6 SUpHJl V£<
mmm,
c-
i
Fašistična pobalinska drhal napadla Kulturni dom ob vpitju rasističnega gesla «Fora i ščavi!»
K S«
j *« »šteli!
TS dan Protisl°ven-
r111 fašističnih de-r.asieH^,nStracij označujejo P Je*ije značilnosti:
d	so	s	pri-
i\ ^lcev itar jo srednje-
‘i ®°1 do 7lVanskih srednjih f stib zavjTtiČnih aktivi-
*l e®' je v Trstu ak°H • ?strino’ zadišalo po
»H so 2lo*. stlcnih časih, ko
t' Sa,PropadIega du'
/ ve in	naše	nstano-
^ n Pobijali naše ljudi.
' k°nada^ *°flca v« za-: sti v ir® m izvršne obla-v*adneea S v’ generalnega
5tavnikoma °^llSarja pred'
tUrn°-gosnL enske kul'
: <3erno^Spod^ke zveze, da
: »Wi vacif ni moč pre-hkrati p«- da ^vimo v de-^entar k \ republiki- K°-P°treben IV lzjavi Pač ni Š&nje, knt astaJa le vpra-piasnega ^ si avtor zlo tl5ri se <sv ■oplsa- za kate-
elriva zahrbtna no
^Pacida !"no kulturnega P^enip ’ predstavija ures-C:aJ' b!m 1 vega' kar Je ko Lredstavniirat,kim obljubil
vista,, vlade, da se Posebna Ps določbe in s
te abveznrf tatutom Prevze-^ «***£ giede sloven-
P Kako « nagl° izved' Jltje m.. 1 Podstavlja so Sl|®ia v	ma narodno
1118 soseŽ	ter m«i obe-
da i?a državama, .Etična J ,ptav, da nas al lahtp P°ba'inska dr-„ ^ssram^^a s «ščavi» 1 ali PogiavnPlmx P°Pevkami | bublike') v s°sedne re-1 !ako zare, I® Pa kaža- da I svoit h’ sicer bi u-!? *aSjeriem p°hciJi in kavi Tocta ’ pda to PrePre-
Im Ne born mara naj vejati in 0 se pustili
Zrn . e
v ejati ^	pusmi
‘ab od ne bomo odne-^ratisko c’. ki so nam
zajamčene!
t.}
3 ^ ^ *M«cene i
!irajšbjaai,H2načilnost Je L a x Java predsed-
" če’ fr!2i°nale- da se ■avbijni : ba — tudi z i hdesL1-1 množičnimi « »S*®* »Maueva. ?*vli»we »novno po.
vf trditve , aste fašistično po , i Se slPvenci, !^‘jeni 2akonu o šolah d bog itSnatl od mla-J tega rp nž®ino, zara-
Vat!eribeea TT0 sv°jega
5 V J Zlka P°služe-Si. Vem °dnosih z ob-
Tv,' dabes n °’ kam to v°-£V®batl bam hočejo pr6-
in* a v od n °rabo našega cian bata b^dU Z °blastmi' zik^bamo itof4trditVij0’
siLUkitdli <L Janski Je-
Ltt , vsp^ ' tisk i,;d.
^zionail ’ kar je
Sti* 66 let h Za dvsijset m PohortS&Sla s faši' v K°hbbo . m na Rim-t, !faišnj, „ značiin0 za V napad na Kul-
glK d'izbiti ni do »,‘^b® crhau1'611 cilJ Ia* Sk’epoV p m vč®mjš-njen^8e Naziona-
■ordiv. J neea _—
kr*, njeneo Naziona-ra uP°rabe J PrePre-
^ištu ivi' j slovenščine
dit.
v« diščp if: siovenščme
s^bl4enil drUg°d. tem-v, Je vseh naših u-Toda
'W»M ta ** <st«i| ™kl: vnovic
Prizor posnet ob priliki napada fašističnih pobalinov na še nedograjeni Kulturni dom
Kakor predvčerajšnja se jo tudi včerajšnja fašistična in revanšistična manifestacija po tržaških ulicah razvila v duhu sovraštva nacionalističnih nestrpnežev do Slovencev in proti osnovnim pravicam slovenske skupnosti v Italiji. Po navodilih organizatorjev so se skupine dijakov iz raznih italijanskih srednjih šol zbrale na Trgu Unita in Borznem trgu, nato pa so začele svoj pohod po mestu. Kot običajno so demonstrante spremljali visoki funkcionarji policije ter številni pripadniki policijskih sil, ki so blagohotno dopuščali, da je drhal počenjala, kar je hotela. Do manjšega spopa-da je prišlo le po fizičnem napadu demonstrantov na manjšo skupino civilne policije.
Povorka je krenila po Ul. Roma in začela prepevati Mamelijevo himno z refrenom :«Giuriam, giuriam che Tito ze rufian*.
Ko so šli po Trgu Ponte-rosso, so naščuvani pobalini in kolovodje na čelu povorke vpili «Fora i s’ciatrt» in • A morte Tito». Take vzklike je bilo slišati med vso
manifestacijo, zlasti pa pred poslopjem Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi, na Tr-gu Stare mitnice pred av-tobusno postajo, kamor prihajajo avtobusi iz Istre, in pred nekaterimi trgovinami, za katere je znano, da v njih v precejšnji meri kupujejo razno blago kupci z jugoslovanskega področja. Tudi to je dokaz, da se voditelji in napihovalci teh pouličnih manifestacij, ki pa se ne prikažejo na ulico, sploh ne zmenijo za Poadiž-je, pač pa ščuvajo mladino k mržnji proti Slovencem in sovraštvu do Jugoslavije. Njim očitno ni po godu niti
videmski sporazum. Včeraj so pokazali, da si želijo hermetično zapreti mejo in stalno napetost na meji. To bi morali upoštevati starši, ki dopuščajo, da so njihovi o-troci orodje v rokah fašistov.
Iz Ul. Roma je povorka krenila v Ul. Torrebianca, nato pa je zavila na levo v Ui. Filzi. Organizatorji manifestacije so seveda spet imeli na sporedu Tržaško kreditno banko. Tokrat pa so le šli mimo, žvižgali in vpili "Abasso i s’ciavi». Pred poslopjem banke je bil velik kordon orožnikov. Razen vpitja in žaljivk ni bilo
tu nobenega incidenta. Iz Ul. Filzi so pobalini krenili po Ul. Milano na Ul. Car-ducci. Promet je bil ustavljen. Tramvaji in trolejbusi so morali čakati. Gorje šoferju, kateremu bi se mudilo po opravkih. Demonstranti so se ustavili, posedli in vpili *Dvojezičnosti ne!* Ko so se malo spočili, so nadaljevali svojo pot proti Trgu Stare mitnice. Nekateri so hoteli kreniti v Drevored XX. septembra, je »vodstvo* ukazalo drugače. Medtem je bilo slišati: «Na konzulat, na konzu-
(Nadaljevanje na 2. strani)
iiiiiiiimtiHiiiMHiiiniMiiiHiiiitiiiiiiimiiimmiiiimitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiitiiimiiiiiiuiiiMiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ogorčenje v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Jugoslovanska javnost je z velikim ogorčenjem sprejela vest o protijugoslovanskih šovinističnih demonstracijah v Trstu. Presenečenje je tem večje, kajti nihče ni mogel niti pomisliti, da bo italijanska policija v času, ko se ugodno
razvijajo jugoslovansko-itali-janski odnosi in ko se obe vlad} trudita, da se ti odnosi še bolj poglobe, pasivno gledala napade na slovenske u-stanove, žalitev predsednika jugoslovanske republike in dopustila petje iredentističnih pesmi iz Mussolinijevih časov. «Ne moremo se otresti
« 11
je!- Ubranite na« pred trojanskim konjem dvojezičnosti!«
vtisa, da so te protijugoslovanske demonstracije premišljeno organizirane, ugotavlja nocojšnja «Politika». Udeležba okrog 4000 srednješolcev v demonstracijah v času šolskega pouka in pasivnost policije dokazuje, piše «Politi-ka», da je «nekdo» z vednostjo tržaških oblasti organiziral te demonstracije. Mi cenimo napore rimskih politikov, ki so s svoje strani prispevali k pozitivnemu razvoju jugoslovansko-italijanskih odnosov, ki so nam tem bolj dragi, ker je do njih prišlo po hudi in mučni dobi. Zato so nas predvčerajšnje demonstracije tem bolj zadele, zato je naše negodovanje globlje, zato je odgovornost Rima večja. Protijugoslovanski izpadi v Trstu ne morejo nikomur koristiti, najmanj pa lahko pomagajo rimski vladi, da bi lahko spravila iz zagate avstrijsko-ita-lijanska pogajanja o Južni Tirolski. Prav tako ne verjamemo, da bi se našel nekdo, ki trezno in realno presoja, da ne bi obsodil to protijugoslovansko histerijo, ki se od časa do časa javlja na drugi strani Jadrana.»
Tudi jugoslovanska Radiotelevizija je posvetila dogodkom veliko pozornost in oddajala številne prizore teh fašističnih protislovenskih demonstracij. Prav tako je o dogodkih poročala beograjska «Borba». Ljubljansko «Delo» zelo obširno poroča o dogodkih, ki jih odločno obsoja in poudarja, da so za šovinistično gonjo soodgovorne oblasti.
B. B.
Ranjen delavec Vittorio Zorzetto - Ponavljanje fašističnega gesla «A morte Titoh - Protestna brzojavka petih slovenskih političnih organizacij Gronchiju, Fanfaniju in Scelbi - Interpelacija V. Vidalija v parlamentu - Protest CGIL - Predstavnika SKGZ pri Palamari Dr. ž. Vodušek pri Palamari - Lega nazionale napoveduje tudi množična javna zborovanja v obrambo dveh fašističnih paragrafov
Včeraj je sprejel generalni vladni komisar dr. Pola-mara na njuno zahtevo predsednika in tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. J. Deklevo in M. Kosmino. Predstavnika SKGZ sta vladnemu komisarju izrazila svojo zaskrbljenost zaradi dogodkov zadnjih dni in protestirala zaradi žalitve slovenske manjšine in napadov na slovenske ustanove, ki so jih izvršili demonstranti in zahtevala od generalnega komisarja, da prepreči nadaljevanje takih žalitev in napadov, ki slabšajo položaj Slovencev na tem področju. Istočasno sta izrazila zadovoljstvo nad izidom razgovorov med zunanjima ministroma Segnijem in Popovičem, ker je bilo vodstvo SKGZ prepričano, da se bo položaj slovenske narodne skupnosti izboljšal. Nato sta poudarila, da se to na žalost ni zgodilo, kajti zadnji dogodki dokazujejo, da je ravno narobe. Poudarila sta Še, da Slovenci smo in hočemo biti lojalni italijanski državljanil ki pa se ne moremo odreči pravicam, ki nam jih jamčita ustava in posebni statut londonskega sporazuma. V tej svoji borbi se bomo posluževali vseh zakonitih sredstev za dosego enakopravnosti med Italijani in Slovenci.
V svojem odgovoru na ta protest je dr. Palamara iz-jcvil, da so organi javnega reda izvršili svojo dolžnost, kajti v demokratični Italiji se ne morejo prepovedati demonstracije. Nato je dejal, da zastopa stališče, da se Slovencem zagotovijo postopoma njihove pravice, toda tako, da ne bi vzbujale odpora med italijanskim prebivalstvom.
V nadaljnjem razgovoru z dr. Palamaro sta mu predstavnika SKGZ obrazložila podrobneje nekatere novejše diskriminacijske ukrepe proti naši narodni skupnosti: dejstvo, da predsednik vlade na prošnjo za sprejem predstavnikov SKGZ in SDZ kljub poteku več kot dveh mesecev, ni niti odgovoril, da je dopis sprejel; enako je ravnal glede spomenic, ki so mu bile posla-net tudi vladni komisar dr„ Palamara sam; odbor za gradnjo kulturnega doma že več let zaman čaka iz Rima dovoljenje za dokončno dograditev kulturnega doma; v raznih komisijah in odborih še vedno niso zasto-puni predstavniki slovenske narodne skupnosti.
Na prvo ugotovitev je dr. Palamara odgovoril, da pristojna ministrstva proučujejo zadnje poslane spomenice ter je izrazil upanje, da bo predsednik vlade delegacijo p kratkem sprejel. Glede kulturnega doma je izjavil, da je bila prošnja nepravilno sestavljena in da je zaradi tega prišlo do zamude; pri tem pa ni povedal, za-kuj ta zamuda traja več let namesto — recimo največ nekaj mesecev. Glede zastopstva Slovencev v raznih k( misijah in odborih je dejal, da so bili predstavniki Slovencev v zadnjem času v več primerih že imenovani. Glede dejstva, da v dveh komisijah, ki se tičejo kmečkih vprašanj, v katerih so bili Slovenci doslej zastopani, da jih je sodišče letos iz njih izključilo, je vladni komisar dejal, da je ukrepanje sodišča neodvisno.
Lega
napoveduje...
Ob 17.30 je bila na sedežu Lege nazionale tiskovna konferenca, na katero so povabili novinarje z vabilom (naš dnevnik seveda ni bil povabljen). Zvedeli smo kljub temu, da je na tiskovni konferenci imel daljše poročilo predsednik Lege odv. Harabaglia, ki je med drugim dejal, da je položaj v Trstu sedaj sizredno drama-tičen» — kar je posledica raznih «dramatičnih» dogodkov, ki se vrstijo drug za drugim že vrsto let. Naštel je tudi nekaj konkretnih primerov takih sdramatičnihs dogodkov)), med katerimi je po njegovem najhujši «na-men, da se v Trstu uvede dvojezičnost».
Lega nazionale bo zaradi tega protestirala pri vladnem generalnem komisarju — in če bo potreba, oziroma, uče se bo položaj poslabšal» — bo začela Še večje oziroma obsežnejše akcije — tudi z večjimi manifestacijami na javnih trgih in ulicah.
Kakor poroča ANSA, je predsednik odv. Harabaglia izjavil tudi, da bo Lega nalepila danes prostestne plakate proti načrtu uvedbe dvojezičnosti na Tržaškem. Na plakatu je med drugim rečeno, da «slovenska manjšina, ki vsa pozna italijanščino, uživa tu vse pravice, k: jih jamči italijanska u-stava, in živi v rednih odnosih z italijansko skupnostjo«.
Slovenska kultumo-gospodarska zveza, Slovenska demokratska zveza, Slovenska katoliška skupnost, Skupina neodvisnih Slovencev in Slovenska krščan-sko-socialna zveza so včeraj odposlale predsedniku republike Gronchiju, predsedniku ministrskega sveta Fanfaniju ter notranjemu ministru Scelbi naslednjo brzojavko:
«DIJAŠKE DEMOSTRACIJE, KI SO UMETNO ORGANIZIRANE V PROTISLOVENSKI FUNKCIJI, SE V TRSTU RAZVIJAJO PRED OČMI OBLASTI V ZNAMENJU PODŽIGANJA NARODNOSTNE MRŽNJE IN S TERORISTIČNIMI DEJANJI SPRAVLJAJO V NEVARNOST SLOVENCE IN NJIHOVO IMOVINO — OGRAŽAJO JAVNI RED IN POMIRITEV, KI SE JE SREČNO ZAČELA NA TEM PODROČJU. ODLOČNO PROTESTIRAMO IN ZAHTEVAMO NUJNE UKREPE «
Včeraj opoldne je generalni vladni komisar dr. Palamara sprejel gen. konzula FLRJ v Trstu dr. Zigo Voduška v zvezi s protislovenskimi in protijugoslovanskimi demonstracijami po tržaških ulicah.
Protest NSZ
Neodvisna socialistična zveza je včeraj objavila naslednji protest; «Pod pretvezo dogodkov v Gornjem Po-adižju je bilo v Trstu uprizorjeno šovinistično razgrajanje proti Slovencem, proti njihovim ustanovam in proti njihovim zakonitim pravicam. Te manifestacije so skrbno in metodično — kot dokazuje tudi poročanje tiska — že več tednov prej pripravljali nacionalistični, fašistični in reakcionarni krogi ob pristanku voditeljev vladnih strank samih
»Razgrajanje je dobilo odkrit fašistični in rasistični značaj, kot dokazujejo gesla, napisi in sramotni dogodki.«
((Neodvisna socialistična zveza obsoja to naraščanje fašizma in rasizma in protestira proti oblastem, ki so to dobrohotno dopuščale, namesto da bi te protiustavne manifestacije pravočasno preprečile.«
«NSZ apelira zaradi tega na demokratično zavest prebivalstva in delavcev, naj okrepijo budnost in da vsi ob vsaki priložnosti odločno obsodijo naraščanje rasizma. Razen tega smatra NSZ, da je dolžnost vseh strank, ki se sklicujejo na demokracijo in antifašizem, zavzeti jasno in odločno stališče spričo teh resnih dogodkov.«
Interpelacija
Poslanec KPl za Trst, Vit-tono yidali, je vložil na predsednika vlade in notranjega ministra interpelacijo glede zadržanja policijskih oblasti v Trslu «spričo Šovinističnega razgrajanja, ki so ga organizirali fašistični elementi, ki so pod pretvezo vprašanja Gornjega Poadižja hujskali skupine dijakov srednjih šol na sovražna sramotna dejanja proti ustanovam, stavbam in organizacijam slovenske manjšine«. ((Manifestacije, ki so se vršile 3. in 4. februarja v Trstu,« nadaljuje interpelacija, «so zavzele ogaben značaj najbolj prostaškega hujskanja na sovraštvo proti slovenskemu prebivalstvu in oporekanja narodnih pravic, ki si jih je slovensko prebivalstvo Tržaškega o-zemlja pridobilo s svojim sodelovanjem v borbi proti fašizmu v zloglasnih dvajsetih letih in v osvobodilni borbi in ki so bile zajamčene z republiško ustavo ter mednarodnimi sporazumi, s spomenico o soglasju in njenimi prilogami.«
»Do tega sramotnega razgrajanja so lokalne oblasti zavzele sramotno tolerantno zadržanje — ki se prav gotovo ni nikoli pokazalo do tudi bolj mirnih delavskih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Skupina nahujskanih pobalinov hoče na vsak način dreli v zgradbo Kulturnega doma, pa jitti to preprečijo pripadniki civilne policije. Lesene ograje niso podrli, pač pa so v zadnjem navalu odtrgali nekaj desk
_Abb- postali i VgConl Cena 40 lir	TRST,	nedelja 5. februarja 1961	*	Leto	XVII.	■	Št.	31	(4805)
Vrata se ozraije iz zloiisskih mističnih časov
Vrača se ozračje iz zločinskih fašistifinih Časov | Satelit, težak 6 ton in po
izstrelili z ozemlja ZSSf
(Nadaljevanje s 1. strani)
lat*. Mislili so seveda na ju. gc.slovanski konzulat, pa se j* proti demonstrantom obrnil kolovodja in jim z roko ucpovedal, da ne. Vodstvo je imelo drugačen načrt. Na Trgu Stare mitnice 10 se za hij, ustavili pred avtobusno postajo in v prvih vrstah na ves glas vpili proti Slovencem. Bližali so se Trgu Garibaldi. Nekateri pobalini, ki niso bili dobro obveščeni, so auraševali voditelje:	»Kam
g*a zdaj?» Odgovor je bil kratek:	«Primorski!» Prav
gotovo je za ta namen izvedela tudi policija. Zaradi tega je pridrvelo v Ul. Mon-tscchi pred tiskarno in uredništvo našega lista šest ka-mionet policije »Celere*. To je presenetilo Sentjakobča-ni', ko so slišali glas policijskih siren. Tolpa, ki vodi te manifestacije, se je že prej. dogovorila, da bo včeraj na vrsti »Primorski dnevnik*.
Ko so se okrog 8. ure zbirale skupine, so pri Sv. Jakobu izstopile iz trolejbusa tfi italijanske dijakinje in vprašale ženo r.ekega našega nameščenca, kje je Ulica Montecchi. Odgovorila jim jt. da je nekje blizu, nato pa jih je vprašala, koga iščejo. Rekle so ji, da jim je bilo naročeno, da se dobijo z drugimi dijaki v Ulici Mori-tecchi. Fantje so jim verjetno hoteli prihraniti pot iz središča mesta po klancu k Sv. Jakobu.
Naščuvena m'adež je bila res namenjena k Sv. Jakobu. Na Trgu O a riba'd i pa j:m je to oreprečil kordon nol:e;ie. Tako so zavili v Ulico Set-tefontane. Krenili so ob o-snovni šoli in pozivali šolske otroke, naj se jim pridružijo. Zavili so na levo in naleteli na kordon policije, pa so ga predrli in divje tekli v Ulico Petronio, kjer je v gradnji Kulturni dom.
Tu je šovinistična manifestacija dosegla svoj vrhunec. Zdelo se je, da smo se vrnili za dobrih 40 let nazaj v čas fašističnih izgredov, k-» so škvadristi napadli in zažgali Narodni dom. Pobalini so hoteli slediti vzgledu svojega prednika Giunte. Njihov namen je bil vdreti V Kulturni dom in ga opu. stošiti, čeprav ni še dograjen.
Prva skupina je navalila na leseno ograjo pred Kulturnim domom in začela trgati deske, pa so pobalini
Značilni napisi na
Dpnes zgodaj zjutraj se je poiavii na stopnicah pri o-penskem tramvaju napis z rdečo barvo:
«DO POLNJENO JE! MORA PRITI DVOJEZIČNOST. CE NE...H Pred sedežem Krščanske demokracije na Opčinah pa napis prav tako z rdečo barvo:
TUKAJ SMO SLOVENCI! Na podstavku obeliska Je bil napis:
■HOČETE SUED TIROL?« Policija je že ob 5. uri zjutraj naročila uslužbencem openskega tramvaja, da moralo takoj zbrisati napis na s*opni"ob. Okrog 7.15 napis Je bil zbrisan.
odnehali, ko so jih agenti civilne policije odvrnili. Nekaj časa je drhal mirovala^. Mlečnozobi so bili namreč utrujeni in so morali priti do sape. Nato se je začelo vpitje: »A morte i s’ciavi». Zagledali so nekaj delavcev, ki so zaposleni pri gradnji Kulturnega doma, in jih začeli zmerjati. Nabrali so nekaj kamenja in ga začeli metati proti delavcem. Take so ranili v čelo 60-letne-gu delavca Vittoria Zorzetta iz Ul. Ricci 2, ki ga je nato lešilni avto odpeljal v bolnišnico, in se bo moral zdraviti dober teden. Pobalini so metali čez plot vse, kar jim je prišlo pod roko. Neki demonstrant je celo vrgel čez plot italijansko trobojnico, drugi pa so mu ploskali. Tako nahujskani mladoletniki, ki pravijo, da branijo italijanstvo Trsta, spoštujejo italijansko zastavo. Visoki funkcionarji policije, ki so bili prisotni, so prav gotovo to opazili, malopridne ia pa niso aretirali in prijavili sodišču zaradi skrunitve državne zastave. Cez nekaj minut se je skupina, ki je bila na vodstvu povor-ke, premestila v gornji del Ulice Petronio in se postavila na križišče z Ul, Conti. Tako je bila ločena glava od telesa in se je jasno videlo, kje so hujskači, saj je spodnji del, kjer je bila večina demonstrantov, skoraj miroval medtem ko je gornji del vedno bolj besnel. Najprej so pobalini zmerjali agente civilne policije in zahtevali, naj se odstranijo. Vpili so, da imajo rajši karabinjerje.
Nato se je začel napad. Metali so proti agentom civilne policije jajca, krompir, pomaranče in kamenje ter kose lesa. Vsega tega niso imeli s seboj, pa so zagledali na vogalu Ul. Conti z Ul. Petronio stojnico, jo skoraj opustošili in odnesli, kar jim je prišlo prav za r.apad. Agenti civilne policije si niso mogli pomagati, ker niso dobili povelja, da razpršijo napadalce. Izogibali so se, kakor so se pač mogli in skrivali za dvema kamionetama. To je pajda-
j - -■	'
Objavili niso nobenih podrobnih podatkov in poudarjajo, da je namen poizkusa pripravljanje vesoljskih vozil s povečano težo - «Geološka raketa»
MOSKVA, 4. — Agencija TASS je sporočila, da so
s sovjetskega ozemlja izstrelili .velik satelit. Zadevno poročilo ‘je zelo kratko. Satelit’ tehta 6.483 kg in je najtežji, kar so jih do sedaj izstrelili v vesolje. Satelit je začel krožiti okoli Zemlje in vsi aparati na njem redne delujejo. Njegova teža j» za približno 2000 kg večja cč. zadnje sovjetske vesoljske ladje, ki je tehtala 4.600 kg.
Perigej satelita znaša 223.5
V Ulici Petronio se je kmalu glava povorke odtrgala od ostalega dela inanifestantov. Tu so bili najhujši nestrpneži in kričači, ki so obmetavali pripadnike civilne policije z jajci, pomarančami, krompirjem, nato pa predrli kordon in pregazili skupino policistov. Šele potem so pripadniki policije pre-tenli nekaj najbolj razvhsUn nestrpnežev, enega pa tako udarili po glavi, da je moral v bolnišnico
Skupina vodilnih pajdašev je bila dobro opremljena. V povorki smo zapazili pet pobalinov, ki so imeli male radijske oddajnike in sprejemnike, s katerimi so bili v stalni zvezi z višjim vodstvom. Na sliki vidimo kolovodjo, ki s takim aparatom poroča s Trga Goldoni. Zraven njega pripadniki policije, ki se za to sploh ne zmenijo
šem vlilo poguma in so navalili ter pregazili skupino agentov civilne policije ter enega	komisarja javne	var-
nosti, ki so se lovili po tleh po vseh štirih ter se bolj ali manj pobili. Ob pogledu na ta prizor so drugi pripadniki	civilne	policije	priskočili	svojim	kolegom	na
pomoč in začeli s pendreki udrihati po razdivjani skupini pobalinov. Pri tem so udarili po glavi 18-letnega di.aka	Sandra	Semseya s
Kjadina 1059, ki so ga kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
Policija je torej intervenira, la le po tem napadu, medtem ko se ni zmenila in ni poiskala krivcev, ko je bil ranjen delavec Zorzetta.
Ozračje je biro precej napeto in drhal se je čutila gospodar položaja Vpila je in še naprej žalila delavce, ki so mirno nadaljevali svoje delo m gledali na ulico. Ko se je »glava« povorke spet združila z ostalimi demonstranti, je bil zadnji napad na Kulturni dom. Pobalini so navalili in podrli nekaj metrov lesene ograje; v notranjost Doma pa jim ni uspelo prodreti. Zato so dali duška svojemu šovinizmu in še bolj vpili: «A morte i ščavi!«
*:Vzgoja»
Kako so olikani ti pobalini, nam dokazuje tudi prizor, ki se je dogodil na vogalu Ulice Conti in Ulice Petronio. Neki mlečnozobi so izruvali kole Ob mladih drevesih, jih lomili in metali proti policiji in Kulturnemu domu. Mimo je prišla priletna ženica in jih pokarala, češ da ni lepo kvariti drevesa. Malo je manjkalo, da je niso fizično napadli. Ko je privozil trolejbus številka 5 so povlekli kontakt za električno napeljavo, da bi preprečili nadaljnjo vožnjo. Nekateri potniki v trolejbusu so se pritožili, ker se jim je pač mudilo po opravkih, pa so jih smrkavci začeli zmerjati. V Ulici Sette Fontane so zagledali avto Fiat 1100 z evidenčno tablico Slovenije, ki je tam parkiral. Svojo kulturo so dokazali na lep način: tako so opljuvali avto, da ga ni bilo več spoznati. Pljunki pa so bili taki, kakor da bi imeli vsi fašistični kronični katar. Zgodilo se je tudi, da je slkupina mladih nestrpnežev včeraj zjutraj, ko se je zbirala drhal, zagledala dijakinjo, ki zaradi posledic otroške paralize komaj hodi. Deklica je hotela iti v šolo, pa so jo napadli in oklofutali. Človeku se 1 kar meša v želodcu, ko se spomni na početje neka-terih pobalinov.
Resnici na ljubo pa moramo poudariti, da so tako počenjali le nekateri. Lahko rečemo, da je bilo med vso včerajšnjo množico demonstrantov le petdeset do šestdeset takih žolčne-žev. Glavni voditelj je bil isti kot predvčerajšnjim in ni imel niti deset pomagačev - aktivistov. Poznalo pa se jim je, da niso vsi študentje. Drugi v sprednjih vrstah so ubogali na njihovo povelje, zaledje pa jim je sledilo in polagoma so se odcepljale posamezne skupine, ki so se naveličale vpitja in hoje po mestu. Nihče ni odobraval njihovega početja, niti jim ploskal na pločnikih, kakor se je dogajalo pred leti. pac pa je marsikdo dejal, da rt bilo bolje, če bi dijaki sledili pouku.
Grožnje
Voditelji manifestacije so o-krog desete ure dali povelje za vrnitev. Demonstranti so šii spet po Ulici Settefontane uo Drevoreda Sonnino. Tu so se ustavili na križišču in poslušali nagovor kolovodje, ki jun je sporočil, da je manife-stf.cija zaključena. Po običajnih parolah proti uvedbi dvojezičnosti jim je priporočil, naj pridejo ob 17. uri v športno palačo na košarkarsko tek. mo srednješolcev, kjer jim bo organizacijski odbor sporočil o nadaljnjih akcijah.
Povorka je nato šla no Trgu Garibaldi in Trgu Stare Mitnice na Trg Goldoni. Tu je bilo že manj kot polovica de-
monstrantov. Ustavili so se, ko so zagledali avto civilne policije, proti kateremu so vrgli nekaj pomaranč in ja-belk. Posedli so se, zaprli pro. met in . na ves glas vpili «A morte i ščavi«, To ie trajalo skoraj pol ure. Nekateri so odšli, manjša skupina pa se je napotila po Korzu na Trg Unita, kjer se je nekaj časa ustavila pred palačo prefektu, re in žvižgala.
Popoldne je bilo opaziti v središču mesta okrog 16. ure male skupinice demonstrantov. Pričakovati je bilo, da se bo šovinistična manifestacija nadaljevala v športni pa lači. Na to so verjetno raču nali kolovodje, ki smo jih : opazili dobre pol ure pred začetkom tekme pred športno palačo, kjer so se razgo-varjali z nekim oficirjem karabinjerjev. Ko je napovedovalec sporočil imena društev, ki sta tekmovali, je opozoril dijake:	»Ravnateljstvo šport-
ne palače prosi, da ne pride med tekmo do incidentov političnega značaja.« In res, tekma je potekla brez nobenega vzklikanja in najmanjšega incidenta političnega značaja. To je bil jasen dokaz, da pride do incidentov in šovinističnih manifesiacij le po hujskanju šovinističnih ustanov in prenapetežev.
Včerajšnja šovinistična manifestacija se je razvila le v duhu sovraštva do Slovencev in Jugoslavije. O Zgornjem Poadižju ni bilo slišati niti besedice in nismo videli niti enega transparenta, ki bi o-menjal Poadižje, pač pa je nahujskana drhaj včeraj še bolj zmerjala in žalila Slovence in predsednika jugoslovanske republike. Zlasti po Ulici Carducci in pred Kultur, nim domom so vpili «A morte i ščavi«. Skandirali so: «Tito — rufian«; rjoveli «A morte Tito« in «Istria iialia-na» ter «Vogliamo Fiume«.
Kakšne namene pa so imeli organizatorji včerajšnje manifestacije, so izpričali nekateri pobalini, ki so pred Kulturnim domom vpili:
«Bomo zažgali ta Kulturni dom kot Balkan«.
Interpelacija
(Nadaljevanje s 1. strani)
manifestacij sindikalnega značaja, kar je omogočilo celo poniževanje policijskih agentov, ki so bili prisiljeni prenašati metanje zelenjave, jajc in kamenja s strani malopridnežev ne da bi bil izdan kakršenkoli ukaz, da se manifestacija razžene in da se napravi konec napadu na slovenske sedeže, kar je imelo tudi za posledico, da je bil ranjen •den izmed delavcev, ki je zaposlen pri gradnji slovenskega narodnega gledali-'šča *
»Tržaško demokratično javno mnenje, poudarja resolucija, je globoko ogorčeno zaradi teh nesramnih fašističnih in šovinističnih manifestacij, pni katerih se Izkorišča pomanjkljiva civilna vzgoja novih generacij — sad neprimerne šole, v kateri se ne poučuje zgodovina zadnjih desetletij ali pa se poučuje tako, kot med fašističnimi dvajsetimi leti in je globoko ogorčena tudi zaradi ravnanja oblasti, ki skrbijo za red in pravice vseh meščanov, italijanskih in slovenskih, na Tržaškem ozemlju.*
Spričo vsega tega zahteva tnterpelant dd predsednika vlade in notranjega ministra, naj takoj intervenirata tako, da se ne bodo več dopuščale take manifestacije, ki pomenijo žalitev ustave, odporniškega gibanja in s »trani italijanske vlade podpisanih mednarodnih obveznosti.
izvršni odbor in kontrolna komisija tržaške federacije KPI sta v zvezi s sra-
motnimi provokacijami proti spoštovanju narodnostnih pravic Slovencev, ki so -zajamčene z republiško u-■=tavo in posebnim statutom, fci ga je podpisala vlada — opozorila javno mnenje na sovin-istične in fašistične Kroge, ki pod pretvezo Gornjega Poadižja organizirajo tn vodijo kampanjo nasilja m narodnostne mržnje proti Slovencem.
Poudarjata, da nosijo za to stanje odgovornost tudi Krščanska demokracija in njeni zavezniki, kot tudi tako imenovan »neodvisen« tisk, ki so s svojim zadržanjem pripomogli k podžiga-nju mržnje ter poveličevali kriminalna dejanja poklicnih podpihovalcev. Le-ti se skušajo posluževati dijaške mladine kot manevrske množice za dosego svojih uma-ganih ciljev.	.
Ugotavljata tudi odgovornost oblasti, ki morajo skrbeti za javni red, saj so dopustile nemotene provokatorje tudi takrat, ko so demonstracije pred očmi policijskih funkcionarjev za-dnbile odprt značaj podži-Eanja sovraštva proti Slovencem in se Izrodile v na-silnj dejanja.
Pozivata delavce, mladino in vse demokratično prebivalstvo — slovensko in italijansko — da ukrotijo vse provokatorje in onemogočijo njihovo izzivanje ter preprečijo vsak poskus, ki bi motil mirno sožitje med Slovenci in Italijani na našem področju in odnose, ki so osnovani na medsebojnem Spoštovanju demokratičnih pravic ter na obsodbi šovinizma.
Na proslavi 40-letnice pokrajinske federacije komunistične mladine, ki je bila predvčerajšnjim, pa je poslanec Vidali glede študentovskih manifestacij, ki jih podpihujejo dobro znani krogi, poudaril, da (e oblasti ne bodo preprečile tako šovinistično in protislovensko razgrajanje, ki žali čut meščanov, bodo komunisti šli na ulice na čelu Italijanov in Slovencev v obrambo pravic slovenske manjšine proti vsakršnemu nacionalističnemu izzivanju.
Protest CGIL
Včeraj se je sestalo pokrajinsko tajništvo italijanske federacije gradbenih delavcev OGIL ter je ostro obsodilo manifestante, ki so ranili zidarja Viktorja Zor-zeta, ko je delal na gradbišču Kulturnega doma v Ul. Petronio.
Mladi manifestanti, ki jih pripravljajo k temu, da o-puščajo pouk, so nedvomno le orodje jasno določenih ljudi in krogov, ki ne morejo prikriti, da »o odstopili nacističnemu Reichu Južno Tirolsko in Trst.
FILLEA - CGIL pravi, da ne bodo mogli fašisti na noben način oprati svoje krivde, kakor tudi ne bodo mogli prikriti odgovornosti za sedanje demonstracije vsi tisti, ki so krivi, da se 15 let po osvoboditvi še sedaj ne poučuje v šolah zgodovina odporniškega gibanja ter da se ne pojasni mladini, kaj je bil fašizem.
FILLEA odločno obsoja dinamitne atentate v Južni Tirolski, hkrati pa ugotavlja, da je vandalsko uničenje partizanske plošče v Križu proizvod enake miselnosti, čeprav je narodnost krivcev različna. FILLEA izreka delavcu Zorzetu želje za čimprejšnje ozdravljenje
ter mu izraža popolno solidarnost, poudarjajoč, da se bodo njeni člani vedno borili za uresničenje ustavnih določb
km, apogej pa 327.6 km. En. krstno pot okoli Zemlje na. pravi v 89.8 minutah. Tir sa» telita tvori z zemeljskim ravnikom kot 64. stppinj in 57 minut. Agencija Tass pravi, aa so ti podatki blizu predvidenih podatkov. Dalje je v poročilu rečeno, da so bile znanstvene in tehnične naloge, ki so jih bili zastavili znanstveniki z izstrelitvijo, v celoti izpolnjene. Satelit so izstrelili z večstopenjsko spo-polnjeno raketo. Kakor rečene, tehta satelit 6.483 . kg, pri čemer ni vračunana teža zadnje stopnje nosilne rakete. V poročilu je tudi rečeno, da spada izstrelitev v načrt za pripravo vesoljskih vozil s povečano težo.
Poročilo ne omenja, ali so v satelitih živa bitja, in tudi ne, ali se bo satelit vrnil na Zemljo.
V Washingtonu je predstavnik predsednika Kennedyja izjavil, da je Kennedy vedel zi izstrelitev satelita že pred 12. urami, ker so ga ameriške opazovalne postaje opazile.
Sovjetski geolog Dimitri Na. livkin je izjavil na seji sovjetske akademije znanosti, da so začeli sovjetski znanstveniki pripravljati »geološko
raketo, ki bo potovala v notranjost Zemlje, namesto da bi potovala po vesolju«. Na-livkin je med drugim izjavil: «Sedaj obvladujemo vesolje, toda ne vemo, kaj se dogaja pod našimi nogami v globini desetih ali dvajsetih kilometrov. Začeli smo že reševati to nalogo. Rrvi koraki so bili siorjeni in je bil začrtan značaj poizkusa « Izjavil je dalje, da bo morala biti raketa, ki jo ( bodo uporabili pri tem poizkusu, zgrajena iz posebne kovine, imeti bo morala posebno opremo in tehtati več sto ton.«
 «»——
Jugoslovanska sondažna raketa
BEOGRAD, 4. — Letos bo Jugoslavija izstrelila prvo son-dažno raketo «Selenit», ki bo služila za znanstveno raziskovanje gornjih plasti atmosfere. Člani aeronavtičnega društva in letalstva zveze Jugoslavije, ki že dve leti proučujejo tehniko razstrelitve sodnažne rakete, so že izdelali zadevne načrte. Raketa bo imela dve stop-
nim, druga pa s tekočim gorivom' in bo dosegla 100 km. Pričakujejo, da bo «Selenit» izstreljen takoj po izstrelitvi rakete tipa K-6 japonske proizvodnje, ki bo verjetno izstre-
ljena še letos. Aeroi>s.;: društvo je kupilo več t* J ket skupno z rampo ti litev, ki bo zaradi varn°Jr: stavljena na neki nejjč otolk v Jadranskem n
Odgovornost Hammarskjoclda za stanje v Kongu
V sredo in četrtek je bila pred Varnostnim svetom Organ. ZN razprava o Kongu, ki jo je zahtevalo osem nevezanih držav, in sicer Cejlon, Gana, Gvineja, Jugoslavija, Mali, Maroko, Libija in ZAR. Na razpravi v sredo in četrtek so predstavniki Malija ZAR, SZ in drugi zahtevali izpustitev predsednika kongoške vlade Lumumbe in zaprtih poslancev ter sklicanje parlamenta. Odločno so zahtevali strogo izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN. Predstavnik SZ Zorin je ponovno obtožil Ham-marskjoelda in poveljstvo OZN, da sta kriva poslabšanja položaja v Kongu, ker nista izvajala sklepov OZN. Razprava se bo nadaljevala v torek.
Medtem pa neprestano p ri-
bji: prva, ki bo polnjena s trd-J hajajo v Kongo, zlasti pa
1111,1..................  m..................................................    i
V Rimu pričakujejo bližnjo pobudo avstrijske vlade
Nemi meni, da je moč	rešit[vprašanje
Novi spopadi med demonstranti in policijo pred avstrijskim veleposlaništvom v Rimu - Scelba predložil spremembe in dopolnitve k zakonu o ukinitvi javnih hiš
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Na zunanjem ministrstvu pričakujejo listino, ki jo je avstrijski zunanji minister Kreisky dostavil italijanskemu veleposlaniku na Dunaju Guidottiju, in v kateri je obrazloženo stališče Avstrije do vprašanja Južne Tirolske. Ne ve se še, ali listina vsebuje tudi poziv za nadaljevanje pogajanj, ki so bila prekinjena v Milanu. Prevladuje mnenje, da listina vsebuje iste predloge, ki jih je Kreisky postavil v Milanu, in ki ponavljajo v glavnih potezah zakonski predlog južnoti-
rclskega senatorja Tinzla. ■——----------------
Tudi na tiskovni konferenci, ki jo je Kreisky imel včeraj na Dunaju, ni omenil nikakršne spremembe v avstrijskem stališču do tega vprašanja, ki temelji na zahtevi po popolni avtonomiji bo-censke pokrajine.
Tudi danes so se v Rimu vršile demonstracije študentov.
Najprej so se ustavili pred spomenikom neznanega junaka na Trgu Venezia, nato pa so odšli pred sedež KPI v Ul.
Botteghe oscure, kjer je morala poseči vmes policija, ker je baje grozila nevarnost, da pride do spopada med demonstranti in nekaterimi elementi skrajne levice. V spopadih med demonstranti in policijo pred avstrijskim poslaništvom je bilo .nekaj laže ranjenih.
Na sedež KPI so demonstranti odvrgli nekaj z bencinom namočenih, gorečih papirnatih kep, nameščenci pa so jih takoj pogasili. Policija je priprla kakih dvajset oseb.
V senatu so razdelili sena-
torjem zakonski osnutek notranjega ministrstva Scelbe, ki
vsebuje spremembe in dopolnitve k zakotiu 20. febr. 1858 o ukinitvi javnih hiš. V poročilu, ki spremlja osnutek, minister pravi, da gre za pobijanje pojavi «škandalozne» prostitucije, ki ga omenjeni zakon ne more preprečiti. Utemeljevanje ministra pa je skrajno neprepričljivo: v praksi bodo te nesrečnice prepuščene na . milost in nemilost policijskim organom, ki jih morejo celo aretirati, če bodo smatrali, da prostitutka vabi klienta «na nadležen in škandalozen način« in če s t-tm, da jih sprejema v svojem sta-rovanju, povzroča «javni skati dal«. V borbi proti spolnim boleznim pa bodo policijski organi prijavljal: sanitarnim oblastem vse poklicne prostitutke.
Na pobudo PSDI je v Firencah prišlo do sestanka pokrajinskih tajnikov KD, PSI in PSDI, da bi proučili položaj, k- je nastal po prekinitvi po-
gajanj med tremi strankami za sestavo občinskega odbora. Izmenjali so si misli, ki jih bodo sporočili svojim vodstvom. Pokrajinski tajnik KD Matteini se je sestal z namestnikom političnega tajnika KD Salizzomjem, ki je potoval skozi Firence. Danes zvečer je bil na sedežu PSI sestanek vodstva federacije, katerega se je udeležil tudi poslanec Pie-raccini, ki je hkrati tudi član vodstva PSI.
V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!», Nenni obravnava vprašanje Južne Tirolske in pripominja, da obstajajo zadostna notranja jamstva za rešitev tega vprašanja, če gre pri tem vprašanju za njene politične in upravne plati, če pa se za tem vprašanjem skriva težnja, da se postavi vprašanje meja, gre v tem primeru za »stališče neodgovornosti ne le do naše dežele, ampak tudi do Evrope in do miru v svetu« — poudarja Nenni. V nadaljevanju voditelj PSI zatrjuje, da ni moč rešiti nobenega vprašanja v bocenski pokrajini v vzdušju »nacionalističnih in terorističnih eksplozij«, pa naj prihajajo od katere koli strani in naj jih podžiga kdor koti. Tudi v tem vprašanju je treba izkoristiti priliko, ki jo I nudi ameriški predsednik, pra-|yi Nenni; nov način, s kate-,*■—■	- .............
Prizor iz Ul. Petronio. Skupina pripadnikov civilne policije se skriva za kamioneto, drugi pa se izogibajo kamenju, jajcem in drugim odpadkom, ki jih mečejo pobalini z gornje strani
Daleč smo prišli...!
Na nekem včerajšnjem procesu na preturi je prišlo do dogodka, ki nazorno kaže, kako se v nekaterih sodnih in odvetniških krogih razpihuje nestrpnost do pravic Slovencev.
Ker se Je v nekem trenutku pojavil dvom, ali je neka priča slovenske narodnosti na policijskem zaslišanju razumela vprašanja, ki so ji jih policijski funkcionarji postavili, je obtotenčev zagovornik zahteval, naj se zadeva razčisti. Častni pretor dr. Coen je nenadoma vzrojil ter izbruhnil:
■Menda, odvetnik, ne boste zahtevali, da se tu uvaja dvojezičnost?«
Narodnostna nestrpnost in protislovenska žoičnost sta menda tako zaslepili dr. Coe-na, da Je pozabil na člen 326 drugi odstavek zakona o kazenskem postopku, ki izrecno določa, da ima pravico do tolmača vsakdo, ki ne pozna italijanskega jezika.
) * - * * *
Kako ultrasovski fašistični aktivfsti po tržaških italijanskih srednjih šolah hujskajo dijake proti Slovencem in proti tako imenovani dvojezičnosti, nam zelo dobro kaže primer neke srednje šole, kjer so ti aktivisti prepričevali učence, da morajo na ulicah protestirati zaradi tega, ker hočejo šolske oblasti uvesti v italijanske šole tudi pouk slovenščine.
rim Kennedy obravnava razna mednarodna vprašanja; zanimanje, ki ga za to novost kaže Moskva. Tej ameriški in sovjetski volji se mora pridružiti tudi volja Evrope, ki naj opusti svoje stare konservativne pozicije — zaključuje N enni.
A. P.
Od 15. februarja novi tečaj dinarja
BEOGRAD, 4. — S sklepom jugoslovanske vlade bo od 15 februarja povečan turistični tečaj od dosedanjih 400 na 600 dinarjev za dolar. Po tem tečaju bo Narodna banka Jugoslavije kupovala devize in valute od fizičnih in upravnih oseb, od diplomatskih in drugih tujih zastopništev in domačih gospodarskih organizacij. Narodna banka bo objavila posebne tečaje za ostale devize in valute na osnovi novega tečaja dinaria.
Snežni viharji
CHICAGO, 4. — V vzhodnih državah ZDA že 16 dni zaporedoma razsajajo, snežni viharji. Meteorološki uradi ZDA predvidevajo nove viharje in nove snežne mete-že v državah Dakoti in Pensilvaniji.
V državi Missodri je ves promet paraliziran in več avtomobilov je obtičalo v snegu. Večina šol je zaprtih. V VVashingtonu je bil silen snež. hi vihar, ki je že četrti v manj kakor dveh mesecih.
Na jugu ovirajo snežni zameti promet po glavnih cestah Severne Georgije, v obeh Carolinah in v Tennessee, tudi v Virginiji je zapadlo mno. go snega. Prav tako hud mraz je pritisnil v Bostonu in v New Yorku. V pristanišču ovi. rajo plovbo ledeni bloki.
Medlem ko se je danes stanje v Bostonu zboljšalo, na področju Nevv Yorka še vedno -razsaja snežni vihar z mrzlim vetrom. . V mestu je 30 centimetrov snega. V vsej državi je število žrtev na-rastlo na okoli 50. Newyor-ški župan je proglasil izredno stanje. Prepovedal je avtomobilski promet po mestu, iz-vzemši avtomobile policije, ambulante, avtomobile zdravnikov in avtomobile, ki prevažajo najnujnejšo oskrbo. Tu. di železniški promet je v velikih težavah.
BRASILIA, 4. — Novi bra-gilski predsednik Guadros je dal ukaz zunanjemu ministrstvu, naj se začnejo pogajanja za obnovitev diplomatskih in trgovinskih odnosov z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Quadros je dal tudi u-kaz, naj se ukine sleherno a-kreditiranje predstavnikov baltiških dežel (Litvanska, E-stonska in Letonska). Zahteval je tudi vse podatke, kar se tiče odnosov med Brazilijo in Kitajsko.
Katango, nova tala, in prostovoljci, y rekrutirajo v Bruslju- ^ nji teden so belgijski ,(t ki so prispela v	:
bombardirala Manono ^ verni Katangi, ki je zakonite kongoške j, Predsednik Va ZAR pa je dobil	J
Lumumbovega name*10 ,
zenge, s katero mu
da je ob napadu letal na mesti K01tL (i Lualaba bilo ubitih j civilistov.	.	,|t
Najnovejša bei£fijs*a ^ k a pa je odstavitev ^ ne ozemlju Ruande, Belgija upravlja ®-GZN skupno z ozetUfl j. rundi. To dejanje kršitev sklepov Sj"V OZN, ki je določile, ostati položaj na f s ozemlju nespremen)1 L kler se ne razglasi n A nost. Prav v zvezi 5 je hotela Belgija usts° ^ ve pogoje za notranje ut ko bo to ozemlje P°?mi , odvisno, prav tako bila storila v Kongu, P I
ta postal neod .
Stalni predstavniki » (l me, Indije in ZAR -f so kot člani skrbniške« ui tu poslali pismo Pre skupščine OZN, s opozarjajo na sklep, s0 ne, da mora ozemlje^ neodvisnost kot eno ta. Dalje opozarjajo 0 ^f ne članice skrbniškeg1Jj.
skupščine OZN na cf ,jf vesti, da sloni Ruande «na začasni jj( jo je Belgija ustanovi'*^ in da je ta vlada ,nau i na nadaljnji prisotno** ; gijcev*.	.
V Kairu je glavn> narodnoosvobodilnega m Ruande Urundi na konferenci izjavil, da sU,i n ja Belgija Ruando ^ v vojaško oporišče tft dalna dejanja proti 1 jm cfriškim državam, Pr proti Kongu.
Italija
Brvi sestanek med ■* a sko in avstrnsko deL v Milanu, na Katef 1 ^ skusali aoseči rešitev 1 okrog vprašanja Ju ? K rolske, se je končat i uspeha. Dokazalo se Uf Italija in Avstrija vsaka pri svojem s <4 Avsmja zahteva loče nomijo za bocensKO P A no, italija na vztraja aa pokrajina stavni ael sedanje aV (fl ne dežeie 'i renttnske ' ;
njega t-oadizja.
to tem zavetnem pf, ha je pnšlu v bocem^m kr a j.ni do dveh bom?*J, paaov: pri prvem so Uif lili spumeuiic iiaib geniju dela v Dolim 1 na, pri arugern Pa za	zapuščeno	stana
hišo pokojnega senato .j lomeiu, v kalen je b.M?, (izguuouinski arhiv tuua.zjau. B lem 0 policijski organi are- f krog o6 oseb, med ^‘Uič ntaatet e	častnike e »(
ske organizacije ze»» in napravili sf preiskavi tudi na Jf, 6Vf, kjer so celo P1 f. korespondenco štirih * I mentarcev. V nekoga, J nnvuiijih so baje ' vojušni tn eksploziv j tenal.	,	t
Prekinitev popa)®? Italijo in Avstrijo, h fpi bombnimi napadi v 0 pl: pokrajin, pa so dab.u za številne resoluc j* interpelacije predst A vseh strank, v Katerm A stavili zahtevo, da j’ f. jasni svoje stališč* jt1, Južne Tirolske in ffLem ostritve položaja v j. ft pokrajini, kakor tua svojega nadaljnjega ., nja v sporu z Avstr'jh kusija o teh opto- j)«f: bila pietekli petek v.At)(V ski zbornici. Pr „ desničarskih strank vali, da vlada ne več pogajanj z da se zateče na ,n.A j; no razsodišče v H8' ji ( del je celo predloJ' AJ lija prekliče spora- .ji Uasperi-Gruber o Južne Tirolske ’n rfi položaj južnotirolskvKfj tov iz leta 1939. <T... & namreč Južni TirOlc j):'f v celoti optirali za..0p'j jevo Nemčijo, po , j so ponovno optirah ,h lijansko državljanstv opozicija je ostro mIJ. vso italijansko p°v prn nanjo in notranjo d J glede Južne Tirols^A'! htevala radikalno sp h te politike. M;n’ste.(r, je v odgovoru na ' Mrl ctje zagovarjel politiko italijanskihK/ poudaril, dc. bo vl“ dalje vztrajala na/ j 7 nacehh: nedotakljiv0,^/ na Brennerju;	O
bnren-ke pokiajine / viru sedanje d 'želne pfi j v primeru neuspehu ft.. gajanjih z Avstrijo-se -po* pre Uoži 10 flKn nemu razsodišču 0 st ( ki nai odloči, ali KAiiLf upravna ureditev J spOj
rc'ske v skladu
mom De ali ne.
Gasp
en
LA FINŽ
IOdlomek
iz romana «Poc/ svobodnim soncem)l
devetdesetletnim;
so Hicar;-6 dV°r. okrepževal, su (ja v, oznan)ali v cirku-»orja	despot	zem«e	in
Z onL Sredi°sD' V t6km°
stavili a	spine	so	po-
kS n°ag\NlVrhu Sopri'
Velikeea v srebrno verižico
^ določil za8" Upravda "strel; na h °"ega' kl §a •lužbo Zl ^ZetCem . konju' ko oriiii, Palatinci in viso-So odloon’	lokostrelci
'*'***	Belizarju,
ljen iok3 ■- Z f!“ in slav'
d°vana ° bf tI poslal do Ra" ^aročii i	oka Melhiora.
tekmovati oida •,mora Iztok visoke v«	.. 36 nani že
dirki °grbrmi P^1Igral ie pri stava mn “ v. denarja — i" je stavilo ^ zabava. Vse slovel w na. Azbada, ki je tec jv,,« “alt>oljši lokostre-
kluboval	jim je nalašč
Val ‘n *‘avil na svojega Iztoka.
Rad.
fal
ovan
se je že opil. Kri-
»eprenek1 Prepeval Pa držal «Moi	Vrč v r0kah
k° s kl**0’ hei moj sin-
pti5a, miJn°m ubiieš tega m°j sinko' pl°lnTČj hej PlJan ga vaH - ok’ pil* Smejali Zadenes-» vsi raL; v"- krohotali so se zbrali _°r-ki, ki so se "deleže * katismo, da se smejal 7tekme- Iztok se ni
dr°m- Njee^ami1 ga je hipo" te Vroče e UStnice 50 bi'
iače Virtii3 Se ni dcrtaknil pi-■teodom v.,36 Upravd°, videl
sipanje ’ Hi k in si3aj’ raz' mehkužne d-6 *°lpe ~ in mislu ip “'zantince. In po-mislii na 113 ?v°j° moč, po-Vse namaSV°3. narod in na v Verigp 6’ k* 80 vkovani Sramoval S tega mesta. In
3’ejo narodi til’- da zmagu-
3lm vlada	cesarji,	da
nmsto tn *ako mehkužno
*u, če .r0til se ie Perugie nikd živ’ da "e Sv°bodnih Vi Blzanc z verige D»lgo Slovenov.
Preden SoS° b"čale trombe, *- -	50 Prebu- ’ -
hipodromu. Justi-
kr*k v ° jf/ebučale hrup in S33® se ip lpodromu. Justi-ve°dori ® vracal z dvorom.
S?0 rutico /°Valki je dal V lcem ' da,ofvori tekmo.
D k°nji .iz bUl na razpola-i rilg za a carskega hleva.
0g mete glm so dirjali Wja V*!;*«"«« v kraji v Sfcrlat,niICe. so . obtičava-rale  strehi, jo pro-
Snrep'm POBled kragUlj Je S Menjalce J ! ,°m motril pre-V.#t. vztre ‘ekmece. Bočil je H. se uP?taval a kreljut-ci, a »V111 marsikaki Med Uu s al nedotaknjen.
3s cr~is
e strelče S° d°Vtipi na vanje dateljne,
3un> metali’ roga>i ao se , ranže	vanio
151
°r fci faran6 zabavali, ka-v areni glupci.
«Pr\ 1 lgraH
^‘EpafroL36 zopet spo-
°slednj; “ Po Melhioru.
n rsta okn3 36 Iztok!»
>»ila. m °Strelcev se je
* sti on:	°gl	so	Odstopili,
je
na
Palatins°k3 ^ tepih oklepkih ^Poroge 3Ske' zbali so
wal'niieAvsead je vzdržal, i a3al ** nioci, da j
do6n°' ki j0ren- Mislu je n i ®ežn0 1 le ijubu z ne.
val6 poklonitltj°s; Danes ji se Upal ■ avo zmago-- tj6 "ečkr 36 trdno- Ozrl la *°da Irene • "a katismo al36 skrita t u' Zazrl- Sede-
j.,	5„“
'•n,	~	*”■=*•
gel • Tedai A ucev je še loči,V^ strpetfZlud ni m°-c“ ! Zatakn i . Naj se od-
Oja vzel » in ie tri puši-drf’ . katerea„ ,zasedel ko-
je f' jezdil n ?3 še nibee
.C'»■ »i«"1* “d” ••
!’*me, i.-16 Pojavil izpod kale ’ NamV'adala naenkrat a’ hil0 3 m zoper niega Vja. "vljenega mnogo ► ezdil :
C'JsravIjalPnfaaS! krog spine,
ozrl 6 priklonii n!L° ,ln des' ^ , 5e še pn, p°d katismo,
2leteiSt0ni- Nato*1- P° Ireni gm Ia je	Prva	36.	zdirjal-
jezdil3e. jezni strellea, kra-Prhni]a3e drugieZap!hal; Pr‘-
Sm‘Vik glave — u- 30 lezdh	ga	je ž	,	hlpo-
S-- Sei6 tret^Zdravik In »6 mu J1C
v mu .	 ,v
umiB	al	vL	,la'	Vendar
lrena‘ .^tnice ade’ da se
se : ’ Irena — ^ šepetale:
zven6i »apela tetiva"-°P6t home	’ Ptišir,.	a	za-
te5k.Padlf‘J6 pem, ki je
hiPodrk PastaTvr*- In
dva	se	ie	r-	Ves
šala hora- „ 3 razdelil del
nje
sedi in jezno gleda za Az-badom. Qni, ki so stavili nanj — so trdili, da je stava dobljena, oni, ki so stavili zoper — so kričali, da ni dobljena. Nastali so trenutki tolikega viharja, da bi se bil hipodrom izpre-menil v boj tisočev in bi bila kri preplula areno, da ni Upravda dal znamenja s trombami. Kot sodnik in najvišji pravnik je razsodil: <«Azbad je zadel — in ni zadel. Ce ga nihče ne zmaga, bo odlikovan. Stave pa stoje; če ga nihče ne prekosi; so stave nanj dobljene, sicer — izgubljene!*
Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad se je bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim tekmecem, da se umaknejo. Večina jih je sprejelo denar — le Iztok in dva Tračana sta odklonila. Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je ponosno oko svobodnega Slovena z lokavim, ničememim bleskom Bizantinca.	Nič	ni	odgovoril	Iztok —	govoril	je
pogled; «Na prodaj nismo Sloveni nikdar!*
In zajezdila sta Tračana, izstrelila, zgrešila. Izborno so švignile	puščice,	vse	tik	ob
kragulju, prodrle močni škr-lat na strehi in izginile. In tedaj še eden — barbar — Sloven...
«Zadnji» — so zatrobile fanfare.	Hipodrom se	je	zo-
pet pomiril, vse se je ozrlo proti katismi. Pojavil se je Iztok, gologlav, z bujnimi kodri, v dolgi halji iz, bisa, ki jo je prejel od Epafro-dita. Med gledalci so se ogla. sile opazke. «Ha, barbar, v halji kakor Molohov žrec! Vestalka, ta naj zadene. Od kod je? Gost Epafrodita! Baje Sloven!»
Iztoku ponudijo pušice. Napne tetivo pri prvem, drugem — tretjem — in trenk — vsak lok je počil. Hladno je metal lepo rezljano orožje na tla.
Ljudstvo se je čudilo.
Slednjič se je odločil - za grob, velik lok — prav barbarski. Kato si je izbral stre-Rco ’ ‘ samo: 1 eno. 3?6nudili so mu še dve — pa je odkimal.
Med ljudstvom šepetanje začudenja. Teodora sama se je nagnila preko katisme.
Nato je šel Iztok sam in si odbral konja: krasno divjo živalco, doma izza Črnega morja. Privel ga je v areno. Iztok je zmajal z glavo, sluge so pristopili in odpeli zapone ter sneli sedlo.
Ljudstvo je glasno vzkliknilo.
Tedaj je Iztok prijel haljo dočlenko in jo vrgel raz sebe. Krog bokov se je zablestela bela jagnječevina, ki mu jo je sešila Ljubimca — in stal je ob črnem konju sredi arene svobodni sin — lep in stasit, da je Teodora pritisnila k očesu brušeno prizmo in ga je gledala s pohlepom in naslado: mišica ob mišici, kakor zid krog Bizanca.
Iztok je zataknil strelico za pas, prijel lok z levico, z desnico brzdo, in je planil kakor pero na konja. Spela sta se kvišku, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvič — in pogledal kragulja — ljudstvo je zamrmralo, ker ni sprožil.
Jezdil je drugič — strelica še vedno za pasom — konj v vedno besnejem diru. Iztok pa kakor bi sedel na ptici.
Ljudstvo je zakričalo. • Streljaj, proži! Barbar! Za norca nas ima! Potegnite ga s konja!»
Iztok m slišal in ni videl. V njem je živela samo trdna zavest, da pred samim carjem pokaže, kako proži tisti narod, ki mu podira Hilbudije. Tretjič je pridre-
2*V se hiu •;rjrc , haokolu.
je "tu i- - razburilo, ro-
.	^	s Ihtšica i
istem lzstreijen  . lz'
Irlotai hotkn ■ aU v Iik0r • kragm; 3j tudi za-p<k.dau\"^°«l. ko-
perot
Ptič še
• i >
U Fran Šaleški Finžgar se je !K! rodil 9. februarja 1871 v Doli slovičah pri Breznicj na Gorenjskem. v šoio je hodil doma m v Radovljico, leta 1882 pa je stopil v gimna-zijo v Ljubljani. Po začet-i* nem neuspehu je bil pozne-i§: je odličnjak. Po končanem bogoslovju je bil najprej kaplan v Bohinjski Bistrici (1895/6), nato na Jesenicah, Kočevju, Idriji, pri Sv. Joštu, Škofji Loki in kurat v ljubljanski prisilni delavnici. L. 1902 Je postal župnik v Zelimljem, 1907 v Sori, 1918 pa v Trnovem v Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve.
Kot1 osmošolec je napisal prva dva večja spisa, «Goz-darjev sin* in uZaroka o polnoči*. Pozneje je iz Bohinjske Bistrice pošiljal «Do-mu in svetu* vrsto pesmi, toda z 1. 1898 se je povrnil samo k prozi. Vsa leta je precej objavljal, večje delo pa je «Iz modernega sveta* (1904). Finžgarjev najbolj znani i-oman »Pod svobodnim soncemu je izhajal leta 1906/7. »Dekla Ančka* je nastala 1913, »Prerokovana* in »Boji* 1915, in še več spisov prej in pozneje. Napisal je tudi štiri ljudske igre. Pisal pa je tudi kritike in urejeval knjige Mohorjeve družbe ter revijo Mladiko, ki jo je Družba izdajala. Prijateljstvo ga je vezalo z malone vsemi slovenskimi kulturnimi delavci. Med zadnjo vojno ga je pri bombardiranju zasulo in mu zlasti poškodovalo sluh.
Fran S. Finžgar fotografiran januarja 1961
(Foto Erjavec, Stična)
Z VRHA PISATELJEVEGA VMEtMSKhGA RAZ\/UJA
izšli trije zvezki izbraneifa dela
O
I/ tretji knjigi, ki je izšla pred kratkim, so objavljena dela, ki so nastala v času ud 1912 do 1919.
Vse hvale vredna pobuda Mohorjeve družbe, da izven svojih rednih knjižnih zbirk izda. v počastitev visokega življenjskega jubileja izbrano delo Frana S. Finžgarja, je zdaj napredovalo tako daleč, da smo dobili na knjižni trg že tretjo knyto te zbirke. Ker založba napoveduje za letos še tri knjige te zbirke, smemo upravičeno pričakovati, da bomo v letošnjem letu res dobili šest od sedmih knjig izbranega Finžgarje-vega dela, katerega na naših književnih policah res zt pogrešamo.
Tretja knjiga Finžgarje-vega izbranega dela v redakciji Franceta Koblarja, je izšla pred kratkim z letnico 1960. Medtem ko je za prvo knjigo izbranega dela značilna kmečka motivika, v drugi knjigi pa svet mestnega človeka in delavca, prinaša tretja, sedaj izšla knjiga, docela drugačno motiviko. Knjiga vsebuje namreč povest iz življenja učiteljice «Sama», nadalje slike iz prve svetovne vojni:	«Prerokovana» z vsemi
petimi deli (Prerokbe zore, Boji, Kronika gospoda Urbana, Golobova njiva, Slike brez okvira, Polom), ter na koncu še dramo iz kmečkega življenja «Veriga». Motivika knjige je torej precej pestra, vendar pa segajo ta
dela, kot je zapisal urednik, v središče Finžgarjevega slovstvenega snovanja ter piedstavljajo vrh njegovega umetniškega razvoja.
Vsa v tej knjigi objavljena dela so nastala v času od 1912 do 1919 in zajemajo dogodke iz zadnjih let pred "prvo svetovno vojno in seveda dogodke v vojnem času. .
«V vaški celoti,* pravi u-rednik, «ki je dobivala novo družbeno podobo, je najprej pokazal na surovi kapitalizem na kmetih, na nasprotovanje socialnemu delu in preganjanje vsega, kar je nasproti samoljubni oblastnosti posameznikov. (Sama). Prav tako je odkrival ljudske slabosti in strasti, ki se raziplemene-ob najmanjšem povodu, napravljajo med sosedi življenje težko m neznosno, kljub temu, da bi ljudje že po svojem verskem prepričanju morali ravnati drugače. (Veriga). Podobe iz vojne je oblikoval s tolikim človeškim sočutjem in resnicoljubnostjo, da mu je politična cenzura delo ustavila, (Prerokovana), on pa je segel po stari zgodovinski o-bliki, (Kronika gospoda Urbana), kateri je povedal to, kar je moral razodeti po pravici.*
Čeprav je povest Sama ob ponatisu po vojni bila de-
ležna kritike, da je povest razkiojena v zgradbi in ,da dajeta mestni in kmečki motiv povesti značaj negotovosti, pa je vendar to delo, kljub manjši umetniški popolnosti še vedno vredno branja.
Toliko bolj je seveda vreden branja ciklus vojne kronike «Prerokavana», v katerem je Finžgar umetniš o oblikoval vse strahote vojne, ki jih je ?am doživljal. Kot realist je Finžgar povzel iz vsakdanjih dogodkov vse tisto, kar ga je najbolj prizadelo v njegovi človečnosti, pa tudi v njegovem poklicu. Tako so nastale te umetnine, ki imajo vse odlike Finžgarjevega pisanja, zanimive zgodbe, notranjo prizadetost, osnovno razpoloženje in klen jezik. Zato ni čuda, da uvršča kritika to delo poleg povesti Pod svobodnim soncem za najboljše Finžgarjevo delo. Bralci, ki bodo danes to delo vzeli v roko, bodo lahko ob njem uživali tako kot tisti pred tridesetimi leti in se čudili svežosti, ki jo je to delo ohranilo do danes.
Drama Veriga bo sicer za branje manj zanimiva, pripomniti pa je treba, da predstavlja nedvomno najboljše Finžgarjevo odrsko delo.
SI. Ru.
lliimillmiiiiMmllllllMllllliiiniilillMinililtlunniHimiMMillliiMllliiuiimiiMlllliiiiiiiiilimil   muli i mn i  .....................................  mn.llillllllll.m.n
OB DEVETDESETLETNICI AVTORJA NAJBOLJ POPULARNEGA SLOVENSKEGA ROMANA
Kdaj, kje in kako je nastajal roman F.S. Finžgarja «Pod svobodnim soncem>>
Delo je doživelo doma mnogo ponatisov, prevedeno pa je bilo v več jezikov. Roman je izhajal v «Domu in svetm, ker mu ga tedaj Mohorjeva družba ni hotela sprejeti.
Te dni — 9. februarja — bomo slavili 90-letnico najstarejšega slovenskega in jugoslovanskega književnika Frana Šaleškega Finžgarja.
Pisatelj Finžgar je dosegel največji literarni uspeh z romanom «Pod svobodnim soncem«, ki je dočakal desetorico slovenskih izdaj. V srbohrvaščini so ga šestkrat ponatisnili (leta 1931 in leta 1947). Cehi ga imajo v dveh izdajah, prav tako Slovaki. Tudi Italijani ga lahko berejo v materinem jeziku. V svojem jeziku ga lahko berejo celo Spanci, saj je izšel prevod tega popularnega ljudskega brana v Buenos Airesu. Pripravljen je za natis tudi nemški prevod.
O pisatelju Finžgarju in njegovih delih sem pisal že večkrat. Največ izvirnih, i do tedaj še neobjavljenih podatkov sem objavil ob njegovi sedemedesetletnici, ko je izšel moj intervju v reviji «Naš rod», za časa u-rednika Josipa Ribičiča.
S Finžgarjem pa sem se pravzaprav srečal že pred pol stoletja. Tedaj sem bil še dijaček. V počitnicah sem hodil v Leskovec na Krškem polju; od tam je bila moja mati. Neko poletje je bilo precej deževno, zato ni bilo priložnosti ne za pašo ne za kopanje v Savi. Tudi druge norčije mladih izletnikov so morale zaradi slabega vremena izostati. Tedaj sem se zatekel k prijazni leskovški
učiteljici, ki mi je posodila dva vezana letnika »Doma in sveta«. V obeh je bilo vodilno branje Finžgarjev roman «Pod svobodnim soncem«. Bral sem ga. Kaj bral! — Požiral sem ga na seniku starega očeta, zato da sem imel dovolj miru. Potem pa sem pripovedoval domačim in sosedovim o Iztoku in njegovi sestri, pa o lepotici I-reni in godcu Radovanu in darežljivem trgovcu Epafro-ditu in drugih. Nato sem moral še k sosedovim in vsepovsod sem moral pripovedovati o zanimivem branju, ki sem ga čuval in prebiral na svežem senu.
Tako sem se še kot šolar spoznal in srečal s Finžgarjem.
Finžgarjev roman v »Domu in svetu« je bil zame pravcato odkritje in nenadejano presenečenje. Pa tudi za druge. Današnja mladina si ne more predstavljati velike revščine za mladega bralca pred pol stoletjem. Še največ bukev smo kupovali ob sejemskih dnevih na »štantih«. Mladinska literatura je bila takrat kaj skromna, da, celo beraška. Mladina je imela le tri revije. Ganglov »Zvonček«, pa »Angeljčka« in »Vrtec«. Knjigotržci so nudili mladini skromne bukvi-ce o Crtomirovem prstanu, Grofici Genovefi, o potovanju v Franc Jožefovo deželo v Severnem ledenem morju, pa sveti Valburgi in
(Nadaljevanje na 8. strani)
 ..........   i...............................
Iz «Let mojega popotovanja»
V Sori me je obiskovalo mnogo prijateljev. Sorči so trdili, da potočim za obiske več vina kakor krčma v vasi. Prihajali so dijaki med počitnicami. Taka mladina je bila zelo radovedna. Zanimala jo je predvsem književnost.
Obiskal me je mojster Jakopič. Tedaj je on delal v Loki. Nisva še bila osebno znana, čeprav sem bil kupil njegovo krasno sliko Anko. Ko me je prišel obiskat, si je želel ogledati cerkev. Ta je bila tedaj novo preslikana. Bila je prej hudo zanemarjena. Na stropu so bile velike lise, ker je skozi streho zatekalo. Slikal mi
jo je Jebačin. Javna ocena mi jo je celo pohvalila, češ da je cerkev v Sori naj-bolj čedno okrašena, kar pri na najboljših takih del zadnji čac poznamo. Jakopič je v svoji mirnosti in pravičnosti počasi rekel samo: »Saj je dobro, le škoda, da to ni prava cerkvena slikarija, ampak le sobna.« Imel je pepolnoma prav. Skoda, da tedaj nismo imeli prav nobenih umetnikov za taka dela.
Nekaj krati je bil pri meri tudi Grohar iz Loke. Bil je molčeč mož, z viržinko v ustih in se je le majhno nasmehnil izpod košatih brk, če sem mu kaj veselega po-
vedal. Zelo, zelo mi je žal, da nisem kaj kupil od njega Ni mi ponujal in ne razkazoval. Toda jaz sam bi bil moral poskrbeti, da bi mi kaj prodal.
Povedal sem že, da sem tedaj prišel v poznanstvo in takoj tudi v tesno prija-tc.ljstvo z Izidorjem Cankarjem. Ta se je vrnil z Dunaja in Louvaina. Bil je ves poln znanja in gledanja na mladi svet. Imel je tanek čui za vse lepo, bil je zelo strog, imel pa tudi čut za jezik, da sem ga občudoval.
(Odlomek iz Finžgarjeve knjige *Leta mojega popotovanja»J
drugi taki podobni, prazni in ceneni kraj carski literaturi.
Finžgar jeva povest o davnih dedih pa je bila vse nekaj drugega, novega, pritegnila je pozornost mladih bralcev, da smo jo goltali in o njej govorili in vsebino pripovedovali tovarišem in starejšim in se navduševali za Finžgarjeve junake.
Finžgar je začel pisati roman »Pod svobodnim soncem« v Zelimljem, v vasi ob cesti, ki vodi iz Ljubljane skozi Škofljico proti Turjaku v Kočevje in naprej do Jadranskega morja.
V Zelimljem je služboval Finžgar od leta 1902 do leta 1908. Tedaj je prekoračil trideseto leto in je bil poln sil, fantazije in mladostnega zagona. Do tedaj je bil Finžgar v glavnem le pisatelj krajših stvari, črtičar. Za zgodovinski roman ga je navdušil dr. Janez E-vangelist Krek (1865-1917). Nekoč ga je Finžgar obiskal — bilo je to leta 1904 — in je ugledal na njegovi mizi nedavno izšlo Kosovo zgodovinsko knjigo. Krek mu je odprl knjigo in mu dejal: »Tu je dovolj snovi in podatkov za zgodovinsko povest. Stari Slovani so vredni velikega slovenskega teksta!«
Finžgar se je po tem razgovoru res spoprijel z zbiranjem podatkov. Prebral je Kosovo Gradivo in še precej drugih knjig. Večkrat je obiskal tudi muzealca arheologa dr. Valterja Šmida — ki je pozneje odkril naselje starih Ilirov na Vačah nad Litijo in še druge ilirske naselbine na našem ozemlju. Finžgar in dr. V. Šmid sta se poznala še iz prejšnjih let, ko je pisatelj služboval na Šentjoštu nad Kranjem, Šmid pa je domoval na Gašteju nad Kranjem in sta se oba mlada moža večkrat obiskovala. Šmid mu je dajal podatke o bizantinskem orožju, o načinu borb in o drugem, kar je potreboval Finžgar pri gradnji svojega dela.
Finžgarju je dajal pogum in ga seznanjal s tehničnimi prijemi pri gradnji obširnega novega dela tudi njegov prijatelj, leto dni mlajši dr. Matija Prelesnik (nečak svoje čase zelo znanega ponarejevalca denarja), ki je bil tiste čase — s psevdonimom Bogdan Ve-ned — med najbolj popu-
larnimi pisatelji zgodovinskih romanov v reviji »Dom in svet«.
V tem, ko je Finžgar snoval svoj novi roman je dr. Prelesnik umrl (leta 1905), hvaležni prijatelj Finžgar mu je ob smrti napisal prisrčen nekrolog.
Nekaj tehnike je povzel Finžgar tudi pri tedaj slavnem poljskem pisatelju Henriku Sienkiewiczu (1846 -1916). Ta je bil s svojimi romani med vrhovi tedanje evropske literature. Zaslovel je s svojimi deli »Z ognjem in mečem*, »Gospod Volodyjovsky», «Skozi pustinjo in puščavo« i. dr. Prav tisti čas, ko je kopičil Finžgar svoje rokopisne zasnove, je dobil Poljak H. Sienkiewicz celo najvišje priznanje tedanje dobe: Nobelovo nagrado, ki jo je prejel za roman iz Neronove dobe:	Quo vadiš?. To
delo je bilo eno prvih, ki so ga priredili za film v mojih mladih letih. (Trumoma smo drli tedaj v skromne kinematografske dvorane k predstavam takrat še nemega črno - belega filma.)
Pisatelj Finžgar je pisal in dokončal svoje delo v Zelimljem. Tu je imel dovolj miru. Včasih se je za opis kakega prizora, ki ga je nato prikazal v knjigi, temeljito pripravil. Vzel je v roke palico in jo vihtel, kakor bi se boril. Poskakoval je v sobi, včasih tudi pred zrcalom, da se je laže opazoval samo zato, da je odstavek napisal čimbolj sočno, realistično. Potem je sedel k mizi in je še ves poten pisal. Zato je pisal roman »Pod svobodnim soncem« res ves u-pehan in v potu svojega obraza...
Takoj, ko je Finžgar dokončal prvi del svoje epopeje, je poslal rokppis Mohorjevi družbi v Celovec. Doživel pa je razočaranje. Družba ni sprejela njegovega dela, čeprav je priložil k rokopisu tudi načrt za drugi del svojega romana. Napovedal je celo še več nadaljevanj, ker je i-mel v načrtu, da bi napisal še štiri romane iz zgodovine naših 'dedov.
Finžgar je doživel ob tej priložnosti že drugo odklonitev Mohorjeve družbe. Tudi poprej, ko je še kot osmošolec napisal povest »Gozdarjev sin«, je predložil Mohorjevi družbi v Ce-
lovec svoje delo. Pa so mu ga vrnili s pripombo, da ga založba ne more sprejeti za tisk. Vrnjeni rokopis »Gozdarjevega sina« je nato oddal uredniku »Slovenca« Ignacu Žitniku, ki mu ga je takoj objavil. Po izidu v »Slovencu« pa so nekateri člani Mohorjevega u-redniškega odbora ukorili Finžgarja, zakaj ni oddal rokopisa njim, ker je ta povest napisana kakor nalašč za bralce Mohorjeve družbe.
Prav tako je bilo tudi pozneje s knjigo »Pod svobodnim soncem«. Finžgarju dela niso sprejeli, tedaj je zmagal belokranjski pisatelj Engelbert Gangl, ki mu je družba odkupila in objavila »Tri rodove«.
Zato je razočarani in u-žaljeni Finžgar izročil rokopis romana »Pod svobodnim soncem« uredniku revije »Dom in svet«. Delo je izhajalo v letniku 1906 in 1907. Kritik »Slovenca« romana ni kaj dosti prida pohvalil. Mnogi pa so bili navdušeni nad Finžgarjevim delom in eden izmed članov uredniškega odbora Mohorjeve družbe je spet pisal Finžgarju:	»Zakaj nisi de-
la oddal nam, takoj bi ga sprejeli in ti ga lepo plačali ...!»
Pogoj za plodno pisateljsko delo je tudi mir, tega pa Finžgar v mladih letih ni imel. Po letu 1895, ko je dokončal semenišče, pa do leta 1902, ko je nastopil službo v Zelimljem, so ga pošiljali sem in tja, koder so pač potrebovali kako moč. V osmih letih je bil kar na sedmih službenih mestih.
»Nikjer se nisem ugrel in brž, ko sem se malo privadil kraja, sem moral spet poprijeti za culo in oditi V drugi kraj«, mi je pravil. »Tako sem preromal naslednje službene kraje: Bohinjsko Bistrico in Jesenice, potem sem šel v Kočevje in Idrijo. Od Šentjošta nad Kranjem so me poslali v Škofjo Loko. Tedaj sem prosil škofa za izpraznjeno mesto v Loki, kjer bi služboval v nunskem samostanu. Smeje sem dejal, da bi bilo to dobro zame m za nune: one bi mene malo poboljšale, jaz bi jih malce pohujšal, pa bi bilo za obe plati prav«, škof pa je tedaj odločil, tudi * nasmehom: Za Finžgarja ni nunski klošter, raje naj gre
med —■ lumpe... Zato jo bil tedaj postavljen za kurata v ljubljanski prisilni delavnici. Iz Ljubljane jo bil poslan v Zelimlje, kjer je našel mirno podeželsko faro in je tam ustvaril svoje največje delo.
Po izidu romana »Pod svobodnim soncem«, in ko je Finžgar napovedal še več podobnih knjig iz dobe naših slavnih dedov, so nekateri sprožili predlog, naj bi dali pisatelju Finžgarju si-nekuro, mirno, udobno službeno mesto, kjer bi lahko študiral, pisal in ustvarja). Seveda je ni dobil. Njegovi prijatelji so zaman prikazovali, da so širokosrčni Poljaki podarili svojemu slavnemu romanopiscu Sien-kiewiczu gradič Oblengorek in so zanj zbrali tolikšna denarna sredstva, da je živel brezskrbno, proučeval gradivo in pisal in ustvar-jel nesmrtna dela, ki so še danes v ponos Poljakom in v čast pisatelju.
Finžgar pa je imel zmeraj na vratu kako pijavko.
ki je vrtela po njegovih delih in iskala in dokazovala, da se je pisatelj .pregrešil’ proti morali ali kakim drugim etičnim predpisom. Ko je izšla njegova »Dekla Ančka«, so nekateri njegovi stanovski sobratje celo na uradnih župnijskih konferencah protestirali proti pisatelju in so zahtevali od škofa, da mu izpuli iz rok pero in prepove nadaljnje pisanje... Pač žalostna slika nekdanjih majhnih razmer na tedanjem Slovenskem!
Zdaj so visoka leta umi. rila pisatelja, opešan ne jemlje več svojega spretnega peresa med uvele prste. Poznajo se mu posledice vojne, ko ga je zavezniška bomba zasula 1. 1945 v njegovem domu na ljubljanskem Mirju. Tudi sluh mu je opešal. Zdaj stopa v svoj deseti križ, ves svetal in čist in ljudstvo mu je hvaležno za vse, kar je dal naši kulturi, ko je z romani dvigal slovensko narodno zavest.
JOŽE ŽUPANČIČ
%♦
%
Na obisku pri Finžgarju v Sori. Stoje od leve na desno: Izidor Cankar, igralec Anton Verovšek, Ivaa Cankar; sedi Finžgar
Prim ofsTcT ffiTev ni k
5. februarja 19^
je
naP«vf>
v kralj
— Milv,a' Jf
nc. To jei.ff rokah P° ,č naspr011^ več za®
IZčilNl! IVOČEM TC IMETI VEČ POD NOGAMI. P01SČ1
Si drugo službo!!!.,—
hej tovaRiS! KAkSno
LETALIŠČE S' PO 'ZBRAL ZA SVOJE PRISTANKE '?
OKLENI SE ME 2 VSO MOČJ«3 KER VOZITI SE.2 MEtVOJ . Ml ŽOLH1	y
Fantastično zgodbo je leta 1818 napisala Mary Shelley
Frankensteinin Boris Karloff Mina ali Milva?
/Po [ubtiutilii v f/nitVeiiiM
Zgrešeno mnenje o čudaškem znanstveniku - Mit med obema vojnama - Vloga Borisa Karloffa, ki ni bi ruskega porekla, ampak iz Londona
Francoski filmski zgodovinar Michel Laclos pripoveduje v svoji zanimivi knjigi «Fantastičnost v filmu*, da so pesnik Shel-ley, njegova žena Mary in zdravnik Polidori poleti 1816 med svojim bivanjem v Švici za razvedrilo priredili majhno tekmovanje: vsak je skušal napisati čimbolj razburljivo in strah vzbujajočo fantastično zgodbico. Mary Shelley je v tekmovanju zmagala s svojo zgodbico «Franken-stein ali sodobni Prometej*. šele leta 1931 je njena grozljiva in fantastična zgodbica doživela izrecno popularnost, saj je podjetje Universal iz Hol-lywooda zaupalo scenaristoma Francisu Edwardu Faragohu in Garreu Fortu nalogo, naj jo priredita za potrebe filma in izročilo režiserju Jamesu Whaleju režijo filma. Tedaj je zaživela nenavadna, skrivnostna in strah vzbujajoča pojava Frankensteina prvič na filmskem platnu in s filmom «Franken-stein* se začenja v razvoju fantastičnega in grozljivega filma posebno obdobje, ki je doživelo pri gledalcih nenavadno dober sprejem. Nanizajmo na kratko najbolj pomembne filme o Frankensteinu, da ob njih obnovimo spomin na posebno, posebno med obema vojnama zelo priljubljeno filmsko serijo.
je pod vplivom znanstvenih razprav Corneliusa A-grippa, Paracelsusa in Mes-mera delal najrazličnejše poizkuse z ljudmi in živalmi, pa tudi s samim seboj. Sam zakopan v najbolj misteriozne eksperimente je seveda tudi o-sebno bil čudaški, ljudje so v njem gledali bitje, ki skriva v sebi demonsko moč in prebuja vsej svoji okolici strah in grozo. V takšni svoji podobi je postal — kot smo dejali — med obema vojnama pravcati mit fantastičnega filma. Njegova priljubljenost pri gledalcih je bila tolikšna, da so polnili dvorane ob vsakem novem filmu, ki so ga producenti izdelali o njem. Zato je tudi razumljivo, da je proizvodnja filmov o Frankensteinu vtisnila svoj pečat fantastičnim in grozljivim filmom.
Preden pa naštejemo te filme, moramo opozoriti posebno mlajše bralce, ki niso imeli priložnosti videti v sestavku omenjenih filmov, na lik Frankensteina samega. Popolnoma zgrešeno je menje, da je bil Frankenstein nekakšen čuden, grozo vzbujajoči vampir, ki ga je v svojih eksperimentih ustvaril nekakšen znanstvenik. Nasprotno — Frankenstein sam je bil znanstvenik, ki
V prvem Whalejevem fil-I mu v seriji filmov o Frankensteinu «Frankenstein» (večinoma so ga imenovali «Mož, ki je ustvaril pošast*) se Frankenstein pojavlja v svoji čisti podobi: mladi znanstvenik, kj zanemarja svojo nevesto Eli-sabeth, ker je ves obseden od ideje, da bi oživil truplo, ki so ga pokopali. Poizkus mu je uspel in pod njegovimi rokami je zaživelo bitje, ki je poznalo samo sovraštvo do ljudi in žejo po zločinu in krvi. Po mnogih najbolj grozljivih zapletih, umorih in poizkusih bega iz trdnjavskega stolpa, kamor je Frankenstein zaprl bitje, ki ga je ustvaril, se znajde učenjak na dan svoje poroke iz oči v oči z delom svojega duha in rok... V načrtu je bila serija filmov o Frankensteinu... zato je iz spopada izšel mladi znanstvenik kajpak na skoraj čudežen način nepoškodovan...
narijskih oddelkih holly-woodskih filmskih družb za Frankensteinovo »črno magijo*. Poieg tega pa je tudi tehnični napredek marsikaj, kar je bilo v filmih o Frankensteinu polno fantastike, uresničil ali pa njegovim dejanjem vsaj odvzel čar fantastičnosti. Film «Abbot in Costello
ateljeje šele leta 1925. In četudi je potem ostal tako rekoč za vse svoje življenje pri filmu, ni požar bil na gledališče. Leta 1938 je na primer kar tisoč štiristokrat nastopil na Broad-wayu v gledališkem delu « Arzen in stare čipke*. Zanimivo je, da se Karloff ni nikoli odpovedal svoje-
srečata Frankensteina* de- I mu angleškemu državljan-
Boris Karloff. nenadkriljivi Frankenstein
že leta 1935 je režiser James Whale ob sodelovanju s pisateljem Johnom Balderstonom poslal v filmu «Frankensteinova nevesta* znanstvenika v nove pustolovščine in dogodivščine. V seriji filmov o Frankensteinu je ta Wha-lejev film brez dvoma najboljši, najbolj mikaven, najbolj duhovit. Tudi tokrat je Frankenstein obseden od «črne magije*, vendar ima že sodelavca doktorja Pretoriusa. V skupnem sodelovanju ustvarita novo bitje — sedaj žensko. Balderstonova fantazija ni
Veljaven od 5. do 11. februarja
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Ugodni dnevi za harmonijo v družini in sporazum z drago osebo. Lepe priložnosti za zabavo. V poklicnem delu nobenih sprememb. Morda boste morali na službeno potovanje. Obisk znancev. Srečna dneva torek in petek.
Bik (od 21.	4.
do 20. 5.) Novosti v srčnih za-1 devah, ki vam bodo zelo ugajale. Lahko boste svojo skrito željo; izkoristiti pa morate svoje dosedanje izkušnje, da ne boste padii v past. Uspeh v poklicnem delu. Male finančne težave. Pismo.
Dvojčka (od 21. 5. do 22.	6.)
Zvezde so vam I naklonjene in do-I segli boste, kar si vaše srce že dolgo časa želi. Prijetna srečanja. Po živahni diskusiji boste dosegli izboljšanje delovnih pogojev in povečanje prejemkov. Srečni dan sreda.
Rak (od 23. 6.
do 22. 7.) Teden, kii dobro obeta I v srčnih zade-I vah, mnogo pa bo od vas odvisno, da boste popolnoma uspeli. Glede poklicnega dela boste morali nekaj odločiti. Pri tem vam bodo zelo koristili nasveti dobrih prijateljev. Pazite na svoje zdravje. Obisk.
Lev (od 23. 7. do 22. S.) Razgibano sentimentalno življenje. .Možnost spora in neljubih prepirov z dira go osebo. Brzdajte svoje živce in zavedajte se, da kdor moflči, desetim odgovarja. V poklicnem delu boste dosegli lep uspeh. Srečni dnevi sreda in četrtek.
Devica (od 23. 8. do 22.	9.) Nek-
do se bo hotel vmešavati v vaše sentimentalno življenje in kvariti odnose z drago osebo, a mu ne bo u-spelo.	Pazite	se	pred ne-
poštenimi prijatelji, ki se vam dobrikajo, pa bi vam radi skopali jamo. Kmalu jih boste razkrinkali!. Obisk.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10 ) Vaša zaskrbljenost bo kmalu izginila, ker se bo vse razvijalo, kakor	si	sami že-
lite. Prijetne ure z drago osebo. Normalno poklicno delo. Lahko boste uredili neke svoje zasebne zadeve. prijetna presenečenja. Usodna dneva petek in sobota.
Škorpijon (od 24.
10.	do	22.	11)
Vznemirjeni boste zaradi napetih odnosov z drago osebo, ki bodo terjali raz-čiščenje in važno odločitev. Tudi v poklicnem delu napeto	ozračje	in	diskusije
s kolegi. Važne spremembe, ki pa vam bodo finančno koristile. Obisk.
govore
Strelec (od 23.
11. do 20.	12.)
Prijetne novosti v družini. Obisk drage osebe. U-godna priložnost za koristne raz-in uresničitev nekega načrta, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delu nobenih sprememb. Srečna dneva nedelja in ponedeljek. Pismo.
Kozorog (od 12.
12. do 20.	1.)
Slučajno srečanje, ki bo lahko bistveno spremenilo vaše sentimentalno življenje. Zvezde so vam zelo naklonjene v	poklicnem
delu. toda dosegli boste uspeh, le če se boste lotili dela z večjo vnemo. Prijetno presenečenje.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Ta teden vam zvezde ne bodo naklonjene v srčnih zadevah. Preti vam nevarnost nesporazuma z drago osebo. Novosti. Kratek zastoj v poklicnem delu. Nekaj izrednih priložnosti, ki jih morate izkoristiti, da boste izboljšali svoje finance.
Rtbi (od 20. 2.
do 20. 3.)	Prija-
teljstvo se bo verjetno spremenilo v ljubezen. Prijetna presenečenja, ki	bodo
razveselila vaše srce. Nepredvideni uspeh v poklicnem delu. Moralno in materialno	zadoščenje.	Lepe
novice.	Srečni dnevi	torek,
petek in sobota.
poznala meja. Pretorius je namreč imel v svojih epruvetah in posodah celo vrsto človečkov — škofa, hudička, kraljico, baletko in morsko sireno. Skupaj sta jih naučila govoriti, popivati, kaditi cigarete... samo do spolnega življenja jih nista mogla pripraviti. Pretoriusovi človečki so se prestrašili ženske, v kateri bi naj zaplodili neke nove vrste bitja...
Dovolj sta bila dva filma o Frankensteinu. Gledalci so zahtevali nove, filmska industrija je zaslutila možnost lepega zaslužka, zastavila je proizvodnjo serije. In v tem je tudi nesreča za filme o Frankensteinu. Producenti si niso več mnogo prizadevali v iskanju dovolj spretnih in domiselnih scenaristov, temveč so u-porabili like in njihove značilnosti iz prvih dveh filmov za serijo, v kateri omenimo predvsem sledeče filme: «Frankensteinov sin* (1939), ki ga je režiral Rowland, Y. Lee, «Frankensteinov	duh*
(1942) režiserja Erlea C. Kentona, ^Frankenstein sreča volkodlaka* (1943), ki ga je režiral Roy Wil-liam Neill, «Frankensteino-va hiša* (1944) režiserja Erlea C- Kentona in «Ab-bott in Costello srečata Frankensteina* (1948) režiserja Charlesa T. Bar-tona.
Ko je popustila domiselnost avtorjev okoli lika in dogodivščin Frankensteina samega, so zaceli dodajati centralni osebnosti služabnika «črne magije* nekatere druge like, ki so se pojavili v filmih groze že pred Frankensteinom, a so kmalu izginili v pozabo. Volkodlak je druga filmska o-sebnost, ki je ponujala možnosti, da poživijo seri-io filmov o Frankensteinu. Po filmu «Frankensteinova hiša* je leta 1945 nastal film cDraculova hiša*, ki je nudil proizvodnji grozljivih filmov možnosti, da povežejo v novem filmu najbolj pošastne in fantastične osebnosti filmov o Frankensteinu in o, Draculi.
Počasi pa je navkljub vsem poskusom poživitve filmov o Frankensteinu začela serija filmov te vrste gledalce utrujati. Kaže, da je svoje dodal tudi čas sam, kajti druga svetovna vojna je prinesla vrsto strahot in groze, ki je v svoji realnosti krepko presegala grozo, ki so jo kovali v sce-
jansko pomeni konec mita fantastičnih in grozljivih filmov. Mary Shellqy je v svojem romanu med drugim zapisala: «Ahl nihče izmed smrtnikov ni mogel vzdržati pogleda tega grozo vzbujajočega obraza.* Abbotu pa se je posrečilo premagati živo mumijo in pripraviti Frankensteina do smeha..
Angleži so resda leta 1956 v režiji Terencea Fishera skušali s filmom *Franken-steinova kletev* obnoviti in oživiti mit tega nekdaj tako priljubljenega filmskega lika, vendar jim to ni uspelo, četudi je film dejansko ponovitev prvega firma o Frankensteinu. Tudi Christopher Lee, ki je nastopil v vlogi Frankensteina — Borisa Karloffa. Sicer igralec povprečnega talenta, je vendarle Boris Karloff bil tako idealen po svoji pojavi in po svojih sposobnostih za čisto fizično upodobitev Frankensteina, da se je mit o Frankensteinu dejansko zlil z njegovo osebnostjo. Le filmski zgodovinar ve, da se je v vlogi Frankensteina poizkušalo še nekaj igralcev — med njimi tudi odlični Lon Chaney mlajši — a popularnosti Borisa Karloffa ni nihče dosegel.
V zmoti ljudje pogosto proglašajo Borisa Karloffa za igralca ruskega porekla. Igralec se je v resnici pisal Charles Edward Pratt in se je rodil 23. novembra 1887 v Londonu. Po študiju na Uppmgham Kings College je začel nastopati kot gledališki igralec. Leta 1916 je stal prvič v svojem življenju pred filmsko kamero, in sicer z Anno Pavic vno v filmu režiserja Loi-sa Wilsona «The Dumb Girl of Portici*. Takoj nato se je vrnil znova v gledališče in prišel v filmske
stvu, kot je to storila večina angleških igralcev, ki so sc preselili v Hollywood. še bolj pa bo zanimivo, če povem, da je Karloff zelo znan pisatelj in prav tako poznavalec angleške poezije Njegova največja ljubezen pa je mladinska književnost, kateri se posveča aktivno in mnogo piše za otroke, hkrati pa uživa sloves, da je najboljši poznavalec angleške in ameriške mladinske književnosti. Nekoč je nastopil v Ameriki na televizijski oddaji «Po-dvoji ali odstopi* in zmagal v tekmovanju o mladinski književnosti.
Filmi o Frankensteinu sodijo danes že v zgodovino filmske ustvarjalnosti. V svojem času pa so bili tako priljubljeni, da jih že zaradi tega zgodovina filma ne bo mogla nikoli pozabiti. Ostali pa bodo zapisani v zgodovini sedme u-metnosti tudi zato, ker so vidno vplivali na razvoj fantastičnega filma in ga v času me dobema vojnama tako rekoč usmeriali.
(VIM)
Drobiž
Maria Callas si je izbrala London za snemanje dveh novih opernih skladb na plošče. Rekla je, da južni kraji, kjer je vedno nebo jasno in močno pripeka sonce, ne koristijo glasu. Bolj ji ugaja vlažno podnebje in deževje. In revmatizmi?
Simone Signoret je te dni prispela v Rim, kjer bo nastopala v filmu «Barabba», medtem ko je njen mož Yves
Luciano Tajoli je letos zmagoslavno prodrl v San-remu. Do letos so bila vrata festivala zanj zaprta zaradi zakulisnih spletk
klamo. Čeprav ni še znan
tošnja popevka žanje, vsa] sedaj, največ uspeha. Ul0** vili so, da prednjači «Vcn‘. guattromila baci», sledita r eCarolina dai», «Al di !a»< 1 mille bolle blu» in «11 ,™*fl nel cassettos.	„
■
Kljub pričakovanju in
letos ni ^ n*
neči reklami, presenečenja kakor ga ja pravil Modugno s svojo r pevko «Nel blu». Takrat !' bilo res pravo presenečeni prelomnica, saj je Moisg osvez«
:
sprošil nov val in
ozračje. Letošnja novost le
la le v tem, da je na jest'
iijjl
le
prišla mlajša generacija nimanje občinstva pa so ganizatorji hoteli vzbuditi ko kot pri filmu: Gina-Sofi' ali Mina-Milva.	-
Vsaka tekma je lepa, tekmujeta dva sposobna me ca. Zanimanje je večje, nekateri vneto navijajo *® nega, drugi pa za drvgelr Nič novega na tem svetu■ di v svetu lahke glasbe J® ko Nekdanji kraljic Villa je že zgubil svoj Na letošnjem
stol. Na letošnjem je doživel polom. Tony lara, ki je lani prevpil druge z «Romantico», je pil v ozadje. Na dnevnem .
ki noie. M
du je Mina,
V Sanremu je spet mir. Pevci in kričači, organizatorji in podjetniki so odšli. Domači in tuji turisti, ki jih v tem letnem času ni dosti, si zdravijo živce in se več ali manj dolgočasijo. Glavna privlačnost, ki vsako leto pritegne pozornost širokega italijanskega in tujega občinstva, zlasti ljubitelje lahke glasbe, je že mimo. Ko slišimo ime Sanremo, avtomatično pomislimo na festival italijanskih popevk. Za kulisami festivala pa se še vedno skrivajo spletke in ostre borbe tekmecev, pevcev, posebno pa raznih družb, ki snemajo popevke in razprodajajo plošče, ali pa pridobijo nbve pevske zvezde, da napravijo filme, ki jim prinesejo mastne zaslužke.
Prejšnja leta je bilo mnogo govora o spletkah pri nakupovanju vstopnic v festi-
Montand odpotoval na Japon- valsko dvorano. Močna pod-
sko, kjer bo snemal nov film z neko zelo prikupno japonsko filmsko igralko. Ko je bil med potovanjem na Japonsko nekaj dni v New Yorku, je Marilyn Monroe zaman ea-I kala, da bi ji telefoniral.
jetja niso štgdila z denarjem, da so nakupila čim več vstopnic in tak o vplivala na izid glasovanja. V precejšnji meri so odločala, da je prodrla ta ali ona popevka, kar je pomenilo ogromen zaslužek 's
prodanimi ploščami. Letos bo nekoliko drugače. Kdor igra na «Enalotto», bo lahko obenem glasoval za popevko, ki mu je najbolj všeč. Danes ali jutri bomo izvedeli, katera popevka je dobila največ glasov. To bo popevka leta 1961. Široka javnost bo torej imela nekaj več besede kot prejšnja leta; odločala pa ne bo. Odločala je najprej komisija, ki je pregledala predložene popevke in je izmed teh izbrala 24 popevk, ki so dobile vstopnico na festivalski oder. Od teh so druge komisije izbrale 12 popevk, ki so prišle v finale. Prav lahko pa si mislimo, da so razna podjetja in pevci ta teden igrali na «Ena!ofto» za visoke vsote in seveda glasovali za svojo popevko. Sicer pa o uspehu ali neuspehu popevk odločajo tisti, ki kupujejo plošče, ali «navijajo» juke-boxe. Prav nič se ne bomo čudili, če se bo v kratkem pojavila nova popevka, o kateri na festivalu sploh ni bilo govora.
Kakor o kakšni veliki industriji, tako tudi o popevkah zbirajo statistične podatke in podjetja usmerjajo svojo re-
poje, -
in si nabira milijone. Kriv.
stvo popevk Pa terja J,rS®( kraljico. In, evo, pojavil®
na navdušuje zlasti R1
doletnike radi pa J°, slušajo in gledajo tudi _ .
■ih'
GRAFOLOG ODGOVARJA
rasli. Od povsod ji P* ^ jajo lepe ponudbe ib bro služi
Milva, nevarna naspf^f katero napovedal
NESREČNA MILADOST: — Vaša mladost še ni izgovor, s katerim se skušate opravičiti pred samim se-
stvari pomembne, pa čeprav jih označujemo z besedo; moderno. Bodite močnejši v svojih odločitvah, s čimer
Alj/
je
ca, za katero napovedvi-p da bo zasedla mesto, ki več let imela Nilla Pizzi- ^ se bije ostri boj: Mit111’ Milva?
$
|
(
(
f
*
boj, ko se znajdete pred težavami katere ste si sami povzročili. Poglejte stvari resno do dna in ne skušajte valiti krivdo na druge. Bodite polni samodiscipline napram samemu sebi in uspeh bo kmalu viden. Pred nenadno se pojavljeno zapreko ne ustavite, ampak bodite še nadalje podvzetni kakor preje.
boste zmanjšali vpliv tujih ljudi. Imate precejšnje število prijateljev; izmed slednjih izberite samo nekaj, s katerimi boste pretresali stvari, katere so odločilne za Vaš napredek.
DISECI NAGELJ; — Naj Vas zunanji blišč in trenutno ugodje ne zapeljeta na misel, da bi z malo truda
SONCE: — Ker ste bistri, Vam ne delajo novosti tako v ^asebnem življenju kakor tudi ne pri poklicnem
-t)«
/ve M**
dosegli veliko. Surivnostim, katerim ste še do nedavnega hoteli potegniti tančico ne polagajte preveliko pozornosti. Bodite bolj prepričani v svoje sposobnosti, posebno naj Vam to preide v navado ob odločujočih dogodkih kateri naj bi imeli daljnosežne posledice. Svoje okolje ne puščajte v dvomih, kajti to je dvorezen meč s katerim lahko ranite samega sebe.
JEKLO 53-15; — Kljub ugodnemu stanju na zdravstvenem področju ne smete prenehati s skrbjo za njega;
delu. Imate celo originalne zamisli, katere tudi vztrajno zastopate, pa čeprav vidite, da je možnost za njihovo realizacijo zelo majhna ali pa je sploh ni. Na svoje okolje ne smete vplivati negativno s tem, da po vsej sili hočete doseči, da se tudi pri njem osvoje Vaše zamisli. V dejanjih se ne smeta menjavati sila rušenja in graditve! Prijatelju ste pripravljeni pomagati v sili. Ta pomoč bi šla lahko tako daleč, da bi imeli zaradi nje materialno škodo, katera se ne bi mogla kmalu nadoknaditi.
A/l	!
MILADOST: — Imate smisel za močno intelektualno dviganje, katero je bilo prPvi-Meno zaradi subjektivnih
izberite si p.imerne vaje in jih vsakodnevno redno izvajajte. Pazite komu poklanjate svoja čustva! Otresite se vsakega sledu ljubosumja. Zaradi velike vzdržljivosti se težko privadite novih metod. O neki konservativnosti ali tradicionalnosti naj torej v bodoče ne bo govora. Zanimate se za stare, preminule civilizacije. Na tem področju nadaljujte, ker bo viden uspeh.
cU, jk.	j°jcUUo
KARMEN-KRANJ: — Ker sovražite prepir in dajete prednost miroljubnim akcijam, ste često že zamudili ugodno priliko. Odklanjate vse kar ne izgleda harmonično; vsekakor pa so v današnjem življenju tudi druge
vzrokov; povrnite se nazaj. Neuspeh ali razočaranje naj ne bo tisto, kar bi Vas oviralo pri poklicnem delu. Strogo ločite namreč zasebno življenje od poklicnega dela! Ker v svojem značaju nimate posebnih negativnih preprek lahko z gotovostjo pričakujete v svojem življenju uspešne korake. Ljubite mirno in tiho življenje, katero naj se ne prevrže v samotarjenje. Otresite se vpliva negativnega dogodka, kateri se je pripetil pred časom. Pazite se situacije, katera bi zahtevala hitre ukrepe!
J
Pojavila se da, kateri lepe uspehe v lahke glasbe — sprotnica Mii ber adut v nikov. Več zanimanja,
Dl ŽE IN PIŠE :
PRR( TTDftJ P« PtUBRvi NE.KDO in LE z« LAS , DA sr UftOCiEMU
jOJCKU Nt PRIPETI DRUGA,ŽE HUjŠa NESREČA..-
JOJ,joj BOLJE BI Bilo ZAME., tt BI SEDAJ LEŽAL ZMEČKAN OOD
KOLLSI TVOJEGA \/OZU.A! OA ,OJOJ KAM NA) PA GREM SEDAJ,KO SEM BREZ SLUŽBE , BREZ DENARJA ,BREZ STANOVANJA,
OH OH, PRIJATELJČEK ,TO PA Ris NI TRAGEDIJA! m VESPO skoči! moj Gost Boš .POKLER NE NAJDEVA KAJ PRIMERNEJŠEGA ZATE..
BREZ
M
«
m
KRIŽANKA
& K K K K ;;*/.l{;;-;:-,;ii,iiKKKKKKliKKi;SiKK15KKKK15MKKMHKKM!!!i5KKK!(>MV3lffiHKSSHSSKS5;5!.S55!5KS!Ki5S2KjiKSK5!KK
Tajnika KZ in ZMP pri načelniku ravnateljstva za kmetijstvo
Vladni generalni komisariat ne more jati prispevka za kmetijske tečaje
Obe kmečki organizaciji - je bilo rečeno - naj se obrneta na pristojni ministrstvi - Vprašanje zastopstva v raznih komisijah
^	sta	Kmečka
Jestnikdv ~malih P°'
mu generam vladne" fiatu !!_6ralnemu komisa-
k®etijstvnra^nate^stvu za Pismo v 1 gobarstvo
feta/da	ga	obve'
tiji nvi-L "a obe organiza-
Šti‘"i izrtomi1 ? l8tu 1959-60 Za kmetovi 3evalne teeaje letu na 1	’	v	letošnjem
"a nPrpio1Va	vendar ni-
Ie- Zato l? nobene podpori prosili a ,obe organiza-ci komi Vladm general-Ptiskočf1Sanat> da jima
Parno nnriV pom°č z de-^tgoči n 2°r° ter tako o-
Višanje v anje in iz'
fejev kmetijskih tete ravrfatl?f na to pismo Pri vlad n Za kmetijstvo komisariat-"6111 generalnem
ka £eŠe P°Vabil taini-
111 taim-or, e Pečenka
Ustnikov GrbZe malih po-v°r» ki ia? ca na razgo-Poldne.	v petek do-
ra^nateljstva za
ZMP iz dnevnega časopisja.
Tajnik Kmečke zveze je nato v razpravi o splošnih strokovnih kmetijskih problemih izrazil mnenje, da bi v bodočnosti prišlo do boljše in uspešnejše koordinacije v delovanju kmetijskih ustanov.
Razgovor je torej služil predvsem za izmenjavo misli o raznih kmečkih problemih. Bistveno vpra sanje — namreč dodelitev prispevka za kmetijske tečaje — pa je ostalo nerešeno in se bosta moraii obe organizaciji tudi v bodoče naslanjati le na lastna sredstva. Teh pa ni mnogo in zato ne bo moč tečajev razširiti — vsaj za i sedaj še ne. Upajmo, da bodo nove prošnje, ki jih bosta vložili obe organizaciji — uspešnejše!
karice, ker jim ni več treba in mesa ter gnoja pa bomo ekonomsko hribovsko ustano-
najPrTVdejair’ rficColi je
mh- ne mi„'_da . nJeg0V
urad nP
?lh PrisrS?18 nuditi nobs' ker to ae šmrf Za tečaje’ Pbstpjn , pada v njihovo
eležna nob rispevkov ni ganizacha ena. kmečka or-
k°reta bitf J1? torej ne Kmečka	aeležni niti
?ahb	niti Zveza
?aj se obrne?1, kl pa ^ Pristom? ■ za Pomoč ,v Padalih mmistrstva. a> ki je i evanju razgovoru16- je taT2?1 širSe pod"
i? P°sestniko Zveze ma‘
v1116 :S V načel vpra-n°m’sije p??ania v razne »ista jj7 Pntozu se je, da
?.. skoraj ? ZMp zastopajočem ko soUvkS reP°srednj^Stavniki Zveze bl- Roma 2f) delovalcev
St« Je na to iz-
krTih meri ltnen°vanjU , 6tilSke u tavnikov	v
d01 Za pr°o?iS,ije in Proteste, KZ
5ALEZ
Od našega zadnjega dopisa do danes ni bilo pri nas posebnih novosti. Naše skrbi se vrtijo okrog opravil, ki nas čakajo. Ce Di bila dosedanja zima malo bolj kmečka, bi bilo že mnogo poljskih in vinogradniških del izvršenih. Naša navada je, čim več izvršiti v poznojesenskih in zimskih dneh. A letošnja zima je taka, da smo mogli za silo na njivo ali v vinograd šele v drugi januarski polovici. Edino možno delo je bilo razva-ian.ie g loja na senožeti; dobro, a ne prvovrstno opravilo, ker bi mogel ta gnoj (ki ga je za njive in drugo premalo — nadomestiti drugi za travnike bolj prikladen in tudi cenejši gnoj — mešanec (kompost). Na travnikih bi bili izvršili kaj več (čiščenje grmičja, kamenja, maha itd.), a je, žal, vedno večje pomanjkanje delovne sile, ker mora mladina na razne strani za zaslužkom in ji za kmečka dela ostane malo prostega časa.
Pač pa so precej razbremenjene naše gospodinje mle-
z mlekom v Trst. Skoro vse hiše oddajajo mleko (okrog 450 1 dnevno) podjetju Mar-zotto, s katerim so se pogodili za ceno 50 lir za liter za dobo enega leta. Mleko odvaža neki domačin. Gospodinje pravijo, da imajo s to oddajo mleka razen odpadlega truda in sitnosti tudi to ugodnost, da lahko oddajo vse leto vsako količino mleka, da nimajo toliko posla s posodo in da dobe od podjetja tečna krmila po nižji ceni. Bolj razgledani gospodarji, ki znajo pretehtati vse okoliščine, pa pravijo: Naj bo tako, če že ne gre drugače. Res je, da morejo gospodinje dosti pridobiti na času, ki ga z manjšim trudom (kot z mlekarje-njem) lahko s pridom izkoristijo (zelenjadarstvo, cvetličarstvo itd.) Samo če ne bo podjetje v določenem času te ugodnosti skrčilo! Biti moramo previdni.
Letošnji vinski pridelek je boljši, kot smo pričakovali. Nekaj smo ga že prodali. Cena belemu vinu je 120, za črno pa, kolikor je po njem povpraševanje, pa ponujajo 150 lir, kar je vsekakor prenizko in ga kmetje po tej ceni nočejo prodati. Mislimo, da bodo tudi letos na vrsti osmice.	e«*,
kot rečeno, smo le v zadnjih januarskih dneh mogli na njivo in v vinograd, da smo v naglici obrnili za to napol primerno (suho) zemljo in zaorali gnoj za ječmen in krompir. Do okopanja trt nismo še uspeli. Seveda nas še prej čaka količenje, obrezovanje in vezanje.
Pred štirinajstimi dnevi se je začel poldrugomesečni živinorejski tečaj, 'ki ga vodi veterinar g. Legiša iz Mavhinj. Tečaj se vrsi vsak drugi dan in ga obiskuje okrog 30 slušateljev. Ta pouk nam je zelo potreben, saj je živinoreja osnova našega kmetovanja. A k temu bi bilo zelo potrebno priključiti vprašanje krme, za katero skrbimo vse premalo Do dobre, izdatne krme in s tem do večje količine mleka
prišli le z izboljšanjem travnega sveta.
NABREŽINA
v
••• , -t
V'ie * Doii?ia ie pokrajinska uprava končno popravila most na cesti, ki veže Mač-Cesta sicer še ni odprta za promet, ker morajo počakati, strukcija posuši in utrdi
m
mM
v | p
'irtr, kf 1 dneh k
ki	pokrmhk°niana dela 23 'Zboljšanje kanalizacije v Dolini.
"o zdroh i 'arkov, po katerih Je tekla voda, so sedaj napeljan c*me	’
obile, kot se je to dogajalo s ploščam; — in tako tudi ne bo do okvar v kanalizaciji
V eni nedeljskih številk ste pisali o nepravilnostih pri razdelitvi božičnih daril siromašnim. Tudi s tem dopisom bomo navedli nekaj podobnega. Gre namreč za obdaritev bolj potrebnih šolskih otrok z darili predsednika republike. To se vrši na podlagi seznama, ki ga predložijo občini šole, kar je pravilno, ker socialne razmere šolskih otrok najbolje pozna učiteljstvo in sodimo, da so seznami vestno in nepristransko sestavljeni. Zato je toliko bolj čudno in nerazumljivo, da jih na občini svojevoljno popravljajo, kot da bi bolje poznali gmotno stanje otrok iz posameznih vasi, kot pa upravitelji. Je razumljivo, da se na ta način pojavijo krivice, ki po splošni sodbi imajo izvor v simpatijah in antipatijah. Navedemo samo en primer; o-trok iz 3-članske družine (en otrok) s primernim dohodkom in brez plačevanja stanarine je bil obdarjen, o-trok iz 4-članske družine (2 otroka) z manjšim mesečnim dohodkom, z dolgotrajno boleznijo v družini in plačevanjem stanarine pa ne!
Zakaj je izpadel in kdo je to «čistko» izvedel? Naj bo to kakorkoli, krivica kaže na pristranost. Ce pomislimo, da tudi malenkosti povzročajo slabo kri, je potrebno, da še take krivice v bodoče ne ponovijo. (Ce pa bi se, bomo prisiljeni o zadevi spregovoriti bolj določno).
GORENJE BRDO
Niti štiri kilometre ceste, ki bi morala povezovati Pla-tac, Gorenje in Dolenje Brdo z dolino pri Klodiču gradijo že nad osem let.
Do zdaj je cesta popolnoma zgrajena do Dolenjega Brda. Za to vasjo bodo napravili križ potje, iz katerega se bo šlo do Platca in Gorenjega Brda. Cesto gradijo z delavskimi centri eCantieri di lavoros, zato napreduje delo tako počasi. Od Dolenjega do Gorenjega Brda je bila cesta prekopana že v lanski pomladi. Sedaj imajo na razpolago še približno šest sto tisoč lir in so pričeli delati prejšnji teden.
Toda denarja ne bo dovolj, da bi dokončali cesto. Treba bo napraviti novo prošnjo na
vo «Ente di Economia Montana)j, da bo ta odobrila še potrebna sredstva, da bodo dokončali delo.
«Upamo», pravijo ljudje iz te vasi, eda bo cesta prej dograjena, Kot bo človek dospel do Lun e.n
Mi pa jim želimo, da bi se jim to upanje izpolnilo.
KL0BIC
V soboto zjutraj je nenadoma umrl 75-letni Jakob Dre-šcak doma iz Les pri Klodiču. Pokojni Jakob je živel že od svoje rane mladosti v Čedadu, kjer je bil zaposlen v tamkajšnjem mlinu. V sboji oporoki je izrazil željo, da bi ga pokopali v domačem kra-
ju. Njegova želja se je izpolnila, saj so mu napravili nečaki, ki živijo v Lesah veličasten pogreb, ki se je vršil v ponedeljek 30. januarja dopoldne na domačem pokopališču. Kljub temu, da ga skoraj m poznala naša mlada generacija, se je udeležilo pogreba veliko število ljudi. Ljubezen do svojega rojstnega kraja, do svoje zemlje, ki jo je gojil pokojni Jakob Drešcak, čeprav je živel toliko let izven domačega okolja, naj bo za vzgled sedanjemu in bodočemu rodu.
Družini in sorodnikom izražamo naše globoke sožalje, pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja, katero je tako ljubil in v kateri je želel, da bodr, shranjeni njegovi po--mrtni ostanki.
I. P.
"1
■■
1
VODORAVNO; 1. kraj, kjer se stikajo Krnske in Julijske Alpe, 3. predsednik republike Italije, 12. slovenski skladatelj (Viktor), 16. divje kričati, 17. nasek, 18. žito, 19. znak za kemično prvino radon, 20. plod, sadež, 21. o-kenski, izložbeni zastor, 24. razdeljevati 26. pevski glas, 27 snov, materija, 29. najmanj nevarna abomban, 31. velike posode, 32. mera v zdravilstvu, 33, odstranjevati z odtrgovanjem, 36. kazalni zaimek, 37. domača žival, 38. češki skladatelj, 41. ljubkovalna o olika ženskega imena, 42. skrajni konci zemlje v morju, 44. prebivalec nekega skrajnega konca Slovenije, 48. jezero v Sibiriji, 50. okre-
piti, 53. bolezen sopil, 54. ovi- južna rastlina in cvetlica, 67.
Med Brkini in Čičarijo
Namesto štirih zadrug - le ena
V občini Herpelje-Kozina sli. šiš dosti zanimivega, tudi takega, kar je prešlo že v minulost'. Občina zajema del Brkinov in del Čičarije, predvsem po območje, katerega prebivalci ti v šali povedo, da niso ne Čiči ne Brčini, ker so prav na konfini (meji). Od tod so mnogi ljudje odhajali za kruhom v Trst, Francijo, ZDA. Peru... O Čičih je znano, da so pp Nemškem in Češkem prodajali kis, si mnogi opomogli in si postavil) lepe domačije. Pred prvo svetovno vojno je tu slovelo ovčarstvo. Po statistiki iz leta 1910—1913 so našteli po 10.000 ovac, ki so jih pozimi gonili na pašo v Istro in Furlanijo. A tudi govedoreja ni zaostajala. V istih letih so redili 6000 goved lani pa so jih našteli o-krog 4000. Seveda takrat še niso dosti vedeli o dobrih pasmah, redili so križance, dandanes pa redijo mnogo boljše sivorjavo govedo.
Kraji, kakor koli jih gledaš, so hriboviti, ne ravno pripravni za sodobno pridelovanje. In vendar je območje izrazito kmetijsko. Brkinci še vedno žive skoraj izključno od zemlje. Prideluje se precej krompirja, kmetje rede po 4—5 glav živine in se tu in tam ukvarjajo še s sadjarstvom. Največja njiva meri morda okrog 2000 kvadratnih metrov. Večje možnosti so na pašnikih, ki jih je precej, a so neurejeni. Prebivalci vasic ob cesti iz Herpelja proti Re-
tiiimiiiiiitiiiinmHtiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtmiii
Naslovi in urniki ambulant Kmečke bolniške blagajne
Člani kmečke bolniške blagajne se za zdravniške preglede lahko obrnejo na naslednje naslove:
AMBULANTA KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE, Ul.
Montanelli 3, vsak dan od 8.30 do 11.30.
DR. ALU’ VITTORIO, Ul. Pratello 13, tel. 38-281 z ambulanto v Ul. Valdirivo29 (IGEA) od 18. do 19.30.
DR. BUTTIGLIONI TULLIO, Ul. Vasari 17, tel. 55-489, vsak dan od 14. do 15. ure.
DR. DELAMI CARLO, Na-brežina, tel. 24-244, dnevno od 12. >do 13. ure; v Sesljanu vsak dan od 14. do 15. ure; v Devinu v torek, četrtek in soboto od 17. do 18. ure; v Sempolaju v torek in petek od 15. do 16. ure; v Mavhinjah v ponedeljek in četrtek od 15. do 16, ure; v Saležu v ponedeljek in četr-I tek od 8.30 do 9. ure; v Zgoniku v ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure; v Gabrovcu v torek in petek od 8.30 do 9, ure; na Repentabru v torek in petek od 9. do 10. ure.
DR. FALZONE EMANUELE, Milje, Ul. Matteotti, tel. 98-286. vsak dan od 15. do 18. ure.
DR. FRANGINI GUSTAVO, Milje, Ul. Verdi 1, tel. 44-062, vsak dan od 16. do 17. ure.
DR. OKORN RAFAEL, Ut Giulia 5, tel. 44-360 — v Doli-
ki so večinoma vezani še na dodatni zaslužek. In tudi tu je tako, da mladina odhaja z zemlje. Niso redki primeri, ko kmetje izročajo zemljo občini. Novi čas odpira vprašanja, ki jih — vse kaže tako — ne bodo mogli reševati posamezniki, saj se tudi že sedaj u-spešno rešujejo v okviru komunalnega gospodarstva
Pred zadnjo, vojno je bilo
zadrugi v Slivju in Podgradu sta si izdelali načrte za ureditev slivovih nasadov. V Čičariji pa naj bi uredili višnjeve nasade, in sicer s precepljanjem na rašeljiko. Razen tega bo zadruga razširila svoj breskov nasad od sedanjih 2,5 ha na 10 ha.
In Se: Za nadaljnji napredek živinoreje bo zadruga še naprej skrbela., s selekcijo* in
na tem območju zaposlenih sa. i molzno kontrolo, zboljševala
10. do 11. ure; na Pesku v ponedeljkih od 10. do 10.30; v Ricmanjih ob ponedeljkih od 10.30 do 11. ure in v Ul. Giulia 5 vsak dan od 16. do 17. ure.
DR. POSARELLI GIOVAN-NI, Sesljan 116, tel. 20-242 — v Nabrežini vsak dan od 10. do 12. ure; v Devinu v ponedeljkih, sredah i.n petkih od 13. do 14. ure; v Saležu v sredah in petkih od 18. do 19. urej na Proseku vsak dan od 17. do 18. ure.
DR. RONCALLI ERNESTO, tel. 98-191, občinska ambulanta Milje — vsak dan od 10. do
11. ure.
DR. RUSSO ALBERTO, Narodna ulica, Opčine, tel. 21-201 — na Opčinah vsak dan od 16. do 17. ure; v Bazovici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19. ure.
DR. STARC MILAN, Ul. dei Salici 1, Opčine, tel. 21-277 -na Opčinah vsak dan od 14. do 16. ure; na Kont-ovelu vsak dan od 17. do 18. ure.
DR. STOKA LIVIO, Ul. Pietet 29, tel. 55-039 — v Bazovici vsak dan od 19. do 20. ure.
DR. TAMBORINI GIUSEPPE, Ul. S. Caterina 7, tel. 504)64, vsak dan od 16. do 19. ure.
DR. TONAZZI NEREO, Ul. Ananian 4, tel. 93-547, vsak dan od 12. do 13. ure in od 19. do 20.30 ure.
mo okrog -90'ljudi, dandanes jih je zaposlenih doma okrog 1200, okrog 2000 pa jih je našlo zaposlitev na obalnem območju. V občini so se razvila številna podjetja, na primer TOS v Hrpelju, IPLAS v Podgradu, trgovsko podjetje «TI-MAV» s 24 poslovalnicami, in še nastajajo nova ter omogočajo zaposlitev tudi kmečkemu prebivalstvu. Tako mnogi niso več prisiljeni životariti na zemlji. Na drugi strani pa je napredovala tudi vas. Do osvoboditve je imelo elektriko samo 10 vasi ob glavni cesti, zdaj sveti elektrika skoraj povsod. Nekoč je bilo sleherno kulturno-prosvetno delo prepovedano, dandanes se uspešno razvija po zadružnih domovih in prosvetnih dvoranah, kakrš. ne opaziš v Pregarjah, Tar-tah, Obrovem, Materiji in dru. god. Zbira se zlasti mladina, ki lahko pogosto sliši tudi pre. davanja o sodobnem kmetijstvu.
In o kmetijstvu tega območ. ja naj povemo še nekaj več. Doslej so imeli v občini štiri kmetijske zadruge, in sicer v Kozini, Slivju, Pregarjah in Podgradu. Pred kratkim pa so sklenili, da bodo imeli eno samo. Sedež bo imela najbrž v Kozini. Velika zadruga bo to, vendar zadružniki pri svojem vsakdanjem delu skoraj ne bodo čutili spremembe. Na sedežih vseh dosedanjih zadrug bodo namreč še naprej ostale pomožne blagajne, odkupne postaje, hranilno-kredit-ni odseki, praktično vse, kar je bilo tam že doslej.
Za zadrugo pa bo sprememba občutna. Začela bo delati z okrog 26 milijonov dinarjev skladov. Vse zadruge so imele lani za okrog 332 milijonov dinarjev prometa, bodoča zadruga pa naj bi ga imela čez pet let že za 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Tak promet bo dosegla z zboljševa-njem proizvodnje na svojem območju, in sicer tako pri zadružnikih kot na lastnih o-bratih. S tem namenom se pri. pravlja na velike investicije.
Na ekonomiji v Odolini bo uredila središče za vzrejo plemenske živine in je zaradi tega že začela zboljševati pašnike na Slavniku. Samo na tem območju naj bi pridobili o-krog 400 ha dobrih pašnikov, k: bi skupaj s košenicami omo. gočili rejo 450 ha plemenskih krav. Živinoreja naj bi se močneje razvila tudi v Podgradu, kjer naj bi redili 360 goved in 2500 cvac. V Pregar-j ah pa že dela farma bekonov, ki jo bodo od sedanjih 150 prašičev razširili na 2000 do 2500 prašičev.
Zadruga se namerava lotiti tudi obnove sadjarstva. Uredila naj bi okrog 350 ha sa-
tudi pašnike in košenice, d* bo več krme. Njeni melioracijski načrti zajemajo okrog 450 ha travniških in pašnih
zemljišč.
Vtis, ki ga dobiš, je zelo ugoden, zlasti še, če primerjaš nekatere številke. Celotni gospodarski promet občine je znašal leta 1955 okrog 986 milijonov dinarjev, narodni dohodek na prebivalca pa 24.000 dinarjev. Lanski promet cenijo na 3 milijarde dinarjev, a narodni dohodek na 123.000 din na prebivalca. Ob koncu nove petletke pa naj bi znašal promet že 5 do 6 milijard dinarjev, narodni dohodek na prebivalca pa 250 do 300.000 dinarjev.
DR. VERC MARCEL, Istrska nj v torek in petek od 10. do j ulica 18, tel. 90-570, vsak dan dovnjakov, in to zlasti v Brli. ure; v Borštu v sredah odi od 15- do 16- ure-	kinih in Čičariji. Ze dosedanji
jam, 56 .žensko ime, 57. vrsta angleškega piva, 59. vrednostno merilo, 60. odpravim, preneham, 62. ostanki v topolni-ci, 65. rastline dišavnice, ki jih uporabljamo kot začimbo in zdravilo, 66. rudnina, 68. premikati se, 69. star po angleško, 71. vinska bolezen, 72. Karenmi je bilo tako ime, 73. pripovedna pesem, 75. srditost, ostrost, 78. igličasta drevesa, 80. prileten, 82. ustanov -telj verske sekte, 83. del korana, 87. žuželka z ostrim želom, 88. moški z orado, 90. destilat riževega slada, 92. sladka jed, 93. povratni osebni zaimek, 94. znak za prvino kripton, 95. brezdelnež, postopač, 97. strupenega jezika,
99. tvorni glagolski način,
100. obložena z ometom, 101. človek nemirne postopaške krvi.
NAVPIČNO: 1. veliko mesto ob Jadranu, 2. neke barve, 3. azijsko božanstvo, 4. okrajšava za italijanski, 5. oljnica, 6. muzejska ustanova, 7. osebni zaimek, 8. predlog, 9. otok na Jadranu, 10. suženj v Sparti, 11. moško ime, 12. predlog, 13. začetek in konec abecede, 14. zimski pojav, 15. italijanska poročevalska agencija, 22. rahlo sivo, 23. pritok Volge, 25. osebni zaimek, 26. vas v okolici Trsta, 28. grška črka, 30. štrleti, 32. dohitim, 34. oblika pomožnega glagola, 35. hoditi, 37. odza-daj,v38. vroč veter v afriških puščavah, 39. čari, zagovori, 40*ffiaSL.; v c-okplicl Trsta, 43. država v Evropi, števnik, 46. dragi kamni, 47. diktat, 49. iz lanu, 51. češka pritrdilni-ca, 52. ’ ali po hrvatsko, 55. sredstvo za ugotavljanje velikosti in teže, 58. z enim tirom, 61. toda po primorsko,
OREH
Nič novega nimamo povedati, toda ljubitelje narave bo prav gotovo zanimalo, da so se ponekod že razcveteli mandeljni. Zlasti zadnja dneva tega tedna sta pripomogla, da so nekatera drevesa že vsa v cvetju. Kot slišimo, je tudi na južnih pobočjih Miljskih hribov že več dreves v cvetju. Nekateri po tem sodijo, da bomo imeli še hudo zimo.
Obvestilo vrtnarjem
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo bo pričelo,_ sporazumno z Opazovališčem za rastlinske bolezni v ponedeljek dne 6. t.m., razdeljevati v poskusne namene primerne ktličine sredstev za zatiranje glivičnih bolezni in živalskih zajedavcev, ki povzročajo škodo podzemnim delom rastlin.
prevozno sredstvo, 70. kratica za delavski svet, 74. prevežem se, 76. časovna enota,
77. kratica za Trst (avtomobilska), 78. neobuta, 79. vas na Vipavskem, okrajšava za srednji, 81. zgodnje, 84. mestece ob istrski obali, 85. sito, 86. pristanišče v Arabiji, 88. primitivna premostitev po. toka, 89. občutek, smisel, 91. vrsta odeje, 94. oziralni zaimek, 96. medmet, 98. znak za silicij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. vsota, 5, snaga, 9. Berta, 14. roka, 15, stota, 16. karta, 17. So, 18. eno, 19. prava, 20. basni, 21, Vis, 22. če, 23. Pedro, 24. Zor-ka, 25. Dido, 26. atlet, 28. Oskar, 30. ingot, 32. Irtiš, 34. tisoč, 36. Ignac, 39. srčen, 41. stvar, 43. Golar, 45. Trinko-Zamejski, 47. čekan, 49. redar, 51. sere, 52. rasen, 54. pajac, 56, Čaven, 58. enak, 59. koren,
60. Sudan, 61. me, 62. lik, 63. Pariz, 64. Tunis, 65. bor, 66. DK, 67. Tales, 68. rokav, 69. maža, 70. Vaduz, 72. napet, 74. Rojan, 76. imenik,
78. Naser, 80. junak, 82. dinja, 83. Ramon, 84. dativ.
NAVPIČNO: 1. vreča, 2. soneti, 3. oko, 4. Ta, 5■ staro, 6. novost, 7. ata, 8. Ga, 9, Baski, 10. E mani, 11. rti, 12. ta, 13. Moser, 15. srd, 16. kar, n’. Sid, 19. jetičen, 20. borovec, 21. vitalen, 23. Petrček} 24 zastran, 25. donosen, 27. LRS, 29. kis, 31. ggg, 33. šek, 35. čad, 37. car, 38. strelovit, 40. naporen, 42. računar, 44. referat, 46. zanikam, 48. narisan, 50. Radin oj, 53, sak, 55. jez, 57. nas, 59. kal, 60. S uk,
61. mož, 63. Pazin, 64. totem, 65. Banat, 67. tuni, 68. resa, 69. mana, 71. ded, 73, par, 75. jud, 77. k j, 79. ro. 81. ki.
63. okrajšava za atletski, 64.
Pokrajinske poti
Poti po naših občinah so zgubile svoj prvotni značaj, ko so služile predvsem krajevnim potrebam, s kmečkimi vozovi. Vzdrževale so jih občine, oziroma njene srenje (vasi). Danes služijo te poti širšemu področju — pokrajini. Vasi jih glede na spremembe v gospodarjenju razmeroma še najmanj izkoriščajo. Spričo tega jih tudi ne morejo vzdrževati. Uporaba občinskih poti v pokrajinskem merilu se posebno močno odraža v naši pokrajini, katerega velemesto razpolaga s skromnim, tesnim okoljem. Zaradi tega je pokrajina prevzela in uvrstila v seznam pokrajinskih cest več občinskih poti. To pomeni, da je bilo treba te poti, ki jih občine niso in bi ne bile mogle primerno vzdrževati, prometu primemo u-rediti.
Eni cestni traki so bolj prometni od drugih. Vzemimo za primer cesto Prosek-Sempolaj (državna meja) — Nabrežina, oziroma trak Sem-polaj-Mavhinje-Sesljan. prvi
trak je nekako do odcepka ceste Bajta-Križ asfaltiran, dalje pa ne, čeprav je promet zaradi prehodov čez državno mejo izredno narastel. Pa primerjajmo pokrajinsko pot od Saleža skozi del Samotorce do te ceste (do Kresije), z onim Sempolaj-Mavhinje. še posebno z onim Mavhinje-Ses-ljan, ki je na vzpetinah skrajno razrvan; Ta pot je nedvomno bolj prometna od one Salež-Samotorca. In vendar je ta med Saležem in Samo-torco že nekako do polovice asfaltirana. Nimamo za to prave razlage. Kvečjemu moremo to zvezati s potrebo tujskega prometa (Sv. Lenart). A ta trenutno ne narekuje še take zahteve. S tem nočemo reči, da je asfaltiranje te ceste odveč, temveč hočemo le pribiti, da so ene ceste bolj potrebne poprave kot druge in bi pokrajinska cestna uprava morala to upoštevati in urediti predvsem one ceste, ki so bolj prometne in v slabem stanju. Kot vidimo,' se uprava tega načela ne drži.
V Borštu gradijo novo občinsko poslopje, v katerem bodo poštn; urad, srenjska dvorana in drugi koristni prostori. Računajo, da bo novo poslopje — če bo vreme le količkaj ugodno — pod streho čez dober mesec
Delamo do ure
SLIKA V ČRNE
Zaostritev borbe v ladjedelnicah
Od torka popoldne do četrtka popolna stavka v obratih CRDA
Sindikati kovinarjev iz Trsta in Tržiča so nadalje sklenili, da bodo ponovili stavko od 13. do vključno 15. februarja
Položaj v ladjedelnicah CR DA v Trstu in Tržiču se bo še bolj zaostril, ker s^ ravnateljstvo podjetja noče pogajati s sindikati glede delavskih zahtev, čeprav je zadnja stavka pokazala strnjenost in odločnost delavcev.
Zaradi tega so se včeraj sestali predstavniki kovinarjev iz Trsta in Tržiča, in sicer obeh sindikatov iz Trsta in treh sindikatov kovinarjev iz Tržiča, to je FIOM-CGIL, CI SL in UIL. Na sestanku so razpravljali o sporu v CRDA, o delavskih zahtevah in o razvoju borbe delavcev podjetja. Vsi so soglasno sklenili, da bodo delavci obratov in uslužbenci ravnateljstva CR DA iz Trsta ter delavci in uradniki tržiških ladjedelnic stavkali od 15. ure v torek 7. februarja do 6. ure zjutraj v četrtek 9. februarja. Prav tako bodo stavkali delavci, ki delajo v izmenah, pri čemer bodo prilagodili izvedbo stavke morebitnim notranjim zahtevam v obratih.
Na sestanku so nadalje sklenili, da bodo ponovili stavko tri dni od 13. do vključno 15. februarja. Tudi za to stavko veljajo prejšnja sporočila glede udeležbe uslužbencev menz v obratih v stavki ter glede ukinitve slehernega izrednega dela, ki presega 44 tedenskih ur. Sindikati so nadalje sklenili, da se ponovno sestanejo v Tržiču 14. februarja, da se bodo domenili glede nadaljnje akcije. Tajništvi tržaških sindikatov kovinarjev sta poleg tega sklenili, da skličeta 7. februarja ob 16. uri na Trgu sv. Antona zborovanje, na katerem bodo sindikalni voditelji govorili delavcem in prebivalstvu.
Iz poročila sindikatov se torej vidi, da si delodajalci zaman utvarjajo, da bodo delav. ci popustili in odnehali od svojih zahtev. Zato bi bil že skrajni čas, da se začne vodstvo CRDA pogajati s sindikati, da se ta spor pravično reši, saj ne bodo imeli od stavke gmotne škode samo de. lavci, marveč bo zaradi tega trpelo tudi podjetje. To pa je
poleg vsega še velik nesmisel, saj gre za podjetje z državno udeležbo, kateremu bi moral biti pri srcu tudi gospodarski in socialni napredek zaposlenega delavstva.
Protestno zborovanje v Križu
Danes ob 11. uri bo na Trgu v Križu javno zborovanje, na katerem bodo protestirali proti žalitvi spomina padlih borcev in zahtevali uveljavitev narodnih pravic Slovencev, potrjenih v republikanski ustavj in londonski spomenici.
Govorila bosta Marija Ber-netič in Arturo Calabria.
 »»--------
Kongres PSI
Tržaška federacija Italijanske socialistične stranke je sklicala svoj pokrajinski kongres za 18. in 19. februar. Danes pa se začnejo predkongresne skupščine sekcij, na katerih bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres ter se tudi izrekli za resolucije, ki so bile predložene za vsedržavni kongres, in sicer ali za Nennijevo avtonomistično resolucijo, Vec-chiettijevo levičarsko ali Bas-sijevo («alternativo»). Danes bo prva predkongresna skupščina v Dolini.
Tov. Roman Šmuc sedemdesetletnih
Kdo bi dejal, da praznuje tov. Roman Smuc prav danes že 70-letnico svojega rojstva? Njegova zunanjost in njegov mladostni značaj tega prav gotovo ne izdajata in vendar je zagledal luč sveta 5.2.1891 v Vipavi, od koder se je po očetovi smrti preselil z materjo, brati in sestro v Trst. Takrat mu je bilo 14 let. Zaposlil se je kot trgovski vajenec pri raznih uglednih slovenskih tr-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiilMmmiiiiiiiitimiiiiamiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiitiiimmiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Iz sodnih dvoran
Dva dni je križaril po morju s tujim čolnom
Pustolovščina je nemškega pomorščaka stala osem mesecev zapora pogojno - Pomotoma sta zašla čez mejo
26-letni pomorščak Simon Horst Adolf iz Nemčije je 26. novembra lanskega leta prispel v Trst iz Messine. Ker je bii brez beliča v žepu, je noč prespal kar na prostem. Naslednjega dne se je potikal ob obali ter premišljal, kako naj si pomaga. Na svojo nesrečo je opazil v Sacchetti čoln ((Maria L«, ki je bil opremljen z jadrom in pomožnim motorjem. Coln je bil last 51-letne-ga Giovannija Arnichija iz Ul. Martiri della liberta 14. V čolnu je bila razna oprema za ribolov in plovbo. Skupna vrednost je znašala približno 700.000 lir.
Simon Horst ni dolgo premišljal. Lepo se je usedel v čoln ter odrinil na morje. Ker motor ni deloval, je uporabljal jadro. Cela dva dneva je blodil sem ter tja, dokler se ni slednjič znašel v piranski
luki. S tem pa se je tudi končala njegova kratka pustolovščina. Piranska ljudska milica ga je takoj prijeia ter nekoliko kasneje izročila italijanskim policijskim oblastem. Z druge strani pa so piranske pomorske oblasti sporočile tržaškemu .uškemu poveljstvu, da je «Maria L« na razpolago v Piranu zakonitemu lastniku. Arnichi je seveda takoj odšel v Piran, kjer je ugotovil, da je izginilo iz čolna razne opreme v vrednosti približno 60.000 iir.
Včeraj je kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, spoznalo Simona Horsta za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora ter na 8000 lir globe.
20-letni Antonio Lotierzo iz Granarola v Emiliji in 36-let-ni Libero Baldi iz Bologne sta
liiiiiiiiliiiiiiilliimiiiiiilliiiiiiiiiliiiiniiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMliiiiiiHiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ponesrečilo se je kar sedem delavcev
Številne nesreče na delu kažejo na pomanjkljivo varnost
Nesreče so se pripetile v raznih delavnicah in na ladjah
Nesreče na delu se vedno lahko dogodijo, pa čeprav so bili storjeni vsi ukrepi, da se preprečijo. Ker se pa te nesi eče preveč pogosto dogajajo. je jasno, da vseh ne gre pripisati samo nepazljivosti ali malomarnosti poedinca, temveč pomanjkljivim pogo-jtm dela v pogledu varnosti.
Včerajšnji dan je zabeležil res visoko število nesreč na delu. Začele so se že v zgodnjih jutranjih urah ter se na-daljevale ves dan.
Tak je primer 52-letnega delavca Giordana Barbe iz Ul. delle Docce 7-1, ki je okoli 16. ure delal v stari luki. Barba je pleskal bok ladje «Irma», ki je nenadoma padla nanj deska z nekega tovora, ki ga je prenašal žerjav. Ponesre-četica so takoj prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so mu zdravniki ugotovili več zlomov na rebrih na prsih, razne praske in podplutbe ter krvavitev iz nosa. Ponesrečenca so spreje-li na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni.
Ob 17.50 pa so prepeljali v splošno bolnišnico 33-letnega Vittoriana Božiglava iz Milj (Zindis), ki se je malo prej ponesrečil v ladjedelnici Fel-szegy. Vittoriano Božiglav je nameščen pri podjetju Solena ter je delal na parniku Olin.
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir. polletna 350C lir, celoletna 6400 lir — FLRJ-v tednu 20 din, nedeljska 40 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21 928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
v_________________________J
Po nesreči je stopil na oljnat madež, zaradi česar se mu je spodrsnilo tet je z vso silo treščil na tla. Do nesreče je prišlo sicer že ob 13.50, toda zaradi hudih bolečin je bil ponesrečenec primoran nekaj ur kasneje zateči se v bolnišnico. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek s prognozo od 8 do 40 dni zdravljenja zaradi verjetnih kostnih poškodb na desni nogi.
Ob 14.30 so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 34-letnega delavca Nerea Zorzeta iz Ul. Costalunga 57. Zcrzet je delal v novi luki m sicer na pomolu kjer razkladajo in nakladajo premog in chva. Dokončal je bil svoje delo na železniškem vozu ter je hotel stopiti na tla. Pri item se mu je spodrsnilo ter je padel na tla. Zaradi padca si je zvil desno ramo ter za-dobil razne podplutbe na desni nogi. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni.
Drugi dve nesreči na delu sta se dogodili v jutranjih u-rah. 53-letni Guerrino Zida-nch iz Ul. Foscolo 37 je delal okoli 8. ure zjutraj v neki mehanični delavnici v Andro-ni Čampo Marzio. Nenadoma ga je zadel z vso silo škripec, ki je dvigal razen material. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so mu zdravniki ugotovili obsežene in globoke rane na zatilniku, močan šok ter začasno izgubo spomina. V I. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti približno 2 tedna.
Druga nesreča pa se je zgodila v delavnici za obdelavo mramorja v Ul. delle Milizie 9-3 54-letni delavec Matteo Pigo iz Androne S. Severio 3, je prenašal težko mramorna-to ploščo. Nenadoma ga je zadel v čelo drobec mramor-ja ter mu povzročil obsežno in globoko rano. Delodajalec je prepeljal ponesrečenca s svojim avtom v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ozdravel v 10 dneh.
Se ena nesreča se je pripetila slučajno na holandski ladji «Twee Gebrordeders*. On 11. uri so prepeljali na or-tcpedski oddelek splošne bolnišnice 38-letnega Johana Kriynena, poveljnika imenovane ladje, ki si je pri padcu na stopnicah svoje ladje zlomil desno koleno. Zdraviti se bo moral približno 40 dni. Na njegovo željo so ga 2 uri kasneje odpustili iz bolnišnice.
Sinoči ob 20.45 so z avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 19 let starega Giusep-pa Coffola iz Kermenke 177, ki se je ponesrečil na delu v mizarski delavnici INCOL v Ul Cadorna 3. Z roko je zašel pod trak krožne žage, ki mu je odtrgala členek palca leve roke, Sprejeli so ga na
ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni.
Sestanek občinske zdravstvene komisije
Včeraj opoldne se je po dolgem presledku zopet sestala na tržaškem županstvu občinska zdravstvena komisija, ki jo sestavljajo svetovalci raznih skupin. Na sestanku so poverili predsedniku komisije podžupanu prof. Cumbatu nalogo, naj se sestane s predsednikom u-pravnega sveta združenih bolnišnic odv. Morgero ter naj razpravlja z njim glede glavne bolnišnice. Komisija se je tudi domenila o svojem bodočem delu ter sklenila, da se bo lotila vprašanja občinske lekarne, katere ustanovitev je predlagala levica.
 «»------
12. februarja sestanek
skupnosti
jadranskih pristanišč
Na sedežu Krščanske demokracije so razpravljali o zakonskem načrtu za ureditev konvencij plovnih družb pretežno državnega pomena (PIN) ter upoštevali pri tem tudi stroikovna proučevanja, ki so jih opravile krajevne gospodarske ustanove. 12. februarja pa se bodo sestali v Benetkah predstavniki jadranskih mest, ki se bodo pomenili o ukrepih, ki so potrebni za zaščito interesov na Jadranu.
Davčni seznami na vpogled občinstvu
Od včeraj so na tržaškem županstvu izstavljeni seznami davkoplačevalcev, katerim so ugotovili spremembe glede dohodkov, ki pridejo v poštev za družinski davek za leto 1961.  «»----------------
Odobritev sklepov
krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji proučil in odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Za tržaško občino je odobril več sklepov za plačilo najemnin družinam, ki so morale zapustiti nevarna stanovanja, sklep o oddaji telovadnice društvu »Gin-nastica Triestina« industrijski šoli »Volta«, sklep o najetju 53.300.000 lir posojila za nakup zemljišča na Carboli itd. Odbor je nadalje odobril nekaj upravnih sklepov pokrajinske uprave, neki
se morala včeraj zagovarjati pred pretorjem Brencijem zaradi nezakonitega prehoda meje.
Bilo je 17. novembra lanskega leta, ko sta Lotierzo in Bal-d: prišla z avtom Fiat 60o v naše mesto. Kasneje sta izpovedala, da sta prišla na izlet in da nista nameravala potegniti čez mejo Povedala sta še, da sta nekoliko po svojem prihodu v Trst odšla v neki kraj v bližini Opčin. Bila sta prepričana, da sta še vedno na italijanskem državnem o-zemlju, ker sta opazila v bližini neki avto s tržaško evidenčno tablico. Kjer sta se u-stavila, sta se še izdatno najedla ter popila dva litra vina. Nato pa sta šia na kratek sprehod. Nista pa šla daleč, kajti kmalu so ju prijeli jugoslovanski graničarji, ki so ju čez nekaj dni izročili italijanskim policijskim oblastem.
Včeraj ju je pretor oprostil obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je včeraj razpravljalo v prizivni stopnji glede neke obtožbe, ki so jo naprtili 70-letnemu trgovcu Luigiju Savoii iz Ulice Montorsino 7. Savoio so dolžili, da je prodajal jedilno olje, za katero je trdil, da je pristno olivno olje, čeprav je bilo pomešano z večjo količino semenskega olja. Pretor je bil svoj čas obsodil Savoio na plačilo čez 100.000 lir globe. Kazensko sod.šče pa je oprostilo obtoženca, češ da ni zagrešil inkriminiranega dejanja.
Dne 30. januarja t. I. je na zagrebški veterinarski fakulteti diplomiral Sergij Carli - Kralj. Novemu živinozdravniku iskreno čestitajo starši, brat, teta in sorodniki iz Trebč.
Čestitkam se pridružit. jeta tudi uprava in ured. ništvo Primorskega dnev. nika.
iaških trgovcih in si s tem služil kruh do vpoklica k vojakom, Izven poklica pa je bil zlasti aktiven pri tržaškem Sckolu. Služboval je v Pulju, ko pa bi moral priti domov, je izbruhnila vojna in njegovo vojačenje se je podaljšalo do konca vojne. Bil je v Galiciji in Bukovini, po povratku v domovino pa se je kot velik rodoljub prijavil h koroškim prostovoljcem.
Po vojni se je za nekaj časa izselili v Jugoslavijo, nato pa se je l. 1928 ponovno vrnil v Trst, tokrat z družino, ki si jo je medtem ustvaril in se posvetil trgovskemu poklicu. Njegova trgovina jestvin v Ulici Battisti je bila splošno znana in poleg številnih tržaških slovenskih družin iz mesta in okolice, so bili med njegovimi klienti tudi mnogi tržaški Italijani ki so cenili njegovo trgovsko poštenost in spoštovali tudi njegovo nikoli, niti v najtežjih časih fašizma zatajeno narodno slovensko zavest. V njegovi trgovini se je vedno govorilo s ponosom slovenski, njegovi hčerki, vzgojeni v narodno zavednem duhu, pa sta se že zgodaj vključili v aktivne vrste slovenske študentske mladine.
V letih druge svetovne vojne se je takoj brez pomišljanji pridružil' Osvobodilni fronti, delal in pomagal kjer je bilo mogoče in potrebno in marsikateri tovor živil iz njegove trgovine je odhajal v gore k partizanom. Zaradi tega ni bil samo pod policijskim nadzorstvom temveč skupno z ostalimi družinskimi člani zaprt, hčerka Vojka pa po prestanem zaporu konfinirana v daljni Lukaniji, kjer se je leta 1943 priključila partizanom in kot sanitetna referentka III. prekomorske brigade odšla v Jugoslavijo, kjer je ■pri nudenju pomoči pri Kninu ranjenemu tovarišu na odprtem bojišču junaško padla.
Smrt hčerke je bil zanj velik udarec, ki ga pa ni mogel tiriti. V dnevih borb za dokončno osvoboditev Trsta je bil član Ljudske zaščite, po osvoboditvi pa član Mestne konzulte, član Glavnega odbora SIAU, zavezniške oblasti so ga imenovale za ljudskega sodnika, bil pa je tudi vodilni funkcionar strokovne trgovske organizacije.
Po ženini smrti pred nekaj Uti, se je umaknil v pokoj, ki ga uživa v krogu svoje hčerke, zeta in vnukov. In ko danes praznuje svoj visoki življenjski jubilej, mu kot zavednemu in naprednemu Slovencu ter kot našemu naročniku od vsega začetka, iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let.
Huda prometna nesreča
Lino Možina, trgovski pomočnik po poklicu, star 32 let, in njegov prijatelj 24-letni Riccardo Mazzaroli,_ sta se v zgodnjih urah včerajšnjega dne precej hudo ponesrečila pri vožnji z motorjem.
Do nesreče je prišlo v Ulici Koštalunga. Okoli 2. ure poroči se je po tej ulici peljal s svojim avtom Valentino Lud-mann iz Ul. Ariosto 2. Žarometa njegovega vozila sta nenadoma osvetlila dva moška, ki sta ležala na cesti poleg prevrnjenega motorja. Lud-mann je naložil ponesrečenca v svoj avto ter ju prepeljal v splošno bolnišnico. Mazzaroli-ja so zdravniki sprejeli na 2. kirurški oddelek zaradi raznih prask in podplutb na čelu ter močnega šoka. Ozdravel bo v približno 10 dneh. Huje se je ponesrečil Možina, katerega so sprejeli na ortopedski oddelek. Med drugim si je Možina zlomil desno stegnenico. Ozdravel bo v približno 2 mesecih.
iiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiimimimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiMiiiiiiiiimtiiiit
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 4. februarja 1961 se je v
Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
Od 29. januarja do 4. februarja ji bilo 38 porok.
RODILI SO SE:	Aleksander
Jančar Paolo Siligato, Milva Škabar, Maurizio Marincich, Giorgio Schiavmi, Antonella Scopas, Ga-briella Pellegrini, Manuela Nor-dio, Maurizio Held, Fulvio Metlica, Luarta Calzi, Manuela Quaia, Dario Riva.
UMRLI SO: 48-letni Mario Mor-purgo 82-leitna Ana Škabar vd. Martelanc, 76-letni Patrizio Ca-racci, 61-letni Giovanni Callini, 77-letna Emili a Seu por. Vianel-lo, 38-letni Mario Besenghi.
OKLICI:	uradnik Ezio Giotti
in gospodinja Annunziata Canno-ne, pek Giuseppe Auber in delavka Maria Marotta, trgovec Mario Piščanec in gospodinja Giorgina Braico vd. Pagliaro, delavec Antonio Pocecco in gospodinja Rasalia Pregara, pom. kapitan Giorgio Segalla in uradnica Giannina Lenardon, težak Dante Canziani in gospodinja Glo-conda Sain, sprevodnik Vittorio Muiesan in prodajalka Fiorenza D i len a, reprezentant Giovanni De Nuzzo in gospodinja Pierina Dragovima, karabinjer Alessandro Frantoni in gospodinja Rosalba Pagnini, elektromehamk Vittorio Ma.er in šivilja Maria Polli, Au-drea Lacalandra in Jacqueline Dumas, Remo Delle Vedove in Ingrid Korte, tolmač Domenico Palmara in študentka Elly Ha-raldidottir, delavec Renato Pa-sutto in gospodinja Mirella Mi-lella, uradnik Vittorio Piccoli in štujientka Jolanda Seveglievich, težak Santo Savron in gospodinja Galiliana Marsich, zdravnik Guido Rlbolli in učiteljica Nidia Germani, težak Nereo Scarpa In gospodinja Llliana Logar, pleskar Renato Veri in Christel VVeber, študent Muharem Morina in študentka Dušica Slavkovič, inženir Germano Lutescher im uradnica Uršula Hering, pos'i ;	■
dio Boffitto in gospodinja Maria De Cecco.
LEKARNE ODPRTE DANES
AU'Alabarda. Istrska ulica 7; Birbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commerciaie
26; Al Galeno, Ul. S. GUI no (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg sv. I-vana 5; Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Mia-n,, Barkovlje In Nicoli, Skedenj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zomi, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr, Rossetti, Ul. Com-bi 19.
LOTERIJA
BARI	21	5	33	13	56
CAGLIARI	73	89	56	38	16
FLORENCA	59	7	82	1	60
GENOVA	59	17	31	9	23
MILAN	7	46	25	42	37
NEAPELJ	37	36	90	82	13
PALERMO	76	46	73	29	56
RIM	19	18	89	15	82
TURIN	47	44	13	90	77
BENETKE	3	62	45	25	78
ENALOTTO
12 XX 1X21 XI XI
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče .....	69	171	fi9
limone ..............118	141	135
mandarini  H**	212	165
jabolka	1.......... 83	147	88
jabolka	II......... 2&	88	59
hruške I............. H8	176	M
hruške II............ 24	106	26
pesa .	.......	65	17	71
artičoke............. 40	40	40
zelje	53	65	59
cvetača	.......	41	94	71
ohrovt............... 40	71	59
cikorija............. 29	36	36
čebula	83	118	100
koromač ............. 47	71	59
razna solata ....	75	150	113
krompir.............. 27	66	43
rdečj radič......... 238	438	375
zeleni radič II . . . 150	250	238
zelena............... 71	120	88
špinača............. 163	175	163
Večina blaga se prodaja po previad. ceni (3. stolpec).
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 18. t. m. ob 18. uri v Avditoriju v Trstu premiera PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
Danes 5. februarja ob 19.30 v Drami v Mariboru in jutri 6. februarja ob 19.30 v Drami v Ljubljani
EUGENE JONESCO
STOLI
Slovensko gledališče v Trstu
Hola, la,
hola, la,
v gozdu škratje smo doma.
kasn?.
dokler sonce np ugasne.
A dvanajstega, to vam povemo,
na otroški ples
na stadion gremo !
Pridite tudi vi mali, male,
očki, mamice, sestrice in bratje
dobro obložen bife’ in glasbo
nudi vam Sneguljčica in škratje.
škratje.
TRADICIONALNO
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
bo v nedeljo 12. t. m. v dvorani na stadionu ((Prvi maj«.
Pričetek ob 15.30 ! ®®®0®®@BS®l]®®®S®ffl®®
1 PUSTNI PLES
Prosvetno društvo EJ 'SLAVKO ŠKAMPERLE’ }fj
Vas vljudno vabi na	®
pustni ples,	j®
ki bo v dvoranj na	S
stadionu «Prvi maj«	jjj
v soboto dne II t. m.	jfj
z začetkom ob 21. uri	ne
a •;
1 9
Sl IGRAL BO ZNANI IN S J] MODERNI ORKESTER [§j ...	H
Opozarjamo, ljubitelje ® n pustne zabave, da se bo til S rezerviranje miz pričelo g] 9. t. m. v Tržaški knjigar- t.] I ni v Ul. sv. Frančiška 20 igi g	iši
»i®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Obvestilo Kokošerejcem
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je na njegovem sedežu v Ulici Ghe-ga, štev. 6-1. kokošerejcem na razpolago živinozdravnik specialist zooprofilaktičnega poskusnega zavoda — oddelek za Furlanijo, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu za posvete in če je potrebno tudi preglede za ugotovitev bolezni perutnine.
Nasveti in pregledi na vzre. jiščih so brezplačni.
[darovi in PRI8PKVH1)
Namesto cvetja na grob pokojne Josipime Flego daruje Draga Gregorič 500 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Ivane Novak daruje družina Počkar 500 lir za Dijaško Matico, Josipima Poštir daruje 500 lir z?, Dijaško Matica
Namesto cvetja- na krsto pok. Ane Martelanc-Skabar daruje Minka Pentot 1000 1+r za Dijaško Matico.
[ BAZNA OBVKNIILA j
Odbor Dijaške Matice bo imel sejo v torek 7. februarja t.l. ob 20. uri na sedežu.
Filatelistični klub «L. Košir«.
V sredo 8. februarja ob 20.30 t bičajni sestanek.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
MALI OGLASI
SLOVENSKA DRUŽINA išče hiš no pomočnico za celodnevno zaposlitev — Bufon — Livaditl 6 — tel. 91-652.
KUPIM GLAVNO GRED »Fiat-Balilla«. Ponudba na Zupančič, Kranj — Partizanska 24.
PRODAM malo rabljeni ročni pletilni stroj za volno, Cilio. Trst — Ul. Tintoretto 4, tel. 75-609.
KLAVIR »Minion«. angleška mehanika. Naprodaj tudi drugi klavirji po nizki ceni. Svagelj, Ul.
Ginnastica 41,
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega očeta
DRUŽINA DESKO
Trst, 5.II.1961.
'Prst. Strada del kriuli št 289 Tel 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO • KONKURENČNE CENE
VIGNA
Trst, Ul. Crtspt 73 tel 90-02i
Specializirana delavnica z, popravilo in obnovitev izpuš nlh naprav in rezervoarje!
P miofsTcT "(Tnoviu J:
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9.1. najnižja 5.2, ob 19 uri 7.7 stopinje, zračni tlak 1008.5 pada, veter 5 km jugovzhodnik, vlage 63 odst., nebo 7 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
GOSPODJE
Med obnavljanjem lokala, ki je v teku, se nadaljuje	^	.
velika razprodaja vseh moških oblo^1 v podružnici Largo Barriera Vecchio, 1 popust od 50 do 80 odstotkov
GOSPE
ob tej priložnosti izredni popusti tudi
za ženska in otroška oblačila
GxwLq.tiM
 AVTOPUKVO/______
Rihard (Junja
[ GLEDALIŠČA ]
VERDI
DANES ob 17. uri zadnja predstava Macariove gledali, ške skupine z igro «Okno na Pad«.
V torek bo prvič nastopila gledališka skupina Gino Cer-■vi-Massimo Girotti z Anouil-hovo igro «Becket in njegov kralj«; režija Mario Ferrero. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO DANES ob 17. uri 17. ponovitev Shakespearove ((Dvanajste noči«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Cene 6o0, 450 in 250 lir.
Drevi ob 21. uri bo univerzitetni kinematografski center predvajal film S. Kubicka »Obzorja slave«.
Jutri, ponedeljek 6. februarja ob 21. uri bo za koncertno društvo igral violinist Giocon. do de Vito s sodelovanjem pianista Tullia Macoggija. Ves spored je posvečen Brahmsovim skladbam.
( K l~ftTo )
Fenice 14.30 «Zivela Italija«, east-mancolor, Renzo Ricci, Paolo Stoppa, Giovanna Ralli, Tina Louise.
Excelsior 14.30 ((Veliki diktator«, Charles Chaplinov velefilm. — Zgodba navadnega zemljana. Filcdrammatico 14.30 »Lovci na doto«, Lauretta Masiero in Alberto Lionellc. Film, ki ni prepovedan nikomur.
Grattacielo 14.00 ((Presenetljiv zavoj«, Yul Brynner, Mitzi Gay-nor.
Arcobaleno 14 00 «Stremuhinje», Mansa Merilni in Aroldo Tie-ri. Prepovedano mladini. Supercinema 14.00 «Mandarin za Tea«, VValter Chiari, Sandra Mondaim, eastmancolor. Alabarda 15.00 «Preh’od Rena«, Nagrajen v Benetkah. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Aurora 14.30 ((Veliki plen«. Capitol 14.30 «Pisma samostanske novinke«, Pascale Petit, Jean Paul Belmondo, Massimo Girotti. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 «Popoln zločin«, technicolor, Grace Kelly, Ray Milland.
Cristailo 14.C0 «Po prstih«, An-thony Perkins.
Impero 14.00 13.30 21.30 ((Veliki ribič«.
Italia 15.00 «Prehod Rena«. Nagrajen v Benetkah. Prepoveda no mladini. Zadnji dan. Massimo 13.30 ((Operacija coman-dosov«, technicolor, Dirk Bo-garde, Akim Tamiroff.
Moderno 14.00 Filmski igralec Alberto Sorrentino v reviji »Ses-sossessione«. Na platnu »Hudobne, toda lepe«. Zadnji dan. Astra 14.00 «Pod desetimi zastavami«.
Astoria 15.00 «Porfcret v črnem«, technicolor, Lana Turner, Sandra Dee.
Vittorio Veneto 13.45 «PrekIeti .in junaki«, john Fordov velefilm, F. Hunter.
Marconi 14.00 «Viharni veter«, technicolor, Carroll Baker, Vit torio Gassman.
Ideale 14.00 »Tokio ponoči«, clne-mascope, technicolor.
Savona 14.00 ((Pohujšanje pod soncem«, technicolor, Sandra Dee in Richard Egan. Prepovedano mladini,
One on 14.00 «11 Mattatore«, Vittorio Gassman, Annamaria Ferrero.
Danes, NEDELJA, 5. februar))
Agata
Sonce vzide ob 7.23 in zat0I?lini 17.16. Dolžina d>neva 9.53 kj1:. vzide ob 22.05 in zatone o*3 s Jutri, PONEDELJEK, 6. lebruarD Dora	9
%KWMlL
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 15. Jjj* in jutri 6. t. m. z začetkom ob 18. uri Hiffl
Najnovejši izum moderne tehn^f Superautomatic s 57 ru^111
Preko 50 vrst najnovejših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA
TRST Ul. Mor eri 7 lelefon st. 28 373
POŽAR TOVORNI PREVOZI
ARTE
v vse tudi t
inozeR11
TVHDKA
JOŽEF SIL*
,zv^
UVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo in k ur ja' tci lamskcga lesa.
TRSI - H ivj» liritmulii št. Il-I - TrIkIiiii '1^
      ^
Gospodarstveniki vsega sveta sodeiuieio ria prireditvah. "
orgnn'7 ra	v	J
ZAGREBŠKIVELESEJ^
Mednarodni pomladanski zagrebški veleseje m
14.-23. IV. 1961
Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Pohištvo rt TiT"? in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja — TufitV T*' gostinstvo — Medicina in tehnika — Tehnika varlenja nJ 1 nika merjenja in urejanja — Avtomatizacija — Stroko*' teratura.	.	F
Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb Aleia Bof|S driča. tel. 51-666
A VTOMOTOR
iMPOKT - EXFOK I
Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ame riških avtomobilov DIESK! motorjev in traktorjev
Trieste Trst, Via Udine t5 tel 30 197 30198
nevm
PISMA UREDNIŠTVU
je nekoč pisal prof. Cronia
JeTh°Vani g' Urednik, je niztinim « članku-
-■ ‘2Sel v vašem "
*airn^!^?'rciTn* na sloven-
listu v i
Trstu
.v Trstu bilo n'*, IrnV* ■ ime Artura Cro. na uhiJlL™..^0*™™:
9Winaziji njeno iudi Profesorja jt, ZtUniverzi v"Padovi,
Pfedseinit ?”an°> z<? več let sife vn lzPr,asevalne komi. K°t n.STfn]enih ^naturah.
r, ne bom
M jo	koliko	je	vloga,
‘lojstuu ori° ,Cronia v tem W x	na	tisti	vi-
s*dnikn ~ zahteva. od pred-Koliko ; tunitetne komisije. v tei svnOT°i’ Cr°hia izkazal n« i„ ?,°n vlogi tisto kultur-ja lahu ° ,sko Bosposkost, ki ttkuie .^ovenska šola pridna budH?eJSa njegovega r'I> DrimJ -■ ' laflko spregovo-dijafci	tako	šolniki kot
Prevet njPr2v te glas o ne ‘Hlu ume aiernskem osebnem itven šole on(e Pr°dzl tudi.
nje: Je\~ef bom na vpraša-t>etekln?f° Cronia po svoji ntj J™* res osebnost, ki je Ulja Tnt 3Sa-j0 Rim P°-
nt natur najvišjo avtoriteto niiijif 6 na sl°venski gim-
p0 iafcnJ?ftmen bom posegel
nJe9oveaaentiU’Jn sicer upod 2ai j,j	lastnega peresa.
nedbo
h
. 0Vek zaman iskal na-
cUOO tpn i 7	J3KUI	TL	Ut
nioVi ,.J\® dokumenta v Cro-toondo	Conoscenza	del
^®ie	Italia,'	čeprav
*ieje	a n
nntor „nri 2, stTani in jo je
'blioorni- 2 vsestransko Tafcn	vijačno s svo-
'n 661 i,- s*? na straneh 660 njegove y,-%iba st°lPea petita j' hotel lb}}°Brafije. In da Sebe kar	avtor	tudi	do
tuje riPj.fse da Popoln, doka->v°ja uh, ’ ■ na navaja celo ^njižnn ZTZltetna skripta, ki torej vrJ}ls° iz's}a. Zakaj je ?0|nk«« j “ smatral za je ijjgi ’ da utaji članek, ki jonski r V-.?r0rntnentni itali-*°Sia	ka nuova anto-
k Vrispelk? Šst0&asn° nava-
m? e drugih v isti re-
Rq.' j
t>'ni člnr, torei s tem njego-di 0»? Stbria-- e civilta ftr- 218	oua	Antologia,
kakšen vi ’ na katerega bi krof. Crnn°Venec rad spomnil VrZel v l°>. da z njim izpolni je Seniorbibliografiji? Saj <v n<U;ed	teniral pred tem,
£ivilti ,e svoje prispevke v zakaj tnr Clsta <M38,	VI.).
Goto ° ei.ta molk? k9, d„°r,ni, bil odločilen raz-!®CBeJc 3ri.ja Croniov pri-tstanovit,l Cf.Jzšel seveda ob !u«!n0	•	takoj za ak-
‘(»tične ti& ____________
k- naj	Federzonjja,
e	Pritner	njene	vse-
5? je *Ji s.aTno začetek: «Res ' °«efc Xl?.cal° Živeti, da je I >««sfep lVe-1 zrušen je jugo-> bj ,zave-* prof. Cro-
sl^im nhnakko tudi v tei
: eHo dp . drzal svoje znan-ll^držal Tj13^0- kakor, pa
bil,
hr
Nil
tako , sam,
.fini i:.,	’	Ka^or.
o0 . kdo drug. Da
je prvi ugotovil av-
tu t0
ko
ja ta članek za-
it navadr 36 m°ral storiti že ijele /Sa intelektualnega, „ ‘tirn^ rianstvenega sramu, !Cs ustain -tblrvatska, ki da-, nih ?e. — Po definiciji VSa o s,,„S,ntk voditeljev — l°*dovih ]}b Poljih in svojih . trt nadnliuip tisto
°>ni
eelco
OKj
tradi
nadaljuje
^“eije nroHe državne~ konsoli-j1 i biiQ tisoč in več leti. .r'°ri<itisZarad‘ preprostega ?Ji	aega efekta ali za-
fi-1 An eS^e r?žije, da se je iS da „ ave'ic, ko je šel v "r°nt)	Ponudi Zvonimirovo
tl,lreniljaitja^0jskemu princu,
totjo, ki je bila v
diplo
Cj(jr
5?0rU	dalje: «V zadnjem
Sečka j 08radom je bila
Zartnlt0viVo r=anJt^ tista’ ki ln^evaniu Sodelovala pri pri-j9m.*ntoj (2a zmšenje (sgreto-
1«.
2h?'°a8ri7p °^aišala tisti revo-a““ - ki je dovedel do
na§e pB-tlavi
oličev
o 3e h-i —"e ustaše-)> J(0aofictt (• 1S41 akademska vCe na ^etnika slavistične
>?» „
ki*}!*' tiste znanstvene 'Cfki	Mhko	od	Cio.
na svoje
iriabmi
skušal prof.
<iaV*dri
sla ?.vem
vtstiki, pričakovali'I
^P«*ihpiSL°>
So ?>enih ,c,tlP°v
■"> - v tren'
C6isko
^ »žn.iknn°g°mi>a tvo je iah-
boječi, dobri Hrvatje (in Slovenci, vS rbi, Makedonci) kaj kmalu naveličali eravnovesjav in se hudobno odločili za «eksaltacijo»: ples, v katerem se je Zvomimirova krona kaj veselo zavrtela.
Odveč bi bilo jemati v pretres «znanstven,ost» (o "ubogi Croce!) Croniove teorije o <tek. saltacijiv: to prepustimo našim, abiturientom kot nezahtevno vajo za maturo, ki ji bo pred. sedoval prof. Cronia, morda ne do kraja uverjen o umski enakopravnosti slovenskih štu. dentov.
More,biti človek s tako preteki ostjo do slovenske šole ob. jektiven, kaj šele njej naklonjen?
VLASTO GRUDEN
Spojitev združenj trgovcev
Združenje trgovcev na drobno in Zveza trgovcev na debelo sta slklenili, da se spojita v novo organizacijo, to je v pokrajinsko zvezo trgovcev. Uradno sporočilo o spojitvi bo dal vsedržavni predsednik «Fe-dercommercio» Casalcoli v ponedeljek ob 17. uri v veliki dvorani trgovinske zbornice. Doslej so se že sporazumeli glede pravil nove organizacije ter glede razporeditve raznih zastopstev.
razen od navad-
v °d nPmatskega spremstva
jPPetov v Po®lanst\
- --uV v .:—-Jtva hrvaških °biih Pjmovih izvirnih in " rn-	odnih nošah...«
raim0 z
'n tako*1 .za decentrafizaci-
,'aj Pa“„U,TliUerzi v Padovi. toitym	li del članka?
tZt- Cronlf n-e delam krivice «enl ‘a do l’ Hce. ročem, da je cj;: Po p 1adnje strune ugla-fa>l-Ajen0I, r20nijeoi intona-ce 'Ph «isti„* °f’ Pretkan z deli ^ Sin * razza«, «vo. chea eiviit.'.gU,e“’ <(8ran mare
»Sta^lUiste rt* n8"* (<®raniti’ p° rt ’ tn bm dell° spinto«, s Pri.? °iset,k, , one)l ttd„ nam Šist .nttn >, letJh zveni s kar rnZei}orn pristaša fd-clZ.t>ZSlke.Toda alt seje
du	Uravnovešenem,
r0d ® doi..Priltovanern naro-ti naj j)l I*euni idilični na-n"- Pili seveda Hrva-bi zaman idejnih in
revolucionarjev, ki
Si ,'cavh« ‘ulK
ne SsloVanskrSenostl dali dru'
Je ? bile J narodi.» In kakš-!ti).„ ^iiho p "eksaltacijeti, da bi e0a r°niovega znan-
SLsprušeZ°iilTa <ne■da
Goi Pi, p*; kaj pa je z *a\n,Skirnt itd.)? Ci-Pek 0 lfco -i ?re *a odstavek, Pihei ,sPoje„ 2' kot primerek ' *”"■	>	rstne proze: «Ma-
P°.
p0hr°1-. ki°-Sam° v Bolgariji
■< in -<'itain ''Usitstvo je Slo) eksait- sam° v sofističnih' ■tnesiat,Vrani Češki XV. PoliJe lahJZem ali tovia,li-Pog>, kHe°h'fapcljal samo vah	i	zmedena	po
ie1 iaJ.ihilisg^Pj^iskih delit-
in boljševizem
Jll’’ ki je eP'avil samo Ru-W &tora ^®1? v nesklad-dov,,61«« i-tas in kultur la-Sq ■» azianstva in ju-
Pia,
Da
se je torej
5« 3 kmJan?rof- Cronia lah. 0 Pjeon,,AP?z'i«l, da so °0ui idilični, boga-
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
vrši :
— mednarodno špedicijo m transport š svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
— kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z ‘ vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot:
LJUBLJANA, SEŽANA, NOVA GORICA, KOZINA. JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA, ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJANIN, NOVI SAD, SUBOTICA
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 16. uri film
Roman
«
revnega mladeniča
(II romanzo di un giovane povero)
Goriško
dnevnik
Maloobmejni promet v januarju
Nad 85.000 prehodov na soriškem področju
Na čedadskem odseku je bilo kljub zimi in mrazu 9.311 prebodov
jugoslovanskih državljanov.
Na čedadskem področju pa je bilo v januarju na šestih obmejnih prehodih 9311 prehodov, od tega 1.046 italijanskih in 8.265 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov so zabeležili na obmejnem prehodu prve kategorije pri Stupici, in sicer 6.493. Ti podatki predstavljajo občutno zmanjšanje prehodov v primerjavi s prejšnjimi meseci, kar je treba pripisati predvsem vremenskim razmeram,
V mesecu januarju je na goriškem področju prešlo mejo na podlagi videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, z dvolastniškimi dovoljenji in propustnicami vseh vrst ter s potnimi listi 85.165 ljudi, od tega 61.060 jugoslovanskih in 24.105 italijanskih državljanov.
Na bloku Rdeča hiša so v tem mesecu zabeležili s potnimi listi naslednje prehode: bilo je 1684 italijanskih in 1423 tujih državljanov; vstopilo pa je 1884 jugoslovanskih in 1409 tujih državljanov.
Z dvolastniškimi dovoljenji je prešlo mejo 2.661 jugoslovanskih in 2.271 italijanskih državljanov.
Z navadno propustnico so zabeležili 57.004 prehode jugoslovanskih in 21.465 prehodov italijanskih državljanov, s posebnimi propustnicami 92 jugoslovanskih in 360 italijanskih državljanov. Z izrednimi propustnicami 8 jugoslovanskih in 9 italijanskih državljanov, z dovoljenjem za tran. žitni promet je prišlo na italijansko obmejno ozemlje 1295
iiilliliiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiijtiiiiiiiiiiiiiii
Volitve sindikalnega zastopnika železarni Montesanto
V začetku tega tedna bodo v železarni Montesanto na Tržaški cesti volitve sindikalnega delegata, ki bo zastopal delavce tega podjetja. Predložena je bila samo ena lista FIOM-CGIL, na kateri sta kandidata Karel Kosič in Viljem Cingerli.
  ............................................................
V občini Gorica od 7. do 20. ure
Danes volitve sveta kmečke bolniške blagajne
saj je prav na tem odseku zapadlo v januarju precej snega, pa tudi mraz je oviral promet.
Jutri zaprta Ul. Randaccio
Ker postavljajo občinska podjetja v Ul. Randaccio napeljavo za plin, bo ta ulica jutri, v ponedeljek, ves dan zaprta za promet.
Šolska naloga o Evropski skupnosti na slovenskih šolah v italijanskem jeziku
Jutri, bodo tudi na Goriškem pisali dijaki višjih razredov nižje gimnazije, učiteljišča in liceja nalogo o Evropski skupnosti. Na Tržaškem so z akcijo, ki jo je podpiral naš list, dosegli, da se bo naloga o tako važni temi. ki naj poudari doprinos vsakega naroda k tej višji obliki mednarodnega sodelovanja, pisala v materinem jeziku.
Ne 'razumemo in ne najdemo opravičila, zakaj šolske oblasti niso poskrbele, da se ta naloga piše v slovenščini tudi na slovenskih srednjih Idah na Goriškem.
iiiiiinmiiiiiiimjiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuimtiiiimmimiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiriniuiiiiiiiii
Ko imamo na vratih nevarno slinavko
Kakšno je zdravstven« stanje živine v noriški občini
Ukrepi, ki so bili lani odrejeni za zdravstveno zaščito živine - Država naj prispeva sredstva za cepivo proti slinavki tipa C
Včeraj smo obširr-eje pisali o tem, kako se je začela širiti slinavka iz bližnjih furlanskih krajev tudi na goriško področje in da je v Krminu m okolici okuženih več hlevov goveje živine, med katero je bilo tudi že nekaj smrtnih primerov.
Ker se je ta teden začelo tudi drugo obdobje kontrole živinoreje v goriški občini, poglejmo, kaj je bilo lani stor. jenega za izboljšanje zdravstvenega stanja živine na tem pcoročju.
Predpogoj, da bodo ukrepi v tem oziru uspešni, je seve-
Popoldne bodo v Sovodnjah izvolili odbor kmečke blagajne
Danes bodo v občini Gorica volitve sveta vzajemne bolniške blagajne. Volivci bodo imeli priliko izbirati med dvema listama, demokristjansko «Col-tivatori diretti« in demokratično listo «Alleanza democrati-ca», ki se bori za manjšinsko zastopstvo v svetih kmečkih blagajn, za brezplačno podelitev zdravil, za zvišanje državnega prispevka, da bi se kmetom ne naprtila bremena pri plačevanju prispevkov za bol-
niško zavarovanje.
Danes popoldne se bo v gostilni pri Hmeljaku sestal svet sovodenjske kmečke bolniške blagajne, na kateri bodo izvolili predsednika, podpredsednika in tričlanski odbor.
Odbore bodo izvolili tudi v drugih občinah, med katerimi je tudi števerjanska, ker zakon določa, da se mora svet sestati najkasneje devet dni po poteku volitev in izvoliti svoj odbor.
Nedelja, 5. tebruurja I»«l
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; y.30: Slovenske pesmi; 11.30: Oddaja za najmlajše: »Leteči konj«, pravlji-a; li.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: N-adaljeva-je Glasbe po željah; 14.4u:	Kvartet
«Večernica»; 15.00:	Tržaški
ta-n-buraški ansambel; 15.25: Poje auet «T.ie Kalin Tvvins«; 15.40: «Jam-Session», razmotni-voiija o jazzu; 16.00:	Popol-
djitski koncert; 17.00:	Za
smeh in dobro voljo; 17.30: plesna čajanka; 18.30: Iz italijanskega glasbenega sveta; 19.15: Motivi iz filmov in revij; 20 00: Spori; 20.30: Orkestra Barclay in Zacharias; ži.OO: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30:	Kon-
cert Zagrebškega Godalnega kvarteta; 22.00:	Nedelja v
športu:	22.13:	Večerni ples;
23.00: Glasba iz davnih časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30:	«B1 Camipanon«; 20.00:
Po večernih vesi eh kronike in rezu.iati športne nedelje.
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli; 9.00; Reportaža; 9,15:	Zabavni zvoki;
9.45: Poie M. Novosel; 10.00: Prenos RL; 10.30:	Operne
skladbe; 11.00:	Popotovanja;
11.15:	C Dragon in njegov
orkester; 12.00: Pogovor s poslušalci, 12.10: Glasba po željah; 12.35: Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.30:	So-
sedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.15:	Kvintet
«Kraničani»; 15.30:	Orkestral-
na glasba; 16.00: Prenos RI-; 19.00:	Športna nedelja; 19.10:
Glasbeni intermezzo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23 00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: W. Mueller in njegov orkester; 11.30: Roditeljski krožek; 12.20:	Glasbeni album; 13.30:
Antidiscobolo; 14.15: Poje Carla Boni; 14.30:	Interpretacije
C. Va'lettija; 15.15:	Nogomet
od minute do minute; 16.45: Varietejski program; 17.30: Simfonični koncert za mladino; 18.45: De Franco im njegov orkester; 19.00: Giovamni Porzio; 19.30; Športni dnevnik; 20.00: Oha-cha-cha in calyipso; 21.00:	Srečanje z A. Trova-
jolijem; 22.35:	Koncert dua
Gorini-Lorenzi; 23.20:	Nogo-
metno prvenstvo in kolesarske dirke v Milanu.
II. program
9.00:	Jutranje	vesti; 10.00:
Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: «Dli-vertentissimo«; 14.05:	Avtorji
pojo lastne pesmi; 15.00: Di-scobolo; 15.30:	Voznost cest;
15.35:	Pojo Arigliano, Celen-
tano, Di Capri; 16.00: V nedeljo naokrog; 17.00:	Glasba
in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30:	«Staro in novo«;
21.45:	Večerna	glasba; 22.30:
Nedelja v športu.
III. program
16.15: Na programu skladbe A. Hasseja, A. Kriegera, G. Telemanna itd.; 18.10:	Kurt
VVeill: »Srebrno jezero«; 18.30: Pregled nemške kulture; 19.00: Dva Hay<Jnova divertimenta; 19.15: V knjižnici; 19.45: Vrednost in cena športa; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Opera: ((Pikova dama«.
Slovenija
7.35: Pinalni orkester JLA; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.30:	Iz albuma otroških
skladb; «.48: Z glasbo v novi teden; 9.25: Gustave Char-
Itnale pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
Radio TREVISANs
«
Vam iagotavljajo takojšnjo intervencij o
pentlier: Vtisi iz Italije; 10.00; Se pomnite, tovariši... — Damjan Brvar:	Cez Savo;
10.30: Partizanske pesmi; 10,40: Nedeljska matineja; 11.30: Nedeljska reportaža; 14.15: Melodije ki jih radi poslušate; 14.30: Mednarodno tekmovanje v smučarsk I:	skokih; 17.15:
Vet e li zvoki; 16.40:	Peli so
Jih mati moja...; 17.00: Ža ne-deljrko popoldne; 17.30: Radijska igra — Andre D. Fernez: Dvojnik; 18.30: Weber: Peter Schmoil in njegovi sosedje; 18.40 Domači pele — mele; 19.30: Športna poročila; 20,05: Izbeiite melodijo tedna! 20.50: Plesni orkester Max Greger; 21.00:	Pri skladatelju Matiji
Bravničarju; 22.15:	Ples ob
radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni komorni koncert.
Ital. televizija
10.0) Kmetijska oddaja; 13.55:	Sportr.i program:	pre-
nos smuških skokov iz Ljubljane; 17.30; TV za najmlajše; 18.30: TV anevnik; 18.50: pep-pino De Filippo v «Amicissi-mi» in v «11 ramoscello d’uli-vo»; 20.05; Cineseleziione; 20.30: TV dnevnik; 21.15:	«Primer
Mauruzius«, po Jakobu VVasser-mai.nu, II. nadaljevanje; 22.30: Elektronsko središče RAI; 22.55:	Ozračje XX. stoletja;
23.25: Športna nedelja.
Ponedeljek, 6. februarja
13.00:	TV šola; 17.00:	TV
za otroke; 18.00; Tvoj jutrišnji dan; 18 30: TV dnevnik; 18.45: Oddaja za dom; 19.35: Oddaja Za delavce; 20.05:	TV šport;
20.30: TV dnevnik; 21.15: Balet Edmonda Linvala; 21.30: ((Svečani večer«, ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 9.30: Oddaja za kmetovalce. Ljubljana 10.00:	TV
film za otroke iz serije Las-si-e. Evrovizija 12.30: Mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu za ženske; prenos iz Badgasteina. Ljubljana 14.30: Tekmovanje v smučarskih skokoth za pokal in trofejo Kongsberg — evrovizijski prenos s 70-metrske skakalnice v Šiški v Ljubljani. Italija 17.30: TV za otroke. Beograd 20.00:	Sedem dni. Ljubljana
20.30: Človekova usoda — celovečerni sovjetski umetniški film.
Ponedeljek, 6. februarja
Beograd 18.00: Medic — serijski film; 18.30:	Znanost
in tehnika. Zagreb 19.00: TV pregled; 19.30: Glasbeni sestanek. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15:	Tedenski	športni
pregled. Ljubljana 20.30; Anton Tomaš Linhart; ((Veseli dan ali Matiček se ženi«.
da tesno sodelovanje med živinorejci in živinozdravnikom, ki mu je poverjeno zdravstve. no nadzorstvo. Pri takih pregledih ugotavljajo predvsem, keliko živine je obolelo za jetiko ali brucelozo. Ta slednja, ki ji. pravijo tudi malteška mrzlica, je nevarna tudi za ljudi. Lansko leto niso na področju goriške občine zabeležili nobenega primera te bo-lzeni.
Kar se pa jetike tiče, imamo na razpolago naslednje podatke: na 1646 glav goveje živine jih je bilo 99 okuženih s to boleznijo; pregleda, nih je bilo 474 hlevov, med katerimi jih je bilo 68 okuženih. V te podatke so vključeni tudi naši živinorejci iz Standreža, Podgore, Pevme, Oslavja, in Št. Mavra.
Iz teh podatkov je razvidno, da je po tej bolezni okuženih živali komaj okrog 6 odst.; po drugih pokrajinah je odstotek mnogo večji n. pr. v Lombardiji celo do 70 odst. Tako ugodno stanje v zdravju živine v goriški občini je pripisati nedvomno tesnemu sodelovanju z živinozdravni-ško službo.
Kar se drugih bolezni tiče nam statistika za preteklo leto navaja naslednje številke: za prašičjo rdečico je obolelo 37 prašičev v 26 hlevih, prašičjo kugo so imeli v treh hlevih in je za njo poginilo 40 prašičev. Med ovcami in koza. mi, ki jih je v tej občini kakih 70, ni bilo nobenih obolenj. Pač so ugotovili tudi med čebelami bolezen «nose-roavost* in zdravnik je moral skupaj z obolelimi zdraviti tudi zdrave čebele, ker jih je pač nemogoče ločiti v panju.
Omenimo naj še, da imamo na področju občine tudi 20 konj in enega osla, ki pa so vsi pri najboljšem zdravju. Med 1646 glavami goveje živine pa je največ krav mlekaric in sicer okrog 1000, kar je razumljivo spričo preskrbe mesta s svežim mlekom.
Kar se tiče sedanjega pojava slinavke tipa C, ki je precej nevarna, do sedaj še nimamo nobenega primera v goriški občini. Vendar pa občinski zdravnik dr. Vida, do katerega smo se obrnili za inlormacije, priporoča vsem lestnikom goveje živine, naj takoj podvzamejo potrebne varnostne ukrepe; med temi apno, ki ga potrosijo pred hlevom ali pa cunja, namočena v 5 odst. raztopino kav-stične sode, ki jo položijo pred hlevska vrata, da si vsakdo, ki stopi vanjo lahko razkuži čevlje, Pravtako priporoča, naj se drži živino čim. bolj doma, predvsem pa je ni za voziti na okužena področ-ja vsaj za nekaj tednov.
Kot znano je bila vsa živina v goriški, sovodenjski in števerjanski občini cepljena že lani novembra, vendar pa tisto cepivo, ki je tipa AB, ni učinkovito v sedanjem pri-meru, ko je potrebno cepivo tipa C. To slednje stane na polovico in bi stalo cepljenje vsake živali okrog 350 do 400 lir. Ker pa je za prejšnje cepljenje dala država cepivo zastonj, bi bilo prav, če bi obiasti priskočile našim živini rejcem tudi v tem primeru na enak način na pomoč. Občinski in pokrajinski živino-zdravnik sta že obljubila svojo posredovanje v tem smislu.
Tekmovanje goriških srednjih šol v odbojki
V petefk, 10. februarja se bo v dvorani umetnostne šole na Katarinijevem trgu nadaljevalo tekmovanje športnih odsekov goriških šo) v odbojki. Ta dan bo nastopila reprezentanca slovenskih šol.
V četrtek je športni odsek slovenskih šol premagal industrijsko šolo s 15:3 in 15:0, igralci zavoda «Volta» pa so premagali umetnostno šolo s 15:3 in 15:1.
V prvenstvenem tekmovanju sodeluje 6 ekip. Lansko leto je zasedla slovenska šola drugo mesto. Letos so predvidevanja na strani zavoda «Volta», igralci tehnične šole in slovenskih šol pa se bodo najbrž borili
Obmejna blagovna izmenjava v decembru
327 milijonov znaša vrednost uvoženega in izvoženega blaga
Uvozili so večje količine raznovrstnega mesa in živino, izvozili pa avtomobilske dele, gume in tehnični material
V mesecu decembru so v okviru italijansko-jugoslovan-skega sporazuma o obmejni blagovni izmenjavi podelili 23 uvoznih dovoljenj, s katerimi so uvozili za 117 milijonov raznega blaga (z dovoljenjem carine so s temi uvozili še za 118 milijonov blaga). V istem času so z 41 dovoljenji izvozili za 92 milijonov blaga.
Uvozili smo govejo živino (55 milijonov), goveje meso (50 milijonov), konje (2 milijona) in svinjsko meso (10 milijonov), dalje kurjavo (58 milijonov), žagan mehek les (37 milijonov), perutnino (3,7 milijona), čipke (4,6 milijona), parkete (3,3 milijona) in preproge, kraški kamen, salame, cement, lignit, oglje, opeko in drugo blago.
Izvozili smo za 40 milijonov pnevmatik, 4 milijone farmacevtskih izdelkov, 14 milijonov avtomobilskih nadomestnih delov, 2,7 milijona koles in nadopaestnih delov, 8,3 milijona plutovine, 4.5 milijona tovornih (avtomobilov in prikolic, 8 milijonov hidravličnega materiala in drugo blago, kot n. pr. tkanine, elektrotehnični material, pisalne in računske stroje, kroglične ležaje, pisarniške potrebščine in drugo blago.
Pristojni, urad trgovinske zLornice je izdal tudi več dovoljenj za izvoz blaga v druge države. V Avstrijo smo izvozili jopice (511.000 lir) in pete za ženske čevlje (200.000), v Kanado kekse (1,7 milijona),
v Eritrejo čokolado (457.000), v Švico livarniške izdelke (19 milijonov), na Madžarsko pa kolesne nadomestne dele (427.000). Skupno smo v omenjene države izvozili za 23,3 milijona lir raznega blaga.  «»------------------
Objava razsodbe proti Cenciču in Makoriču
V sredo 1. februarja je bila položena v pisarni videmskega sedišča razsodba proti Lmu Cenciču in Petru Makoriču iz Mažerol.
Kot je znano, sta bila obsojena od videmskega porotnega sodišča 12. decembra lanskega leta zaradi umora 51-letne Pierine Cassine, prvi na dosmrtno ječo, drugi pa na 24 let zapora. Razsodba, ki jo je sestavil sodnik dr. Costa, obsega 130 tipkanih strani, v katerih obširno opisuje okolišči. ne, zaradi katerih je prišlo do zloglasnega-zločina 6. januarja lanskega leta.
Kdor je sledil poteku razprave, ki se je vršila lanskega decembra v Vidmu, ve, da ni priznal Cenčič nikoli dejanj, Ki mu jih je je očitala obtožnica. Makorič pa je bil obtožil orožnike, da so mu izsilili izpovedi z mučenjem. Zaradi te izjave je bil obsojen še na dve leti zapora.
Proti tej razsodbi sta obtoženca vložila priziv. Nekateri odvetniki v Vidmu so izrazili mnenje, da so možnosti, da bo
prišlo ria prizivnem sodišču do njune oprostitve.
Neznanec ga je napadel s palico
V sredo 1. t.m. zjutraj, se je zatekel po zdravniško po. moč v čedaško bolnišnico 32-fetni Emil Vogrič iz Hlaste pri Sv. Lenartu. Vogrič se je ranil nad desnim očesom. Zdravnikom je izjavil, da ga je v prejšnji noči udaril s pa. lico po glavi neki neznanec. Ozdravel bo v petih dneh. Za dogodek se zanimajo orožniki v Sv. Lenartu.
Javna dela
za drugo in tretje mesto.
iiiiiiimHiiiiuiimmiimmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuimiiiii mu imunimi iiniimiHiimimiiiniiiiiiHimiiiiimiiimm mm imunim iiimmiiiiiiiiiiiii
Prometna nesreča na pokrajinski cesti v Pevmi
Trije dijaKi so se zaleteli s športnim avtomobilom v zid
Vsi so se precej poškodovali, Mauro Candutti pa je v življenjski nevarnosti
V noči od petka na soboto, in sicer ob 1. uri ponoči, se je zgodila na «novi cesti« v Pevmi (Bella veduta) huda prometna nesreča. Avtomobil »Alfa Romeo«, ki ga je vozil 20-letni dijak Salvatore Mona-co iz Ul. Caprin štev. 5 v Gorici, se je zaradi prevelike brzine na ovinku zaletel v zid ob cesti in to s takšno silo, da sta se še dva potnika, ki sta bila v vozilu, močno poškodovala, in sicer 18-letni dijak Mauro Candutti iz Ul. Car-ducci 10 ter 21-le!ni dijak Sergio Olivo iz Ul. Brigata Cassino 11 v Gorici.
Medtem ko se je Monaco udaril v levo koleno in se bo moral zdraviti 15 dni, če ne bodo nastopile komplikacije, sta se ostala potnika huje poškodovala. Sergio Olivo je dobil močan šok in se sploh ne spominja, kaj se mu je dogodilo, Mauro Candutti pa se je pri trčenju tako močno udaril v trebuh, da je dobil notranje poškodbe in so ga pridržali na zdravljenju. Zdravniki o njegovem zdravstvenem stanju niso hoteli izdati prognoze. Občutno škodo je utrpelo tudi vozilo.
Nesreča se je zgodila, ko so se mladeniči, očitno precej veseli, peljali z Oslavja domov. Primer je zelo poučen: mladini ne dati v roke avtomobilov; še celo pa ne takšnih kot so športna vozila, s katerimi vozač ne spravi v nesrečo samo sebe, ampak tu-
di ostale ljudi, zilu in na cesti.
ki so v vo-
Smrtne posledice trčenja v avtomobil
Včeraj zjutraj ob 6. uri zjutraj je umrl v civilni bolnišnici 21-letni Giovanni Muchiut iz Mariana v Furlaniji. Mladenič se je 29. januarja zaletel z vespo v fiat «600» pri kraju' S. Giovanni al Natiso-
ne,.Z zlomljeno stegnenico in hudimi ranami na glavi so ga
odpeljali v krminsko bolnišnico. Ker se mu. je zdravje precej {tos.l^bŠ^la, sc^ ga .2-^,februarja pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer zdrav, niki itisir mogli zaustaviti stalnega slabšanja zdravstvenega stanja. Včeraj je umrl zaradi kompliciranega zloma in pa udarcev v glavo.
Slabo ji je bilo
Včeraj popoldne je nenadoma postalo slabo 53-letni Paulini Covaci iz Ul. Formica 44 v Gorici. Z avtom Zelenega
križa so jo odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so ji nu-
-dilL_j2'm....ppmftž_.i.n sf je kmaju opomogla
Menični protesti
V prvi polovici meseca januarja smo imeli na Goriškem 884 meničnih protestov. Od teh jih je bilo največ v Gorici in sicer kar 459; sledi Tržič s 177 protesti. V Krmi-ru je bilo 42 v Ronkah pa 27 meničnih protestov. V Šo-vednjah so imeli 3 neplačene menice, v Doberdobu tudi tri in v Steverjanu pa eno.
iiiiiiiiiiliiiimiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiim nun n mit mm mn iimiiiiiiiiniHilm m milili m milni
Rezultati volitev notranje komisije
66 odst glasov za FIOT v ronski predilnici
FIOT bo imela tri člane, CISL pa enega v novi komisiji
V petek so bile v predilnici v Ronkah volitve nove notranje komisije. Zadnje je vladalo veliko zanimanje, saj so bile važne tudi zato, ker so bile to prve volitve notranje komisije v tem podjetju po letu 1954 in težko je bilo predvidevati, kako se bodo opredelili delavke in delavci.
Leta 1954 je bilo v podjetju samo 264 volivcev, ker je bilo takrat podjetje v krizi in je prejšnje leto mnogo uslužbencev odpustilo. Takrat je FIOT. CGIL prejela 137 glasov in 2 mesti v notranji komisiji, CISL pa 93 in prav tako 2 mesti, poleg tega pa še eno mesto za uradnike in je tako imela večino,
Pri sedanjih volitvah pa je bilo volilnih upravičencev 474, volilo jih je 433 in veljavnih glasov je bilo 425. Od
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiimimtMnmmmmiumiintiiiiiiimMiiiiiiiiiiiuiiiiiMiniiHiii'11"1"
Prišel je odgovor iz Rima
Dovoljen	uvoz
sladkorja	za
Slaščičarska industrija bo zopet lahko nemoteno obratovala
Kot se naši čitatelji gotovo še spominjajo, je upravni oabor trgovinske zbornice v Gorici prejšnji teden protestiral, ker pristojne oblasti v Rimu niso dale dovoljenja za uvoz sladkorja iz inozemstva za potrebe goriške proste cone v letošnjem letu. Da Di obrazložil nujnost takega dovoljenja, je predsednik trgovinske zbornice odšel celo o-setno v Rim v spremstvu poslanca Martine, vendar se ie v začetku zdelo, da tudi to ne bo dosti pomagalo.
Končno pa so iz Rima Je sporočili, da so se premislili in dovolili za letos kontingent 28.500 stotov sladkorja, ki ga bedo lahko uvozili za potrebe preste cone. Od tega bo šlo okrog 10 tisoč stotov za direktno potrošnjo prebivalstva v Gorici in Sovodnjah, 16 tisoč stotov pa za potrebe industrije, v prvi vrsti slaščičarske. Tako se bodo lahko iraustrijci te kategorije zopet p( mirili in z njimi seveda tu. ci tisti, ki so v tej industriji zaposleni.
teh je dobila FIOT-CGIL za njeno listo, ki je imela št. 2, kar 281 glasov ali 66.12 odst., CISL pa 144 glasov ali 33.38 odst. Na podlagi teh rezulta-lov bodo v novi notranji komisiji trije kandidati FIOT in eden od CI-SL. Izvoljeni pa so bili naslednji:
Clemente Giorgio, Bidut Ester, Blasutti Alda (vsi za FIOT) in Gerin Enos za CISL.
Zupanov odgovor na zadevno interpelacijo
Položaj mestnih stražnikov je že urejen
Pred dnevi smo poročali oi interpelaciji občinskega svetovalca Attemsa glede položaja mestnih stražnikov v Go. rici, s predlogom, naj bi jih vključili v stalež uradnikov.
Včeraj je poslal goriški župan interpelantu obširen odgovor, v katerem med drugim ugotavlja, da je vprašanje sta. leža mestnih stražnikov povsem zadovoljivo urejeno v občinskem organskem pravilniku, v katerem je točno določena razlika med stražniki in delavci. Kar pa se njihove vključitve med uradnike tiče, opozarja župan na dejstvo, da se za mestne stražnike zahteva drugačno izobrazbo kot pa za uradnike in zaključuje, da je o tej zadevi pripravljen razpravljati tudi na prihodnji seji občinskega sveta.
Pravočasno si poskrbite vabila za
pil
es
ki ga priredi Primorski dnevnik v Gorici.
Podboneška občina je dobila sporočilo iz Rima, da je ministrstvo za javna dela odobri, lo 10.800.000 lir za Erbeč, Kala in Gorenjo vas. Med drugim bodo popravili cesto, ki pelje do Črnega vrha in ki je zares v slabem stanju. V Kalo in Bijač bodo napeljali javni telefon. Z napeljavo telefona v te vasi bodo povezane med seboj vse bolj važne vasi podboneške občine.
I. P.
immiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiia
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 29. januarja do 4. februarja se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 19 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 3.
Rojstva: Fiorenza Mio Maria, Silvia de Fabris, Anna-maria Zullo, Daniele Jarz, Giovanna liogantini, Fabio Babbro, Nicola, Rosito, Giulia-na Čibej, Eleonora Verone, Vilma Visintin, Graziella Mi-duri, Paolo Filippi, Michela Tamburini, Faolo Cimador, Silvio Lorenzutti, Massimo Stolli, Fabrizio Zoffi Livio Roldo, Manuela Di Lauro, Maria Bratina.
Smrti: 72-letni odvetnik dr. Pio Fornasin, 63-letni kmetovalec Errplio Devetta, 66-letm upokojenec Giuseppe Pozzou, 87-letna gospodinja Isabella Marchesini vd. Tercuz, 85-let-na gospodinja Anna Lazar vd. Negro, 72-letni upokojence Carlo Roselli, 84-letm upokojenec Augusto Mendizza. 62-leti a gospodinja Stelcnija Klemenčič vd. Cubej, 79 ietm apoKOjenec Jožef Mo:, 80 Kini invalid Pietro David, 10-et.,č upokojenka Marinima i uv is vd. Vogrig, 22-letna F:;, n ca Statda, • '-letna up • koj.rva Anna Markič vd. Vi-tes, 72-letna pro(a.:aika Mana Boškin vd. Sossou, 73-!etni u. pokojenec Giovanni Marega, 81.,et.ni invalid Carlo Zanniro, 86-letna invalidka Maria Ha-ring vd. Bakos, 73-letna gospodinja Agostina Verbig vd. Co-r.'gi, 78-letni upokojenec Gia. como Simaz.
Poroke:	prodajalec Aldo
Bandelli in gospodinja Maria Zanin, hidravlik Elio Pelles. seni in šivilja Maria Iosini, električar Raniero Cicolini in delavka Lina Di Bernardo, hetelir Lorenzo Cellini in u-radnica Ines Marini, trgovski zastopnik Domenico de Leo in uradnica Alessandra Ansel. mi.
Oklici: letalec Salvatore Cu. sc-usa in gospodinja Liliana Piccotti, karabinjer Michele Vacchiano in šivilja Anna Maria Ferman, upokojenec Mario Lazzari in pismonoša Atsunta Calesini.
K I N O
CORSO. 14.30: «S ploščadi«, P. Newmann in J. Boovvard. Ci-nemascope v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
V LRDI. 14.30: «živela Italia«, R. Ricci, P. Stoppa, G. Ralli; barvni film o italijanskem preporodu. Zadnja predstava ob 22. uri.
\ ITTCRIA. 15.00: «Upor sužnjev«, Lang Jeffreys in E. Manni. Cinemascope v Larvah.
CENTRALE. 15.00: «HerkuIeso Ve ljubezni«, M. Harditay in J. Mansfield. Italijanski barvni film.
MODERNO. 15.00: «Dan maščevanja«.
DEŽURNA"lEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
V DAROVI
Za Dijaško Matico je daroval Avgust Stekar 27 kg jabolk. Najlepša hvala.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,8 stopinje nad »ičlo ob 11. urj do-poldne, najnižjo 2 stopinji pod ničlo ob treh ponoči. Vlage j* bilo 60 odst.
PrimorsH^neviuk
— a —
5. februarja 1W
'rt
A
Prvo povratno kolo prvenstva B lige
Favorite čakajo že danes naporna povratna srečanja
Zmaga nad Pro Patrio, ključ za napredek Triestine?
Prvo povratno kolo nogometnega prvenstva B lige se začenja v znamenju razčiščevanja, ki pa bo po vsej verjetnosti trajalo zelo dolgo, morda celo do samega zaključka borb. Po izkušnjah prvega dela namreč vemo, da lahko vsaj 10 enajstoric goji z večjo ali manjšo upravičenostjo upanje na eno od prvih treh mest in s tem na skok v A ligo, in da tudi glede izpa da še zdaleč ni mogoče reči kakšne bolj ali manj dokonč ne sodbe.
Mantova, ki si je kljub nekaterim težkim porazom na
samem začetku prvenstva, zagotovila simbolični jesenski naslov (vendar še ne povsem dokončno), bo imela že kar danes priložnost, da se za enega od uvodnih porazov, od. dolži. V goste bo namreč spre. jela spoštovanja vredno Mes-sino, katera ji je v prvem srečanju nasula kar tri gole v mrežo in ki je v prvem delu pristala na zavidanja vrednem petem mestu. Trenutno je njuna forma sicer taka, da lahko damo prednost Mantovi, vendar pa je Mes-eina vedno sposobna odščipni-ti svojim gostiteljem vsaj eno točko.
Lažje delo se obeta Palermu, ki je svojega tokratnega nasprotnika Verono že v prvem srečanju na tujih tleh premagal z izdatnim izidom 4:1. Medtem ko je danes Palermo eden izmed najbolj kvalificiranih kandidatov za napredovanje, je Verona skoraj na dnu in zaradi tega njene možnosti niso mnogo večje od ničle. Vse bolj trda pa bo predla Simmenthalu, ki bo moral gostovati v Alessandrii, ki je sodeč po njeni četrtkovi zmagi nad Comom, v sijajni formi. To srečanje bo obenem tudi najvažnejše v tem kolu, saj se tako Simmenthal kot Alessandria potegujeta za naj. višja mesta.
Como, ki je že zaostal za en korak v primerjavi s svojimi direktnimi konkurenti, bo imel tudi danes težko nalogo v Catanzaru, proti kateremu je prvo srečanje sicer odločil tesno v svojo korist, ki pa je danes mnogo bolj nevaren kot je bil v začetku, kar dokazuje tudi njegova zmaga nad Reggiano.
Genoa bo bila svojo, morda odločilno bitko v Valdagnu proti Marzottu. Po porazu s Triestino so se njene možnosti za nadoknadenje kazenske raz. like 7 točk znatno zmanjšale, eventualni poraz v Valdagnu pa bi ji verjetno zaprl vsako možnost pro boj a v o-spredje, kamor glede na svoje nesporne kvalitete absolutno spada. Razen tega pa jo žuli tudi poraz v prvem srečanju.
Enajstorica, ki je pristala na nepričakovanem visokem mestu je tudi Sambenedette-se, ki bo gostovala v Brescii, in prav gotovo ne brez vsakih izgledov. Isto velja za Novaro, čeprav bo njen nasprotnik Reggiana bolj nevaren. Venezia bo gostovala v Foggii in pol plena bi ji verjetno ne smelo uiti, kar velja tudi za Parmo, ki vsekakor ne bo mogla ponoviti čistega u-speha v prvem srečanju s Pra. tom.
Preostaja še srečanje med Triestino in Pro Patrio. V uvodnem spopadu v Buslo Arsiziu, je Triestina klonila brez pardona. Toda takrat je bila skoraj v celoti prenovljena tržaška enajstorica še rc vigrana medtem ko danes predstavlja že nekoliko bolj homogeno celoto čeprav so njene možnosti ostale omejene, predvsem v ofenzivnem smislu igre. Zaradi tega prihaja Pro Patria v goste kot sicer spoštovanja vreden, nikakor pa ne nepremagljiv nasprotnik, Vse pa je seveda od.
visno od razpoloženja in če bo to tako kot je bilo preteklo nedeljo proti Genoi, potem bi morali obe točki ostati v Trstu, kar bi Triestino na-mah vključilo v ožji krog elite z znatno večjimi perspektivami za bodočnost.
Za pokal Kongsberg
Skakalna elita v Ljubljani in v Logadcu
Danes 5. t. m. bo ob 15.30 v prostorih PD Bar-kovlje moško in žensko povratno srečanje v namiznem tenisu PD BARKOVLJE — PD ŠKAMPERLE
LJUBLJANA, 3.	— Jutri
v nedeljo bosta v Logatcu in v Ljubljani zanimivi tekmovanji v smučarskih skokih za pokal Kongsberg. V Logatcu bodo nastopili mladinci, v Ljubljani pa člani.
Obe skakalnici sta kljub neugodnemu vremenu v zadnjih dneh prestali preizkušnjo tako, da je za nedeljsko tekmovanje vse pripravljeno. Že trening je privabil ob ska. kalnico v Ljubljani mnogo radovednežev. Povedati je treba, da je med treningi prišlo do številnih padcev, predvsem ker so se morali tekmovalci spoprijeti s prekratkim pa čeprav dvignjenim iztekom. Posebno zaviranje in vijuganje je bilo zaradi mehkega snega otežkočeno in tako je bilo le malo skakalcev, ki so prišli do izteka brez padca. Najbolj sta se odliko-vala Francoz Rey in Italijan Pennacchio. Nevarnih padcev
zuje, da je skakalnica dobro pripravljena. Žal so že med pivimi skoki zabeležili dve nesreči, katerih žrtvi sta vzhodna Nemca Harald Glass, ki si je poškodoval ramo, m Paschold, ki se je pošteno udaril po komolcu.
Med treningom so se posebno odlikovali med Jugoslovani Šlibar, Pečar in Jemc, od tujih skakalcev pa že imenovani Francoz Rey, Italijana De Zordo in Zandanel ter Avstrijec Leodolter, medtem ko Poljaki in vzhodni Nemci niso pokazali nič posebnega.
Tudi danes so trenirali na obeh skakalnicah in se pripravili za jutrišnje tekmovanje, kjer bo šlo zares.
Televizija bo prenašala spored smučarske prireditve.
dfi&i*}* k1Fi.l Kil	I
*
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiaiiiiniiiiiiiHniniiiiiHiiiuiHiMiiHnuiuuumuuinuunimuiuHHiiiuiiMnHUHnHinHiauuf
Veleslalom v okviru tekmovanja «3 - Tre»
Italijan	Carlo
pred	Zimmerman
Tretji Italijan De Nicolo - Odstop Nenninga zaradi izpaha noge
CANAZEI, 4. — Italija je danes dosegla s Carlom Seno-nerjem izreden uspeh v slalomu v okviru smučarskega tek. mo vanj a «3-Tre». Senoner je namreč zmagal v tej panogi in je pustil za seboj najbolj znane specialiste v tej alpski disciplini.
Po prvem spustu je kazalo,.-------------------
da bo šla zmaga kot že v spu-
stu odličnemu Avstrijcu Egonu Zimmermannu. Drugi je bi! Italijan De Nicolo, medtem ko se je moral Senoner Zadovoljiti s petim mestom. ....	,	, , Bruno Alberti, od katerega
pravzaprav ni bilo, kar doka-1 so Italijani največ pričakova-
umimiiiiiiiimimiiiiiiimiiHimiiiiiiiimirmiiiiiumiiimiiiiiiimiimiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiini
Mednarodni mladinski nogometni turnir
Presenetljiva poraza Partizana
V obeh tekmah sta jugoslovanski enajstorici izgubili z 2:0 . Milan premagal Sampdorio
VIAREGGIO, 4. — V prvem kolu mednarodnega mladin-s-kega nogometnega turnirja so bile italijanske enajsterice prav v vseh srečanjih uspešne nau tujimi moštvi.
Največje presenečenje je morda pripravila Lanerossi iz
Vicenza, ki je v lisi premagala mladinsko moštvo beo-graiskega Partizana z 2:0 (1:0). Beograjčani so bilo od-dlični v središču igrišča, a zelo Šibki v napadu. Oba gola Italijanov sta padla iz prostega strela: prvega , je dosegel v 43' Rigotto, drugega pa v 43’ Fontana.
V Bonsaccu je Udinese odpravil zagrebški Dinamo z rezultatom 2:0 (1:0). Jugoslovan, ska enajstorica je bila dobro pripravljena in precej živahna, vendar se ni mogla znajti na premajhnem igrišču. Na. sprotno pa so Videmčani večkrat spravili v zadrego o-brambo gostov, ki je morala dvakrat kloniti po zaslugi Manganotta v 34’ prvega polčasa in Zoppa v 28’ drugega dela igre.
Srečanje med Milanom in Sampdorio se je zaključilo ravno tako z 2:0, medtem ko niso v prvem polčasu zabeležili nobenega gola. Prvi gol je dosegel najboljši igralec Ferrario, četrt ure kasneje pa je Beretti povečal rezultat.
Tudi Rijeka je morala kloniti pred Interjem, pa čeprav le 2:1 (1:0). Rečani so po drugem
golu Interja ostro odgovorili, vendar so dosegli samo častni gol z Modričem. V ostalih dveh tekmah je Juventus premagal Bayern z 2:0, Fiorentina pa Solun s 3:0 (1:0).
Za svetovni naslov
A. Moore - Rinaldi maja v New Vorku?
NEW YORK, 4. — Ameriški
organizator boksarskih srečanj Fugazy je danes izjavil, da se bo lahko Italijan Giulio Ri. naldi spoprijel s svetovnim prvakom srednjetežke kategorije Archiejem Moorejem v dvoboju za svetovno krono.
Fugazy je ponudil dvoboj Nemcu Schoeppnerju, a ta je zahteval 50.000 dolarjev (32 milijonov lir) garancije. Ta vsota je bila prevelika in vče. raj ob 17. uri bi moral Nemec predložiti zadnje zahteve. Ker tega ni storil, je malo verjetno, da bi prišlo do dvoboja z Moorejem. Zelo verjetno bo Rinaldi nadomestil Schoeppnerja v borbi za naslov svetovnega prvaka. Srečanje bi moralo biti 27. maja v newyorškem Madison Squa-re Gardenu.
li, je razočaral in je zasedel šele osmo mesto.
V drugem spustu je Senoner izpeljal progo v odličnem času 57”5, s čimer je resno ogrožal prvo mesto Avstrijcu. Ta pa je vozil slabše kot v pivem spustu, zaradi česar je bil njegov čas ob seštevanju obeh rezultatov za 3 desetinke sekunde slabši od Italijanovega.
De Nicold je moral sicer drugo mesto prepustiti Zimmermannu, vendar si je obdržal tretje, kar je zanj izreden uspeh. Favorit za zmago v tej kategoriji Gerhard Nenning (Avstrija) je padel pri desetem prehodu prvega spusta in ker si je izpahnil nogo, je moral odstopiti. Z njim je Avstrija izgubila odličnega	smučarja,	ki bi	pre-
cej pripomogel za ohranitev premoči posebno v lestvicah za dodelitev pokala.
Po obeh vožnjah v veleslalomu je stanje v lestvici naslednje :
1. SENONER OARLO (IT.) (02”-57”5) 119”5.
2. Zimmermann Egon (Av.) (b9”8-60”) 119”8.
3. De Nicolč (It.) (61”-59”7) 120"7; 4. Grahn (Sved.) (63’’8-57”5)	121”3;	5.	Schafflinger
(Av.)	(61”5-59”8)	121”3;	6.
Schaller (Av.)	(62”7-60”2)
122”9; 7. Alberci (It.) (62”5-67”) li23”2;	8 Gartner (It.)
(63”2-60”2)	123”4;	9. Mahlk-
necht (It.) (63”7-60”5) 124”2; 10. Osterriede (Nem.) (62”3-62”1) 124”4; 11. Agreiter (It.) (63”4-61”) 124”4; 12. Siorpaes (It.)	<61”2-63”5)	124”7;	13.
Brunet (Kan.) (63’’5-61”3) 124”8;	14. Manninen Raimo
(Fin.)	(04”-6O”9)	124”9;	15.
Anderson (Kan.) (63”3-61”7) 126”; itd.
Za srebrni pokal v Badgasieinu
Giuliana Chenal - Mkiuzzo najboljša v veleslalomu
BtADGASTBIN, 4. — Italijanka Giuliana Chenal-Minuz-zo ie danes zmagala v veleslalomu v ženskem tekmovanju za srebrni pokal.
Tekmovanja se je udeležilo 60 smučark iz 14 držav. Proga je bila dolga 1050 m s 457 m višinske razlike. Italijanka
je le za dve desetinki sekunde premagale nevarno Francozinjo Arlette Grosso, medtem ko je bila včerajšnja zmagovalka v spustu Avstrijka Erika Netzer šele četrta, tik pred Italijanko Pio Riva.
Vrstni red tekmovanja v veleslalomu je naslednji:
1. GIULIANA CHBNAL-MI-NUZZO (IT.) 1’42”1.
2. Arlette Grosso (Fr.) 1’42”3.
3. Annemarie Leduc (Fr.) 1’42”6; 4. Erika Netzer (Av.)
Marca meseca v Ženevi in Lausannu
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Prijavilo se je rekordno število reprezentanc 20 držav
(Od našega dopisnika)
2ENEVA, 4. — Cez nekaj tednov se bo začelo v Ženevi in v Lausannu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1961. Čeprav pri nas hokej ni razširjen, je vseeno dobro poznan našim športnikom predvsem zato, ker ima nekaj skupnega z nogometom, ki je tako priljubljena igra.
Po zimski olimpiadi v Cor-
1’43’T; 5. Pia Riva (It.) 1’43”2;
6. Ohristl Haas (Av.); 7. Ma-rianne Jahn (Av.); 8) Sieglin- I venstvo: de Braeuer (Av.), itd.	1	V tednu in pol, kolikor bo-
li ni D’Ampezzo in po zadnjem hokejskem prvenstvu v Pragi 1. 1959 ter zimski olimpiadi v Squaw Valleyu se je predvsem zaradi televizijskih prenosov začelo tudi občinstvo iz mest, kjer ta igra ni razširjena zaradi pomanjkanja igrišč, vneto zanimati.
2eneva in Lausanne imata vsaka svojo moderno pokrito drsališče, s sposobnostjo organiziranja tovrstnih prireditev. In pozimi je tu hokej narodni šport, kajti nogometna igrišča pokriva celo zimo sneg, občinstvo pa je vedno željno iger. Zato organizatorji tukajšnjega svetovnega prvenstva že vedo, da bo vse dobro uspelo, še posebno, ker je pri. javilo svojo udeležbo kar 20 držav, kar je že rekord.
V polovici januarja se je v Bernu sestalo mednarodno vodstvo, ki je sledeč izidom svetovnega prvenstva na Češkoslovaškem (ne da bi upoštevalo lanske olimpijske igre, kjer je bila udeležba v hokeju maloštevilna) razvrstilo ekipe po sledečem redu; 1. Kanada, 2. SZ, 3. Češkoslovaška, 4. ZDA, 5. Švedska/ 6. Finska, 7. Zahodna Nemčija, 8. Norveška, 9. Vzhodna Nemčija, 10. Švica, 11. Italija, 12. Poljska, 13. Velika Britanija, 14. Romunija, 15. Avstrija, 16. Belgija, 17. Jugoslavija, 18. Južna Afrika, 19. Francija, 20. Holandska.
Prvih šest ekip je avtomatično postavljenih v skupino A„ kjer so najresnejši kandidati za evropski in svetovni naslov. Med naslednjimi štirimi moštvi pa bodo izločilne tekme za vstop v skupino A, katero mora tvoriti osem reprezentanc. Ostale ekipe bodo razdeljene v skupini B in C, med katerima bodo izločilna tekmovanja za vstop v višjo skupino.
In sedaj še nekaj zanimivosti, ki označujejo letošnje pr-
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiHiHiiiiitiiitmiiiiitmiiiMmiintitiiiiiiiiiufiiiitiiiiiniimniiiiiiiimiiiiiiiir
Italijansko smučartko prvemtvo
Steinerju zmaga v teku na 15 km
do trajala tekmovanja (od 2. do 12. marca), bodo igrali vsak dan šest tekem, tri v Ženevi in tri v Lausannu;
Evropsko televizijsko omrež. je bo oddajalo določeno število srečanj za vse udeležene države, kar se do sedaj še ni zgodilo;
Drsališče Vernets v Ženevi bo lahko sprejelo 13.000 gledalcev, katerim bo seveda med potekom igre in odmori prepovedano kaditi;
Vsakega igralca bodo obdarili z uro (smo v Švici), najmanj penalizirana ekipa pa bo prejela pokal fair-play, dar ne. ke domače urarske tovarne;
Cena vstopnic se bo sukala med 500 za stojišča do 4000 lir za sedeže, kar je še kar dostopno;
Ob tej priliki bodo švicarske pošte izdale spominsko znamko, ki bo razveselila prijatelje filatelije, med katerimi je nemalo športnikov.
To so glavni obrisi tega ho-kejskega prvenstva, ki je že pred vrati in kateremu bomo sledili s članki našega dopisnika.
DRAGO SEDMAK
Opozorilo
športni
mladini
Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr.
Na prodaj niso Sloveni nikdar
(Nadaljevanje s 3. strani)
De Florian in Di Bona na drugem in tretjem mestu
ASIAGO, 4. — Giuseppe Steiner je danes v tretjem dnevu italijanskega smučarske ga prvenstva zmagal v teku na 15 km, ki je veljal za lestvico nordijske kombinacije. Proga je bila izpeljana po pe rfekitnem terenu in je dovoljevala precejšnjo hitrost, pa čeprav ni šlo brez napora, ker je bilo 320 m višinske r azlike.
Čeprav je spadal Steiner
med favorite, je danes presenetil in je pokazal, da je na visoki tehnični višini ter da je tudi v odlični formi. Premagati Giulia De Floriana, ki je hotel ponoviti uspeh, katerega je dosegel v teku na 30 km in Di Bona, katerega so smatrali za naslednika Mar-cella Di Doriga, ni bila lahka stvar. Steinerju, čeprav je moral napeti vse sile, pa se je to posrečilo.
Sploh je bila borba za prvo mesto samo med temi tremi in položaj se je razčistil šele na cilju, kjer je posebno prva dva ločila zelo majhna časovna razlika. Vrstni red na cilju je naslednji:
1. STEINER GIUSEPPE (Sci Club Cortina Rex) 48’29”1, 2. De Florian Giulio (GS Fiamme gialle di Predazzo) 48’30”9, 3. Di Bona Alfredo (Sci Club Cortina Rex) 48’ 35”9, 4. Schenatti Antonio (GS Fiamme oro — Moena) 49’ 05”5,	5. Martinelli Eugenio
(GS Fiamme oro — Moena) 49’28”1, 6. Imbonden Franco (Sci Club Formazza) 49’40”6,
7. Stuffer Livio (CS Esercito Courmayeur) 49 minut 50”, 3. Manfroi Franco (GS Fiamme oro — Moena) 49’59”4, 9. Fat-tor Pompeo (GS Corpo Fore-stale) 50’05”4, 10. Genoin Angelo (GS Fiamme oro — Moena) 50’26”2, itd.
* * *
Kasneje so nastopili na isti progi štirje tekmovalci, ki so se včeraj pomerili v skokih. Kot je bilo pričakovati, si je naslov državnega prvaka v »nordijski kombinaciji« za leto 1961 osvojil Aldo Pedrana, ki je bil v skokih najboljši. Njegova zmaga je zaslužena, kar dokazuje tudi precejšnja razlika v točkah med njim in drugoplasiranim Steffetom.
Končna lestvica je naslednja;
1. PEDRANA ALDO (GS Fiamme oro — Moena) 449,8 točke; 2. Steffe Renato (GS Fiamme oro — Moena) 437,5; 3. Ferrari Lino (GS Fiamme gialle — Predazzo) 423,7; 4. Silvagni Giancarlo (GS Fiamme gialle — Predazzo) 416.6.
vil mimo katisme — roka je segla po strelici — lok se je dvignil — zavladala je ti-hota, kakor bi se zbiral orkan..
Iztokovo oko se je zapičilo v sokola, kragulj je zapihal in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi o-rel se je stresel pred barbarom... — Iztok je naperil strelico vanj — toda v istem trenotku je že švignil s konjem mimo njega. Tedaj je hipodrom zabučal jeze, ka-koi silni grom. — Ogorčeni gledavci, ker še ob tretjem pojezdu ni sprožil, so usuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostankov sadja je plusknila v areno, nekateri so snemali sandale in jih metali za njim — drugi so potegnili nože izza pasa in mu pretili s srdom in zaničevanjem. Ali tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju — bil je že blizu mete — pušica je sfrčala — prodrla kragulja s tako silo, da se je utrgala verižica, m je ptič padel s prebodenim srcem pred katismo v areno.
Zabesneli vihar jeze se je prelil v navdušenje, da se je tresel v temelju silni cirkus. Iz lož je deževalo la-vcrja, dvorjanke so posule zmagavca z ruticami, pre. tkanimi z zlatom, in Irena je s plameni radosti na licih šepetala:	»Hvala tebi,
Kriste, in tebi, sin naroda moje rodice — poljub!»
BORIS PAHOR:
65
Onkraj pekla so ljudje
Roman
«Taborišča bi morala imeti svojega Picassa, da bi zlo našlo tudi svojo podobo. Se ti ne zdi?«
«Morda. A ne mogla bi biti druga Guernica. Ker v Guernici so predvsem znamenja boja. Sodobno zlo pa je tiho odtekanje niča, in nad njim večne, rahle snežinke človeškega pepela.«
In čuti, da je njeno telo razoroženo, golo ob njem, kakor obsojena telesa tam, onkraj živega sveta. A istočasno vč, da je že zdavnaj prekoračil mejo pogina in da je soočenje s podobami spomina samo zmeraj nova potreba po novi potrditvi odrešenja. In v tem zadržanem, skoraj nepriznanem okušanju trajanja č vsa mu je, kakor, da je zase in za vse ljudi, zaprisežen varuh njenega bitja.
Arlette pa sluti pomen svoje bližine in pomakne globlje v njegov objem svojo ramo kakor tedaj, ko jo med hojo prisloni pred njegovo in stopa pred njim, a tesno združena z njim,
«Edino film bi podal zvesto sliko,« je rekla.
»Američani so vrteli svoje kamere, ko so nas zavezniške čete osvobodile; a to so posnetki krajev, prostorov, Nikoli pa ne bo moč obnoviti ozračja zmeraj zaključenega in vendar nikoli usahlega pogubljenja.«
»Precej porazen občutek mora imeti človek, ko mu tako tiščijo pod nos filmsko kamero.«
«Trop otrok, ki so prešerno radovedni prišli prodajat zijala na pokopališče.«
»Predstavljam si.»
«A zakaj se meniva o tem. Tistega sveta ni mogoče predati.«
Tako je zajela sobo brezosebna, a naklonjena tišina, v kateri se je za hip kakor iskrica utrnil glasek male mucke.
«Treba bi bilo zamenjati tiste nodobe z drugimi, lepimi in veljavnimi,« je rekla.
»Da. In prej, ko si obstala tu ob meni, sem čisto razločno videl, da sva na peščenem produ in da si pravkar
prišla iz morske vode.«
»Ko bi bilo res «
»S tabo sem preprosto, naravno na našem bregu. Ko da si bila zmeraj tam, pa sem te šele zdaj našel.«
Prsti njene roke so se zagozdili med njegove, kakor mle de in sočne korenike, ki se vpletajo med že otrdele ii lesnate.
»A če bi si ustvarili neko razumno, dobro in veselo sintezo, kakor smo jo kdaj zaslutili, ko se je za tren pokazala v zavesti možnost rešitve, potem bi bil takšen začetek novega sveta na našem bregu čudovit.#
Nasmehnil se je in se obrnil k nji.
«Kakor otroci smo, ki začarani poslušajo o paradižu, potem ko jih je pretresel opis peklenskih muk.«
«Zakaj pa ne?«
«Morda imaj prav.«
»Ce ne boste kakor otroci — se spominjaš?«
»Otroci, ki so zrn zat ikali s svojo mladostjo in svojo vero v čudež.« In skrčil je noge podse in občepel ob nji, kakor hkrati ponižen in srečen častilec, ki kleči ob svoji boginji. Odisej ob nimfi Kalipsi, rešen brodolomec Odisej v rajskem vrtu.
LVI.
Mislil je, da bi se je prej njegova roka zmeraj rajši ne dotaknila, ampak da bi jo vso vpil njegov pogled, jo vso prevzel, a jo hkrati imel za ves neskončni čas še nedosegljivo pred sabo A njegova dlan zmeraj sama odide k nji, ko da je, poslušna skritemu nagibu, podvomila o resničnosti prikazni. S takšnim božanjem kopalec uravnava gladki sipek pred sabo, komaj se ga dotika, a vendar posnema mrežo toplotnih iskric iz njegovih mehkih zrnc. In tudi če se ulan kdaj globlje potopi v voljno, vdano snov, da bi čutila odziv spodnjih plasti, se hitro spet povrne k ljubkovanju svilnate ravnine. Mo-je je ob strani z veličastnostjo in s tišino svoiih skrivnosti, a je tudi naklonjena priča, ki dopušča igro dlani s školjko, ki j« na pol zasuta.
Takč se tudi njene trepalnice zaprejo od toplotnega migetanja, ki trepeta nad njo, iz nje. In on je ves prevzet, da prehaja iz njega vanjo tak poživljajoči tok. Hvaležen ji je, da mu daje priliko takšne zmage, jo blagruje, jo obožuje kot mlado vilo zaradi tega. A pravkar je nepričakovano prišlo vanj, ko da je samo prešeren gospodar nad podložmo snovjo, vsemogočni demiurg, ki odloča o prehodu iz niča v življenje. In hitro je zatrl ta samovoljni poganjek, ker je slutil temo, v kateri tičijo njegove korenike; a duh izzivalnega zmagoslavja je silil na dan skozi nevidne razpoke kakor voda skozi peščeno plast. In zavedel se je podobnosti tega hudobnega zadoščenja z užitkom v potezah mučitelja, nepreklicnega gospodarja svoje žrtve ln sunkoma je stisnil trepalnice, da bi odgnal skušnjavo. Da je samo zmagovalec nad smrtjo, si je pravil. Da je samo izzivalen nad premaganim porazom. A hkrati je hotel, da bi njegova misel nehala biti budna, da bi se zavest odsrkala, odtekla skozi njegove dlani. In vrnil se je k njim, ki so, prepuščene same sebi, sledile svojemu zložnemu ritmu. In polagal je vanje svojo budnost, da bi se vsa iztočila skoznje. Nič ni potrebna misel, nič nimajo zdaj opraviti spomini. Samo utrip bivanja. Samo takt teles. In sklonil se je k nji, da bi upognil svojo zravna-nost, se naredil voljnega, da bi njegov objem prestregel rožnati tok kakor jez, ki nabira vso samo zanj živo, neumrljivo tekočino.
Spala je in zato je počasi potegnil roko izpod njenega vratu, da bi jo čutil še bolj vso ob sebi in hkrati ne vezano z njegovim objemom. Tišči se zaupljivo k njemu z malo usločenim hrbtom in z glavo pomaknjeno naprej, kakor da je zadremala sredi igre, A on se obenem zaveda, da z odtegnitvijo svoje roke sledi težnji po ločenosti in prostosti. Zdaj, v ozračju velikega mesta, je ta resnica bolj zahtevna teo v odmaknjenem zdravilišču. Kajti tu, v hotelsk' sobi, je še bolj ločen od delovnih ljudi, potnik je, izletnik sredi stanovanjskih hiš in trgovin In vsi štedilniki, ki pripravljajo kosilo, vse množice po metrojih, mehaniki, razprodajalci časnikov; vse je okoli njega. Takč je
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNI8K0 PODJETJE
LA GORI ZI ANA
GORICA • Ul. Duca d’Aosta 68 • Tel. 28-45 . GORlW
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
m
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega age1’*1
AGENZIA MARITTIMA M EDITERRANEA, Via
no 4-1, Trst — telefon 24-188
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. TorrebiaB®* vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZICK& žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene
VOZNI RED VLAKOV
BENETKE-MILAN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
6.12 R 6.40 D
7.14 A 8.45 R 10.14 DD
10.24 A 12.55 R
13.32 A 14.52 D 16.40 D
17.03 A 17.53 DD 18.38 A 19.25 A 20.50 R 22.17 DD
6.23 A 7.32 A 7.45 DD
9.22 D
10.22 R 11.33 DD 13.27 D
13.57 A 15.22 D
17.05 D
18.10 A 18.37 R
19.08 A 19.50 DD
21.20 R
22.35 A 23.42 DD
Bologna - Milan (*) Benetke - Turin • Rim
Tržič (*#*)
Benetke • Rim Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano * Benetke
Cervignano - Benetke
Benetke - Milan • Pariz
Tržič - Benetke -Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz (x) Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
Cervignano - Tržič Portogruaro - Tržič Turin - Milan Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova • Turin - Benetke Benetke - Cervignano - Tržič Pariz - Benetke (xx)
Rim - Bologna -Bari - Ancona - Benetke
Cervignano Pariz - Milan - Benetke
Benetke * Portogruaro - Cervignano
Tržič (**#)
Bologna • Benetke (*)
Portogruaro - Tržič Pariz - Milan Benetke
Rim • Milan • Mestre (#)
Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) ■ Rim -Bologna - Benetke
(*) samo I. razred; (**) II. razred samo do Benetk; (###) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
6.18	D
6.24	A
7.45	D
9.45	A
12.20	D
12.30	A
13.55	DD
14.26	A
16.17	A
17.37	A
19.10	D
20.16	D
20.27	A
21.37	A
7.15	A
8.00	A
8.23	A
9.12	A
9.30	D
11.46	A
15.07	A
16.55	A
17.52	DD
19.43	A
21.05	A
22.20	D
23.20	A
23.58	DD
0.56	D (*)
. Trbii ’
Videm - TrbiJ Videm Videm -Muenchen burg Videm Videm Dunaj Videm Calalzo (*) Videm Videm Videm
Videm	., -
Videm - Benet*
Muenchen
Videm
Videm
PRIHODI
Videm Videm Videm Videm Dunaj -- Videm Trbiž - Videm Videm Videm
Muei>c
Trbtf
Videm
Videm
videm m*
Hamburg • “
chen
dem
Videm
Dunaj
TrbiT ’
Videm (*#)
Trbiž --------,.A
ob sobotah 0 (j») 12.1960 do 25 2.1961:
Videm )(i j
ob nedeljah od
1960 do 26.2.1961 OPCINE-LJUBLJA^4 -BEOGRAD
0.19	D
7.28	A
8.32	D
11.57	DD
13.37	A
16.04	D
17.58	A
2C.00	A
5.50	D
7.05	A
11.24	A
13.18	D
17.20	A
17.28	DD
20.06	D
21.48	A
Beogf
Ljublf
ODHODI
Opčine -Zagreb • Opčine Opčine Opčine -Ljubljana grad - Atene stanbul Opčine Ljubljana • grad Opčine Opčine
PRIHODI
Beograd -- Opčine Opčine Opčine Beograd ljana Opčine Istanbul • Beograd -na - Reka Ljubljana Opčine
Rek*.
&
l/
Ate!#
OP^
ODHODI
3.45 A Videm -5.16 A Videm
Trbiž
R — rapido; DD zec; D — brzec; potniški
pred njimi v središču amfiteatra, obkrožen z vseh 5 r,f Hkrati je ta zaseda nema, ko da so se vsi zarotili v ,J
i»'
nodušnost, ki je bila še pred Kratkim očiten prezir- 1« ^ se prebudi potreba po načrtovanju, po človeški skUPp p* ki se zmeraj tako živa prikaže po ljubezni. Ker jiP potešitvi nemira krvi sta razum in srce docela do^ (i za velike naloge. Ver.aar ta novi tok dejavnosti 11 j) smel odplaviti ženskega bitja na prod svojih bregov’ da je razmerje do njega na mah '.a podlagi pokr<^, ( stva, ki je prisrčno, a v bistvu oddaljeno, zaokro*e avtonomne prvine moške narave.
Arlettino telo se je rahlo zdrznilo, ko da se ^ert,ev, še poslednje vlakno odzvalo brnenju oddaljenega t j*
* .dl
In spomnil se je presenečenja, skoraj plahosti, ki
nKSIa Lr si ca 4s m< nit 4 st I sv netiilrvnt f nlrj. »itnitiln ftl Cd J('
obšla,	ko se jt	njeno	telo prvikrat tako	zganilo ^ . •
njem.	Zdaj	so	mu le	skrite iskre v nji	ostanki toiepef
ga je	sam	sprožil, in	so vabilo k občutku naklom ^ jt
zadoščenja	Da	morda	se preveč ljubita.	Tista moč ^
mozavest, ki jo ima. ko jo samo ljubkuje, je dos*1 j|k silna, kor potem zanos, ki je usmerjen stran od b-1*' (ij* načeta posest tn nnsel na zavzetje in na podredite jj# nih udov trči takrat na samogibno željo po 0	j
Kajti ali je res obogatitev niz stereotipnih gibov s }t/ Ni vročična zagozda, njegovo telo med njenimi udi-	:
velik poraz? Je ne bi rajši neskončno zavzemal, a j« V do konca ne zavzel. Jo negoval ko dragocenost, bolj njegova, zanj m v njem najbolj pravilno r° mo* če ostane na koncu njegovih dlani. A hkrati je men ff gladka pomlad njenega mesa resnica, ki ve, da j« ^{iš* kakor dolina za tok gorske vode. Svila njene kože sVjlj*' morskih plasti, ki se razkrojijo ob sili vitkega g* * Podlegajo mu, a ga tudi objemajo, nosijo ga, im*j° :tf oblasti, poi so mu, snov, v katero se potaplja del 4*
vega bitja in nad katero vi za smer samo bistro
kapitanovem mostu. Da, kajti njegova zavest je
t*'.;
budna, ne zaziblje se kakor njena v opojno meglo P1
ot>y
Se naddU