118. številka.
Ljubljana, četrtek 27. maja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI
Dopisi naj se in .010 frankirati O   11 v 11 is t v o, na katero ciaj ae
!?' ~" R.okopi v!„t0. ne vr?0*J°- — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi hiši* „Hotel Evrooa" blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarji
avčarjevt in: i
Zaradi denašnje^a praznika izide prihodnji list soboto.
Naše orožje!
Vim vi ropellere omnes legos omniaquo jura permittunt.
£1. Če kdo s silo napade tvoje premoženje, zdravje, življenje, tvojo čast, brani! se bodeš z vsemi močmi, kar ti jih je dala mati natura, zavrnil bodeš nasprotnika, ranil ga bodeš, ako treba, da — celo življenju njegovemu ne bodeš prizanašal, ako nij drugače mogoča tvoja rešitev. In prav bodeš storil! Strogi sodnik te bode krivde oprostil, če nijsi prestopil meje potrebne brambe.
Moderni zakoni so sicer zel6 stisnili okrožje, v katerem si napadeni sam more pripraviti zadostenja, a pravico brambe zoper krivičen napad so vendar ohranili, ter rešili s tem čast človeka kot osobnost, ki nij samo pritiklina vsemogočne države.
Človeku je človek najhujši Bovražnik, — pravi prigovor. Boj za življenje je tega kriv s prava živalska borba, ki ndušuje blažeje čute, katerih je zmožno človeško srce.
In ta borba mej individuvi se ponavlja mej družinami, družbami, državami in mej narodi. Saj so vse te družbene oblike omejena celota k njim spadajočih posameznikov z enacimi interesi (vsaj oziroma glavne svrhe). A interesi ene celote napram drngi so različni. In tu se začenja ona borba. Brezobzirno sebičnostjo tepta močnejši slab-fiega nasprotnika. „Spravi se od tod, da se jaz vstopim na tvoje mesto," — to je geslo drnžbe tudi našega „velicega — slav-
nega" Časa, — nij >ilo Bamo temne prošlosti. Dražina družini, družba družbi, država državi, nprod naroda kliče to geslo ne samo z besedami, ampak tudi — kar je iz datnejše — krutimi dejanji. Oglej si ta boj za življenje mej državami in uarodi.
Kakor posameznik v svojej sebičnosti nij uže b tem zadovoljen, da je nasprotnika pahnil raz njegovo mesto, ter želi ga popolnem uničiti boječ se, da bi ne prišel kedaj čas povračila, — ba? ^tuko drŽave in narodi le v večjem stila: in ostrejšim orožjem.
Močno nemško cesarstvo nže vidi črni dan maščev-nja za Sedan itd. in ne mara tako dolgo čakati, da bode francoski osve-tovalec močan dovolj za novo zmagalno vojno. Boji se tega dno, ter namerava dopolniti začeto, a po zmoti ne dovršeno uničenje Francije. To je na strani Nemčije boj za gospodstvo, na strani Francije boj za življenje. Kdo bode poslednji odrekal pravo, da se brani grozečemu napadu z vsemi silami? Menda nobeden, ki sam zaBe zahteva pravo brambe proti sili.
J.U boj mej narodi. Nemštvo in Slo-vanBtvo ga bijeta uže dolgo, dolgo: Nem-št v o za gospodstvo, Slovanstvo proti njemu za svoje življenje. Prvo je bilo do sedaj Še vedno zmagovalno v tem boji. Naravno, saj je to bojevanje z zel6 nejednakim orožjem. Slovanstvo je razkosano, do pred malo leti brez zavesti skupnosti in Hedaj še brez pravega razumljenja svojega bitja. Nemštvo pa je vedelo vselej, kaj dela, ko se je trudilo nničiti Slovanstvo. Sami ob sebi so Hi odloČili različni deli jedno se čutečega Nemštva svoje naloge. Severovzhodni Nemci so uničili polabske Slo-
vane in uničujejo sedaj Poljake, kar jim jih je izdala brezvestna kupčija z narodi koncem prejšnjega veka. Južni Nemci so si privoščili Čehe in Slovence.
Razumljivejši je to početje za Čas občnega evropskega absolutizma dobro vedočega, da je jedne narodnosti podložnike lagjo vladati, nego mnogonarodnoBtne j menj razumljivo pa je to dandenes, ko vsak nosi na jeziku enakopravnost v«eh narodov in ko je ta enakopravnost izražaua v zakonih, katere so ntvarili Nemci.
In vendar se je to početje baš v naših dnevih jelo zopet tako živo in nentrudljivo nadaljevati, da Slovanstvo — posebej Slovenstvo — ne more in ne sme držati križem rok napram njemu, ker bil bi naš pogin po lastni brezsrČnosti in bi bila ne-izbrisljiva sramota pred svetno zgodovino.
Nemštvo nam hoče vzeti narodnost, t. j. naše bistvo. Nij li ta nakana napad na nado čast, na zdravje in življenje naše kot narod. Ce je posamezniku dovoljena bramba proti krivičnemu napadu, — mar nij dovoljena celemu narodu, ki je tudi individualnost, — da individualnost večje cene, nego posameznik ? In če zakon ne kaznuje posameznika, ki se je — no da bi bil prestopil meje potrebne brambe, — branil; more li kdo obsojati narod, ki seje po-služil le potrebne brambe?
So pač ljudje, ki hočejo, da se Nemštva prodamo zvezanimi rokami, ter ne crknemo besede, kadar nam usta maši kot je bilo to v žalostnej prošlosti našega naroda; — so ljudje, ki kriče z obrabljenimi frazami po časnikih in zborih, da je orožje s katerim se branimo, nemoralno, da, — celo pogubno
Metek.
Kukavica.
(Obraz iz naravo, spisal Liberius.)
Ko jame zeleneti samotna, bela breza sredi sključenih borovcev, ko jame poganjati mogočna, širokovejata bukev kraj tihega gozda svoje prve popke, ko jame cveteti nježua lipa tam „v dišečem gaji/' tedaj pri-letiš draga kukavica, tiho, ponižno, skrivnostno, in zakukaš : „kuku," oznanilo vesele pomladi. Gozd je še v večini rujav, stoletni hrast dviga še Bvoje orjaške, gole roke v oblake, gre temnega obraza na svoje manjše občutnejše tovariše, katere zmuževi uže prvi ? '-'("k pomladnega solnca, on pa še Čaka nespremenljiv, njega prehiti radostno kukanje samotne pevkinje — kukavice. In v dolini se še prostira rajava, zimska ledina. Za senčnatimi stenami lesenih koč tihega sela kopni zadnji sneg.  Danes odpre hišni
gospodar prvikrat okno in pogleda nekako smeječega obraza na pomladno jasno nebo — in čuje novo življenje, tvojo novo in večno staro pesem, samotna kukavica.
Zakaj li ljubimo tako, zakaj se radujemo priprostega petja plašnega, po samoti se potikujočega tiča, življenja in ljudi se ogibajočega, tebe draga kukavica, vprašamo se čestokrat, a odgovora ne dobomo. Ou je vtrjen v naših prsih, v srcn, rojen z našim rojstvom, prinesen z nami na svet, on je neiznajdljiv, kakor vzrok Blasti srečne ljubezni, tistih čutil skrivne sreče —, on roma od roda do roda, od sivega deda do poznega vnuka, v pravljicah in govoricah, ki spremljajo neprestano Človeški rod.
Gotovo tvoja siva pepelnata obleka, tvoja plašljiva podoba, tvoje samotarsko življenje po gozdnej tišini, ima malo zanimivosti za vsakdanjega zemljana, ki sodi le po videzn, v globočji rove, v studenec prave veljave in cene obdajajoče ga narave pa ne seže, seči ne more.  Za skorijo vsakdanjega
kruha, za nekaj kupljivega kadila, kateremu se pravi čast, za nekaj cunjastega papirja, kateremu se pravi denar, za sladkosti in prijetnosti nekaj dnij, katerim se pravi življenje, Be vbija človek od jutra do mraka, skrbi in prevdarja od večera do jutra, ti pa, draga kukavica, kukaš neprestano in ne vprašaš, kaj govori svet, — ti si podoba pravega značaja, ki živi brez samopridnosti le svojemu svetemu poklicu — pevu, kateremu vedno Breča laže, a on vživa nebesa v samem sebi.
Da, draga kukavica, kakor bi ti ne ostajalo časa, raznn razveseljevanja tihe doline, pozabiš, kakor bi bila brez srca, brez čutil samega sebe, onega, kar bi ti moralo biti najslajše. Ljubezen, sanjajoča, brezskrbna, cvetoča ljubezen ti je draga čez vse, a od njenih težav in grenkosti se lehko mišljeno obračaš. Ti ne poznaš skrbeče materine ljubezni, ne pregrinjaš mehke posteljice svojim otrokom, jih prepuščaš svojej osodi, tebi veljajo pesnikove besede:
za naš narod! Jeli nemoralno ali pogubno za posameznika, če stori nasprotnika, ki mn je hotel vzeti življenje, škodljivega? Menda ne, če je res, kar smo zgoraj rekli; baš na robe: bojazljivost bi bilo nasprotno in neskončna sramota.
A Nemštvo je delalo in dela Se nemoralno, da hudodelno, ter streže naroda slovanskemu, — posebej slovenskemu po političnem in narodnem življenji. Mi Slovani bodemo vedno uporabljali ono orožje, ki se nam bode dozdevalo naj izdatnejše, zoper nakane naših nasprotnikov, — ker mi se le branimo. S kakoršnim orožjem napad, s tacim bramba.
Nemci so živeli mej našim narodom, in so se bogatili, ter postili narod v ubožtvn, da bi ga laglje ponemčili — porabivši narodovo neomiko in ker so bili njegovi gospodarji. Kaj je to, da je narod spoznal veliko nevarnost zanj, če še dalje pripusti to manipulacijo nasprotniku, ki se je lotil njegovega bistva, njegove narodnosti, — kaj je to nemoralno? Odtegne mu, kar mu če do-sedaj po — recimo po neumnosti dajal. To je vendar priprosto orožje brambe. Pa reko, da je nemoralno, če jaz komu ne dam tega, česar mu nijsem dolžan, in česar, kakor pravijo ošabni nasprotniki, celo potrebni, nijso. In pravijo, da je za naš narod pogubno, Če toliko in toliko slovenskih (?) delavcev potem izgubi delo in zaslužek.
Za posameznike pač, — a za narod ne, ki je individualnost više vrednosti, više cene nego posameznik: neprecenljiva individualnost. Mi pa se bodemo še dalje branili z orožjem, katero bomo za tako spoznali, katere omnes leges, omniaque jura permittunt in naše prepričanje. Da bi se braniti nesmeli v boji za svoje življenje ? 1
Po deželnih zborih.
m.
Kakor je nže od nekdaj navada klerikalnih listov, snmmčijo na vse mogoče načine tudi zdaj poslance naše narodno-svo-bodomiselne stranke, ker so ti edini slovenski parlamentarni govorniki v kranjskem deželnem zboru. Ob enem se razumeva, da imajo v prvej vrsti dr. Zamika na piki.
Domislimo se sledečih dogodkov : Zvečer
„Pri moji zibelki Bedela In pola mati ni sladko, V naročje zjutraj ni jemala, Objemala mo ni ljubo.
Na cesto mo jo vrgla mati, Ko mlada muč so žival; In tam me nazega črvica Popotnik usmiljen je pobral."
Tako ti kukavica, ležeš drobna jajčica v tuje gnjezdo, prepuščaš črnim mačeham, ne vprašaš po njihovoj osodi. In vsaj kako bi bilo drugače? Kdo bi pel potem, kdo se veselil življenja, kakor ti, draga kukavica, in zopet kdo bi ti zameril zaradi tega? Kjer glojijo življenja skrbi, od tam se obrača vedno vesela deklica poezija z objokanim obrazom in 8e no povrača nikdar več.
In koliko vpliva ima kukavičino petje do našega srca, tega menda sami ne vemo, ali bolje premeriti ne moremo.
Glej, kako žubori ondi srebrno-penast studenec izpod sivega skalovja, kako plešejo in se vrte njegovi valovčki po belem pesku nemo rumenih cvetlic, ki se priklanjajo v njegovo zrcalo.
12. maja je bita važna seja, ker je prišla vladna predloga o pogodbi za uravnavo zemlj iščine odveze na dnevni red. Bleivveis je stavil predlog, da za se zahteva 200.000 gld. letne podpore mesto 175.000 gld., kakor je vlada predlagala. Vlada in nemšku-tarji so se strašno napenjali, da bi s tem vladnim predlogom zmagali. Ali padel je samo z enim glasom in to z dr. Zarnikovem, kar je nemŠkutarje jako kačilo. — Se bolj je pa razjezil neruškutarje dr. Zamik 13. maja, ko je vrgel Apfaltrernov predlog, da se kolektore v denarne davščine spremene. Očitali so mu takrat celo, da ni več liberalen. On je pa na to odgovoril, da se ne bo ravnal nikdar niti po klerikalni niti po nemškutarski stranki, ampak po svojem prepričanji, kar se bo za slovenski narod shodno in koristno zdelo.
14. v petek je bil dr. Zamik poročevalec za pregledovanje poročila dež. odbora. Sedel je šest ur na tribuni do polu dne in zvečer pred sklepom dež. zbora. Bilo je to jako utrudljivo delo, ker so govorili in ugovarjali skoro vsi govorniki dež. odbora; pred ko je bilo poročilo dež. odbora pri kraji in ko se je dr. Zarnik iz tribune umaknil, stopi v vanjo g. Murnik kakor poročevalec za železnico. Zakaj torej Murnika ne napadete, ko on nij govoril  in odgovarjal?
Pozabiti ne smemo iu omeniti scene, ki jo je vnel tu dr. Zarnik kot poročevalec z g. \Vidmanom. Dr. Schrev jo očital večini dež. zbora, da se njegove resolucije, namenjene vladi, leto za leto ponavljajo kakor melodije na kakih pouličnih orgel jcah, (Leier-k as t en) pravi, da to ne pristoji dež. zboru. Na to dr. Zarnik sarkastično odgovori, da je dr. Schreveva primera dobra, ker je na tacih orgeljicah treba dan za dnevom, dolgo i-asa nekaterim ptičem melodije orgijati, da se jih konČi le nauče, na isti način tudi mi poskušamo. — Prav nepotrebno g. Widman pri tej priliki od jeze obledi in pravi, da ga ne bo več v zbornico, ako se bo vlada tako napadala. Ob sebi se razumeva, da so nemškutarji Widmanu „bravo" vpili. — Ko je Murnik predlog gospodarskega odseka prebral, vstane dr. Schrev in govori znani nem-ško-rovtarski govor zaradi Samassovih zvonov, ali ne proti narodnoj, ampak samo proti  klerikalnoj stranki.   Namesto, da so
Tamkaj ob strani na klopici pa sloni z vrčem v roci rudečelično, vtopljeno dekle s snegobelim predpasnikom, z zavihanimi rokavci, na prsih, nedolžnih prsih, pa jej tiči pisan šopek najlepših cvetic, katere ji je dal mladeneč, njen znanec iz otročjih let, morda nij vedel zakaj, niti ona razumela, zakaj. A danes jej je tako tesno, tako milo notri v prsih, in v vse misli se jej vpleta njegova podoba. Ona ne more razumeti, da je to čas, isti nebeški, nepopisljivi čas, ko:
„Kein Feuor, koine Kohlo Kaun gltilum so hoiss, Ala boimlicbe Liebo, Von dor nieraand weis8.u
In tedaj zakukaš ti samotna kukavica v bližnjem logn prvikrat tako milo, tako nježno, in deklica se zdrami iz tihega mišljenja, povzdigne čelo in šteje : „enkrat, dvakrat, trikrat" — potem vse molči. „ Trikrat, tri dolga leta," vzdihne skrivno potem — „ga bodo ločila od mene, — vsaj je jemal sinoči slovo na oknicu. ,.() tri dolga leta, sam bog nebeški ve, če jih včakam?"   In to je
klerikalno slovenski nekateri poslanci zbornico zapustili naj bi bili odgovarjali sami če so za kaj.
Odgovoriti bi se bilo dalo dr. Schrey-u samo s tem, da bi se mu bilo z fakti posvetilo in dokazalo, da so gonjbo („Hetz") zoper narodne obrtnike zavoljo njihovega prepričanja nemškutarji prvi začeli, posebno pa Schrev-ev varovanec sam. Gosp. Horaku na pr. so vsi ti pojedini slučaji dobro znani. To zrcalo bi bil mogel on pred nemškutarje postaviti, da bi se bili vanj gledali in bi bili strahom Bprevideli, da so oni vsi drngač bolj brezobzirni in nesramni agitatorji v tem smisla, nego so naši klerikalci proti Samassi in smo narodnjaki sploh proti nemškntarjem. — Dr. Zamiku deloma — kakor nam je sam pravil in je naravtio — nijso bili ti slučaji znani, deloma je bil vendar lehko utrujen, ker je šest ur kakor poročevalec na tribuni sedel, deloma pa tudi ne zapopademo, zakaj bi moral le on in edino on vodno govoriti? — Vprašamo, kje ho bili pa takrat klerikalni govorniki, dr. Poklukar, Murnik, Robič in „tutti quantiw? Murnik kot poročevalec na tribuni je imel krasno priliko Schrey-a pomahati, ker mu gre kakor poročevalcu po opravilniku zadnja beseda. — Ali ko mu po Schrev-evera govoru deželni glavar reče: „llerr Bericht-erstatter Sie haben das Wort!" odvrnil je g. Murnik na to: Jaz nemam nič odgovoriti! Murnika kakor poročevalca dolž-noBt je bila Schrey-u dostojno odgovoriti, čeravno ga nij mislil popolno pogaziti! ..Novice" in „Slovenec" v svojej znauej perfid-nosti hočeta stvar tako zanukati, kakor bi bil takrat dr. Zarnik poročevalec na tribuni, mej tem ko Murnika popolno ignorirajo. Klerikalni Demostenes, penzijenirani davko-pobiralec in ostri rubitelj g. Luka Robič je tudi v zbornici obsedel in je tudi molčal kakor sv. Janez Nepomuk. Zakaj teh in Tavčarjev in Tomanov ne napadate?
Javkanje klerikalnih listov, zakaj nijsta dr. Zarnik in Grasselli govorila, nas pa celo s tem ponosom navdaja, da s tem klerikalci sami priznavajo, da so vsi njihovi poslanci parlamentarne ničle razen dr. Bleivveisa in da bi narodna stranka v kranjskem deželnem zboru brez poslancev naše svobodomiselne stranke žalostno ulogo igrala.
isti, prvi sladkotožni Čas, izbujene Ijnbezni, ljubezni poleg studenca, ljubezni pri tvojem petji, draga kukavica!
Tamkaj zopet bosopet paglavec, ko drvi prvič zijavega obraza, z dedovo kučmo na glavi in piščalko v ustih, proti gozduj kako obstoji in zazija in šteje tvoje glasove, kukavica. Nakukala si mu deset potov. „Deset potov," pomeni deset let, trdila, mu je siva, stara muti. Deset let toraj mu še manjka, trdil mu je sosedov ded, da bode velik, močen, da bode vasoval s fanti, da bode vojak — in da bode smel pošepetati pod kakim oknom, sam ne ve, kaj neki — s kakim dekličem, ki mu zdaj še nij prav nič po všeči. In kukavica, moder preroški ptič, ona vč vse, ona pozna svet, tudi ona mu je nakukala deset dolgih let. O kaka nada, kako veselje, kako zidanje zlatih gradov, pri tvojem kukanji, skrivnostna kukavica!
(Konec prihodnjič.)
Kranjski deželni zbor.
(XIII. večerna seja.)
(Nadaljevanje debate o poročila deželnega odbora.) K §. 4. odsek nasvetu je :
4) Slavni c. kr. vladi se hvala izreka, da je v Crnomlji službo živinozdravnika ustanovila; ob enem pa se taista naprosi, da bi blagovolila za Notranjsko enako službo ustanoviti.
5) Slavna c. kr. vlada se naprosi, da bi kar najhitreje mogoče predložila načrt postave o izsušenji ljubljanskega močvirja.
Vitez Langer izreka zahvalo vladi za izplačano podporo za napravo napajališč za ljudi in Živino. Obžalnje pa, da se je v nekem kraji na Dolenjskem porabila podpora za to, da se je napravila v farovžu Štirna ne pa na mesta, kjer bi bila vsej občini na korist.
Poslanec Schafler nasvetuje, naj bi sc deželna vlada naprosila, da ustanovi še eno mesto za živinozdravnika, ali v Trebnjem ali pa kje drugoj na Dolenjskem.
Vladni zastopnik vitez Widman pravi, da ustanovitev druzega mesta za živino zdravnika na Dolenjskem je bolj v interesu živinoreje, torej stvar, katera spada v področje deželnega zbora. Kar se pritožbe Langerjeve tiče, vladni zastopnik obžaluje, da se mu nij stvar ob pravem času naznanila. On bi bil gotovo zlorabo one subvencije odpravil.
Predlog odsekov z dostavkotu Sebafler-jevim se sprejme.
K §. 5. odsek nasvetuje:
6) Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjič natančen izkaz v obliki tabele, kako se je deželna podpora poškodovancem razdelila.
To se po nekaterih opazkah poslancev Dežmana in Murnika sprejme. K §. G. odsek nasvetuje:
7) Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjič v obliki tabele vse občinske naklade in priklade na direktne in indirektne davke, ki se razdelnjejo v razmerji gmotnega posestva ali po kakem dragem razmerji sklenene po občinah ali v lastnem delokrogu ali pa vsled dovoljenja deželnega zbora.
Ta nasvet se sprejme z od poslanca Murnika nastvetovanim doBtavkom: „po mogočnosti".
K §. 7. odsek nasvetuje:
8) Deželnemu odboru se naroča, da se nemudoma loti izpeljave tehničnih priprav-ljavnih del za preložitev ceste črez Turjaški hrib, nadalje, da se loti preiskave, kako bi se cesta, ki pelje črez Vagenšperg, skozi Lipinsko Bukovje izpeljala, nadalje, da bi se cesta iz Litije, Črez Pouovič na Savo in na Polšnik uvrstila v mrežo okrajnih cest; in konečno, da bi se oživotvorila cesta Črez Groffupljo na gornjo Krko. Deželni odbor naj ta dela z vsemi sredstvi pospešuje in naj v ta namen tudi druge tehnične moči najame, ako so moči, ki so mu uže sedaj na razpolaganje, z delom preobložene.
9) Deželnemu odbora se naroča, da na to pazi, da se skladne ceste strogo pu postavi razdelnjejo.
10) Slavno c. kr. ministerstvo za trgovino, se naprosi, naj vodstvu Rudolfove železnice naroči, da odpre svoj kolodvor v
Ljubljani za splošno sprejemanje popotnikov in blaga.
Poslanec Dežman hvali marljivost mnogih načelnikov cestnih odborov posebno kočevskega načelnika, v Radečah, v Škofji Loki v Kranji in Radovljici.
Baron Ahfaltrern opozoruje na pomanjkljivost, katera se še zmirom pri nas nahaja pri računjanji daljave, kar se tiče milj, ki so večinom napačno preračaneae.
Poslanec Tavčar podpira odsekov nasvet zarad naprave ceste črez Lipinsko Bukovje.
Dr. Zarnik opozoruje vlado na napačno računanje milj, in izraža željo, da bi se pri komisijah na to ozir jemalo.
Potem se vsi odsekovi predlogi sprejmo.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. maja.
„N. Fr. Pr." napreduje novo mini-■ftrf.tf.-f0 A##co. Iz Pešte se jej poroča, da bode na mesto Kollerjevo prišel general Blaži č za vojnega ministra, v Pešto pa pride za deželnega komandanta fcui. M o 1 -I i n ar v. Obe imeni imate mej Jugoslovani dober glas, torej nij čudo, da ta novost (ki se pa mora stoprv utrdit) nij po volji „N. Fr. Pr." — Iz vsega je vidno: krona stori v Avstriji, kar hoče.
Na DffMOifi so zaprli 38 let starega pisača, ki se je jezuitskemu generalu Bexu ponujal, Bismarka ubiti, če mu jezuitje dajo 200.000 gld. precej, en milijon pa potlej. Piše se Josip Wiesinger. Njegovo pismo je jezuitski predstojnik sam policiji izročil.
ftf/ff.tk* državni zbor je svoje seje končal in bil 24. t. m. s kraljevim pismom razpnščen. Predsednik Ghyczy je v svojem ogovoru rekel, da Ogerskej mora pomagati le reforma, ki bode uredila državno gospodarstvo, ter je naglašal željo, da bi v prihodnji državni zbor bila voljena močna stranka domoljubov.
Vwi»*ije držav«1.
Iz fftiftjft se poroča, da je moral ruski poslanik Ignatiev v Carigradu obrniti se do turške vlade energično, da bi pustila po svojih vodah ono ladijo, ki jo je daroval ruski car črnogorskemu knezu, kar smo i mi o svojem času omenili. Vsled ruskega zahtevanja je to vlada turška dovolila in 21. t. m. je podarjena ladija „Slavjanin" preplula skadarsko jezero in prišla v Vir-bazar.
SfhsL-i knez potuje po svojej deželi, iu če je oficijoznemu telegrafu verovati, narod ga povsod prijazno sprejema.
Iz švajcarskega Hermt se brzojavlja, da je postava o civilnem ženitovanjskem zakonu sprejeta z 210.000 proti 203.000 glasom. Postava o glasovalnej pravici pa je zavržena.
.iitfftf.iki minister Disraeli je na interpelacijo lorda llartingtona potrdil, da je britanska vlada stopila v dopisovanje z nemško zarad razmer do Francoeke. A vsi koraki so se zgodili zato, da Be ohraui mir.
Srt'ttxkt kralj s soprogo je prišel v Kopenhagen, kjer so ga sprejeli danska kraljeva družina, ministerstvo in mestni za-stop. _
Domače stvari.
— (Ljubljanski škof) g. Vidmar vendar še ostane. Cesar pri ministerski av-dijenci 23. t. m. nij podpisal g. dr. Poga-carjevega imenovanja, katero je vlada podpirala, rekši: nist ja der alte gut."
— (Za kanonika) namesto pokojnega ZavaŠnika je bil imenovan baron Cirheim.
A razškof g. Vidmar ga neče potrditi, če) da nij še 10 let duhoven.
— (V Novomesto) pride namesto Orčarja za sodskega predsednika g. Jevnikar, deželne sodnije svetovalec v Ljubljani.
— (K o m p e te nt o v) za mesto deželne sodnije svetovalca nameBto umrlega Perka je kakor listja in trave. Govori se, da 54 sodnikov hoče rečeno mesto zasesti. Ali more ta kaj dražega izbirati, nego — protekcija.
— (J. Gre goric), bivši žitni trgovec v Ljubljani, je bil te dni obsojen na 2 meseca zapora zarad krivične kride.
— (Požar.) Otroci so so igrali z žveplen-kami Boboto do polu dne v Godešiču blizu Loke in zažgali. V malo urah je zgorelo 15 poslopij. Razen enega posestnika so bili vsi zavarovani.
— (Za lovce.) Piše se nam: Divjega petelina in sicer izredno velicega, kajti tehtal jo črez 4 kg. je ustrelil Andrej llasenlieb. Kateremu gorenjskih lovcev nij znano to ime V Nekaj uže zarad tega, ker je eden onih, ki lahko rečejo, da so stali medvedu nasproti kakor mož proti možu, še več pa, ker je polnej steklenici naj bo notri kar koli si hoče, razen vode, prisegel večno sovraštvo. No akoravno sedaj nij medvedov naš junak ne sadi krompirja, temveč se še vedno plazi za mnogovrstno zverjadjo okolo in to z vspe-hom. Kdo bi mu toraj zameril če kako nedeljo po polu dne prekorači mejo, potem ko je svoje dobro okovane črevljo v gost grm skril, da ne bi svete tibote, ki leži po zelenej Jelovici, dramil.
— (Iz Gorice) se nam piše: Rariteta. Zopet je došlo neko nemško gledališčno društvo, obiskati goriško nemško aristokracijo; sliši se, da še precej dobro predstavljajo nemške igre, a poslušalcev — primanjkuje. — Vtorek zjutraj je umrl jedva 33Ietni čuvaj nase čitalnice. Društvo je zgubilo v njem poštenega, pa jako marljivega slugo. Bodi mu zemljica lahka!
— (Toča.) Pišo se nam iz goriške okolice: Nedeljo po polu dne je toča veliko škode napravila v okolici Tržiča (Munfal-cone), v Mirnem in pri Gradiški.
Razne vesti.
'"(Republikanski 1 i st i fr an co sk i) in sicer od mirne stranke republikanske, na čelu Thiers, Dnfanre, Casimir Perier in Leon ! ay so ti-le: „ Journal des Debats", blizu 0500 naročnikov, — „Le Tempa" blizu 15000 naročnikov, — „Bien Public" kacih 4000 naročnikov, — „Le National" kacih 20.000 naročnikov, — „Lo petit National", 32.000 naročnikov, je mali listič za ljudstvo, — „Le XIX. Sičcle", urednik Kdrnont About 4500 naročnikov, — „Eveuement", 7000 naročn., „Courir de France", urednik Guyzot de Mont-payroux, — „La Presse", 11C0O naročnikov,
— „Charivari", z podobami ima 12000 naročnikov. — Radikalna Btranka republikanska ima sledeče liste: Predni in najboljše uredovaui list je „Repnblique Francu se", orga^ Gambettov, ima 1S000 naroČ.,
— „Le Siecle", glavni urednik Jules Simon, ima 24 000 naročnikov in je organ srednje meščanske vrste, — „Le Rappel", najradikal-nejši list francoski, ima blizu 34.000 naročnikov in je organ Viktor Ilugov. Litogra-lirano korespondencijo „Asseline" izdajejo členi obeh levic. — Klerikalni in logi-timistični časopisi: „L' Union" ima kacih 4000 naročnikov, „uradni" list grofa Chamborda, — „Li Gazetto de France" ima 3500 naročnikov in je najstarejši Ust 1'rau-
coski, ki izhaja u/.e 245 let, in je organ svobodomiselnih legitimistov, katerim na čelu stoji bivši minister Larcy, — rLa France nouvelle", majhen listič M eden sous, bojuje za posvetno gospodstvo papeževo, — „L/ Univers" ima kacih 5200 naročnikov, urednik Lonis. Veuilot, slednji je uajfanatiČ-uejši privrženec klerikalne stranke, prijatelji njegovi sede v zbornici na najkrajnejši pravici. — rLe Monde" broji 400O naročnikov in je ob enem uradni list parižkih nadškofov. — Bo na p artistični listi, katerih izhaja v Parizu 9, imajo precejšnje Število naročnikov, na pr. „Journal de Pariš" kacih 15.000 in rLa Liberte" blizu 32.OC0. — Glavni organ te stranke je pak „Le Pays", urednik Paul de Cassagnac, broji 18.000 naročnikov in je ob enem najljutejši list bonapartistov. Najslavnejše može francoske n. pr« Jules Favra je imenoval „ponarejalca", Gambetto „laž-nika", Jules Simona „potuhnjenca", Viktora Hugo „norca", republikansko stranko nbabe in lopove", kadar pak Paul de Cassagnacu ne zadostuje pero, se poslužuje i meča in samokresa.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in hrez stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Barrjr
r Lonr/onv.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodce, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajcnje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, hrez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamu ju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.! Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
rVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrBtna Revalesciere Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goBp. Dr. Angelsteina
Bero lin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledč Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Augelstein, tajni sanit svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badeusko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Bevalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v gB e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i ft" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiin, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revaleuta Ara-bica" (RevaleBcičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti: toda Revalesciere ga je ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dojgoletnem bolebanji glave in davljenji.
St 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem Jot, na nespanji, tresUci na vseh udih, sbujšanji in hipohondriji.
St 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušnika, omotici i tiščanii v prsih.
St 75.970.   Gospoda Gabriela Tešnerja, aluia-
"
telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro ^breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št 65,715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramoto na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gladi brane.
V plohaa^ih pušicnh pc pol funta 1 golil. 50 kr, l fen* S gold. 5'J kr., 2 funta 4 goli 50 krn 5 nui yv 1C gobi., 12 funtov 20 gold., ^4 fantov 36 gold.,
— Revaleaciero-Biscuiten v pn&icah A 2 golu. 50 kr Id 4 gold. 60 kr. — Beval.iscioro-Chooolatee v prabl Id v piu»Čioah ta 12 tas 1 £old. BO kr., 24 tas 2 gol.l •IO kr., 18 caa i gold. 50 kr., v praha za 120 t;i 10 MmL, ta 288 las 20 jvold., — za 576 taa 30 gold.
— Prodaj«): Bar ry du /iarry A Gomp. na 3»»i-a*Jfi, HtUltiseligoMse at. 8, v LJublJout jv. Manr, v "Jr***iflA bratjv. Obo ri7iamoy r, v l.u« ii.'oku Dieefitl <* i*'ran k, v čelo vol P. Birii bacher, v JLondfl Lud vi g 'dlillor, v 31mrlhoa-n M. MoriC, v Jlerasnu J. B. vit ookhaua an, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v ('er novicah pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v diradcu pri bratih Uberranz meyr, v TeuiCMvaru pri Jos. v. Papu, mestnem« lekarju, pri C M. Jahnerju, lekarju, v Vnm*. tliuu pri lekarju dr. A. Bal ter ju, aukor v vael ine-Btih pri dobrih letUUjih in nptsanjskih trgjvoih tudi razpošilja dunajska niža na vze ki-aje po poftniti rakazmoaL uli ci>> fcocj ;k.
Uradno uuziiuiillo.
27. maja 1875. Javne dražbe t   J. Brataničcvo iz gorenjih Lokvic,  1804 gld.,  11. junija (I. Metlika). — Josip Zajcevo iz Kiobač, 13GU gld., 8. junija (I. Ribnica)
— Ant Lokarjevo iz Stnrij,   12. junija (I. Vipava).
— Franc Pucevo iz Orešij, 817 gld., 11. junija (1. Vipava).
25. maj a:
Pri .Slonu: Pokornv iz Dunaja. — Solnar iz Szigotwara. — Lampo iz Padovo. — Waguor, tloche iz JJuuaja.
irn Malici: Dieti iz Dunaja. — Banenscbild iz Trbovlja. — Edelman iz Dunaja. — Lozar iz Prage. — Fischer iz Dunaja. — Levvig iz Draždanj — Singer, Vv'dček iz Dunaja.
Pri azauaoroit Alilač iz Zagorja. — Kramar iz Litije.
Tir Kil t5
v Ljubljani 26. maja t 1. Pšenica 4 gld. 70 kr.; —  rož 3 gld. 40 kr.;
— ječmen 2 gld. 70 kr.; — ovos 8 gld. 10 kr.; — ajda 'J gld. (JO kr.; — prosci 2 gld. lo kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 1 gld. 70 kr.; — fižol 5 gld. 40 kr.; masla funt — gld. 56 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — speh irisen — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gld. 4iJ kr.; jsy'ce po kr.; — mleka bokal 1U kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnino funt 26 kr.; svinjsko meso, tunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 36 kr.; — slame cent 1 gld. 15 kr.; — drva trda 6 gold. 50 kr.; — mebka 4 gld. 80 kr.
bOfXa 26. maja. {Izvirno teiegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v baukovskh .   70 gld. 05 lu ' Enotni drž. dolg v srobru    .   .   74   „   60 ,
1860 drž. posojilo.....112   „   — „
Akcije narodne banke . - 965 „ — „ Kreditne akcije    ....      235   „   25 ,
London........lil   »35 ,
Napol.......... 8    „ 89
C. k. cekini.......5   „ 29
Srebro ... .... 102    . —
Loterij ne »reeke.
V Trstu 22. maja: 12. 47. 57. 90. 63.
Dramatična šola,
katero hoče ustanoviti ,,Dramatično društvo v Ljubljani1', se bode začela s 1. junijem t. 1. Poduk v deklamaciji, mimiki, petji m v druaifc k dramatiki spadaj oči h predmetih bode brezplačno.
Oglasi se sprejemajo v dramatični pisarni (v čitalnici I. nadstropje; v uradnih urah od 2.—4. ure po polu dne. (179—2)
V Ljubljani, 24. maja 1875.
Odbor dram. društva.
Iadajatelj in nrednik Jonip Jurčič.
Travnik
v tukajšnjem uieM nem K»zdn, znotraj mejo mestno okolice, 12 oralov velik, jo na prodaj ali vcb kot ceiota, ali pak v male parcele razdeljen. Kupno pogodbo sprejema „Ajinoncen-Bureau" v Izubijani (Fiirstenhof, 206). (168-2)
blizu južnega kolodvora ljubljanskega, pripraven posebno za nove stavbe, ne p. oda ali ves ali pak tndi razdeljen v manjše dele.
Natančneje se izve v „/l»;i»iircfi-tt»iB'V4tw" (FlLsteukof 206). (178—9)
« Trflovsi praktikant g
^ za mojo maonfaktarno štucuno tu y^ ±£ takoj sprejme. Fantje z dežele imajo ijl T2 prođnOHt (173—2) ff
^ trgovec v Ljubljani. y*
XX XX
I Zrvenjak
S     (Grahain-ov kruh)
^X ii.ijooljso^a okusa se dobiva pri (172—2) na starem tr^n, h. štev. i!3.
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
4»ui»i-M4'l l*iccoliJ»,
lekmja v Ljubljani, na duuajskej vesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zubna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in iuajunjc zob, zoper dilteritis ali vueticu grla in skorbut, prijetnega duha iu okusa, krepi daljo zobno uicao, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čl-stcnje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
RibJB 0lj6, pošiljano na ravnost iz mosta Bergen na Norveškem, brezkusuo iu ne slabo-dišeee, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat skatelj 6 gold. 6U kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolebnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe iu ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
GlyCerin-Creme, jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 rlacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi uiiiivaliiiuu vodami, lepotičjem in lepotlčnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Kaj zevi pulver. Izkljueljivo iz vegeta-biiičiiih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. pG mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepiluo in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, so bode radostno prepričal, da je n^DOčneje in zanesljivejše sredstvo da sedaj znanih zoper ponavljajočo so mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti i»o-.iii« i• ■ i■ povzetju. (182—21)
Lastnina m tisk „Narodne tiskarnea.