kakor po navadi, nekje v sredi. Vsekakor so vrabci lahko zelo škodljivi in vsiljivi, lahko so pa tudi jako koristni in ljubeznivi. Manj znano pa je, da so vrabci tudi zelo bojeviti. O tem nam pripoveduje neka stara kronika iz Heidelberga in sicer iz leta 1691. V marep tistega leta je kronist zapisal naslednji čudni doživljaj: »Te dni smo opazovali na trgu tisoče ptic, ki so v velikih jatah planile druga na drugo in se je pričela pravcata bitka. Med silnim vriščem so se sovražniki obdelovali s kljuni in na stotine krvavečih, umirajočih ptičev je padlo na trg. šele po daljšem času je bila bitka končana in so se preostale jate razkropile. Dognali smo, da so bili ti srditi bojevniki sami vrabci, in sicer so se borili poljski vrabci z navadnimi.« Tri in tridesetič si je nogo zlomil. Pred dnevi so norveški listi v Oslu zaDeiežili, da je 25 letni Harald Thorssing tako ne rodno stopil s tramvaja, da je p>adel in si zlomil desno piščal. Dogodek sam na sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi bili zdravniki v bolnišnici ugotovili, da je poškodba, ki jo je Thorssing doživel, že 33. te vrste v njegovem življenju. Dejstvo gre na rovaš Thorssingove bolezni, ki je na srečo zelo redek pojav in se imenuje j »fragilitas ossea«, nekakšna krhkota ko- j stL V svojem kratkem življenju je mladi | mož. ki je sicer slušatelj prava, prebil tri leta v raznih bolnišnicah, ker si je 21 krat zlomil levo, 12 krat pa desno nogo. Ko mu je bilo 17 let, je imel že 20 fraktur za sabo. Zdravniki so mu nasvetovali, naj čim bolj poredkoma hodi po javnih ulicah in naj se posveti poklicu, ki mu bo dopuščal kar se da mnogo muditi se na varnem pod streho. * Z vinom so ugasili požar. V Chateauneu-fu v Franciji je nedavno izbruhnil požar v skladišču znamenite vinske tvrdke »Chž-teauneuf du Pape«. Ogenj se je začel v bližnjem poslopju, veter pa ga je prenesel v skladišče in zajel predvsem shrambo praznih sodov, ki so čakali, da se napolnijo s kapljico po trgatvi. Skladišče je zagorelo kakor bakla in gasilci so kmalu potrošili vso vodo, ki je bila za gašenje na razpolago. Nevarnost je grozila že kletem, v katerih so bila shranjena izbrana vina. Da jih rešijo, so se v stiski odločili, da žrtvujejo nekaj velikih sodov vina, ki so bili pravkar pripravljeni za prevoz, črpalke so začele v ogenj sipati ogromne curke božje kapljice, ki so zublje v resnici kmalu udu-šili. Tako so gasilci porabili okrog 20.000 litrov vina, da so ga nad 80.000 litrov rešili. D Duce consegna la medaglla d*argento al Vaior MIlitare al capitano pilota P. Magini per i voli su Asmara e Roma—Tokio—Roma — Duce izroča srebrno kolajno za vojaške zasluge stotnika pilota P. Maginlja za polete nad Asmaro in Rim—Tokio—Rim kaj vem? KAJ zmm? 315. Kako se »namizni tenis« ie imenuje? 316. Kaj Je evfemizem? 317. Odkod je Donava plovna? 318. Kaj pomenijo besede »amper«, »volt«, »volt-amper« ? 319. šahovski problem Beli na potezi zmaga * 320. Zaton Miha in Jaka sta opazovala sončni zaton z dveh različnih mest na obali. Pozneje je Miha pripovedoval, da ga je jarka sončna svetloba skoraj oslepila, nje cdsev v morju E K D 0 T A Rubinstein je priredil v nekem mestu koncert. Do predzadnjega dne je bilo v predprodaji oddanih zelo malo vstopnic, prireditveni odbor je bil hudo poparjen. Rubinstein je ostal flegmatičen. Ko mu je eden izmed odbornikov potožil: »Bojim se, da bo koncert slabo obiskan!«, je odvrnil glasbenik: »Da, gospod, meni se tudi tako zdi — a zato bo bolj akustičen!« je prihajal naravnost proti njemu. Tedaj mu je Jaka dejal, da laže, kajti njega je svetloba na isti način slepila, pa je nemogoče, da bi prihajala tudi proti Jaki, ki je stal vendar na povsem drugem mestu. Kdo Izmed njiju je imel prav? Drobiž Po uradni statistiki znaša število prebivalstva v Palestini 1,531.247. Večino imajo mohamedanci, ki štejejo 915.718 duš, torej 59,5 odstotka. Zidov je 476.046 ali 31 odstotkov, kristjanov 126.406 ali 8,3 odstotka. Zidov se je v prvem letošnjem četrtletju vselilo (večinoma iz Iraka in Jemena) samo 668, dočim je bilo teh priseljencev v istem razdobju lanskega leta 2626. Po statistiki uprave turškega radia se je število tamkajšnjih radijskih naročnikov povišalo sedaj na več nego 105.00U. Samo v Carigradu jih je nad 40.000, v Ankari 13.000, v Smirni 6000. Ker so se v Carigradu pojavili primeri pasje stekline, so oblasti odredile progone, pri katerih so ulovili 1456 psov in 390 mačk. ki so jih predali društvu za zaščito živali, da jih pokonča. Otrokov značaj se razbere tudi iz načina, kako s svinčniKOm ravna. Nekateri psihologi zatrjujejo, da se da otrokov značaj s precejšnjo mero zanesljivosti razbrati tudi iz načina, kako pri pisanju s svinčnikom ravna. Pri skrbnem proučevanju so dognali na primer, da deček, ki pri pisanju pogostokrat zlomi konico, velja za im-pulzdvnega in velikodušnega. Drug učenec, ki pogostokrat z nohti lomi les okrog konice, se je ižkazal za vihravega in nemirnega. Učenci, ki pogostokrat režejo svinčnik, kažejo velik smisel za umetnost, a dvomljiv značaj. Otroci, ki pišejo s prav kratko konico in svinčnik drže čisto na koncu, so gospodarni in računarski. VSAK DAN ENA »Zakaj gleaaš ves čas samo papana namesto igre?« »Zato, ker je dosti bolj smešen!« bega preceptorja, so zabranili gojencu obivk šole tako dolgo dokler ni bil inštruktor za menjan. Denar so si služili tudi s predstavami. Sredi januarja 1651 so igrali zvečer po ulicah v nemškem jeziku komedijo »Zima poletje«. To pa ni šlo brez nespodobnost-;. Šola je kaznovala kolovodjo s tem. da »c je moral v učilnici retorike pred součenci v vreči bičati. Ker pa so bili igralci res reveži, so jim ponovno igranje dovolili. roda brez ženskih vlog. Zaradi zaslužka so največkrat igrali Paradiž. Ker je bila njihova igra leta 1651 nedostojna. so jim prepovedali nadaljnje igranje Paradiža in podobnih iger. Toda že naslednje leto so dobili za predstavo Paradiža v nočnem času zopet dovoljenje Dnevnik hvali igro študentov v tem letu in v letu 1660. Leta 1670. so dobili dovoljenje igrati Paradiž izven mesta v deželnem jeziku. Študentovske igre so bile prepovedane v celoti z dvornim dekretom z dne 19. decembra 1768. Muzikanti med študenti so si služili v pred pustu kruh z muziciranjem po gostilnah. Hodili so igrat tudi na deželo k cerkvenim slovesnostim. Kako in zaradi kakšnih grehov so bili študenti kaznovani Navadno niso smeli biti študenti po deveti uri na ulici. Dobili so jih pa po enajstih, a ne same. Zabavali so se, peli in plesali z dekleti. 23. in 24. junija so žgali na ulicah kresove. Ker je prišlo pri tem do nespodobnosti se jim je zažiganje kresov ali v splošnem prepovedalo ali pa vsaj nespodobno vedenje ob ognju. Gostilne, sumljive hiše, igranje kart, prepevanje pod okni — to se jim večkrat prepoveduje. torej m bilo redko. Posebno hude so pritožbe zaradi kart leta 1652. (si quan-do. nune maxime. viget c ha rta rum lusus). V pred pustnem času so letali po ulicah kot maškatre. Zunaj mesta stanujoči študenti so prihajali v mesto našemljeni. Prepovedano jim je bilo kopanje — na prostem, zaradi nespodobnosti Tudi nošnja mečev je bila zabranjena. Pretepi z vojaki in z raznimi obrtniki niso redki. Leta 1654. je bil tzkfljučen logik Andrej Mlakar, ker je razžailil klobučar -ski ceh. Ob koncu marca 1651 so bili zatožen i trije študenti višjih razredov, da so občevali z vlačugama (cum meretricibus). Vse tri so profesorji najprej pretepli s šibami (datae sunt iHlis a professoribus virgae), nato je bil najhujši med njimi izključen. Ker pa so prosili zanj frančiškani, so mu dali izpričevalo, da bi šel lahko drugam študirat. Tudi enega od ostalih dveh bi bili izključili, da ga ni rešil njegov plemiški stan (nisi propter nobiHAtatem aliquid de-bui'sset dlissrimiilari). Zaradi mesnega poželenja (ob vrtiirm carnis) so bili študenti tepeni. nato so jih pa postili. Kazni so bile: ukor. zapor (karcer), šiba-nje, izključitev (če ne iz šote, pa iz kon- gregacije). Zapor je trajal nekaj ur ah pa ves dan od pričetka dopoldanskega pouka do konca popoldanskega (ob vodi in kruhu). Zapor je bil pod zvonikom cerkve. Kdor je M obsojen na šibamje. se je tepel ali sam ali je bil tepen od profesorjev vpričo svojega ali več razredov. Pri tem so ga vtaknili navadno v vrečo. V vreči in pokriti (indutus sacco et cappa) so delali tudi pokoro. Spokorjenci so bili včasih ponovno sprejeti v šolo. toda na težke prošnje in v obleki kaznovanih (in veste disci-plinantiuim post muitas pneces). Kaznovanih je bilo včasih toliko, da so kot spokorniki imeli svojo procesijo (processio ditsciplinan-t&irm). Izključitev se je izvršila ali z objavo v razredu ali v vseh razredih aH z javno objavo. Izključitev zaradi »tajnih grehov« se je sporočila samo grešniku, toda za grešnika in grehe so kmalu izvedeli vsi razredi. Če je kdo tožil študenta na sodni j i, je preiskavo izvedla šola. Dr. J. L. Na večer pred neko bitko se je javil mlad poročnik maršalu Poirasu in ga prosil za nekoliko dni dopusta. »Čemu vam bo dopust?« ga je vprašal maršal nezaupno. »Prejel sem danes vest, da mi je oče težko obolel.« Maršal, ki se nj mogel iznebiti vtisa, da se hoče mladi častnik izmuzniti bitki, je malo pomislil in dejal: »Pojdite, gospod, pojdite! Vidim, da dobro poznate zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel!« reniEta ' * Knez Hugo Maksimiljan VVindischgratz padel za domovino. Dne 22. avgusta se je pri neki letalski vaji z lovskim letalom smrtno ponesrečil letalski podporočnik Hu-go Maksimiljan knez VVindischgratz, star koinaj 28 let. Mladi knez je bil vzgojen v strogem duhu, kakršen je bil v njegovem knežjem rodu od nekdaj i orna, njegova načela so bila domovina, vera, rodbina. Obiskoval je vojaško šolo v Pinerolu, nakar je bil kot rezervni podporočnik dodeljen genovškemu konjeniškemu polku. Ob pn-četku vojne pa je resigniral na svoj vojaški čin in kot prostovoljec vstopil med letalce, da se mu je tako izpolnila davna želja. Pozornost je vzbudil svoj čas v oojih nad kanalom La Manche. Položil je izpit za pilota-lovca, kmalu nato pa še izpit za letalskega podporočnika. V tem svojstvu se je pravkar vežbal za odhod na fronto, ko ga je zatekla tragična smrt. Bil je vzoren drug svojih dveh bratov, Maksimiljana in Friderika, izmed katerih je prvi letalski poročnik, pilot bombnika, ter se je udeležil vojne v Afriki, v Španiji in vojne, ki jo preživlja zdaj, drugi pa je artiljerijski častnik nemške vojske in se bije na vzhodni fronti. * šef slovaškega generalnega štaba je prispel v Kim. V Rim je prispel šef slovaškega generalnega štaba polkovnik Totark v spremstvu svoje soproge in svojega tajnika. * Odposlanci slovaške mladine v Rimo. V Rim je prispelo odposlanstvo slovaške mladinske organizacije. Odposlanci bodo kot gostje GIL-a ostali nekaj časa v prestolnici. « železni g konferenca v Sofiji. Te dni se je v Sofiji zaključila mednarodna konferenca o železniškem prometu, ki so se je udeležili predstavniki Italije, Nemčije Runi unije, Madžarske, Hrvatske in Bolgarije. Konferenca je razpravljala predvsem o vprašanjih, ki se tičejo prevoza kmetijskih pridelkov iz južne in podonavske Evrope v ostale evropske dežele. * Povečanje aleksandrijske bolnice. V ponedeljek so v bolnici sv. Antona in sv. Blaža v Aleksandriji otvorili nov paviljon Princese Pijemontske, ki je namenjen bolnikom L razreda. Paviljon ima lepe, velike sobe, v katerih sta po dve postelji, ena za bolnika, druga pa za njegove svojce, da lahko tudi čez noč ostanejo pri njem. Poslopju so pridružene sobe za zdravnike, velika operacijska dvorana in pa velika hala, ki služi bolnikom kot družabno zbirališče. Paviljon je veljal 800.000 Ur. * V Savoni odkrivajo dragocene umetnine. Ni še dolgo tega, ko je veliko zanimanje zbudila vest, da so v hiši g. Marija Noye v Savoni odkrili sliko, o kateri so strokovnjaki potem dognali, da je Leonar-dova »Madcmna del Gatto« in so jo ocenili na milijon lir. Te dni pa so umetnostni zgodovinarji ugotovili, da je cav. Giuseppe Sca-li iz Savone srečen lastnik neke umetnine izpod čopiča velikega Tiziana. Scali je sliko dobil v dar od svojega prijatelja inž. Giuseppa Pesera iz Padove, ki je na smrtni postelji vse svoje premoženje zapustil pa-dovanskemu Zavodu za zapuščeno deco, samo sliko je podaril Scali ju v spomin. Nekoč se je pri Scaliju oglasil neki španski trgovec z umetninami ter mu ponudil precej visoko ceno za sliko. Nato se je Scali obrnil na strokovnjaka iz Firenze, ki je potrdil, da je slika Tizianovo delo. Slika predstavlja Mater božjo, ki, obdana z angeli, blagoslavlja dve klečeči figuri. V sredi na dnu dva dečka držita grb, po katerem bi se dalo sklepati, da je slika narejena kot poklon neki plemiški kapeli. * Potres v Rumuniji. Seizmološki zavod v Bukarešti je v nedeljo dvakrat zapored — prvikrat ob 8.47, drugikrat pa ob 17.41 — zabeležil potres. Epicenter potresa je bil po vsej priliki kakšnih 90 km od Bukarešte. * Posebne znamke za poljsko gubernljo. Nemško poštno ravnateljstvo za Vzhod je izdalo 15. t. m. posebne znamke v počašče-nje 6001etnice mesta Lublina. Znamke kažejo dele starega in novega mesta in so bile natisnjene v državni tiskarni na Dunaju. Razpečava jih razpošiljalnica znamk v Berlinu SW 68. i"*^ * Nova knjiga o Balkanu. V založbi Arti Grafiche v Bol ogni bo v kratkem izšla knjiga Luigija Missonija pod naslovom »Luči e acmbre sulle Dinariche — L' Italia ned Balcani« (Luči in sence nad Dinarskim pogorjem — Italija na Balkanu). Knjiga je političnega, literarnega in socialnega značaj.-. in obravnava vsa vprašanja o dejanju in nehanju bivše Jugoslavije, zgodovino, književnost, običaje, politiko, rasna vpra« šanja itd. Missoni je znan po knjigi, ki je že svoj čas izšla v podobni snovi pod naslovom »Italija se je vrnila v Dalmacijo«. * Vitamin C je kriv gladu. Nemški učenjaki so pred kratkim dognali pravi značaj in vir gladu. Doslej smo lakoto sicer čutili, nihče pa ni znal razložiti, kaj je v svojem bistvu. Nemški strokovnjaki za živilsko kemijo so napravili vrsto poizkusov z morskimi prašički. Hranili so jih z jedmi, ki imajo malo ali nič vitamina C. Uspeh je bil, da so morski prašički kazali pomanjkanje teka v izredni meri in so vidno, naglo hujšali. Ko so jim dali hrane, bogate vitamina C, pa se jim je na mah povrnil tek. Živilski kemiki sklepajo iz tega, da lakoto povzroča navzočnost določene količine vitamina C v organizmu. * 500 francoskih ladij je odšlo na lov na tune. Na začetku te sezone je iz francoskih luk ob Atlantiku odšlo okrog 500 ribiških ladij na lov na tune. V mirnem času ribiško ladjevje, ki se je odpravljalo na to pot, po navadi ni bilo večje. Lov traja dva meseca, in kakor računajo poznavalci, bo okrog 8000 ton plena, medtem ko je lansko leto vrgel lov 6000 ton. Skoraj vsa ta velika količina nalovljenih rib bo predelana v konzerve, samo kakšnih 16 odstotkov tunine se potroši sveže. Ta delež je vsako leto rezerviran skoraj izključno za Pari-žane. * Prva žrtev nove lovske sezone. V nedeljo se je začela nova lovska sezona in iz Pavie že poročajo o prvi žrtvi, ki jo je terjala nesreča na lovu. Ravnatelj poslovalnice za prodajo metana, 32 letni Mario Marchetti iz Pavie, je s tremi svojimi prijatelji odšel na lov v okolico svojega rojstnega kraja Bressana Bottarone. V njegovi družbi je bil tudi 18 letni Angelino Man-giarotti, ki je letos šele prvikrat dobil pravico, nositi lovsko orožje. Ko je Mangiarotti preskočil neko jamo v gozdu, se je spotaknil in padel, prt tem pa se mu je sprožila puška v roki. Strel je zadel Marchiiettija v pbraz. 'Ranjenca so brž pripeljali v bolnico 1 v Pavio, kjer pa je kljub skrbni negi zdrav-aikov naslednji dan podlegel poškodbi, * Smrtna žrtev nenavadne prometne nesreče. V bolnici Regina Elena v Triestu je umrJ 791etni Adolf Kreisel, ki je postal žrtev nenavadne prometne nesreče, šei je po cesti mimo stare cerkve sv. Antona, ko je pridrvel tovorni avto, zvrhano s sodi obložen. Na lepem so se sodi sprožili in zdrveli na cesto. Ljudje, ki so slučajno šli mimo, so pred nevarnostjo planili proti vratom cerkve, ki so bila odprta, pri tem pa so starega Kreisla podrli, pohodili in mu prizadejali tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. * Za delavske menze v rudnikih. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo predpise -oskrbi delavskih menz, ki so priključene •udarskim podjetjem Za delavce, ki se hranijo v teh menzah, je do konca oktobra poleg običajne količine živil, do katerih daje pravico živilska nakaznica, določen še dodatek 100 gramov krompirja in» 100 gramov mesa ali konzervirane ribe ali sira ali posušene zelenjave na dan ter 1000 gramov testenin ali riža in 200 gramov maščob na mesec. Dodatna količina kruha bo dovoljena samo v zameno za krompir v primeru, če bo krompirja manjkalo, izbira med mesom, konzerviranimi ribami, sirom in posušeno zelenjavo pa se bo vršila, kakor bo teh živil na razpolago. * Tri nezgode. Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice so pripeljali Matevža Čuka, 47-letnega delavca iz Dolenjega Logatca, ki je padel in si zlomil desno nogo, Vladi-mirja Vidmarja, 8-letnega posestnikovega sina z Dobrove, ki je padel z drevesa in si zlomil levo nogo, in pa Milko Tomaži-novo, 23-letno delavko iz Šmarja, ki se je s koso vrezala v levo roko. * Huda nevihta nad Barijem. V ponedeljek zjutraj se je nad Barijem razbesnela silna nevihta. Kakor iz škafa je lilo uro tn pol in med nalivam so švigale strele. Voda je preplavila ceste in vdirala v kleti. Na cesti proti Modugnu je bil dve uri prekinjen ves promet, dokler niso gasilci očistili prehoda pod železniško progo. IZ LJUBLJANE u— Spet se vrstijo sončni dnevi. Od 19. t. m. dalje temperatura čez dan ni padla izpod 26 stopinj C. Niti kratki naliv v ponedeljek popoldne ni shladil ozračja. In tako smo imeli v torek po jutrnji temperaturi 12.8° spet zelo prijeten, jasen sončen dan z najvišjo dnevno temperaturo 27.8°C. Po svetli mesečni noči se je rodilo krasno jutro, jutro popolnega Luninega mrka, o čemer podrobneje poročamo na drugem mestu. Po tej izredno lepi prirodni igri je nastal spet krasen dan. Jutrnja temperatura je bila 14°C in. je že v teku dopoldneva znatno narasla. Kakor smo že pisali, je sedanje vreme zelo ugodno za zorenje na vrtovih, v sadovnjakih in zlasti še v vinogradih, ki obetajo letos zelo lepo. Vendar si vinogradniki žele tudi nekaj dežja, da bi se napele jagode Ce bo vreme še nadalje naklonjeno kakor doslej, se lahko letos nadejamo precej izdatne in zelo dobre vinske letine. n— Zadnja pot uglednega duhovnika. V ponedeljek popoldne je bil pri Sv. Križu pokopan g. Andrej Kopitar, bivši ekspozit v Davči. Sprevod je vodil g. škof dr. Gre-goiij Rožman z večjim spremstvom. G. Andrej Kopitar je bil izobražen duhovnik, ld je tudi uspešno sukal pero. Iz francoščine je svojčas preložil Bourgetovo delo »Zmisel smrti« za Leonovo družbo. Imel je obsežno jezikovno znanje in je zlasti obvladal italijanščino, angleščino in francoščino. Izreden talent je kazal že v gimnaziji, ko je bil vseskoz odličnjak. Bil je požrtvovalen duhovni pastir svojim gorjan-skim župljanom. Bolehal je samo tri dni, nakar ga je smrt pokosila v 60. letu starosti. u— Smrt 93-letne žene. Po kratki bolezni je v Ljubljani umrla ga. Apolonija Dim-čeva v visoki starosti 93 let. Pogreb blage pokojnice bo danes, v četrtek ob pol 5. popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Blagi gospe topel spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! u— Za mestne reveže. Mesarski mojster g. Franc Zaje je poklonil 100 lir za mestne reveže v spomin Jerice Zemljanove. V počastitev spomina g. Mirana Marna, ki je 17. t m. pri reševanju svojih tovarišev žrtvoval svoje mlado življenje, je g. Franc Miklič podaril 500 lir za mestne reveže. Mestno županstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I priredi v petek dne 28. t. m. ob 17. uri v učilnici Gostilniškega doma, Privoz 11 (na Prulah), predavanje o uspešnem sušenju zelenjave in sadja v malem gospodinjstvu s praktičnim predvajanjem in navodili za pravilno uporabo posušene zelenjave. Predaval bo g. Ernest Krulej. Člani in gostje vabljeni. u— Mezga lz buč z majhno količino sladkorja. V torek smo objavili ta recept, ki ga je pa skvarila majhna tiskovna napaka takoj v začetku. Namesto 4 kg olupljenih buč je bilo namreč tiskano 4 dkg. Ker se naše gospodinje zelo zanimajo za ta ceneni, a jako primerni recept, ga v naslednjem vnovič objavljamo: štiri kg olupljenih buč razrežemo na kose in očistimo od koščic. Temu dodamo 1 kg neolupljenih razrezanih jabolk, ki jim odstranimo peške, 4 razrezane limone brez pešk in % 1 vode in vse to skuhamo do mehkega. To mešanico pretlačimo skozi strojček za meso in damo v kožico skupno s 15 dkg sladkorja in kuhamo ob stalnem mešanju, da se zgosti. Potlej damo mezgo v lončeno posodo in jo pokrijemo s pergamentom, ki smo ga pomočile v bencojevokisli natron. Lonec še zavežemo s pergamentom ali celofanom«. u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije poziva vse -dijake, ki niso bili ob koncu leta ocenjeni, naj se vsaj do 1. septembra priglasijo ravnateljstvu, če nameravajo delati v septembru razredni izpit. Razpored Izpitov bo razglašen okrog 10. septembra v veži uršulinske meščanske šole. — Ravnatelj u— Seznami davčnih zavezancev bodo do vštetega 8. septembra ti. med običajnimi uradnimi urami razgrnjeni pri vratarju na magistratu v pritličju hiše na Mestnem trgu št. 27, soba št. 2, za kozmetike, tapetnike, obrtnike za predtiskanje, vezenje, paramente, pogrebne potrebščine, usnjarje, podobarje, rezbarje, pozlatarje, urbarje, sedlarje, krovce, steklarje, brusil-ce stekla pečarje, keramike, opekarne, vod-njakarje, kamnoseke, izdelovalce cementnih izdelkov in za zidarje, a do 9. septembra 1.1. bodo med uradnimi urami tam razgrnjeni davčni seznami za pletilje, ve-zilje, strojno pletenje, akcidenčne tiskarne, litografe, fotografe, sobne slikarje, pleskarje, črkoslikarje in ličarje. u— Včerajšnji živilski trg ni bil kdo ve kaj živahen — malo se pozna, da smo na koncu meseca Največ zanimanja med gospodinjami je bilo za paradižnike. Kar so jih prodajalke pripeljale, so bili brž razprodani. Mnogo povpraševanja je bilo po zelju in kumarah. Precej je bilo naprodaj uvoženega zelja, ki pa je znatno dražje oa dmačega. Mnogo je bilo raznovrstne solate, nekaj rdeče pese, kolerabice, korenja, zelene, ohrovta. Stročji fižol je bil na ponudbo samo uvožen. Na sadnem trgu je bilo dovolj raznega uvoženega sadja. Največ je bilo hrušk, precej pa je že tudi jabolk in prav lepega grozdja. Med domačim-sadjem prevladujejo jabolka. u— Večje množine drv je mestni preskrbovala! urad te dni nakazal trgovcem s kurivom, vendar naj se pa konzumenti ne zglašajo pri trgovcih za drva, ker je trgovcem ta drva prepovedano oddajati potrošnikom, dokler ne izidejo zadevna navodila. O pravem času bo javljeno, kdaj in kako bodo drva razleljena prebivalstvu. u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. S 1. septembrom se začne nov tečaj, ki traja tik do Izpita. Pouk iz vseh predmetov je temeljit Prijavljanje dnevno od, 9—12, Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Na šoli Glasbene Matice ljubljanske so se vršili letos meseca julija in avgusta počitniški tečaji, katere je obiskovalo 167 gojencev. Del teh gojencev bo nastopil ob zaključku počitniškega tečaja v ponedeljek 31. t m. ob 18. v mali filharmo-nični dvorani na javni produkciji. Nastopili bodo gojenci violine, klavirja in čela. Starše opozarjamo na to produkcijo, obenem pa tudi, da se vrši vpisovanje v šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto 1942./43. od 1.—4. septembra, dnevno oa 9.—12. in od 15.—17. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice. u— Kup nesreč. Zadnji čas kronika pogostokrat beleži nesreče, ki so v zvezi z raznimi sezonskimi opravki. Marjan La-bernik, 71etni mizarjev sin, se je s srpom urezal v levo nogo. Emil Colja, lOletni dijak, je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Podobno nezgodo je doživel 301etni delavec Kristjan Lovišč ek, ki se je pri padcu z drevesa poškodoval po glavi. Amalija Dečmanova, 4Ietna delavčeva hčerka z Ježice, je padla po stopnicah ln si zlomila desno roko. Ivan Drnovšek, 151etni dijak, je padel in si zlomil desno roka Marjan Golob, 161etni dijak, se je pri sekanju drv usekal v levico. Vsi ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. Iz Novega mesta n— Nov grob. V Šmdhelu pri Novem mestu je po težji bolezni preminula v visoki starosti 85 let ga. Alojzija Pele pL Tamerburg. Bila je poslednja svojega rodu in posebno starejši Novomeščani se še dobro spminjajo gospe, pri kateri so reveži vedno našli široko odprte roke. Dobro poznana je bila tudi v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, kjer je v višji družbi imela pred vojno prav važno vlogo. Ohranili ji bomo blag spomin! n— Bukev ga je podrla. Na Slatniku je podiral v gozdu bukve 35 letni drvar Janez Ogoonelec iz Golobinjeka pri Mirni peči. Ko se je podirala velika bukev, pa je prepočasi odskočil in gosto vejevje ga je s tako silo pritisnilo ob tla, da mu Je strlo prsni koš in levo nogo. n— Gibanje prebivalstva. V juliju je bilo rojenih v novomeški ženski bolnišnici 21 otrok, od tega 13 fantov, 8 deklet, 1 par dvojčkov in 2 mrtvorojena. Število rojenih v tem mesecu znatno prekaša število novorojenih v istem mesecu lanskega leta. V istem času je občinski anagrafski urad zaznamoval eno rojstvo, eno smrt in pet porok. n— Na žerjavici se je opekel. V Prapre-čah pri Uršnih selih je stopil na dvorišču na pravkar odloženo žerjavico 8 letni sin posestnika Radivoj Štalcer in se tako močno ožgal po stopalih, da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. n— Nesreče pri delu. V Velikem Oreh-ku pri Stopičah je pomagala pri mlačvi 74 leta užitkarica Šega Marija. Naenkrat ji je spodrsnilo in si je pri padcu zlomila levica — V Kronovem se je pri košnji otave 21 letni posestniški sin Franc Rihter tako nesrečno usekal s koso v nogo, da si je prerezal mišice. — V Slinovcah pri Kostanjevici je padel s kozolca 28 letni poljski delavec Jože Gabrijelčič in si zlomil desno noga Z Gorenjskega Sočivje namesto močvirja. Gauleiter dr. Rainer je te dni obiskal Grabštajn, da se prepriča o letošnjem napredku kmetijske pridelave sočivja. V Grabštajnu je urejeno vzorno posestvo, na katerem se zgledujejo ostali kmetovalci. Krajevni kmetijski vodja je razkazal gauleiterju različne vrtove sočivja v grabštajnski občini. Kmet Kulterer pa ga je povedel na prostrane njive, kjer je svoj čas bilo močvirje in grmičje. Grabštajnski kmetovalci so izpremenili vlažna tla v plodno zemljo. Orkestrska šola z dijaškim domom se bo odprla 1. oktobra v št. Andražu v la-vantinski dolini. Tu se bo šolal naraščaj za vojaške godbe, za godbe SS in za oddelke državne delovne službe. Izšolali pa se bodo tudi glasbeniki za civilne orkestre. Iz Spodnje štajerske Službeni apel okrožnega vodstva v Mari-bor-mesto je bil sklican v Gotzovo dvorano. Glavni poročevalec je bil nacionalno-politični referent Heimatbunda dr. Carsta-njen, ki je razpravljal o zgodovini na Spodnjem Štajerskem. Obisk na Posavju. Gauleiter dr. Uiber-reither se je v soboto pripeljal v brežiški okraj, da obišče naseljence na Posavju. Dva nova otroška vrtca so v teku julija odprli v celjskem okrožju. Tako je zdaj v celjskem okrožju 36 otroških vrtcev, v katerih oskrbujejo 2029 otrok. Dnevno nahranijo povprečno 1120 otrok. V teku julija je bilo v okviru zdravstvenega urada 28 materinskih posvetovanj, h katerim je prišlo 423 mater. Romani D K V oktobra prične v založbi Narodne tiskarne izhajati nova zbirka romanov »Dobra knjiga«. Vsak mesec bo izšel po en roman v obsegu 200 do 300 strani in v okusni opremi. Knjige bodo obsegale dela iz domače in svetovne literature, ki so po svoji vsebini polna napetega dogajanja, a pri tem literarno visoko vredna. Cena bo z ozirom na obseg in kakovost knjig izredno nizka, saj bo znašala samo 10 lir za knjigo. Naši naročniki pa si bodo mogli nabaviti odlične romane DK še ceneje: ie za naročnino 8 lir za knjigo. Do konca tega leta bodo Izšli naslednji trije romani: Mira Pucova: Tiha voda Roman dveh usodno povezanih ljudi, ki se odigrava v okolju slovenskega rudniškega kraja v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Arnaldo Fraccaroli: Grofica tWalewska Roman Napoleonove ljubezni, v katerem se nam velika osebnost Napoleonove ljubezni odkrije v povsem novi lučL John Knittel: El Hakim Delo avtorja znanega romana Via Mala, ki opisuje skrivnostno življenje bližnjega vzhoda, kjer se razvija pretresljiva usoda znamenitega egiptovskega zdravnika. Nadaljnji program DK obsega naslednja dela: Jack London: Jerry z otokov; Lnigi Pirandello: Eden, nobeden in sto tisoč: T r y g v e Gnlbranssen: In večno po jo gozdovi: Mario Pnccini: Prevara mesa; Lonis Bromf ield : Veliko deževje; Nora Lofts: Gospodar svoje usode; Davorin Bavljen: V džungli; A n b r y : Cesarica Evgenija; Ardengo Soffici: Lemmonio Boreo, roman nenavadnega potepuha. Romani DK se bodo lahko naročili tudi v boljši opremi in vezani v platno. Cena za te posebne izvode bo za naše naročnike samo 18 lir. V Središču ob Dravi so 20. t. m. odprli nov otroški vrtec, ki ima zračne prostore in precejšen vrt Vpisanih je 50 otrok. — Vodstvo krajevne skupine je nedavno naročilo radijske zvočnike, da tržani javno poslušajo vojna poročila. Obenem oddajajo zvočniki uradne razglase. — Te dni je prispela v Središče skupina dunajskih mladinskih voditeljic, da se bo bavila s sre-diško mladino. Prirejala bo vaške večere s petjem, igrami in plesom. Poklicno izobraževalno delo. Veliki lepaki Nemške delavske fronte vabijo po mestu in deželi, naj se pripadniki različnih poklicev strokovno dalje izobražujejo. Strokovno izobraževanje od preprostega pomožnega delavca do inženjerja je nujno potrebna Obene m je bila objavljena statistika, ki pravi, da se na Spodnjem štajerskem izobražuje v raznih tečajih 8188 moških in ženskih zaposlencev. Ljutomerski godalni kvartet je priredil v graščini pri Apačah koncert komorne glasbe. Poslušalke ao bila dekleta, KI se v tej graščini šolajo za dekliške voditeljice. Na sporedu je bila nemška klasična komorna glasba. Obsojen vlomilec. V okolici Gornje Rad. gane se je pojavil 271etni brezdomec Štefan Virag. štirikrat je vlomil in pokradel različna živila. Neko gospd pa je preslepil, češ da mu je njen sin naročil, naj mu prinese od matere uro. Viraga je prijela policija. Vse grehe je priznal, nakar je bil obsojen na 2 leti zapora. V Ljutomeru so imeli v nedeljo različne prireditve zavoljo javne zbirke v prid Rdečemu križu. Dopoldne je bil koncert bram-bovske godbe, pela pa je mladinska skupina. Popoldne je bila prireditev v Hrastju, kjer se je vrstila godba in pesem in igra. Prirejena je bila tudi šaljiva nogometna tekma med pripadniki okrožnega in krajevnega vodstva. Zmagalo je krajevno vodstvo s 3:1. Mladina je ves čas nabirala prispevke. Nesreče. 17 letni Anton Hraš iz Maribora se je ponesrečil pri stružnici, ki mu je odrezala kazalec in mu tudi sicer poškodovala roko. S kolesom se je ponesrečila 30 letna Ljudmila Zelenkova, ki si je v Mariboru zlomila obe nogi 25 letni Janez Podgoršek iz Studencev se je pri padcu hudo poškodoval po obrazu. Urejevalec vodnjakov Janez Lemer iz šmarjete na Dravskem polju pa si je pri gašenju apna nevarno poškodoval oči. Kdo res pozna gobe? Ljubljana, 21. avgusta. Nemško znanstveno društvo deli poznavalce gob v tri skupine. Prva skupina obsega tiste, ki gobe res (a ne vse) dobro, natančno in popolnoma zanesljivo poznajo, ker so si pridobili to znanje z mnogoletnimi praktičnimi izkušnjami pri nabiranju gob, posebno pa z resnim znanstvenim delom t. j. s temeljitim proučevanjem dobrih knjig, s čitanjem strokovnega glasila (Zeitschrift fttr Pilzkunde, Darmstadt), ki vedno prinaša najnovejša dognanja v go-boznanstvu. Posebno pa se je ta skupina usposobila z lastnim opazovanjem in preiskovanjem svežih gob v naravi. Pripadnike tej skupini lahko upravičeno imenujemo goboznance ali goboslovce (mikologe). Druga skupina so gobarji, ki poznajo in nabirajo največ kakih 5 vrst gob za lastno uporabo. Ta skupina je vedno skromna in se ne postavlja s svojim znanjem, temveč se ravna po edino pravilnem načelu: Nabiraj samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznaš! Tretjo skupino tvorijo tisti »goboznanci«, ki se postavljajo: »Poznam vse gobe čisto zanesljivo!« Ti so naravnost nevarni — go-bezdači. Niti največji in splošno priznani goboslovci nikoli in nikjer ne upajo trditi, da zanesljivo poznajo prav vse gobe, ker takega učenjaka mikologa sploh ni. Področje goboslovja je neizmerno obsežno in je v njem še mnogo popolnoma nepreiska-nega. Saj rase samo v naši pokrajini do 2000 različnih vrst gob, a vedno še izsledijo nove neznane vrste. Le površni in lahkomiselni ljudje morejo trditi, da poznajo vse gobe natančno. Površnost pa je posebno v goboznanstvu najhujše zlo, ki največkrat povzroča smrtne nesreče (zastrupljenja). Zanesljivi so le nasveti, ki jih poda oblastveno priznani veščak. Tudi uredništva dnevnikov in revij naj bi odklanjala gobezdanje takih »vseznalov«. A. B. sL Iz Hrvatske Turizem na Ravni gori. Iz Varaždina poročajo, da je letos obisk Ravne gore izredno živahen. V gradnji je nova cesta do planinskega doma. za katero je odobren kredit 450.000. Sprememba pravilnika Merkurjeve bolniške blagajne. Ministrstvo korporacij je odobrilo spremembe pravilnika bivše zasebno - nameščenske bolniške blagajne Merkur v Zagrebu. Spremembe So samo formalnega značaja. Zaprisega rudarjev. V državnem rudniku v Mostaru je bilo slovesno zapriseženih Poglavniku in državi 700 delavcev in nameščencev. Slovesnosti so prisostvovali odposlanci oblastev ter hrvatske, italijanske in nemške vojske. ROzara — grob odmetnikov. V založbi knjigarne Velebit v Zagrebu izide te dni knjiga pod naslovom «Kozara — grob od-metnika», v kateri Franjo Rubiner popisuje borbe proti če trnkom na Kozari in v okolici Prijedora. Knjigo, ki je napisana v reportažnem slogu, krasi 60 osnutkov. Ženske — sprevodnloe na električni cestni železnici. Na električni cestni železnici v Sarajevu so se pojavile prve ženske — sprevodnice, ki so hkratu prve sprevodni ce v Nezavisni državi. Nase gledališče DB AM A Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova Rod-linka. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na BetajnovL Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Cvetko Gol ar: »Vdova Rošlinka«, zabavna zgodba iz našega kmečkega življenja. Igra osvaja s svojo prvobitnostjo in z zdravim domačim humorjem. Naslovno vlogo igra gospa Polonca Juvanova, ki šteje ta lik med svoje najboljše stvaritve. Režija: Fran Lipah. Radio Ljubljana ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ši-janec — Simfonična glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistič-nega dua Bizjak-Krašovec. 17.45: Pisana glasba 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmL 20.45: Koncert Tria šlajs-Burger-Lipovšek. 21.15: Koncert Komornega zbora. 21.45: Trio Emona. 22.25: Orkester vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini. ZA SMEH IN KRATEK ČAS POZNALA GA JE Gospa Dretova ni mogla spatL Nekaj časa se je vsako noč po petkrat zbudila in potem ni mogla dolgo priklicati spanca. Naposled je šla k zdravniku, ki je predpisal uspavalne praške. Potem je res vse noči spala, in sicer tako trdno, da nI slišala moža, ki je prihajal pozno, jako poeno domov. Ker pa se ni nrm.ra.ift na praške preveč navaditi, jih je za nekaj dni opustila. Toda spet nI mogla zaspati. Drugo jutro ji je rekel mož: — Micka, vzemi spet prašek. Srce me boli, ko vidim, da ne najdeš ponoči miru. Toda gospa Dretova je poznala svojega moža. Dobro je vedela, da ima spet svojo partijo taroka in da bi se rad vrnil domov pozneje kakor drage noči, spala bi pa le rada. Zato je rekla: — Da, vzela bom prašek, toda hišnega ključa ti ne bom dala! Mte1?^ 198; : Četrtek, 27. VID. 1942-X3£= Navi nemlche affondate nei Mediterraneo da unltA snbacgne della Regla Marina italiana _ V Sredozemskem morju po podmornicah italijanske Kraljeve mornarice potopljene sovražne ladje ŠPORT Iz športne diplomacije Sklican je sestanek za ustanovitev evropske športne federacije Kratka vest iz Berlina napoveduje nov korak k ureditvi mednarodnih športnih odnošajev in ustanovitvi vrhovnega mednarodnega foruma, ki bo prej ali slej prevzel nasledstvo raznih mednarodnih športnih zvez, saj so zdaj mnoge med njimi samo še životarile, druge pa že od začetka vojne sem niso kazale nobene delavnosti. Poročilo iz Berlina pravi: »Nemški državni športni vodja von Tschammer nnd Osten je te dni razposlal vsem evropskim državam (in sicer onim, bi so v vojni ob strani osi ali zasedene ali pa nevtralne) na sestanek, ki bo v dnevih od 19. do 23. septembra z edino točko dnevnega reda: ustanovitev evropske športne federacije. To sklicanje pomeni, da se bo v kratkem začelo izvajati v mednarodnem športu, kar je bilo sklenjeno pri zadnjih razgovorih na berlinskem sestanku v avgustu.« ♦ * * Novi predsednik italijanske nogometne federacije nar. svetnik Luigi Ridolfi, ki je vodil v nedeljo italijansko atletsko reprezentanco na mednarodnem mitingu v Cu-rihu, je porabil to priložnost, da je tamkaj obiskal mednarodnega tajnika FIFE dr. Schrickerja. Oba športna funkcionarja sta bežno proučila najvažnejše nogometne probleme, predvsem pa stališče, ki ga namerava zavzeti FIFA glede na sklepe nedavnega sestanka v Berlinu in skorajšnjo ustanovitev evropske športne federacije. Dr. Schricker, ki je zdaj prav za prav edini človek, ki se še briga za mednarodne posle v nogometnem športu, je bil v svojih izjavah glede prilagoditve FIFE na nove razmere precej rezerviran. Ko so mu predstavniki Italije raztolmačili pomen in smisel nove usmeritve evropskega športa, je takoj priznal, da je po statutih federacije dana vsaka možnost take ureditve, pri čemer pa mora vsaka včlanjena država izpolnjevati pogoje glede amaterske določbe, ki pa jo lahko v svojem območjn prilagodi po svoje. V tem pogledu namerava novi predsednik italijanske nogometne federacije uveljaviti načelo, da problem amaterjev in profesionistov v nogometu ne sme biti rešen samo za italijanske nogometaše, temveč enotno za vse včlanjene države. Tajnik dr. Schricker je v tem razgovoru z veseljem naglasil, da njegova federacija kljub raznim težavam in omejitvam posluje v polnem obsegu. Edini incident, ki še ni spravljen s sveta, se nanaša na prekinjene nogometne zveze med Madžarsko in Švico, toda ne glede na to, sta obe državi ostali članici in tudi redno plačujeta svoje prispevke. Blagajna FIFE je torej v redu, toda v dogledni bodočnosti bo treba le pogledati natančneje, kako namerava pozneje delovati v okviru evropske športne zajed-nice, ki ji bodo — kakor vse kaže — letos jeseni postavili čisto nove temelje. Inserlrajte v »Jutru« Propagandi stična važnost mladinskega plavanja Nedvomno je, da ne bo mogoče imeti nikoli najboljših športnikov, če se že mladina ne navadi tekmovati, če se v njej ne izostri tekmovalni čut, če se ji ne nudi s prireditvami možnosti ocenjevanja njenih sil in priprav. Od prireditve, ki bo v soboto 29. t. m. v Hirijanskem kopališču, si ne obljubljamo, da nam bo nudila nekaj senzacionalnega v pogledu novosti in časov. V zbor je poklicana mladina, ki bo prvič tekmovala, torej na prireditvah novi ljudje in mnogi med njimi niso niti mogli izrabiti do kraja možnosti treninga. Na tekmovanja je treba gledati kot na izredno važen propagandi-stični koeficient, kolikor bodo tekme nedvomno pokazale plavalce, ki bodo nekega dne mogli nadomestiti odsotne prvake ali tiste, katerih sile že pešajo. Obnavljati športna moštva je neobhodno potrebno, da se vzdrži neprizadeta tradicija šole in da se znova ozelenijo lovorjevi venci, ki drugače grozijo, da bodo v nedelavnosti oru-meneli. Zato gledamo z največjim upanjem na to izvrstno propagandistično pobudo Športnega odbora. Sigurni smo, da bodo vsa ljubljanska športna društva sprejela z navdušenjem njim naslovljeno povabilo in da bo na tekmovanje prihitela številna mladina. Naš bazen in reka sta te dni polna mladih plavalcev in zanimivo bo videti, kako se bodo pomerili v osmih tekmah, ki so določene po sporedu. Ni treba tudi pozabiti, da daje prireditev mnogo prostora tudi ženskemu udejstvovanju. Dejansko bodo dekleta tekmovala v enakem številu tekem kakor fantje, in to v upoštevanju nujnosti, da ženski plavalni šport, ki se v Ljubljani že zelo široko izvaja, napreduje. Odbor je odločil — tudi zato, da privoli izrečeni prošnji in mnenju strokovnjakov, — da skrči progo za žensko kategorijo B (16 in 17 let) na 50 m prostega stila namesto 100 m, kakor je bilo določeno prej. Ta sprememba je bila ukrenjena zato, da se omogoči čim številnejša udeležba tekmovalk. Razdelitev na kategorije po starosti bo dala tekmovalcem enake pogoje v pogledu fizičnih sposobnosti. Razen tega je treba poudariti, da ni dovoljeno enemu tekmovalcu nastopiti v več kakor eni tekmi, in to v smotru, da se izogne prevelikemu trošenju sil mladine, za katero morajo biti tekme izpodbuda za jačenje telesa, ne pa za slabšanje z izrednimi napori. Opozarjamo, da se je k tekmam mogoče prijaviti vse dneve pri vhodu v kopališče Ilirije od 10. do 12. in od 16. do 19. Prijave se zaključijo v petek ob 17. Sestanek tekmovalcev bo v soboto ob 16., ko bo izvršen pregled vseh navzočih in pregled izkazii, ki naj potrdijo starost prijavljenih. Urnik tekem in sestava eventualnih skupin bosta objavljena med pregledom. Najbolj znani športniki na švedskem Eden športnih listov na švedskem je razpisal natečaj — njegov urednik se je očitno tudi še zatekel k pomožnim virom, da je ujel nekaj gradiva za svoje čitate- lje — ki naj M pokazal, kateri Izmed Švedskih športnikov ali športnih panog sploh je najbolj znana med širokimi plastmi. Izid tega razpisa je prinesel nekatere presenetljive ugotovitve, ne samo za Švede same, temveč tudi za vse ostale športnike ln njihove prijatelje. Prvo mesto ln največ glasov je dobil pri tem glasovanju daleč pred vsemi ostalimi znani tekač na srednje proge Gundar Hagg, ki je prav pred kratkim dosegel že peti svetovni rekord v teku zadnjih dveh mesecev. Njemu sledijo še trije zastopniki lahke atletike, potem pa eden izmed plavalcev ter še en igralec tenisa, potem oa strnjena vrsta strelcev. Zanimivo je, da je prvi najpopularnejši nogometaš, in sicer neki Carlsson, ki igra v levi zvezi v enem stockholmskih klubov, prišel komaj na 28. mesto. »Mister G.«, pod katerim imenom se skriva stari in še zmerom za šport navdušeni švedski kralj, ki je zdaj spet stalno na igrišču in ima za seboj tudi ioigo vrsto mednarodnih uspehov, je dobil v tej eliti najbolj priljubljenih športnikov na švedskem svoje častno deseto mesto. V nekaj vrstah Na Vrbskem jezeru so imeli ves pretekli teden velik športni spored, predvsem v tenisu, zaključili pa so ga z velikim plavalnim mitingom v Porečah. Med množico koroških plavalcev je na tej tekma izmed najvidnejših nastopil samo KACov član Anton Cerer, ki je postavili nekaj odličnih rezultatov. Med njimi je najbolj presenetil v točki na 100 m prsno kjer je zabeležili znamko 1:11-5, kakršne še sam ni plaval nikoli in kakršne letos tudi v vsej Nemčiji ni dosegel nihče. Na 100 m prosto je bil Cerer tudi prvi, rn sicer s časom 1:05.8. Zadnja letošnja nemška prvenstva v atletiki so bila v nedeljo v maratonskem teku in v hoji na 25 km. V maratonu, za katerega je proga to pot merila samo 30 km. je zmagali Weber iz Berlina v času 1:48:33.1, v hoji na 25 km pa je biil prvi Grittner iz Kolna v času 2:04:25. Kako huda je bila borba v obeh točkah, kaže že samo to, da je v maratonski konkurenci nastopilo 120, v hoji pa nad 40 tekmovalcev. Novi amaterski boksarski prvaki Italije so biili določeni po štirih dnevih zanimivih in ogorčenih tekmovanj v Viareggiu. Novi prvaki so po posameznih kategorijah od mušje do najtežje naslednji: Paesani. Pao-letti. Bonetti, Costa, Poli, Batitaglia, Berto-La in Chiesa. O kajaških tekmah na Starnberskem jezeru pri Monakovem moramo danes pisati še enkrat, in sicer zaradi tega, ker smo o njih izvedeli še nadaljnjo podrobnost, ki je deloma čisto nova, deloma pa tudi nekoliko v nasprotju z onim, kan- smo zapisali včeraj. V enojki na 10.000 m je namreč Italija zasedla V. in ne IV mesto, kakor smo posneli iz prejšnjega in manj točnega reda, z Adolfom Mikužem iz Ljubljane, ki je do-s-«siov v vseh pos). Jutra. 11325-23 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—. Služkinja z letnimi spričevali, — pridna ln poštena, ki zna kuhati in vsa gospodinjska dela, išče stal. no službo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra nod »Služkinja«. 11317-2 Dekle srednjih let. pridno ln pošteno, vešče nekoliko kuhe, želi službo pri mali družini. Sv. Petra 33. Mlekarna. 11340-2 Poučujem italijanščino ln nemščino vestno in po zmerni ceni začetnike in konverzacijo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«. 11347-4 r/7' Beseda L 0.60. taksa 0.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Strešno lepenko domačega Izdelka, vse debelosti, dobavlja j os. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22. telefon 25-13. 113-6 Rabljeno spalnico lepo samsko opravo, posamezne omare, postelje, otomane, predsobno ln špansko steno, otroško mizico, otroški tricikelj, športni voziček, gramofon kakor tudi lepa Izbira posameznih plošč in drugo ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«. Mestni trg 3. 11319-6 Prvovrstno blago za moško obleko s podlogo ter damske drsalne čevlje s pritrjenimi drsalkami št. 37 prodam. Oboje lz prijaznosti na ogled v trgovini Peko, šelenburgova ulica. 11312-6 Wertheim blagajno veliko, dobro ohranjeno, proda ABC, LJubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška. 11337-6 Otroški voziček avto model, globok, šivan, skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11335-6 Otroške čevlje nove, št. 21, 23, 24 prodam. m. drž. gimnazija, I. nadstr. Bežigrad. — Ogled od 10. do 12. 11323-6 Avlb9nioto Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Izredna prilika! Sachs motorno kolo skoro novo, za 1900 Lir naprodaj. »Merkur«. Miklošičeva 20. 11346-10 7 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanle naslova al) za šifro L 3.— Krasna samska soba ter različno pohištvo za 4200 Lir naprodaj. Na ogled pri »Merkur«, Miklošičeva 20. 11345-12 Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova aU za šifro L 3.—. Industrijski prostori se Iščejo v LJubljani ali okolici. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanična tkalnica«. 11318-19 Posest Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Lep kompleks približno 4200 m«, zmožen za parcelacijo, v neposredni soseščini Tivolija, kv. meter & 180 Ur. prodam. Polzve se Trnovo. Kolezijska 19-11. 10799-20 tanovanje odda Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za _Slfro L 3.—. Enosobno stanovanje s kabinetom zamenjam za drugo, kje v Trnovem Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Ugodno 777«. 11347-21 Ogromna večina oglasevalrp\ se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek Sobo z dvema posteljama, ne predaleč od centra, s souporabo kuhanja na elek triko, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lastni števec«. 11307-23a Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, ▼ bližini gorenjskega kolodvora ali v centru, iščeta dva mlada zakonca s štiriletnim otrokom. Plačata dva meseca v naprej ln stanodajalcu nabavita drva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 11344-23a Sobo prazno ali opremljeno, v centru, s posebnim vhodom, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stalen«. 11339-23a Glasbili* Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianie naslova aH zs šifro L 3.—. Klavirsko harmoniko 80 basov z registrom — prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11334-26 Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanje naslova ali z? šifro L 3.—. Izgubila sem v nedeljo zobno protezo, pošten najditelj naj Jo odda na ogl. odd. Jutra. 11315-28 Pred 14 dnevi sem pozabil v tramvaju od splošne bolnice do Šiške staro aktovko. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 11343-28 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Slamoreznico dobro ohranjeno. novejšega tipa kupimo. — Uprava Stare pošte, Vrhnika. 11336-29 Obrt Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3«—. Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo. M sprejemajo vsa n a r o -č 1 l a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajnlčarkl Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 122-30 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Dražba 5 paketov pralnega praška, 52 kg, se vrši dne 28. avgusta 1942 ob 16. url v skladišču postaje Ljubljana. Vodstvo skladišča. 112311-32 Pridelki Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova aH za šifro L 3.—. Veliko nagrado dobi, kdor ml izsledi ukradeno veliko bosansko preprogo ln gumijasto cev. Javi naj Vrstov-škova ul. 27. Mirje. 11329-28' Korenine od milnice po 8 Ur in od regrata ali radiča, ki plavo cvete po 4 lire, izkuhane kosti in odpadke po 3 lire plačuje Franc Vokač. Krekov trg 10. — Kupujem tudi želod ln divji kostanj, ko bo dozorel. 11341-33 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kupujem sadje vsakovrstno: namizno za vkuhavanje, za žganje-kuho itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridem na dom«. 11342-34 t Zapustila nas je za vedno naša ljubljena mati, babica, prababica in tašča, gospa Dimic Apolonija zasebnica 25. L m. po kratki bolezni, v 93. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojni ce bo v četrtek, dne 27. avgusta 1942, ob pol 5. uri popoldne z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. avgusta 1942. ŽALUJOČI OSTALI. La saponetta sintetica in fogli Sintetično milo v lističih. Tekoča mila — šampon tekoči in v prahu — Sintetični parafin — Plačljivo v naprej G I O R E S — Corso 28 Ottobre 81. —- MILANO. SAPOFOL Saponi llquldl — Detersivi Sciampo liquidi ed ln polvere — Parafina sintetica — Paga-mento anticipato H. de Vere Stacpoole: ISER0V Roman Sredi tega velikega zatišja so ponesrečenci začuli nepozaben glas; ne toliko glas kot globoko, skoraj zvonko drhtenje, takisto kakor drhti kozarec, ako z mokrim prstom drgneš po njem. Izabela, ki je bila ostala na skalovju pri razbitini, med tem ko sta se bila moža za trenutek oddaljila proti robu lagune, ju je mahoma poklicala. Vrnila sta se k nji. V trenutku, ko sta se obrnila, ju je zaskočil prvi buk vetra; boreč se z njegovo močjo, sta dospela na kraj, kjer je ždelo dekle in iztezalo roko proti morju. V razdalji ene milje in dalje naprej je bilo morje gladko kakor miza, zravnano od vetra, ki je prihajal, in kakor pokrito s srebrnimi vložki. Floyd in Van Houten nista počakala, da bi videla še več; sključena sta zdirjala v zavetje gozdiča, da so se jima noge komaj dotikale tal. Slišala sta, kako so se trgali kokosovi orehi s palm in silovito cepali v pesek, in Floyd je za trenutek videl nekatere, ki so nalik topovskim kroglam leteli proti laguni; potem pa je bilo, kakor bi se ves trdni svet na okrog zrušil kakor steklena obla, ob šviganju bliskov, ki so jemali vid, in ob bobnenju prvega groma, ki je stres?1 ves otok. Floyd je začutil, kako se je Izabela v živalskem strahu stisnila k njemu, in ji je položil roko okrog pasu, da bi jo pomiril. Slišal je Van Houtena, da nekaj kriči, a razumel ni niti besedice. Po gromu je veter zbesnel in zagnal svoje divje tuljenje. Nobenega zemeljskega glasu ni bilo moči primerjati s tem nenehnim, blaznim peklenskim tuljenjem; človek bi bil rekel, da izraža divjost vseh divjih stvari, kar jih je kdaj živelo na svetu. Sovraštvo samo je zdaj dobivalo glas: sovraštvo neskončnega prostranstva, sovraštvo večnosti... In dežja ni bilo. Za hipec je Floyd pomislil, da res ne dežuje; ko se je po trebuhu oplazil nekoliko naprej, pa je videl dež. Ta dež ni padal: kakor veliko zaveso ga je vodoravno neslo čez Keuno. in ko je strela spet udarila, je sinil žar bliska skozi voden obok. Nato se je prva ihta vetra polegla, in