PoKnhtt |Wtn« K gotoviL Leto XnM štev« 120 ,]ubl]ana9 četrtek 14. maja I93I Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefoo št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeJ. 3492 ki 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Lfob« ljana St 11.842. Praha čiste 78.180, Wien št. 105.241. Cena 2 Din mesečno 25.— Din, inozemstvo 40.— Din. Urednifttvo: Knafljeva uhca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3121 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telet. St 190. Rokopisi se De vračajo. — tarifu. P« Nov polom sovjetskega komunizma Neuspeh komunistično organizirane trgovine — Uvedba provizije in akorda — Odprava nakaznic na živila — Silna podražitev blaga Moskva. 13. mala d. Sovjetska, vlada in komunistična stranka sta odredili v skupnem odloku popolno preosnovo male hi velike trgovine na zadružni podlagi. Razdeljevanje blaga se ne bo več vršilo po sistemu racijorJiranja. temveč na podlagi določevanja cen. Cene so bile za večino živil s tem odlokom s takojšnjo veljavo zvišane za 10 do 50 odstotkov, cene ostalega blaga na povprečno za 50 odstotkov. Prodajalci bodo plačani po provizijskem načela, da se bo doseglo uljudnejše postopanje napram kon/umentom. Odlok nadal;e ugotavlja, da so bile kooperativne prodajalne manj rentabilne in za poslovanje sposobne, kakor zasebne prodajalne, ki so bile lani odpravljene. Moskva, 13. maja d. Od predsednika sov-leta ljudskih komisarjev Molotova, tajnika centralnega komiteja komunistične stranke v Sovjetski uniji Stalina ter predsednika Centrosojuza Selenskega podpisana okrožnica poslana gospodarskim zadrugam m strankinim organizacijam, ki govori o potrebi radikalne preosnove poslovanja kon-zumnega zadružništva, opozarja glede na veliki razvoj blagovnega prometa, da ie komunistično zadružništvo, ko Je bila od- pravljena zasebna trgovhta, zanemarjalo načela trgovske kalkulacije v domnevi, da že dozoreli pogoji za prehod k direktni izmenjavi proizvodov, dočim zahteva odprava zasebne trgovine splošen razvoj sovjetske in zadružne trgovine Zaradi boljše preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in posDešenja blagovnega prometa se sedaj odpravlja racijoniranje proda-ie industrijskega blaga ter sistem oddaje blaga na nakaznice. Zadružne organizacije morejo najkasneje do jeseni otvoriti nove prodajalne živil in sicer v Moskvi najmanj 200, v Leningradu 150. v Harkovu. Kijevu, Rostovu. Bakuju, Nižjem Novgorodu, Tifli-su, Stalingradu, Sverdlovskem, Odesi in Ta Sk en tu najmanj po 100, v drngih velikih mestih in industr. središčih pa najmanj po SO Razdeljevanje življenjskih potrebščin prebivalstvu bo pod nadzorstvom zadružnih organizacij. Obenem bodo zvišane plače zadružnih funkcionarjev, kJ bodo nrejema. 0 nagrade po obseg« trgovskega prometa. Sovjetska vlada namerava izobraziti 150 tisoč zadružnih funkcijonarjev. Ti ukrepi morajo biti v Moskvi, Leningrada, Harkovu in v ozemlja Donca Izvedeni do 15. t m. v drugih krajih pa do 15. avgusta. Delna rekonstrukcija bolgarske vlade Sporazum med staro vladno večino In liberalno skupino Smftova Akcija za volilni blok opozicije miskmirata samo dva njegova ministra, na katerih mesti bi prišla dva nacionalna liberalca. List pravi, da bosta demisionirala Sofija, 18. maja d. Po zakljnCltvi zadnje vladne krize so se za kulisami Se dalje vršila pogajanja raed vlado in narodno liberalno skupino Smilova. Pogajanja so do-vedla snoči do sporazuma, po katerem dobijo Smilovci dva ministra namesto prvotno zahtevanih treh, V vlado bosta stopila Smilov kot minister za trgovino in Skatev kot minister za kmetijstvo, iz vlade pa bosta izstopila dosedanja ministra Miha jI ov in Vasiljev. Kraljev ukaz o imenovanju novih dveh ministrov bo objavljen Jutri. Sofija," 13. maja AA. List >Utro< poroča, da je prišlo med Ljapčevom in Šefom skupine nacionalnih liberalcev Smiiovom do sporazuma o koalicijskem kabinetu. Tehnično bi se ta sporazum izvedel tako, da Ljapčev ne poda ostavke, temveč de- trgovinski minister prof. Mihajlov ta kmetijski minister Gligorije Vasiljev. »Zarja« pravi, da je kralj že odobril nameravano koalicijo, ki bo v kratkem Izvedena. Smi-lovcem je obljubljenih ▼ bodočem Sobranju 60 mandatov. Sofija, 13. maja AA. Delegati zemljo-radniške zveze so pozvali predstavnike zemljoradnikov, radikalov, demokratov in nacionalnih demokratov k ustanovitvi opozicijskega bloka. Demokrati in radikali so že določili svoje delegate, dočim so nacionalni liberalcci sklicali strankin odbor, ki bo sklepal o povabilu. Priprave za volitve v Rumuniji Osemdeset kandidatov liberalne stranke — Vlada zagotavlja, da bodo voEtve svobodne — Reforma samouprav Bukarešta, 13. maja d. Predse*3®Jk tevr- &nega odbora liberalne stranke Duca je odredil, naj na podlagi volilnega kompromisa z Jorgovo vlado kandidirajo na vladnih listah vsi predsedniki liberalnih okrajnih organizacij, ki jih je 75, ln razen tega še pet bivših ministrov ne glede na njihovo članstvo v posameznih krajevnih organizacijah. Danes so liberalci tod ali proglas na volilce, v katerem poudarjajo, da bodo vlado podpirali, dokler bo strogo Izvrševala ustavne določbe. Bukarešta, 13. maja. d. Ministrski predsednik Jorga je imel v Ploestljn velik političen govor, v katerem je predvsem kritiziral poslovanje prejšnjih vlad ter izjavil, da. je u.krenil vse za jamstvo svobodnih volitev ter vzdrževanje reda in miru. Včeraj dopoldne je bila v notranjem ministrstva pod predsedstvom finančnega ln začasnega notranjega ministra Argetolana konferenca prefektov iz vse Rumunije, na kateri so razpravljali o pripravah za vo- Mt«. Minister Argetolarm J® hsjtrfl v svojem nagovora, da smatra nt zagotovitev svobodnih volitev najbolj potrebno močno roko in energično postopanje proti eks-tremnim elementom, ki skušalo terorizirati volilce. Bukarešta, 13. maja. d. »Uradni Ust« Je objavil kraljev dekret, b katerimi ee zaradi štedenja ukinejo tako zvani tupravni pre-fefcti ter poverjajo njihovi posli poltičnim iprefaktom. Pred nveljajvljenjean zakona o upravni reformi, ki ga je Izglasovala cara-nistična večina razčiščenega parlamenta, so "bili na čelu okrajnih uiprav v Rumuniji politični prefekti, ki jih je imenovala vlada. Upravna reforma Maaijeve vlade Je razen teh političnih prefektov nvedla ie tako Bvame upravne prefekte, ki jih je vodil okrajni odbor lm ki so predstavljali okrajno avtonomijo. Ta Institucija je sedaj zopet ukinjena Narodna tometcfta stranka Je takoj sestavila oster protest proti teran vladnemu ukrepu, ki ga označuje kot kršitev ustave. Izgredi v Španiji Madrid, 13. maja. AA. V Oordobi Je prišlo do velikih izgredov. Pni spopadu s policijo so našli smrt 4 demonstrante, 2 pa sta odnesla hude rane. Barcelona, 13. maja AA. Tu vlada popoin tp<\ im mir. Izgredi v Madridu niso našli odziva v Barceloni. Madrid, 13. maja. AA. Dasi je proglaše* ro obsedno stanje, so demonstranta na Malagi zažgali samostan Maria Mercedes in več drugih zgradb. Vojska je napravi« la red. Nocoj jc umrl neki delavec, ki je bil ranjen o priliki napada na uredništvo »ABC«. Pariz, 13. maj«. AA. Ha vas poroča 5x Madrida: Zveza sindikalnih delavcev za« bteva, naj se izpuste na svobodo vsi po« litični krivci, ki so člani zveze, razpusta civilna garda m odstranijo druge civilne osebe, ki jim je poverjena varnostna sluz« ba, ter dovoli ljudstvu, da se oboroži, iiz« ženejo duhovniki, konfisctrajo cerkvena imetja in ukine obsedno stanje. Komunisti so postavili podobne zahteve. Delavstvo je pozvano, naj sodeluje pri pogrebu de« lavca, Ici je umrl na ranah, dobljenih pri napadu na uredništvo lista »ABC«. Velik proces proti železniškim tatovom v Moskvi Moskva, 13. maja g. V kratkem prične v Moskvi nov monstre-proces proti 112 članom razbojniške tolpe, ki so pod vodstvom železniškega uradnika že tri leta izvrševali velike tatvine na železniški progi Moskva—Kazanj. Obtožnica pravi, da so popolnoma izropali 36, deloma pa 200 vagonov. Obtožnica ne obtožuje zaradi tatvine, temveč zaradi sabotaže v službi in zahteva smrtno kazen. Ženevska posvetovanja London, 13. maja AA. Listi zelo obšir* no komentirajo vest, da je bila debata o resoluciji lorda Oushenduna glede name« ravane avstrij skomemške carinske zveze, ki bi se imela vršiti danes, odgodena na poznejši čas. Listi menijo, da vlada ne že« H poročati o tej zadevi v sedanjem tre« nutku, ker upa, da pride med Nemčijo in Francijo do sporazuma, preden bo raz« pravlja! o tem evropski odbor. V to svrho bo zunanji minister Hender« »on skušal organizirati v Ženevi prijatelj« ski informativni sestanek dr. Ourtiusa, dr. Schobra, Brianda in Grandija, preden se o tvorijo oficijelne konference. Praga, 13. maja h. Danes ob 11 JO je od« potovala v Ženevo češkoslovaška delega* cija z zunanjim ministrom dr. Benešem na čelu. Na kolodvoru so se poslovila od de« legacije poleg drugih osebnosti tudi jugo« slovenska poslanik dr. Kraraer, ki je prišel v spremstvu legacijskega svetnika dr. Ba« Jica. Nova vohunska afera v Romuniji Bukarešta, 13. maja. č. Oblasti so prSle na sled veliki vohunski aferi. Podrobnosti afere čuvajo Se v strogi tajnosti, »enzaci* jo pa je zbudilo dejstvo, da je bila snoči aretirana v^ Bukarešti cela vrsta uglednih ljudi iz višjih družabnih krogov. Are ta* cije so bile izvršene tudi v provinci. Poplave v Drobrudži Bukarešta, 13. maja č. V Dobrudži je razsajalo včeraj strašno neurje. Zaradi utrganja oblakov so vsi potoki in reke tako narastli, da je mnogo vasi poplavljenih. Utonilo J/9 tudi več ljudi, poginilo pa Je zlasti mnogo živine. PAUL DOUMER FRANCOSKI PREDSEDNIK Presenetljiv izid volitev - Briand je pri prvih volitvah ostal v manjšini in je zato umaknil svojo kandidaturo - Možnost daleko- sežnih posledic Partz, 13. maja d. Pri današnJBi predsedniških votftvah Je bil za prihodnjih sedem let izvoljen za predsednika francoske republike dosedanji predsednik senata Paul Doumer. Pri prvih vofitvah niti Briand niti Doumer ni dobil večine; za ožje volitve je Briand umaknil kandidaturo, nakar je bil z veliko večino izvoljen Doumer. Pariz, 13. maja, a Vereaifles je bil danes od jutranjih ur podoben velikemu vojaške« mu taborišču. Gamizija je bila ojačema četami iz drugih garnizij. Udeleženci Vedi« kega kongresa, senatorji, poslanca in novi« narji so že ob 9. dopoldne pričeli prihajati v VensaiMes, vendaT pa so prevladovale mnogoštevilne uniforme. V levem krilu kongresnega poslopja je bilo ie v zgodnjih jutranjih urah zelo živahno. Predsedstvi senata in zbornice st a se že včeraj preselili v poslopje kongresa. V kuloarjdih so oble« g ali mnogoštevilni novinarji senatorje in poslance z raznimi vprašanji. Predsednik kongresa predsednik senata Doumer, glavni protikandidat Brianda j® po 11. uri pregledal kongresno dvorano ter so ga v kuloarjih živahno pozdravljali nje« govi prijatelji. Člani vlade, ki 90 prispeli ob 11.45, so se le mailo časa mudili v kulo* arjih in odšli naito k obedu v bližnje ho« tele. Ob 13.30 so »e ministri wn® v kongres* no poslopje. Na dvorišču poslopja se je zbrala nepregledna vrsta kitnooperaterjev in fotografov. Briand Jrf Je prišel kot prvi skupno z Lavalom v avtomobilu, se je komaj ubranil navala fotografov. Sledfla sta jima vojni minister Maginot in minister za kmetijstvo Tardieu. Ko je 5 mamut pred 14. mo stopfl pred« sednik Doumer v kongresno dvorano, ga je polovica navzočih pozdravila s ploska« njem. Ko je Doumer začel Statd otvoritve« ni dekret, je zakričal komunistični posla« nec Dudlos: »Zahtevam besedo.« Kljub vsem pomirjevalnim poizkusom, je Duclos kričal dalje, dokler sluge in sociald« stični poslanci prisili l: njega in njegovih 11 tovarišev, da so se podali na svoja mesta. V dvorani je vladalo veliko razburjenje, vendar pa je Doumer končal Stanje otvo« ritvenega dekreta, od katerega pa na nihče razumel niti besede. Sele iz dejstva, da so v sredi tribune postavili veliko žaro iz ze« lenega porcelana, se je videlo, da se pri« čenja volitev. Na ministrskih Idliapefe so zasedfi svoja mesta vsa ministri. Poleg LavaSa Je sedel d« levi strani dvorane Briand. Ko so kot enega prvih poklicala ministrskega pred« sedniika Lavala in ko je odšel na tribuno, da odda svoj glas, mu je del zbornice pri« redi živahne ovacije. Tud5 Tardieu je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Ko so poklicali Brianda in ko je počasi stopil k žari, sta mu levica in del centroma prire* dila dolgotrajne živahne ovacije. Nekaj minut po 16. Je izjavil predsod* nik, da je prvo glasovanje končamo. Ob 16.55 je bal 6kmrtinlj prvega glasovanja zaključen- Podpredsednik senata je nato zavzel namesto Doumerja predsedniško mesto ter je objavil naslednji izid prvih volStev: »Oddanih glassv 901, neveljavnih 4, ve« ljavnih 897, absolutna večina 449. Dobili so: Doumer 442, (živahno odobravanje pri desniai, v centromu in pri delu zmerne levice), Briand 401 glas (dolgotrajno odo« bravanje pri levici ki delu centroma), Hennessy 15, Cachin 10, Doamergue 7, Ridklin 6, Lebrun 4, Painlev* 2, Steeg 1, Renaudel 1 in Maginot 1 glas. Potrebne so ožje volitve.« Seja je bila za eno trro prekinjen«, da so se omogočila raznim frakcijam nova posvetovanja za ožjo volitev. V časti odmora se je doznalo ▼ kuloarjih, da so frakcije levičarskih republikancev (centrom desnice), katere voditelj je Tardieu, ter večina oentrumskih frakcij, katerih Sani so pri prvem glasovanju glasovali (letoma za Doumerja, deloma za Brianda, sklenili pri drugem glasovanju strnjeno glasovati za Doumer i a. Poslanec Hennessy je dal objaviti, da umakne svojo kandidaturo v korist Doumerja. Celokupna levica ta del levičarske«« centruma je za drugo glasovanje postavila kot protikandidata Doumerju radikalnega senatorja in bivšega prosvetnega ministra Marrauda, dočim so socialisti sklenili glede na to, da je Briand umaknil svojo kandidaturo za drugo glasovanje, glasovati za socialističnega poslanca Bradkeja. V teh okoliščinah ni bilo nobenega d o-ma več, da bo Doumer v drugem glasovanju izvoljen za predsednika franooske te-publike. Med odmorom se je govorilo, da je Briand po nmaknitvi svoje kandidature izjavil, da njegovo stališče kot zunanjega ministra ter nadaljevanje sedanje zunanje politike nikakor ni tangirano z rezultatom volitev, ker predstavlja volitev predsednika zgolj notranje-politično zadevo. Briand namerava v teku jutrišnjega dne odpotovati v Ženevo. Versallles, 13. maja g. Oficijelni rezultat volitve predsednika veli, da je Paul Doumer dobil 504, socialistični kandidat Mar-rand pa 334 glasov. 35 glasov Je odpadlo na razne osebe, 10 glasov ]e bilo neveljavnih. Desnica je soreiela rezultat z vHiarniml ovacijami za Doumerja. Komunisti so začeli neti Mernaclonalo. nakar so socia!ni demokrati odgovarjali s klici: »Živel irfir!« Briand Je takoj po prvem glasovanj« zapustil kongresno poslopje ter se vrnil v Pariz. Pojutrišnjem odpotnje v Ženevo, Sa poda svojo demisijo kot predsednik evropskega komiteja. Jutri se vrši ministrski svet na katerem se bo odločilo, sli bo Briand ostal na svojem mestn kot ztman'1 minister ali pa bo podal demisijo. m Parti, 18. maja. AA. VoHtev trinajstega predsednika francoske republike so potrdile staro tradicijo, da je izid volitev Narodne skupščine nepreračunljiv. Briand, ki ga je smatralo občinstvo za najresnejšega kandidata za to mesto, se je v drugem Bkruti-niju odpovedal kandidaturi. V prvi volitvi je dobil senatni predsednik Doumer 442 glasov, Briand pa 401 glas, dočim je bilo kakih 50 glasov razcepljenih. Voli® so 903 senatorji in poslanci. Ko so proglasili izid prvih volitev, se Je Briand odrekel kandidaturi. Rezultat je napravfl na vso senzaeijonalem vtis. Pred palačo je stalo na tisoče ljudi, ki se Rvabno komentirali dogodke. Kelcaterf politični krogi pravijo, da Briand ni prodrl, ker je mnogo pristašev levičarskih stranic želelo, da ostane rananj! minister. Javna niso mogli agitirati proti njegovi kandidaturi, zato so se poslužili tajnega glasova^«® »n tako preprečili njegovo izvolitev. Njihove Število je moralo na vsak način prekositi glasove tistih desničarskih poslancev in senatorjev, ki so glasovali za Brianda v nadi, da ga tako izločijo iz zunanje politike. Po prvem glasovanja so rame parlamem tarne skupine odhitele v sborovalne dvom« ne, da se posvetujejo o nastalem položaja. Posvetovanja so trajala dalj časa Raznesla so se najrazličnejše vesti Nekateri so trdili, da bodo eoeijalisti postavili pri drugem glasovanju za svojega kandidata Braekeja, radikalna skupina pa Leona Berarda, ki naj bi pri tretji volitvi zbral glasove desničarskih strank. Menili so, da bo Berard, ki js senator, dobil glasove nekaterih senatorjev, ki so glasovali za Doumerja. Desničarske skupine pa so bile prepričane, da bo izvoljen Doumer, ki mu je manjkalo samo KI glasov od absolutne večine. Briandovi prijatelji odkrito prisnavajs njegov poraz. Nekateri celo pravijo, da bo odstopil kot zunanji minister. Razširila se je tudi vest, da bo zaradi predsedniških volitev odstopila tudi vlada, na vsak način pa je Se negotovo, kdo bo vodil francosko dela* gacijo v Ženevo. Avstrijsko-nemško-itaKjanska antanta Temu gospodarsko-političnemu sporazumu bi se imela pridružiti tudi Madžarska Dunaj, IS. maja s. Kakor se doznava v političnih krogih, je avstrijski sekcijski šef dr. Schtiller, ki je v svrho trgovinskih pogajanj odpotoval ▼ Rim, predlagal ▼ Rimu, naj se nemSko-avstrijska carinska unija razširi tudi na Italijo. Govori se, da je zato našel zanimanje pri italijanski vladi. Doznava se, da se pri tam mlati tudi na pridružitev Madžarske. BerHn, 13. maja AA. Iz Rima poročajo, da so pogajanja med Avstrijo, Madžarsko ln Italijo o zaključitvi trojnega sporazu- ma za aHvtjenje trgovina s medseSjujuliuS krediti v načelnih vprašanjih napela. Ueti s velikim zadovoljstvom pozdravljajo ta sporazum in ga smatrajo za pre-sko-nemške carinske zveze med Francija, Poljsko in Malo antanto na eni Nemčijo in Avstrijo na drugi strani. Emisija našega štabi skega posojila Beograd, 13. maja p. Emisija našega sta« brlizacijskega posojila se bo izvršila 18. t m. istočasno v Franciji, Švica, Holancfiji, Švedski, Češkoslovaški in pri nas. Na emi« sijo v Jugoslaviji, ki je poverjena Držav« na hipotekami banki, odpade od skupnega posojila 50 milijonov frankov (110 milijo« nov Din), to je 50.000 obveznic po 1000 francoskih frankov. Posojalo je pri nas prosto vseh davkov. Zborovanja nateljskih organizacij Beograd, 13. maja. AA. Po Slenfti 96. in 345. zakona o uradništvu se bodo dose« danja poverjen ištvia ^agoslovemskih uči« teljskih društev pretvorila v sekcije po posameznih banovinah. Vprašanje imovine bodo rešile izredne skupščine 24. maja v Sarajevo, 31. maja v Beogradu, 7. junija v Splitu, 30. junija v Zagreba in 3. julija v Ljubljani Po teh skupščinah se bodo vr» šile skupščine banovinskih sekcij, nato pa od 34 do 25. avgusta glavna skupščina društva v Beograda. Državni obrtniški kongres Beograd, 13. maja AA. Uprava Zemalj« skega saveza obrtnikov je sklenila na pod* lagi sklepa svoje zadnje seje, da bo na drogi dato pravoslavnih brnkošta, to je 1. junija t. L, sklicala kongres obrtnikov iz vse države. Na dnevnem red« bo v glavnem razprava o zavarovanja obrtnik kov za primer bolezni, nesreč, onemoglo« s ti, starosti in smrti ter razprava o med« narodni organizaciji obrtnikov in o obrt« irskih kreditih. Zanimiva resolucija drinskega banskega sveta Sarajevo, 13. maja. n. Na seji banskega sveta drinske banovine je bila sprejeta re» solucija, ki zahteva, da mora biti vsak ba« novinski svetnik zadružni delavec in član zadruge ter skrbeti za to, da se v njego« vem področju, ako še ne obstojajo, takoj osnujejo primerne zadruge. Prav teko je bilo sklonjeno, da mora biti vsak ban ski svetnik član Sokola m tam, kjer še ni sokolskih društev, skrbeti za to, da se čim« prej ustanove. Savski ban ▼ Beogradu Zagreb, 13. maja AA. Ban savske banovine dr. Ivo Perovič je odpotoval v Beograd, kjer se bo v uradnih poslih mudil nekaj dni. Ukinjen Jugosfovensikf konzulat Beograd, 13. maja AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča da je ukinjen jugoslovenski častni konzulat r Sao Paotn v Braziliji. Kralj m kraljica na razstavi__ Beograd, 13. maja p. NJ. VeL kztdj ta* kraljica sta danes v spremstvu dvornega maršala generala Dimitrijeviča posestna pomladansko razstavo jugoslovenskih sMkaj* jev ln kiparjev r umetniškem paviljonu. Knez Pavle pokrovitelj letalske razstave _ 13. maja. AA. Nj. V*, faie* Pavle je prevzel pokroviteljstvo nad prvo aeronavtično razstavo, ki jo priredi Aeto« klub kraljevine Jugoslavije na zagrebškem velesejura. Pri svečani otvoritvi v četrtek 14. t m. bo zastopal pokrovitelja pomoč® nik bana savske banovine di. Stevaa Hadži. Komponist Josip Marmkovic umrl Beograd, .13. maja. p. Nocoj je pouiiil« mil po daljšem bolehanju v visoki staro« sti znani srbski komponist m glasbeni oŠ telj Josip Marinkovic, ki je s svojimi del! zelo obogatil srbsko glasbo v zadnjih de* setletjiih. Velik del njegovih kompozicij js danes že prešel v področje narodne glasbe, s čimer bo pokojniku ohranjen trajen sporom. Važna davčna navodila za obrtnike Beograd, 13. maja AA. Na zahtevo bovfS obrtnikov je Zemaljski savez obrtnikov izdal sporočilo, po katerem morajo vsi obrtniki, ki delajo za zalogo ali pa imajo biaeo na zalogi, oblastvom prijaviti količino blaga kolikor ga je bilo pri njih dne 31. marca t L, v svrho naknadne odmere splošnega 1% davka na poslovni promet. Prav tako morajo vsi obrtniki in tudi vsi oni, ki so obvezani voditi knjigo opravljenega prometa, prijaviti oblastvom vse svoje neporavnane, toda izterljive terjatve za prodano blago, izvirajoče iz leta 1930- in prvih treh mesecev leta 1931. Obrtnikom, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, to so oni, ki imajo letnega prometa manj ko 360.000 Din, ni treba prijaviti teh terjatev, ker so pavšalno obdavčeni. Prav tako ni treba prijaviti terjatev od državnih in upravnih oblasti, ker se zanje ne plača skupni davek na poslovni promet, nego se davek na poslovni promet pobira v višini 1 % pri izplačilu na blagajnah teh oblasti Napošled, pravi to sporočilo, se vse to nanaša na osebe, ki v bodoče niso podvržene plačanju 1% davka na poslovni promet. Osebe, ki so podvržene temu 1% davku, ki jim torej ni treba plačati skupnega davka na poslovni promet, ni treba, da bi karkoli prijavljale, to je, njim ni treba prijaviti niti blaga niti ter- ja*®«. Guverner Bajloni o posojilu Stabilizacijsko posojilo je naše največje in najugodnejše posojilo - Čestitke iz inozemstva Beograd, 13. maja. p. Guverner Narodne banke g. Ignjat Bailont je dal novinarjem o stabilizacijskem posojilu izjavo, v kateri pravi med drugim: Najetje stabilizacijskega posojila t višini 1025 milijonov frankov je epohalnega pomena za naše javne in privatne bilance Ln za vse naše gospodarsko življenje. V naj-večjem razmahu svetovne gospodarske krize Je s tem podan našemu gospodarstvu trden temelj, na katerem se bo moglo z uspehom razviti in napredovati. Dinar, ki Je notiral 21. januarja 1923 najnižje (3.69 švicarskih frankov za 100 Din), Je že od avgusta 1925 dalje dejansko čvrsit in Je notiral v tem razdobju med 9.12 do 9.14 švicarskih frankov za 100 Dim. Z zakonom o našem denarju je stabiliziran v pariteti 9.1277 švicarskih frankov za 100 Din. To Je rezultat neumornega sodelovanja med dr-ž a/v o in Narodno banko. Glede na gospodarske prilike predstavlja to posojilo za na6 veliike koristi. Ustvar* ja nam večje zaupanje v finančnem svetu in omogoča dobro organizacijo našega de. n-arnega sistema na zlati pariteti. Naša država stopa s tem kot ravnopraven član v mednarodno denarno zajednioo. Narodna banka bo odslej lahko aktivno sodelovala pri mednarodni reparacijskj banki in bo tako prišla do beeede tudi v tej važni med. narodna ustanovi, ko se bodo reševala važ. na svetovna finančna in gospodarska vpra» šanja. Tehnično*finančni pogoji posojila so lo ugodni. Posojilo je največje, kar smo jih dosedaj najeli, a obenem tudi najugod* nejše. Francoski finančni trg je znova po« kazal, da nam zaupa, saj je francoska sku» pirna prevzela 655 milijonov frankov, kar predstavlja največjo finančno transakcijo na francoskem denarnem trgu po 6vetovni vojni. Narodna banka je z mnogih strani prejela čestitke, kar je le en dokaz več, da se v inozemstvu po najetju tega posojila ore-soja naš finančni položaj mnogo ugolneie. Z vso gotovostjo lahko računamo tu.Ji na to, da bo inozemski kapital odslej ka^al za našo državo še večje zanimanje kakor doslej. Treba je le, da sedaj tudi nasi gospodarski krogi in vsak posameznik izvrši svojo dolžnost in pripomore do nad-ilinje gospodarske okrepitve naše države. Turške volitve Svetovna vojna je izpremenila politični režim cerle vrste držav; v tej vrsti je poleg Rusije doživela Turčija največje izpremem* be. Vsa njena revolucija pa je delo enega samega človeka, ki ga grof Sforza v svojih opisih velikih državnikov imenuje »readd* stičnega diktatorja«. Ta diktator, Mustafa Kemal, je v nekoliko letih dal Turčiji čisto drugo lice. L. 1919., ko je začel 6 svojim pokretom, je bila država kalifov v popol* nem razsulu; bila je zavita v temo neved* nosti in zaprta vsem velikim tokom civili* zacije. Danes 6e Turčija že uvršča v obče« stvo naprednih držav. V desetih letih je po železni volji enega samega človeka pre« skočila 6toletja in skoraj j čez noč se je pre* levila iz patrijarhalično=absokitistrčne v vsaj navidez moderno parlamentarno dr* žavo. Že od samega začetka je Mustafa Ke< m al paša, voditelj usode turškega naroda, pokazal veliko sposobnost za razne eks« perimonte in njib praktično uporabo, pri vsem tem pa v glavnem nikdar ni krenil z začrtane poti. Njegova prva velika na« rodna skupščina ni odgovarjala popolnoma njegovim željam, ker je deloma iz načel* nega opozncionalstva .deloma pa iz konser* vativnosti zelo ovirala njegovo reformato* rično delo. Pri novih volitvah je dobila vse mandate Kemalova narodna stranka in par* lament je deloval brezhibno kot 6troj za registracijo vladnih ukrepov. Kmalu pa se je izkazalo, da tudi tak parlament ni mogel sodelovati pri Kemalovem prenovitvenem delu, zato se je Kemal odločil zopet za nov eksperiment. Obrnil se je na svojega posla* nika v Parizu in ga zaprosil, naj ustanova opozicijonalno skupino v narodni skupščii* ni. Fetd be«j je z navdušenjem pristal na predlog, Kemal pa je uvedel zopet svobo* do tiska in govora. A ta nenasel, poleg njih pa so še en prelat m dva kan on-k a. Zaradi ponovnih kandidatur aktivnih duš* nih pastirjev se je madžarski episkopat ie odločil, da ne dovoli kandidatur niti ene« mu duhovniku brez izrecnega dovoljenja Vatikana. V prvih dnevih tekočega mese* ca je krenil v Rim madžarski prmas Justi. r-ijam Seredi, da zaprosi papež* končne odločitve. Primas Seredi zastopa stališče, da morano biti duhovniki zastopani v za* konodainih korporacijah, vendar pa hoče prepustiti odločitvi Sv. stolice, d-i*li naj kandidirajo tudi oni svečeniki, ki se ba» vijo z dušnim pastirstvom med narodom. Polom italijanske bombažne tvornice Milan, 13. maja g. Bombažna tvornica delniška družba Oetiker v Bergamu je postala lnsolventna. Delniški kapital se bo od 10 milijonov lir znižal na pol milijona, nominalna vrednost delnic pa od 1000 na 50 lir. Družba ponuja 40% poravnavo. Obsodba matere in dveh hčera na smrt Varšava, 13. maja g. Pred okrajnim sodiščem v Wonbrzeznu so bile tri ženske obsojene zaradi umora na smrt, in sicer kmetica Marija Kozlovska in njeni dve hčeri, ki so umorile kmeta Kosovskega, da bi podedovale njegovo posestvo. Znanost in madžarski oridobitniki Budimpešta, 13. maja C. Ob priliki 150-letnice budimpeštanske univerze je imel rektor govor, v katerem je ostro grajal malomarnost madžarskih pridobitnikDv. Naglašal je, da je večina sedanjih indu-strijcev in veletrgovcev izšla iz budimpeštanske univerze, nihče pa se ne spomni tega zavoda s kakim darilom. Za primer požrtvovalnosti je navajal jugoslovenske gospodarske kroge, ki žrtvujejo ogromne zneske za svoje najvišje znanstvene zavode. Skrivnosten umor mifijonarfa Haag, 13- maja. AA. V nekem skladišču 90 našli truplo milijonarja , Eschauzierja ki je izginil v soboto. Zločinci so ga najbrže kloroformirali in zadavili. Eschauzier se je sestal v soboto z nekim madim iznajdite-ljem. Policija je tega človeka aretirala, ker je dognala, da je skušal pred kratkim vnov-citi v banki ček, ki je nosil potvorjen podpis umorjenega finančnika. Policija meni, da je zločinec skušal z umorom prikriti svojo sleparijo. Najhitrejša ladja na svet« Pariz, 13. maja. AA. Francoski torpedni rušilec »Gerfault«, ki so ga zgradili v Nantesu, ima hitrost 42.8 vozlov (okoli 79 km) na uro in je najhitrejša ladja sveta. Grafenauerjev večer v Ljubljani Ljubljana, 13. maja. Ljufcltfain* Je dames pozdravila v svoji sredi igralski zbor Iz št. Jakoba v Rožu. šentjakobski igralci prirede jutri, na praznik, v našem gledališču predstavo >MLklo-vo Zalo, prelepo stvar iz zgodovine koroških Slovencev, ki pričara na oder ko6 davnega življenja koroškega ljudstva Klub koroških Slovencev in veliko ostale publike je sprejel naše vrle Korošce, dekleta in fante v divnih narodnih nošah, na kolodvoru ob 12.37. Na Jesenicah že, kamor so prispeli ob 10. dopoldne, so pozdravili Korošce žu.pan g. čufer, župnik gospod Kastelic, šolski vodja gospod Pibro-vec s šolsko mladino in odposlanec koroškega kluba g. Anton Mtiller. V kolodvorski restavraciji so zaužili gostje malo za-kusko, nakar so stopili zopet na vlak in se odpeljali protd Ljubljani. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so jih pozdravili upravnik Narodnega gledališča g. Oton Zupančič, v imenu mestne občine podžupan g. Evgen Jarc in predsednik kluba koroških Slovencev dr. Fellacher. Za prisrčne pozdrave se je zahvalil g. Miklav-čič iz Gorinčiee pri Rožeku. Zvečer je priredil klub koroških Slovencev v dvorani delavske zbornice »koroški večer« v počastitev sivolasega prvoborlte-lja koroških Slovencev Franceta Grafen-auerja, ki je praznoval nedavno svojo 70-letnico. Ljubljana je to pot pokazala, kako blizu ji je Koroška in kako drag je Slovencem sivolasi borec Grafenauer. Dvorana je bila docela napolnjena. Na sporedu akademije je spregovoril otvoritveno besedo predsednik kluba koroških Slovencev dr. Fellacher, ki je pozdravil vse občinstvo, v prvi vrsti zastopnika bana dr. Lončarja, podžupana dr. Jarca, ravnatelja konservatorija Mateja Hubada, upravnika Otona Zupančiča, na čegar povabilo so =e odzvali koroški igralci k gostovanju v Ljubljani, in vse druge zastopnike najrazličnejših društev in korporacij. Naglasil je, da je večer posvečen našemu Grafenauerju in pevcem ter igralcem iz Koroške. Obžaloval je, da se France Grafenauer sam ni mogel udeležiti tega lepega in res prisrčnega večera, ker ga ovira stara bolezen, ki se je zopet pojavila. Grafenauer pa je v duhu pri nas, saj posluša po radiju besede, ki so mu namenjene. Govornik je želel, da jubilant kmalu ozdravi, nakar je prečital nebroj raznih pozdravov in brzojavk, namenjenih koroškemu prvoborcu, med katerimi je bila ludi brzojavka v Beogradu zadržanega ljubljanskega župana dr. Dinka Puca. V nadaljnjem govoru se je spominjal dr. Fellacher divne koroške dežele in njenih dragih sinov ter hčera. Pevski zbor Kluba koroških Slovencev je zapel dvoje lepih pesmic, nakar je go voril dr. Valentin Rožič, ki se je sporni* njal v svojem prakresnem govoru Franceta Grafenauerja in njegovega ogromnega in nesebičnega dela za narod. Član Narod« nega gledališča Josip Gostič je zapel »Kje so tiste stezice« in »Gor čez izaro«, nakar je nastopil zopet pevski zbor in zapel več pesmi. Dijak Ivan Podlasek je deklami* ral dr. Lovrenčičevo »Bojevniku za sveto pravdo koroških Slovencev ob 701etnici«, gdč. Primožičeva pa je deklamirala IvoPe« rucijev sonet posvečen jubilantu. V pesni* ško vznesenem govoru je dr. I. C. Oblak orisal značaj in temperament Franceta Grafenauerja kot simbol slovenskega Ijud* stva na Koroškem, nakar je pevki zbor zaključil lepi večer še z nekaterimi pes* micami. Prva žrtev veslaške sezone Maribor, 13. maja. Popoldne okrog 15. se je nudil številnim pasantom na dravskem mostu razburljiv prizor. Na Dravi je neki mladenič bravu* rožno upravljal mal športni čolmiček, ki pa se je nenadoma prevrnil — in fant je iz* ginil v valovih Drave, čolniček pa jc pla« val naprej. Med gledalci je zavladala splošna pani« ka, poslujoči stražniki pa so storili vse, da rešijo utopljenca iz objema hladnih valov Drave. Vsa njihova pomoč je žal bi la zaman. Identitete nesrečnega mladega fanta še niso mogli ugotovita in so poiz« vedbe v teku. Tenis sekcija Ilirije obvešča svoje čla* ne, da so tenis prostori otvorjeni ter da se lahko prične z rednim igranjem. Čla* nom dijakom so prostori na razpolago sa* mo do 17. Razpored v grupe je samo za* časen, ter se bo v teku tedna po ev. žc» Ijah članstva spremenil. Članom je na raz* polago učitelj za vežbanje ter se tozadev* ne informacije dobijo v garderobi na pro* štoru. Namesto kleti izkopal lasten grob Novi Sad, 13. maja n. V selu Temerin je seljak Tomič hotel sam izkopati klet pod svojo hišo, da bi si prihranil stroške za zidarje. Pri tem je postopal tako neprevidno, da je izpodkopal zid in se je hiša zrušila, šele čez eno uro so ga izkopali izpod razvalin in ga s hudimi poškodbami prepeljali v rovosadsko bolnico, kjer je danes umrl. Nova olajšava za izvoz vina Beograd, 13. maja AA. Kmetijsko ministrstvo je dopolnilo razpis finančnega ministrstva glede izvoza vina v inozemstvo s tem, da se vino v količinah pod 50 1 računa, če se pošilja v inozemstvo, kot blagovni vzorec in ni podvrženo taksi na izvoz vina. Proces proti teroristom v Zagrebu Glavni obtoženec Soldin zanika vsa svoja prejšnja priznanja - Beograjski proces pred zaključkom Zagreb, 13. maja n. V procesu proti morilcem Tonija Schlegla je bil danes zaslišan eden glaivnih obtožencev, Matija Soldin, po poklicu tipograf, ki je obtožen, da je aktiv-no sodeloval pri umoru Tonija Schlegla, pri atentatu na žandarmerijsko kasarno v Zagrebu in pri atentatu na železniški most pri Veliki Gorici. Pri današnjem zaslišanju je Soldin vsa svoja priznanja, ki jih je bfl v preiskavi podal popolnoma v skladu z izpovedbami ostalih obtožencev, preklical, češ da si je vse to na policiji izmislil. Predsednik: Kako ste mogli na policiji vse tako natanko vedeti? Soldin: Ker so tako poročali listi. Predsednik: To pa že ni res, vsega tega sploh nI bilo v listih. Listi so pisali docela drugače. Hranllovič je priznal na policiji vse to, kar ste priznali tudi vi. In je tudi povedal, da sta se dogovarjala vidva z Ba-bičem. Dogovorili ste se, da bosta vidva z Babičem čakala Schlegla pred njegovim stanovanjem, Hranilovič pa pred »Jugo-šrtampo«. Dogovorili ste se tudi, da se boste po umoru sestali pri Ribniku. Hranilovič je tudi sam priznal, da mu teh izpovedi ni nihče izsilil O tem priča tudi njegovo pismo sestri, v katerem pravi, da se postopa z vsemi na policiji zelo dobro. Med tem so se začeli ostali obtoženci vmešavati v zasliševanje. Predsednik Je zato prekinil in kaznoval Hercega z Izključitvijo od procesa za ves čas dokaznega postopanja. Nato je bila prečitan a Izpoved preiskovalnega sodnika dr. Hanuča, ki naglaša, da je vse točno zabeležil, karkoli so obtoženci izpovedali, in da so ti vse svoje izpovedi potrdili z lastnoročnimi podpisi. V nadaljnjem poteku razprave je predsednik predočil Soldinu izpovedi prič, ki so ga videle oprezati okrog Schleglovega stanovanja in ki so ga opazile tam tudi na dan umora. Nato je bilo prečitano še pismo, ki ga je pisal Soldin svojemu dekletu in v katerem pravi, da mu bodo pač »podaljšali ka-derski roke, kar bo pa tudi minilo. Predsednik: Vidite, s tem se sami priznali, da ste krivi. Soldin: Tako sem pač mislil takrat Nato je bilo prečitano pismo, ki ga Je pisal Soldin materi in v katerem jo prosi, naj pregovori trgovca Vranekoviča k izpovedi, ria je bil pri njem v času, ko je bil umorjen Toni SchlegeL Vranekovič je pri zaslišanju izpovedal, da je bila mati res pri njem m da ga je nagovarjala h krivemu pričevanju, kar pa je odločno odklonil. Končno je bilo prečitano še pismo, ki ga je pisal Soldin Hraniloviču v zaporu in v katerem mu daje navodila, kako naj govori. Soldin danes oporeka, da bi bil to pisal, čeprav grafologi potrjujejo, da ie to njegovo pismo. Prav tako zanika avtorstvo pisma, ki ga je pisal Mariji Hranilovidevi. Ko je Soldin tudi oporekal, da bi bil sploh kdaj na Madžarskem, mu je predsednik predočil potrdilo tvrdke, pri kateri je bil uslužben, da je imel baš v onem času dopust in da ie tudi po priznanju Hraniloviča bil na Madžarskem in prejel od Perčeca 1000 Din. Soldin: Ne vem, zakaj Hranilovid to govoru Predsednik: Tudi Krifnjak potrjuje, da ste bili skupno ž njim na Madžarskem. Soldin: To so njegove izmišljotine. Z zasliševanjem Soldina je bila današnja razprava zaključena. Beograjski proces Beograd, 13. maja. p. Pred državnim so- diščem je v procesu proti teroristični sko-pini, ki je poskušala izvršiti razne atentate, končano zaslišanje obtožencev in prič. Vso današnjo razpravo je izpolnilo čitanje sodnih zapisnikov o zasliševanju v preiskavi in o izpovedbah onih prič, ki niso bile pozvane k glavni razpravi. V teku današnje razprave so zagovorniki stavili razne predloge glede zaslišanja nekaterih novih prič, čemer pa se je državni tožilec protivil, naglašajoč, da je dejanski stan jasno dokazan in da bi vsako zasliševanje nadaljnjih prič le zavlačevalo razpravo- 0 predlogih braniteljev b« sklepalo sodišče. Spielmann v borbi z našimi šahisti Ljubljana, 13. maja. Nocoj ob 20. se ie začela v veliki kazin-ski dvorani zanimiva šahovska produkcija. Avstrijski šahovski prvak in eden izmeti svetovnih šahovskih mojstrov Rudolf Spielmann je nastopil v simultanki oroti 41 domačim šahistom. Toliko nasprotnikov ni pri nas imel še noben mojster in ti'Ji na svetovni prvak dr. Aljehin, ki je decembra gostoval v Ljubljani. Za borbo se je prijavilo mnogo starih in preizkušenih šahovskih borcev, še več pa je bilo novincev, zlasti takih, ki še nikoli niso naslonili na večji prireditvi. Ljubljanski šahovski klub je postavil svoje najboljše tekmovalce, tako Cirila Vidmarja. Furlanija. Ž-idana, Milana Vidmarja ml., Rupnika, Cibica. Ga-brovška itd. Močno je bil zastopan tudi šahovski klub »Triglav«, ki je postavil 8 tekmovalcev, med njimi talentiranega Bajca in Erkerja Večina drugih igralcev ni nikjer včlanjena. Za simultanko sicer ni vladalo tolikšno zanimanje kakor ob dr Aliehifio-vem gostovanju, vendar se je že okrog 20. zbralo precej prijateljev in ljubiteljev jaha in so vedno še nrihajali novi. Ob 20.15 se je pojavil v dvorani mojster Spielmann, ki so ga vsi toplo pozdravili. Spremljala sta ga predsednik pripravljel-nega odbora šahovskega kluba dr E^rn Stare jn naš mladi mojster Vasja Pire, kj je prevzel vodstvo turnirja, dočim si Je naš šahovski matador dr. Milan Vidmar, ki ;e prispel šele nekoliko pozneje pridrža! kontrolo in vrhovno vodstvo Pred začetkom simultanke je simpatičnega gosta pozdravil dr. Stare in mu želel prisrčno dobrodošlico. Simultanska produkcija se je pričela ob 20.25. Spielmann ie začel pri Furlaniju kije bil prvj od vhoda in ie nato absolviral rr-vo potezo na vseh ostalih šahovnicah. Tudi pet ali šest nadaljnjih potez je, kakor lani Aljehin absolviral razmeroma naglo in brez posebnega pomišljanja, sai so šle itak večinoma vse po šabloni. Situacija ob 22. Do 10. Je Spielmann potegnil na vseh šahovnicah deset potez. Isrral je skrajr.o previdno in si je povsod zasigural prav dobro pozicijo. Prva mojstrova žrtev Je Fil igrač Menardi, ki je ka-:tuliral že ob "'.30. Zagrešil je hudo napako. Zanimanje občinstva se stopnjuje, ker so se posamezne partije že izkristalizirale. Gradbeno gibanje Ljubljana, 13. maja. Če se vreme soJnčnih dni ustali, se bo delo na stavbiščih pospešilo in kmalu po« pravilo, kar se je doslej zakasnilo. Grad* beno gibanje je oživelo zadnje dni v me* stu in v bližnji okolici. V Korvtkovi ulici je zgrajeno betonsko temeljno zidovje, napravljena železobetonska plošča in je trenutno v delu visoko pritličje. V tleh bodo drvarnice, pralnica in kopalnica. Če ne bo vreme nagajalo, bo hiša že ta me* sec povečini sezidana in pokrita. Stano* vanja v visokem pritličju, prvem nad« stropju in pod streho bodo porrabna v a v* gustu aii pa še prej. Ta h&a, hI jo zida stavbno podjetje Anton Mavrič, bo last* nina Genovefe Irtove. V Idrijski ulici, ki se ▼ bKSjrai GlinSko ulice izteka na Tržaško cesto, sučejo de« lavci krampe in lopate, da napravijo pri* praven teren za visok op ri ti i čno, enonad« stropno vilo, katere lastnik bo dr. Henrik Steska. O b stavbišču je sočasno v dehi k a« nalizacija. Steskov dom bo toliko odda* ljen od Tržaške ceste, da ga ne bo dose* gel prah, ki ga dvigajo avtobusi in ostala drveča vozila. Zidanje je prevzel zidarski mojster Angelo Battelino in bo gradnjo dovršil v dobrih dveh mesecih. Sobe bo« do svetle in zračne z lepim razgledom na Rožnik. V Podmilščakovi ulici ▼ bMini mesta« mitnice v Šiški je v temelju zgrajena vi« sok o pritlična hiša železniškega uslužbenca Jakoba šušteršiča. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Gradnjo voda stavbni podjetnic Jurij Ferenc. Stanovanja bodo gotova ia porabna v poletnem času. V Rožni dolini je opaziti tudi letos vahno stavbno gibanje. Pečar Anton Ko« vačič na cesti III. je vzdignil pritlično svoje domovanje v enonadstropno poslopje. Na Cesti VTUI, ki gre vzporedno z južno železnico 6kozi Rožno dolino, bo imel čedno svojo domačijo železniški uskižbe* nec Podbregar. V njegovi hiši bodo stanovanja v visokem pritličju, prvem nad« stropju in pod streho. Poslopje je v glav« nem sezidano in pokrito. Okenski okviri in podboji so vzidani. Trenutno so v delu podi v visokem pritličju in prvem nad* stropju. PodbretaTjeva hiša, ki jo zida stavbenik Emil Tomažič, bo gotova v me« secu juliju. Potovanje nemških frichrstrijcer Split, 13. maja n. Nemški industrije! so danes v Splitu zaključili svojo turnejo po Jugoslaviji. Iz Splita so večinoma odpotovali v razne kraje naše države, kjer bodo posamezno nadaljevali razgovore in pogajanja z našimi gospodarskimi krogi ▼ svrho tesnejših medsebojnih stikov. Le mali del ekskurzistov je odpotoval Iz Splita direktno domov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes? Precej vedro, z malo spremenljivo oblačnostjo podnevi, sicer pa stalno in toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk, ki je prišel z Oceana in prehaja sedaj v širokem pasu kontinenta, je povzročil vedrej-še in stalnejše vreme. Nova barometerska depresija se je formirala v področju severnega dela Oceana in napreduje proti kontinentu- V južni Evropi je pritisk znatno narasel in je zaradi tega jadranski minimum oslabel. Barometerski pritisk je padel neznatno samo v Sloveniji, dočim je v ostalih pokrajinah države večinoma narasel za 0.1 do 4.5 mm. Temperature so neznatno padle samo v južnem Primorju, dočim so ▼ ostalih pokrajinah ostale nespremenjene ali pa so celo narasle za 1 do 3 stopinje Dunajska vremenska napoved za četrtek: Lepo vreme bo trajalo dalje, topleje, v popoldanskih in večernih urah ponekod možnost neviht Žrebanje drž. razr. loterije (Žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Pri žrebanja državne razredne loterije včeraj, dne 13. maja so lnB izžrebani naslednji večji dobitki: 200.000 Din srečka štev. 66.322, . 30.000 Din srečka štev.: 94.684, 20.000 Din srečka štev.: 89.264, 10.000 Din srečke štev.: 45.034. 50.375, 51.787, 75.216, 93.682, 4.000 Din srečke štev.: 1.262, 11.109, 20.342, 48.119, 51.707, 60.362, 73.197, 79.165 78.980 2.000 Din srečke štev.: 664, 4.615, 10.552, 14.874, 15.258, 15.430, 16.614, 17.304, 17.530, 21.584, 22.330, 28.855, 22.927, 24.139, 29.845, 36.996, 39.736, 39.337, 39.096, 41.402, 45.283. 48.223, 53.033, 55.925, 57.331, 63.817, 61.720, 64.039, 65.583, 66.969, 70.444, 71.625, 71.635, 73.353, 76.140, 77.008, 80.307, 82.481, 80.299, 84.468, 84.268, 86.316, 86.982, 90.469, 95.120, 97.483. DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. L. Zadružna hranilnica r. z« ž o. z., Ljubljana, Sv« Petra c, 19 Maši kraji In ljudje Nizozemski novinarji v Sloveniji Ljubljana, 13. maja Po skoro štirinajstdnevnem potovanju križem Jugoslavije je prispela davi z beograjskim brzovlakom v Ljubljano skupina devetih nizozemskih novinarjev. Sestavljena je tako, da so v njej zastopani vsi novinarski centri Nizozemske in vsi pomembnejši holandski listi. Inicijativo za potovanje je dala Nizozemsko - jugoslovenska trgovska zbornica v Rotterdamu, organizacija pota samega pa je bila v rokah našega sPutnika«. Samo ob sebi je umevno, da so dobrodošle goste povsod sprejeli in jim šli na roko tudi jugoslovenski novinarji, ki so po svojih močeh storili vse, da bi njihovi kolegi odšli iz naše domovine s čim lepšimi in globljimi vtisi. Sprejem na ljubljanskem kolodvora je t»il domač in tovariški. V lepem številu so «e zbrali ljubljanski novinarji s svojim Jj-edsediiikam Stankom Včrantom; mestno r!)č;no je zastopal obč. svet. dr. Jože Bohinjec, »Putnika« pa ravnatelj g. Pintar. O-osp. Zdenko Knez je prišel pozdravit go-f*te kot član Nizozemsko-jugoslovenske trgovske zibornice; v tem svojstvu je tudi požrtvovalno in spretno pripravil vse potrebno, da so ge gostje tudi v Ljubi j ara tpc čutili dobTO in domače. Ker sta med nji-■rri tudi dve novinarki, od katerih je ena •^•idilna fimkcionarka mednarodne ženske federacije, sta se udeležili sprejema tudi zastopnici naših ženskih organizacij ga. M. Govekarjeva in ga. Cirila štebijeva, ki sta gostom dali mnogo zanimivin informacij o kulturnem in socialnem delovanju našega ženstva. Po kratkem zajtrku v hotelu Miklifi so si gostje v spremstvu ljubljanskih novinarjev ogledali mesto in z Gradu okolico, posetili še Narodno galerijo in nato odšli na kosilo, ki jim ga je v Zvezdi priredila mestna občina. Ob 4. popoldne so se z avtomobili odpeljali na Bled, odkoder bodo jutri večinoma odpotovali proti domu, dočim bodo nekateri ostali še nekaj dni na Gorenjskem. Naši nizozemski tovariši, od katerih so mnogi prepotovali že polovico sveta ( vsej skupini n. pr. ni bilo niti enega, ki bi še ne bil v Ameriki), so polni priznanja o 1e-potah Jugoslavije in o njeni visoki kulturni stopnji, ki je bila za nje pravo razodetje. Odkritosrčno priznavajo, da so si prej predstavljan Balkan vse drugače in da je bila njihova pot za nje tako presenečenje, kakor ga ne bi pričakovali. Soglagno zatrjujejo, da bodo po svojih močeh storili vse, da na severozapadu Evrope izpodbijajo še zadnje predsodke, s katerimi tam gledajo na nas in naše razmere. Z željo, da bi imeli pri tem delu čim več uspeha in da bi jim ostal njihov obisk Jugoslavije v kar najlepšem spominu, smo se poslovili od simpatičnih gostov. Baljnovod velenjske kalorične centrale Zadnji nosilec je bfl pri Domžalah postavljen v navzočnosti bana LJubljana, 13. maja. Včeraj popoldne so sa Domžalami ob Srvem bregu Bistrice postaviM zadnji veliki nosilec železne konstrukcije za napeljavo daljnovoda iz kalorične centrale v Velenju do Črnuč. Za progo, ki meri 68 *rmi ao morali postaviti 117 železnih in 356 lesenih nosilcev. železni nosilci stoje na betonskih ploščah po 5 m razpetme in 52 kub. metrov temelja. Nosilce železne konstrukcije, sestavljene iz kotnega železa, so pripeljali na določene kraje razložene v več delov in so jih šele na kraju postavitve sesta» vJi skupaj v ležečem položaju. Nato so j!h pa s pomočjo vitljev ln škripcev dvignili kvišku in jih z močnimi vijaki pritrdi1! na štirih oglih na betonske pod-6ta ke. Nosilec, ki so ga včeraj poatavlB, Je visoi: 32 in pol m, težita pa 4700 kg. Za postavljanje stebra, ki sliči pomanjšane-niu Eiffloverrra stolpu, so potrebovali ko-«nej pičlo uro. Betonska dela pil podstavkih je tevffl-!a Splošna stavbna družba iz Ljubljane. Potrebni svet so daH skoro vsi posestniki bre.-rplačno na razpolago, železne kan- Ban dr. Maruš«; z zanimanjem ogleduje strukclje sta izvršili vsaka na pol Stroj- prizore. Zbor Skalašev Postavljanje zadnjega železnega stebra »e tovarne ta Kvarne in Splošna stavbna družba, za kar je vsaka prejela po 1 milijon dinarjev, računajoč kg železa pri konstrukciji po 6.10 Din. Zgradili so tudi dva transformatorja, enega v Podlogu pri št. Petru, ki bo zalagal Savinjsko dolino, dragega pa v Cer-ručah za ozemlje bivše Kranjske. Celotni "daljnovod s transformatorjema bo veljal 17 milijonov dinarjev. Daljnovod pa bo prenašal energijo 60.000 voltov. Sedaj pričakujejo še rešenrja finančnega ministrstva za carine prosti uvoz izolatorjev iz češkoslovaške in Avstrije. Sama carina na te izolatorje bi znesla približno pol milijona dinarjev. Daljnovod so pričeli trasiratl lani v aprilu, v pozni Jeseni pa so pričeli postavljati nosilce. Po sedanjih delih sodeč, bo mogoče v par mesecih že konsumirati tok iz Velenja (rudnik Skale). Postavljanje zadnjega velikega nosilca si je ogledal g. ban dr. Drago M a ruš i č v spremstvu gradbenega nadsvetmika in-fSpaktorja inž. R/ueha in Inž. Miklavca. ^Trasaranoe in tehnično vodstvo pri gradnji daljnovoda pa je v rokah g. Prana Pokorna od Kranjskih deželnih elektrarn. Danes premiera! Ob 7- in 9*! Brigita Helm oboževana evropska Greta Garbo govori ▼ zvočnem filmu: »Alrauna" ki je Izdelan po znamenitem rouia-nu H. H. Ewersa. Sodelujejo:- Albert Bassennam, Bemhard Goetzke. Predprodaja vstopnic od ll.r— {Elitni kino Matica Ljubljana, 13. maja. Agflni TK Skala, ▼ katerem so včlanje» ni naši najboljši turisti in prijatelji pri* rode, je imel sinoči v damski sobi kavar* ne Emona občni zbor. Udeležba, je biila prav zadovoljiva in so vsi z zanimanjem sledili izvajanjem poročevalcev. Predsednik prof. Ravnik je v nvodu pozdravil zastopnika JZSS g. Josa Gor ca ie pa zastopnika SPD ter Jugoslovanske zveze planinskih društev g. H rova tirna. Podrobneje je predsednik orisal akcijo pri smimanju filma, ki bo prikazal vse le« pote naših planin, najlepše in najbolj ma* Kavne plezalne ture, življenje naših pla* ni/noev in našega ljudstva v splošnem. Tajnik g. Milan Kham je navedel da šte» je TK Skala 136 članov, ki pa predstavlja« jo naš najboljši turistovski materija!. Klub je bil opozorjen na članek, lri je izšel v avstrijskem vodiču »Taschenbuch fiir Alpenvereinsmitglieder« za 1930, v ka« terem je ineznami pisec slkušal spraviti SPD, v katerem so po večini včlanjeni tudi Skalaši, v nelepo luč. TK Skala je in ter* venirala po dr. Kugvju in dr. Kalteneg« gerju, na kar je APD to obžalovalo in da» Io zadoščenje z zagotovilom, da v bodo« čih letnikih slični članki ne bodo več pri« obč eni. TK Skala je priredil tri sfcioptična davanja, ki so prav lepo uspela. Klub je bi3 na zadnji skupščini v Sarajevu sprejet v Zvezo planinskih društev Jugoslavije, s čimer je pridobljena ugodnost polovične vožnje v skupinah. Z gradnjo klubov« koče na Storeč vrh« nad Zgornjim Voglom se še ni pričelo. Za enkrat je klubov« premoženje izčrpalo filmanje. Klub je izdal letos tudi epohal* no delo našega najodiičmejšega alpinca dr. Henrika Turne: »Pomen in razvoj alpimiz« ma«. Priporočati je, da si knjižico naba* vijo vsi, ki se zanimajo za naše planina** stvo. Delo plezalnega odseka v preteklem letu je obstojalo predvsem v zbiranju sno* vi za publikacijo o zbirki plezalnih tur v vzhodnih Julijskih in Savinjskih Alpah. Po odobravainih poročilih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Janko Ravnik, podpredsednik ravnatelj Franjo VilhaT, prvi tajnik Milan Kham, druga ta j* niča Dana Blatnikova, blagajnik Joti ko Košca. odborniki' Pavla Jesihova, France Zemljič, Jože Lipovec, Albin Kolb, Milan šporai, Ivan Česen in Leopold Polarne. Na« čelnik foto«odseka je Egon Planinsek, ple* žalnega odseka Mirko Kajzelj, revizorja pa Kopriva im Dogan. TVOR NI CA ClKORIJE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! Sezona se otvarja Rogaška Slatina, 13. maja. SSatfeski domovi so spet odprti in pri« pravljeni za sprejem gostov. Slatinski vrelci: Tempel, Stvria, Dona t: se že točijo vsaik pod svojo lopo v ozdravljenje in okrepljen je prihajajočim gostom. Letošnjo sezono so nam s prvim majem ©tvorili slovenski novinarji ob svojem ob i« skru in občnem zboru na Slatini. Hvala jim! Se vedno z veseljem mislimo nanje. Naj ne pozabijo na obljubljeni zlet v drv* ni kozjanski okraj! — V nedeljo 10. t m. se je zdravilišče oficijelno o tvorilo s slo« vesno službo božjo v kapeli Svete Ane. Slovesnost je opravil konzistorijakii svet* niik im nadžupnrk Fran Korošec ob na« vzočnosbi uradnikov zdraviliške uprave, nekaterih gostov in številnih domačinov. Odsotnega ravnatelja dr. Frana Štera je zastopal svetnik dr. Franjo Kolterer. Ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer sta biila 7. in 8. maja v zdravilišču na važnem gospodarskem posvetu. Zdraviliško prakso so otvoriiK vsa dose» danji zdravniki: dr. Karel Brabec, dr. Ma* vro Gross, dr. Franjo Kolterer. dr. Anton Lavirič, dr. Nenadovič in dr. Emil Treo. Prof. Plečnikovi načrti za olepšavo zdra« vftišlkšh domov in nasadov se skrbno iz* višujejo. Kmalu bo slikoviti greben od Sv. Ane do Svicarije dobil novo planinsko lice. exna kosca zahteva . i neseno negovanje Poseben čar struji iz baržu-naste mehkobe kože. Ta dražestna lepota se doseže z Elida Favorit milom. Obilna pena tega mila neguje nežno kožo, napravi jo mehko kot svila in ji da tisto vonjajočo svežost, ki je skrivnost zares lepe polti. ELIDA^g^MILO Akademska mladina — v tabor CMD! ■Telefon 2124 Telefon 2124 Snovanje Akademske podružnice Ljubljana, 13. maja. Ustanavljamo akademsko podružnico GMD v Ljubljani. Vsakdo izmed aka.de* mikov "bd se moral zavedati ogromnega dela in uspeha te naše edine narodno* obrambne institucije. Kaj pomen ja pet de* se tlet i j narodnostnega boja, krčevitega) boja za sam obstanek im za ped zemlje pod solnoem, kaj pomen j a ves nadelo ve« šJcd napor peščice zavednih in pravih, kle* nih ljudi, ki jih je zbrala Ciril«Metodova družba okoli sebe — to bo razumel vsa* kdo, ki se le malo poglobi v prilike, v ka* terih je ta organizacija zrasla in se raz* vijala. Vsej silni, organizirani, od vsega nemštva in državnih oblastev podpirani poplavi germanizatoričnih društev »Schul* vereina* im »Siidimarke« je postavila CMD nasproti le svojo vero v pravico, tisto grenko, naše upanje hlapca Jerneja, za« vest, da mora zmagati kljub uprav stra* šnim in obupnim razmeram, zmagati, pa čeprav nad truplom zadnjega Slovenca. Mi, akademska mladina, smo na vse to skoro pozabili. Vrtoglavi povojni čas nas je metal iz ene idejne skrajnosti v drugo im mnoge kulturne vrednote preteklosti smo v svojem beganju izgubili iz sporni* na. Prezrli smo med drugim tudi GMD. Nismo se povzpeli do zavesti, da je prav ona ena najsvetlejših točk naše žalostne narodne zgodovine, da je prav ona in* karnacija najgloblje etične vrednosti vse borbe malega naroda, da je CMD najvišji - Poziv akademikom vrhunec tega boja, da je zato razgled x njega najširši, najobsežnejši in naj&Sči. Danes, ko se zopet vzbuja nemški po* hlep po naši krvi, ko so stare germamžza* torične organizacije poživele svoje delo« vanje, ko proglaša nemška znanost vso Slovenijo za nemški »Kulturboden«, ko izreka predsedlntk našega severnega me* jaša javno zahtevo, da se naš Maribor priklopi Avstriji, — danes nas zopet vzbo» j a jo stare, v ognju prekaljene tradicije CMD iz našega mrtvila. Snujemo avant* gardo Ciril«Metodove družbe. Naš pro* gram je prost vseh fraz in besed in je usmerjen v to, da nudimo stvarno, konkretno poprišče pravega nack*nalmo=k ul« turnega dela. Naš program je v popolnem skladu z modernimi .zahtevaimi dobe, je pretehtam do podrobnosti in vodi obenem narvnost do svojeda smotra. Zato pozivamo vse one, Id m Se ohranili v sebi vse svoje ideale neokr» njene, da se nam pridružijo. Zato tudi upamo in vemo, da je med mamo toliko zrelosti, da bo našla naša akcija najlepši odziv v širokih plasteh naše akademske mladine. Pridite torej na ustanovni občni zboe, lri se bo vršil v nedeljo točno ob 10. v prostorih CMD (Beethovnova 2, pritličje, levo). Pridite gotovo, poslušajte naš pro« gram in se nam nato pridružite! Pripravljalni odbor* štajerska aleja v bohotnem cvetja Žalostno propada naš največji obcestni sadovnjak od trojanskega Kanca do severne meje — Na 115 kilometrih cvete 20.000 dreves, ▼ katerih mrgoli škodljivcev drevje najdebelejšnh zdravih vej. kakor V Savinjski dolini, v maju. Širša javnost menda sploh ne ve, da je na svetu kakšna štajerska aleja. Pa bi ra« di drugim pripovedovali o lepoti naše zemlje! Naša štajerska aleja se pričenja pri Konfiiarfu pod trojanskim klancem in spremlja veliko cesto vse tja do Št. Ilja ob naši severni meji. Velika cesta — smo rekli vedno, sedaj so jo pa kaT pre* krstili v trojansko cesto. Kakor da je to slavna cesta zmage, se ob obeh plateh ce* ste vrstijo hruške, vse bele cvetja. Ogrom* ni šopki! S piramidastimi hruškami tek' mujejo v cvetju rožnate krošnje najraz* ličnejš9i jablan. Reka cvetja teče med rjavimi polji in pisanimi travniki Na 115 kilometrih cvete 20.000 sadnih dreves ves mesec. Kje bi drugod v državi našli tak sadovnjak, kakor je ta naša štajerska ale* ja? Saj Te«, te vdflki nasad ni le gosposka a&eja, zasajena v okras pokrajine. »Sa* dovnjak naj bo!« je odločil nadvojvoda Ivam, ko ga je dal pred dobrimi sto leti zasaditi ob veliki cesti. Kakor je od da* leč lepa gosposka ženska, ko se obleče v svilo, natrosi moke na lica, pobarva ust* ne, obrvi ki nohte, prav tako, pa je var* Ijiv tudi videz našega največjega javnega sadovnjaka. Ce -od bliže pogledamo to morje cvetja, se nam kar krči srce, ko vidimo, da je ta cvetoči sadovnjak tisto zatlSje, kjer uživa najrazličnejši škodljivi mrčes od cvetoderja do zavijača vso javi no zaščito. Naš narodna park za zaščito sadnih škodljivcev je to, ne pa javni sa« dovnjak! Pred dobrim« dvema mesecema sem opozoril na to sramoto sadjarje naše ba* no vrne v »Domovini« št. 10. Vem, da či» tajo te najboljši in po vsej banovini sila razširjeni tednik tudi naši odgovorni jav* m delavci, ki jim je na skrbi sadjarstvo. Čitali bi ga naj pa tudi tisti, ki bi radi dvignili tujski promet. Dva meseca je bi« lo lasa, da se vsaj pokaže na največjem sadovnjak«, kako se zatirajo razni škod* ljrvci. Toda niti z mazincem ni nfhče mi« gnil rxzcn cestarjev, ki so ponekod odria da je naša štajerska aleja gmajna, ne p« javen sadovnjak. Kaj koristi pridigovati kmeta o pome* nu zatiranja škodljivcev, če poklicani a» mi ne dajejo zgledov. Pa ne le, da ni po« učnih zgledov, tudi tisti sadjarji imajo škodo, ki sami pridno zatirajo škodljivce. Malo jim koristi drago in zamudno delo, ko čistijo im škropijo svoje sadovnjake, saj planejo po njihovih nasadih, kadar so v najlepšem cvetju, iz obcestnega drevja milijoni pitmih škodljivcev. Poglejte sa» mo na jesen pridelek ki je zrasel v tem našem javnem sadovnjaku! Ves piškav je in komaj dober za slab jabolčnik. Seveda stane zatiranje škodljivcev mno> go denarja, za denar je pa danes hudo tr* da tudi v banovinskih proračunih. Ka?j ni v letošnjem proračunu banovine pred vri« denih 50.000 Din še vseeno za zatiranje škodljivcev? Tudi se proda vsako leto na dražbi obcestno sadje im vrže stotisoče di* narjev banovini. Kako, da se uporabi ta denar za druge svrhe, namesto, da bi slu* žil za vzdrževanje našega javnega sadov« njaka? ^Naši prospekti za tujski promet naj bi šli v svet s slikami te naše najlepše aleje, zamikarni pa pustimo, da nam propada. Kongresi sadjarjev zborujejo' in se vlečejo debate o vsem mogočem, naše največje sadjarske sramote pa nihče ne vidi. Ker nisem po poklicu le novinar, temveč tudi rastlina r, se čutim dolžnega, da se javno zavzamem za našo zapuščeno štajersko alejo. Janko Kač. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih' kamnih, zlatici uravna naravna »Frani Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje a »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. (D ponos in veselje hotrcam smo prejefi krasne kompleje, obleke ln plašče, ki si jih bodo nabavile prav poceni. Vabimo botrce na ogled in iz bero. 155 Fr« Lukič, Stritarjeva ulica Domače vesti ♦ spremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki H. kategorije: Zakotnik AJhin s Save v Sevnico, Gračner Karel iz Maribora na Tezno, Krampuš Rafael iz kontrole dohodkov GD v prometno komer-tijelni oddelek; uradniki III. kategorije: Maričnik Josip iz Sevnice v Pofičane; ja-kob Aladar iz občega oddelka direkcije Ljubljana v računski oddelek direkcije Zagreb, Jug Vinko iz Mirne peči v Novo mesto. Kenič Ivan iz Postojne v kurilnico Ljubljana I, zvaničnik II. kategorije Krznar Ivan iz Zidanega nnosta k progovnd sekciji Maribor koroška proga, dnevničar Znane Frančišek iz Brezna-Ribniee na Verd. — Ostavko na službo sta podala zvaničnika L kategorije: Stalowsky Cecilija, Ljubljana gl kol. in Grregori Jožef, iZdani most • Podporno društvo finančnih m dragih aslužbenceo drž. uprave za drav. banovino v Liubliani naproša vse, ki so že pred pote kom ugodnostnega roka, to je pred 30. 4 t L pismeno prijavili svoj pristop, da zaradi čimprejšnje možne zaključitve te akcije nemudoma izpolnijo formalne prijave, ki jih j ion je poslalo društvo. , „____ * Kongres Zveze bančnih uradnikov m nameščencev Jugoslavije se bo vršil 24. in 25. t m v Splitu. To je že 8. kongres te organizacije. Poleg poročil o delovanja organizacije bodo tudi razprave o socijalno-politični zakonodaji in o spremembi društvenih pravil. To bo prvi kongres bančnih uradnikov, pri katerem bodo sodelovali delegati iz cele države. ♦ Udruženle jugoslovenskih mzenjenev In arhitektov bo imelo letošnjo (12.) redno glavno skupščino v Novem Sadju v dnefi od 5 do 7. junija. Na programu so poleg obširnih stanovskih in strokovnih obravnav tudi številni ogledi in izleti po mestu in okolici. Vožnja po železnici je za člane, ki so poravnali vse svoje članske obveznosti, četrtinska. za njih rodbinske člane polovična Gani ljubljanske sekcije UJIA, ki se nameravajo udeležiti skupščine, na} najkasneje do 21. maja prijavijo tajništva sekcije podatke: Ime in priimek, poklic, točen naslov, ime in priimek sopotnikov, ali se ndeleže slavnostne večerje in s koliko člani, ali potrebujejo sobo in s koliko posteljami. Obenem s prijavo mora vsak član poslati sekciji pristojbino (za svečano večerjo, koncert, zakuske. uporabo avtobusov, tramvaja in pa rob rodov) za sobe 200 Din. za vsakega rodbinskega člana po 150 Din! Brez pravočasnega plačanja --'stoj-b-ne se prijave članov ne bodo mo?le ttpo-števati. Program skupščine dobilo interesenti lahko pri tajništvu sekcije, ki bo dalo po možnosti tudi vsa pojasnila gfede glavne' skupščine. __ ZELEZNO MEDENO NA]SOLIDNEJSE rn NAJCENEJŠE ' " • v- PRI _ ZAGREB BARONA 1ELAČ5ČA 2 JC/TiUf 3 ♦ Šolskim vodstvom. Letošnji 1L ljubljanski velesejem bo od 30. maja do 8. jnnija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša oprava velesejma, da svoje inajske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Tn bo zbrano vse, kar more zanimati tndi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarita slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist Za učence vseh šol znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče učitdjstvo vstopnine prosto. * Zakon o uradnikih. V tem zakonu, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v 48. snopiču svoje zbirke zakonov, jc treba popraviti tole: V § 52., dragi vrsti odstavka 0), mora stati: »25« (ne: >28«). Pred odstavkom H v § 123. naj se vpiše izpuščena KINO IDEAL Danes ob pol 5., 6, p«* &•» 9« premiera: „SRČNI FANT« (Couer bub) y glavni vlogi: MarceDs Albani Veseloigra P° Igri od Jaguesa Natansona. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 5. temperatui.i, 4. relativno vlago ▼ %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine y nnn. 13. maja. Ljubljana 7. 767.0. 93, 82, tiho, 0. _; Maribor 7, 765.9, 10.8. 72, tiho. 1, —; Zagreb 7. 767.1, 11.3, 85. tiho, 0, —, —; Beograd 7, 766.0, 14.8, 84, tiho, 0. dež, 02; Sarajevo 7, 766.6. 11.0, 92, tiho, 10, dež. 2.1, Skoplje ff, 766.4. 12.6, 93. tiho, 7, —; Kumbor 7. 7632, 18i>, 64, N4, 6, —, —5 Split 7, 765.1, 18.8. 56, NE4, 0, —. —; Rab 7 766.1, 17.6. 38, tiho, 0, —. —: Vis 7, 764.8, 13.8, 58. W4. 0, —, —; Mostar 7. 764.3, 17A 65, NE2, 4, -. -. Najvišja temperatura v Ljubljani 22.0, Mariboru 202, Zagrebu 21.3, Beogradu 21.6 Sarajeva 14.4. Skoplju 19.5, Kumboru 29.6, Splitu 25.1, Raba 25.4. Visa 22.0, Mostarjn 24.3; najnižja v Ljubljani 7.5, Mariboru 8.8, Zagrebu 102, Beograda 9.8, Sarajevu 10.1, Skoplja 8.3. Kumboru 14.8, Splita 13.9, Rabo 15& Vfcu 1L3, -Mosta ru J&& vrsta: »začeta polovica teta službe se Šteje za odo«. V 5 342. se mora glasiti prva beseda v tretji vrsti odstavka (*) pravilno: »sodišča«. * Pogreb Slavka Masterla ne bo, kakor je bilo javljeno, v nedeljo, ker je prevoz trupla iz Splita zaradi nastalih zaprek preložen na poznejši čas. Čas prevoza in pogreba bo rodbina pravočasno objavila. * Roman o vojni in revoluciji. V zbirki »Sodobni roman« je izdala Tiskovna zadruga 534 strani obsegajoče, jako okusno opremljeno knjigo »Mesta in leta« o vojni v Nemčiji in o revoluciji v Rusiji hi Nemčiji V kratkih, pogodljivih slikah pričara Fedin v tej razgibana in slikoviti knjigi najprej strahoten požar ruske revolucije, nato zadovoljno in preobjedeno podtalno nestrpnost predvojne Nemčije, izbruh svetovne vojne, razpoloženje nemškega naroda med vojno: njegovo blazno navdušenje In monomansko zanesenost ki se pred bral-čevimi očmi polagoma ohlajata, utrujata, se prevržeta v brezbrižnost malodušje, skepso, obup. Med tem mir z Rusijo, novodobno preseljevanje; vračanje ujetnikov v domovino, strahote taborišč, lazaretov, neskončna potovanja, prvi koraki na vnovič najdenih domačih tleh. Vse to živo, markantno, sugestivno in zanimivo. Nato zopet nova Rusija, novi svet začetki in poizkusi novega življenja, okrutni, neusmiljeni. nerazumljivi, negotovi... To znamenito sodobno delo je prevedel iz ruskega originala Josip Vidmar. Knjiga velja 90 Din, v platno vezana 110 Din, v usnje 130 Din. Naročniki so jo dobili tretjino oeneje. * Krtanjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v ponedeljek, 18. t m. ob pol 9. v Skofft Loki. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrži načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični hiro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št 25/L * Otvoritev koče na Peci Na številna vprašanja glede letošnje otvoritve koče na Peci naznanja podružnica SPD v Mežici, da bo koča otvoriena zaradi snega, ki še na debelo pokriva Peco, šele 14. junija. Do takrat bodo popravljene tudi poti. koča pa bo oskrbljena z vsem. kar je planincem za domačnost in prijetno bivanie v koči potrebno. * Avtozveza Kranl-Jezersko. Poletni vozni red za avtobusni promet Kranj-Jezersko stopi v veljavo 1. junija. * Velik kamen za spomenfflt r Franciji pilijo v kamnolomu v Segetu blizu Trcgira. Kamen bo služil za spomenik vojnim žrtvam iz Kanade ki bo postavljen v Ar rasa na Francoskem. Doslej so že 4 tako velike kamne odpiemili v Francijo. Pri piljenju Je zaposlenih nad 50 ljudi. 0 Potrjena sodba. Stol sedmorice v Zagrebu je potrdil sodbo novomeškega okrožnega sodišča, pred katerim je bil letos 25. fehr. pri drugi razpravi SI. Pintar obsojen zaradi roparskega umora posestnika Kajerja iz Rateža na 17 let in 3 mesece robije. Pintar bo v par dneh eskor-tiran v mariborsko kaznilnico, kjer prese-deva že osmo leto svojo kazen sokrivec Fran Zinzer. * Sodna razprava o veliM železniški katastrofi. ki se je dogodila na božič 1925. na postaji Novi Marof in pri kateri sta bila 2 mrtva in 9 ranjenih, se je ponovno vršila v torek pred sodiščem v Varaždinu. Vsi obtoženi železničarji so bili oproščeni, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da n:so mogli preprečiti nesreče. * Zagonetna smrt občinskega tajnika. Te dni so našli v nekem gozdu blizu B tleče mrtvega občinskega tajnika Mustafo Ar-nautoviča in se je najpreje mislilo, da s« je sam vzel življenje. Sedaj pa so se sodnij-ski komisiji, ki preiskuje zadevo, prijaviM neki znanci pokojnega tajnika, ki zatrjujejo, da je bil tajnik umorjen od ljudi, ki so mn že dolgo stregli po življenju. * čudna objestnost Prebivalce mirne vasice v Pungartu pri Škofji Loki je močno presenetilo, ko nekega jutra niso več našli vaškega znamenja na običajnem mestu. Ljudje so se brž razgledali in so ugotovili, da so preko noči neznani zlikovci znamenje težko okoli 130 kg, izruvali iz tal in ga prenesli k neki hiši tako, da so pristavili spomenik k durim, zraven pa prižgali malo rdečko lučko na drevesu, kar je seveda na nevajenega obiskovalca hiše narejalo precej tainstven utis. Tak namen je po izjavah vaščanov početje tud imelo, ker se je hotelo baje s križem preprečiti neke odnošaje. Orožniki so uvedli preiskavo. * Mlad pohotnež. Blizu PonoVič pri Litiji Je 21 letni L. R. zlorabil 11 letno deklico katero je srečal na poti in potem zvabi! v gozd. Orožnikom se je posrečilo izslediti zločinca še isti večer blizu Save. Pohotoe-ža so odvedli v zapore litijskega sodišča. Prebivalstvo se zelo zgraža nad ostudnim zločinom. * Tatvina na sejma. Na Pankracflev sejem v Zagorju se je iz drugih krajev priklatilo nekaj predrznih tatov ln je Ma od njih najbolj oškodovana* mlada modistka Iz Litije, ki je imela okrog svoje stojnice precej kupcev in radovednežev. Naenkrat je modistka opazila, da je izginila njena ročna torbica, v kateri je bil ves njen Izkupiček nad 1000 Din. Tako! ie prijavila tatvino orožnikom ter jim tudi opisala neko sumljivo žensko, ki pa je niso več našli na sejmišču. 4 Legitimacije za aeronavtično razstavo v Zagreba, ki dajejo pravioo do polovične železniške vožnje, se dobe za 3 Dfin pri Potniku, Ljubljana, Dunajska cesta L * Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško-ki-parsko podjetje Franjo Kunovar^pokopall-šče Sv. Križ, Ljubljana. ITQ zobna pasta najboljša! + Albert apeMM. _____ ________ LJubljana. Emonska cesta. Vzorci aa vpo-gied. Cene konkurenčne. _ * Opozarjamo na današnji ecfas >RUpti natečaja« zadruge Poštni dom ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo ▼ najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane a— Oglasni oddelek »Jutra« t Prešernovi ulici št 4, bo danes aa stranke odprt od 8. do 10. dopoldne. o— Opozarjamo na nocojšnB »Koroški večer« ob 20. v Delavski zbornici. o— Iz gledališča. Danes ob 15. nastopilo prvič na našem dramskem odru nam vsem izredno drag* in dobrodošli gostje, diletantl iz Št. Jakoba v Rožu. Prihajajo prav iz tistih vasi, v katerih se je odigralo pred več stoletji dejanje, ki ga nam pokažejo v svoji igri »Miklova Zala«. Z odra se bo glasila večno lepa mehka naša govorica v rožan-skem narečju, ravno tako pa tudi narodna pesem Rožanov, ki je brez dvoma najlepša in najbolj občutena izmed vseh naših narodnih napevov. Za predstavo vlada veliko zanimanje. Vabimo vse, da popoldne poselijo dramo. — Prihodnja repriza »Slehernika« bo jutri v opernem gledališču za red C. Opozarjamo, da v nedeljo popoldne ne bo že napovedane uprizoritve »Slehernika«. Zaradi pozne sezone se bo Slehernik igral samo še med tednom na abonma. Ponovil pa se bo v prihodnji sezoni ob raznih primernih prilikah. — V soboto bosta v drami dve premijeri. Najprvo se uprizori prvič na slovenskem odru enodejanska groteska »Zeleni kakadnj«. ki jo je spisal pisatelj Arthur Schnitzler, prevel pa prof. Sest. Dejanje se vrši v Pariza na predvečer 14. julija 1789. V posameznih vlogah nastopi pretežni del našega ansambla. Sledi dvodejanska komedija »On je vsega kriv«, ki jo je spisal Lev Tolstoj, prevel pa Josip Vidmar. Obe deli režira prof. šest Prenajera bo za red B. — V operi se drevi ponovi po znižanih cenah privlačna Kalrna-nova opereta »Grofica Marica«. V soboto se uprizori prvič v sezoni za red A. opera »Večni mornar« u— Opozarjamo na komorni večer gojencev konservatorija, ki bo jutri ob 20. v Filharmonični dvorani. Nastopi pet gojencev in sicer štirje v Mozartovem godalnem kvartetu v d-duru in Ravelovem godalnem kvartetu, trojica pa v Novakovem klavirskem triu. »Ouasi una Ballata« op. 27. Violinisti Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Šušter-šič Vinko so gojenci prof. Jana Šlaisa. pianist Lipovšek Marjan gojenec prof. Janka Ravnika, čelist Bajde Oton pa gojenec prof. Berana. V komorni glasbi se vadijo pod vodstvom prof. Šlaisa. Vstopnice od 12 Din navzdol v Matični knjigarni. a— Prostovoljno gasilno društvo L$abl)a-na-Barje priredi' v nedeljo, 17. t m. ob 3. popoldne vrtno veselico s plesom ln srečo-lovom pri načelniku Vrbincu na IlovicL Za dobro pijačo in jedačo je preskrbljeno. Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke 1 A. PRESKER Ljubljana, Sv« Petra c. 14 a— Osrednje društvo cdžjlh pošt. uslužbencev bo imelo 25. t m. ob 14. v zelen! dvorani Uniona izredni obč. zbor in vabi člane radi spremembe društvenih pravil, glede na predpise § 76. novega uradniškega zakona k polnošteviini udeležbi. a— Ramon Novaro igra glavno vlogo v lepem zvočnem filmu »Poročnik oarjeve garde«. Film bo predvajala ZKD danes ob 11. dop. ter nato jutri in soboto ob pol 15. vselej v Elitnem kinu Matici. Obisk prav toplo priporočamo. n— V Jurčičev spomin. Poleg 200 Din, 4/ jih je darovalo Kolo jugoslovenskih sester, so zložile še odboraice 220 Din pri 1. seji društva. Zbirki Splošnega ženskega društva po blagajničarki ge. Ivanki Leskovčevi so darovali g. dr. Alojzij Kobal namesto venca na grob profesorja g. Antona Papeža 200 Din; neimenovana 100 Din; neimenovan 20 Din. n— Še o razpustu Zmajevega stega skavtov. Glede na svoje sporočilo javnosti izjavlja uprava Dravske župe skavtov te planink, da je sklenila razpust Zmajevega stega skavtov, ker jo je stegovodja pomotoma napačno informiral. Zato se njen sklep nikakor ne sme razumeti, kakor da je bilo ravnanje vodstva nezakonito aH protizakonito. Šlo je pri tem le za notranjo reorganizacijo stega, ki Je bila nameravana tako. da se dvigne kvaliteta čHanstva. Ljubljanski steg je s tem pokazal le svojo Pri revmatičnih bolečinah, protlnu, ishiasu, boleznih prehlada učinkujejo Togal-tablete naglo in sigurno. Togal razkroji sečno kislino in vpliva tako naravnost na koren bolezni. Nad 6000 pri-znalnih izpovedi zdravnikov! En poizkus zadostuje! V vseh lekarnah. Ima neštevilna priznanja tudi t zastarelih slučajih. 6600 Smrekovo in hrastovo lubje (Čredo) letoSnJe sečnje KUPUJE po naj* višjih cenah tovarna usnja TONE KNAPTJC Kamnik. 6789 birmanska darila po znižanih cenah pri l. vilhar, urar Ljubljana, Sv. Petra cesta Štev. 36. Močne, zdrave lase napravi PtUJaj fagfne Izpadanje las poneha Lasje zopet poraste jo Sredstvo za nego las, izdelano na znanstveni podlagi. Uspeli preseneča, to Vam potrdijo vsi porabniki Trilysina. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, par-fumerijah in boljših brivnicah. Cena veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. PEL Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ul. broj. 5. 6798 dobro voljo, da hoče vzgojiti res prave skavte po duhu, in da mu prav nič nI zgolj za kvantiteto. V tem gre zato vodstvu, staršem, ki so pomagali pri vzgoji, in večini članstva vse priznanje. Skavtskega in državnega duha ni treba šele obujati, temveč ga hoče steg sam, vodstvo in Članstvo, le poglobiti. Zupna uprava pa je hotela steg pri tej dobri nameri le podpirati. o— Trgovine na praznik Vnebohoda smejo biti v zmislu čl. 33 naredbe o odpiranju in zapiranju dopoldne odprte. — Gremij trgovcev. o— Pri ŽargL Krisper. Orehek »PAN« ovratnik. n— Ponesrečena otroka. V splošno bolnico so včeraj popoldne pripeljali 4 letnega sinčka čevljarja Ivana Zadražnika iz Kranja. Imenovani se je igral na domačem dvorišču ia se sukal okrog jame z ugaše-nim apnom. Nesreča je hotela, da mu je pljusknilo apno v obraz ter mu brizgnilo nekaj kaplj ic tudi v oči. Otrokove ooškod-be so zelo težke. — Šletni sin kočarioe Jo-ško Mestnik iz Ambrttsa pri Novem mestu je doma padel in si zlomil desno roko. a— Sodi so ga pomečkali. Hišnik v Metelkovi ulici 1. France Petač je peljal včeraj popolde v smeri proti Šentpeterskemn mostu voz sodov. Nesreča pa je hotela, da je Petač prišel na vozu med sode od katerih se Je eden prevrnil in mu skoro zmečkal prsni koš. Ponesrečenca, ki je bil v polni nezavesti, so prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. Iz Celja e— »Miklova Zala« v mestnem gledališču Jutri ob 20. bodo gostovali v gledališču koroški Slovenci iz Sv. Jakoba v Rožu z narodno igiro »Miklova Zala«. Dolžnost vse celjske narodne javnosti je, da prisostvuje predstavi in napolni gledališče do zadnjega kotička. Vstopnice se dobe v predprodajl v knjigarni Goričar če. Leskovšek m v Mohorjevi knjigarni. — Repriza »Kralja Matjaža« je odpovedana. e— Mestni kino bo predvajal danes ob 15t, 17., 19. in pol 21. prvi Pat in Patacho-nov zvočni film »Tisoč besed nemških«. Predigra 3 najnovejše zvočne enodejanke. e— Savinja Ima zopet svoje zveste goste. Predvčerajšnjim je po večtedenskem spremenljivem, večinoma deževnem vremenu zopet posijalo solnce in se Je vreme ustalilo. Postalo je precej toplo, kar je vzpodbudilo vnetejše in utrjenejše kopalce k prvim vežbam v bistri Savinji Mestna občina naj bi pred oficijelno otvoritvijo kopalne sezone temeljito popravila obe kopa-Ešči pri mestnem parku, ker so nekatere »rane« v stenah in tleh res prehude. &t— Avtomobil Jo Je povozil. V torek okrog 17. Je na državni cest« v Gaber ju neznan osebni avtomobil podrl po cesti idočo 32-letno dninarioo Terezijo Fiarčn>-kovo iz Gaberja, nato pa nadaljeval vožnjo, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Farčnikovo, ki je dobila pod kolesi hude rane in poškodbe na rokah, nogah in prsnem košu, je prepeljal v bolnico reševalni avtomobil. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se bo ponovna vesela opereta »Kavalir Miško«. Znižane cene. — V soboto bodo gostovali koroški rojaki iz Št Jakoba v Rožu z narodno igro »Miklova ZaAa*. a— Starešinsko druStvs »Triglava« po« zšva članstvo k udeležbi sestanka Trgi a* vamov na Kumu v dneh 16. m 17. maja 1931. Odhod z vlakom iz Maribora ob 5. zjutraj. a— Za konjske dirke, ka se vršijo o btm» koštib dne 24. in 25. t m., Vlada veliko zanimanje, saj imajo te priredbe maribor« skega kasaškega društva vedno posebno privlačno silo. Za kasaške dirke je prigia* lenuh nad 40 in za nagradno skakanje nad 20 konjev. V nededjo, prvS dam dirk, se bo odločila zmaga za jugoslovanski kasaški derby, r katerem bo startalo 9 knqj naše domače raje. a— Ljudska antverza v Maribora. V ponedeljek, 18. t m. pTiredi 5 prvih gojencev ljubljanskega konservatorija komorni večer z zelo lepim programom. V spomin 175 letnice rojstva Mozarta igrajo njegov kvartet v D-duru št 21. Nadalje počastijo 60 letnico komponista Novaka z izvajanjem njegovega klavirskega tria. H koncu igrajo kvartet Francoza Ravela. Sodelujejo konzerva to risti: g. Pfeifer Leon (1. violina), g. Stanič Franjo (2 violina), g. Šušteršič Vinko (viola), g. Bajde Oton (violončelo), g. Lipovšek (klavir). Vsi gospodje so iz šole g. prof. Jana Šlaisa. . a— Poučni Izlet Ljudske univerze v Studencih na keltsko gradišče v Iimbušu. Danes priredi Ljudska univerza v Studencih svoj prvi poučni Met in sicer k keltskemu gradUKn ▼ ttmtouSkl gozd. Udeleženci se zbirajo popoldne pri deški šoli v Studencih, odkoder je točno ob 15. odhod skozi studenfiki gozd do gradišča. Tam se bo vriHl ogled nad 2000 let starega gradišča. Povratek škod Limbufi ped ali pa z vlakom. Izlet as priredi seveda le ob lepem vremenu. Udeleži se ga lahko vsakdo, leogar zartlma davna preteklost naše okolice. a— bpnmMn voznega reda mestnega avtobusnega prometa Maribor. Počenši b 16. t. m. se avtobusne vožnje na progi 1. (giavd koSodvor—vojašnica, kralja Petra), reanenajo ibbo, JUTRO« St. 110 CetrteE, IS. V.1S31 b« Jd paUcdh hcvptačbo Hdež« t panterja in t ložah. Da so a odefležencfl mogli toliko lepega ogledati, gre prav tako ve-a. hvala, upravi cestnih železnic, ki je daia breplaične vozovnice ra VBe dir biva* nja v Zagrebu. Veselo je bdlo svidenje z rojakom g. Hiokom Nučičem, ki je storil lepe usluge. Najlepša zahvala tudi njemu! 6— Kolodvorski most se bo v kratkem času sesul, čeprav leži v blagajna denar za napravo novega betonsekga mostu. Težji vozovi »o vedno v nevarnosti, da se pod n.j!imr udere in padejo s tovorom vred v deročo Bistrico. Ponovno prosimo, da čim« prej odstranijo stalno nevarnost na narj. prometaejši tržiški cesti. Prav tako naj se skoro reši vprašanje razširitve okrajne ce* ste iz Tržiiča na Bled. Sezona je pred vra* tr, tujski promet z avtobusi preko Ljubela na Bled in obratno se bo skoro začel, ce« stil je pa v tistem stanju kakor je bila pred letom, ko bi se morala tako rekoč čez noč razširiti. č— Sokol si je nabavil pri prvi slovenski tovanr telovadnega orodja br. Oražem v Ribnici garnituro plezal in lestev, ki bodo te dna montirane in slovesno izročene na* menu. S to nabavo je orodje ferž:škega So* kola kompletno in bo torej vsestranska telovadba tržaških bratov mogla doseči na vsah orodjih uspehe pri tekmah ob priliki izleta gorenjske sokolske žaipe, kii bo na Cirilovo nedeljo 5. julija. Vse priprave za impozantni zlet, kakoršnega Tržič še ni videl, so v polnem teku. 5— Na javni dražbi se bo prodala zna. na gostilna pri Žvircu pri Sv. Ana na željo dedičev. Pri hiši je lepo posestvo, ki je pripravno za zgraditev letoviškega hotela v večjem obsegu ali pa za kak sanatarij. Iz Trbovelj t— Mladinski koncert. šolska mladina vodeneke šole priredi danes ob 15. v So* kolskem domu mladinski koncert z zelo pestrim sporedom. — Ljubitelji mladine, udeležite se te prve mladinske prireditve v polnem številu. Iz Novega mesta Novomeška Glasbena matica je v sol>oto priredila pester Dvorakov večer. Pod taktirko g. Albina Faikina je orkester poleg karnevalske uverture, humoreske in 10. slovanskega plesa izvajal toda simioni* jo »Iz novega sveta« s tako preciznostjo, da smo bili presenečeni. Ce se pomisfli, ko* lito je bilo truda, da srno c»d malega sa» Ionskega orkestra povzpeli se do take za. sedbe, moramo pač znata hvalo g. učitelju Fakinu in požrtvovalnim sodelavcem. Naj bi vsi glasbe vešči vstopil: v- orkester, ki obeta postati res ponos doflenjeke metro« pole. Natopil je tudi ženski zbor z morava skimi pesmimi in mešani zbor, ki je s »Kmetovtalčevo himno« žel toliko odkril tega priznam ja, kakor so ga pač dirigent in izvajalci zaslužili. Želeti bi bdlo Glasbeni matici, da bi imela vsaj taik obisk, kakor ga je bil deležen Fregoli Retta, ki je imel dvakrat polno dvorano, dočim Glasbena matica niti en večer ne. Upagimo, da bodo Novomeščani to pri prihodnjem koocerta poprafvilL n— Prenos po radio se bo vi® r Sofcol* skfrn domu v soboto zvečer ob ponovitvi koncerta Glasbene Matice. Nastopi ce» lotna sokolski orkester itn dijaški pevski zbor Izvajale se bodo le skladbe Arstcuai. na Dvoraka. n— Smola tatu kolesa. V mesto se je pripeljal s kolesom po opravkih posest, irilkov sin Blaždč L iz Slaitnifca. Kolo je epra« vil v Murnovo vežo mi Ljubljanski cesti, odkoder pa je kanalu izginilo. Sled v raz. mCKreraih tleh je vodila' proti Ločnr, kamor so ®e odpeljali orožnika z avtom. Po sledi so prispeli v vas Češnjico h kočarju Med* ved ti. ki je takoj prignal, da je kolo od* peljal in ga skril v bližnjem gozdu, kamor ga je moral takoj iti iskat in vrniti last. miku. Seveda pa bo moral svojo vožnjo opisati tudi pred sodiščem. Iz Slovenske Bistrice sb— Divizijsko slavo bo praznovala tn» kajšnja konjeniška artiljeiija 14. t. m. Ob 10. bodo svečano zapriseženi rekruta, ci» viLno občinstvo pa bo po običajnem reza* nju kolača in po slavnostnem nagovora mestnega komandanta pogoščeno. Popol« dne priredi garnizija na vežbališču vaja. ško zabavo s pestrim sporedom. si)— Sokolska četa v Laporju bo imela 14. t. m. popoldne svoj prvi telovadna na* stop. Sodelovali bodo vsi oddelki matične, ga društva iz Slov. Bistrice, ki priredi ob tej priliki izfiet v Laporje. Sokdstvu na* klonjeno občinstvo je vabljeno k čim večji udeležbi. sb— Občni zbor Gremija trgovcev bo 14. t. m. ob 14. v gostilni WaHand. Dnevni red obsega običajna poročila načelstva, ra« čunski zaključek za leto 1930, proračun in določitev doklad za tekoče leto, poročalo o gremljalni šoli ter volitve novega odbora, sb— Preventivno cepljenje otrok iz mest. nega okoliša bo 15. t. m. v občinski po* svetovalnici ob 14. Pregled cepljene dece bo na istem mestu in ob isti uri 22. t. m. Cepljenje je obvezno za vse 1930 rojene otroke. Iz Ftufa j— Poslednje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v petek z dvema pred* stavama. Ob 16. se bo vprizorfla kot otro* Ska predstava pravljična igra s petjem, p1esom in godbo »Začarana žaba«:. Ob 20. pa se bo uprizorila zabavna Szkmajeva opereta »Kavafa Miško«, ki se ji bo pu* Mika do solz nasmejala. Is življenja na deželi ŠKCFJA LOKA. Zborovanje učitelj« stva kranjskega okraja bo v ponedeljek 18. t. m. po prihodu jutranjih vlakov na deški osnovni šoli v Škofjr Loki. — Sve* tovn:i potnik, katerega sliko m ogromno knjigo z več stotisoč podpisi je objavilo pred fesom »Jutro«, je prispel v pone« te^jek v Skorjo Loiko. Možak je vzbujal s svojim nastopom občo pozornost. — Ma« terimski dan je proslavila Škof ja Loka s priložnostnimi predavanji mladini po šolah, narodne dame pa so prodajale v nedeljo narcise. Godba gasilcev je istočasno pri« redila promenadini koncert. — Cenetovo hišo na Mestnem trgu je od ge. Minke Le;tnerjeve kupil dosedanji najemnik, go* stilniičar in mesar v Škofji Loki g. Rotten* biicher Karel. HRASTNIK. Kino Narodna dom pred. vaja II. del filma »Konigsmark« danes in v soboto ob 20., v nedeljo pa samo ob 15., ker je zvečer po koncertu Glasbenega d-ruštva zabava. Za koncert Glasbenega društva v nedeljo ob 17. Vlada veliko za« ♦ i » »■imoje, ror zbor, orkester )n sofisti. Wajade se bodo skladbe znanih domačih in tuu&h skladate« Ijev. Akcija za prehrano revne šolske de« ce se je začela tudi pri nas in dobiva dnev* no 120 otrok po četrt Litra dobrega, tople« ga mleka. ZIDANI MOST. V soboto se je vršil pod okriljem krajevnega odbora Rdečega križa na Zidanem mostu koncert, čigar čisti donos je bil namenjen siromašni decL Na obsežnem, dobro razvrščenem spore« du, ki ga je otvoril tambuTaški zbor go« spoda Prvanoviča z državno himno, so ra« zen tega zbora sodelovali kot solisti: umetnik na koncertni harmoniki g. Rudolf Pillich, vijolinist g. Razpotnik, sopranist* ka ga. Tonka F. Hinterlechnerjeva, teno« rist g. Lojze Ručman, v dvospevu ga. Ma« ra Sifrerjeva in gdč. Anica Vodiškova, na« dalje mešani zbor, voden po ge. Mari Ši« frerjevi in moška zbor pod vodstvom go« spoda Andreja Gostiše. Pri klavirju je spremljala nekatere točke ga Vida Kri* spe r jeva. Izvajam je je bilo zelo prikupno v splošnem, v posameznem pa nad vse zadovoljivo in poslušajoča publika ni šte« dala s hvaležnim priznanjem, upoštevajoč tudi trud, ki so ga sodelujoči žrtvovali do« bri stvari. Osobito so bili aplavdirani pri« znana sopranistka ga. Hinterlechnerjeva, vijolinist g. Razpotnik, oba v izvajanju ter tehnični formi odlična, in v treh točkah nastopivši g. Pillich. Osvojil in vse je ga« nil g. Ručman z Vilharjevrm »Mornarjem«, ki ga je z najsimpatičnejšim glasom do« vršeno odpel ob klavirskem spremljanju po ge. Štifrerjevi. Udeležba je bila izredna. Vabilu so se odzvali tudi številni poset« niki iz Radeč, Hrastnika in Trbovelj. Pri* sostvoval je tudi zastoonik oblastnega od* bora R. K. podpredsednik g. Wester. Či« sti donos koncerta je znesel nekaj nad 2500 Din. Krajevni odbor R. K. izreka vsem udeležencem lin ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k nspelosti prireditve, a izrec* no vsem sodelujočim, najtoplejšo zabva* lo! DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo 10. t m. je imel občinski odbor sejo, na kateri je sklepal na podlagi odloka sreskega na« čelstva v Novem mestu o pregrupaciji ob« čin. Soglano se je izjavil za velilko občino, ker so le velike občine zmožne življenja in kos vsem zahtevam, ki jih imajo obči« ne. Tako naj bi bodoča občina Toplice ob« 6egala vso dosedanjo občino, h kateri bi se še prrMopile občine Gor. Polje, Poljane, Gnmošnjice in katastralna občina Jurka vas iz šmiheliske občine K temu pa so je občinski odbor še izjavil, da bi bilo umest* no, če bi se k občini Toplice priklopila še kaftastralna občina Dol. Straža, ki že itak prepada zdravstveni Občini Toplice in splošno graviitnra bolj proti Toplicam. Ob* čamj Poljan in Črmošnjic se sicer upirajo temin načrtu in hočejo ostati samostojna občina. Njih upiranje pa se ne ozira na gospodarske razloge Jutru c, se je preteklo nedeljo vršila r Splitu redna letna skupščina Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Skupščina Je sprejela večje število pomembnih resolucij, ki vsebujejo v glavnem naslednje zahtevo. Pristojna uradna oblastva naj v splošnem pod vzamejo vse potrebne ukrepe za pospeševanje zadružništva v naši državi. Zlasti so potrebne podpore v obliki brezobrestnih posojil za ustanovitev produktivnih gadrug. V ta namen naj bi Narodna banka dala potrebne kredite do višine 150 milijonov Din, obresti za te kredite pa naj bi plačala država iz dividend, ki jih ima od Privilegirane agrarne banke- Tehniški oddelki banskih uprav naj bi na prošnjo zadrug brezplačno delali načrte za gradnjo zadružnih žitnih skladišč, vinskih kleti itd. Poleg tega naj bi država in samouprave dale zadrugam potrebna stavbišča za poslovne zgradbe. Naslednja resolucija zahteva za proste zadruge prednost pri posredovanju kreditov Privilegirane agrarne banke. Zadružništvu naj se prepusti celotna organizacija za vnov-čenje žita, zlasti pa naj se čim prej izvede z javno pomočjo organizacija žitnih skladišč. V posebni resolucij zahteva zadružništvo, da se davčna obremenitev kmetijstva glede na dosedanje težko stanje zniža. Prav tako naj se glede na vinsko krizo preskrbi izdatna podpora vinarskim zadrugam. Privilegirani izvozni družbi naj se priznajo ugodnosti pri železniški voznini za izvoz, posvetiti pa je treba tudi pažnjo kvaliteti vina, zlasti pa pobijanju šmarniee. Posebna resolucija je naperjena proti prekomernemu ustanavljanju mlekarskih zadrug. Oskrbo mest z mlekom (zlasti Beograda) je mogoče organizirati le v soglasju z obstoječimi zadružnimi zvezam L = Preučevanje zakonskega nnčrča « kmetijskih zbornicah. V ministrstvo za kmetijstvo sc že od ponedeljka vrši konferenca, ki razpravlja o zakonskem načrtu za ustanovitev kmetijskih zbornic. Poleg resornih strokovnjakov in iefov kmetijskih oddelkov banskih uprav sodelujejo na tej konferenci predstavniki kmetijskih zadružnih in drugih ustanov. Iz Slovenije je zastopana Kmetijska družba. = Potek sanacije dunajskega Kreditne* ga zavoda. O akciji avstrijske vlade. Na* rodne banke in hiše Rothšchild za kritje nastalih bilančnih izgub pni dunajskem Kreditnem zavodu za trgovino m obrt (v višini 140 milij. šilingov), smo že poročali. Prvotno razburjenje, ki se je pojavilo v javnosti po prvih uradnih objavah o sta* nju tega največjega avstrijskega, pa tudi srednjeevropskega denarnega zavoda, ka* terega pasive znašajo okrog 14 milijard Din, se je že precej poleglo. Potreba sa« nacije te banke je prišla za avstrijsko jav* nost povsem nepričakovano. V torek, ko so bili objavljeni komunikeji, je prišlo do znatnejših dvigov hranilnih vlog, ki jih je zavod gladko izplačal in je imela banka po kratkem opoldanskem odmoru glavno blagajno pri centrali odprto za izplačilo vlog do pol 9. zvečer. Tudi v podružnicah je prišlo do večjih dvigov hranilnih vlog, nikjer pa ni bilo opaziti večjega navala. Izplačevanje vlog brez zavlačevanj« jena* pravilo na j!avnost dober vtis in se je ka« kor rečeno prvotno vznemirjenje poleglo. Zavod ima za eventualna izplačila vlog znatne rezerve v goto vin L Vlada je že iz« delala zakonske predloge, ki gredo za tem, da dobi vlada za izvedbo sanacije poobla* stalo za izdajo dolgoročnih zakladnih bo« nov. Z drugim zakonskim načrtom naj sc uredi proračunsko kritje obresti za te za« kladne bone tako, da se v ta namen pora« bi državni delež na čistem dobičku Na* rodne banke. Ta državni delež se je do« slej uporabljal za odplačevanje še preosta* lega državnega dolga pri Narodni banki, ki bo začasno sistirano. Plasiranje novih državnih bonov naj bi podprla Banka za izravnavo mednarodnih plačil (reparacij« slca banka), ki je na Dunaj poslala že dva svoja ravnatelja. Na dunajski borzi so del* ntce Kreditnega zavoda padle od 45 šiMn« gov ob koncu zadnjega tedna na 30 SBn« gov, kar točno odgovarja bodočemu noma« nam delnic, ki bodo paralelno z redukci« jo glavnice za 25 odst. znižane od 40 do 30 šilingov. Iz okolnosti, da delnice niso v večji meri nazadovale, je razvidno, da finančni krogi v polni meri zaupajo v uspeh sanacijske akcije. = Ustanovni občni »bor Gosfilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem bi moral biti po sklepa seje širšega pripravljalnega odbora od 5. t m. sklican na dan 27. t. m. zaradi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil ln zaradi važnih razgovorov, ki morajo bit! dovršeni do ustanovnega občnega zbora, se ustanovni občni zbor ne bo vršil 27. t m., temveč najpozneje do 15. junija t L Pripravljalni odbor sporoča vsem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo. obenem pa opozarja tudi na striktno določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako delnico najmanj 40% (t j. 200 Din). Vsi podpisniki naj se ozirajo na to določilo zakona ter pravočasno rplačajo na račun vsake delnice najmanj 200 Din. Položaj je zelo ugoden in ni nobenega dvoma več, da bo slala v Laškem in obratovala že prihodnje leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem, pa tudi konsumentom. PoBStvnto mizarstvo aa veiesejnra. Na letošnjem XL pomladnem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, 8t Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištva kakor v raznih interjerjih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa, lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa so priznano vseskozi konkurenčne. Vsak obiskovalec letošnjega ljubljanskega velesejma naj uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E<. = Stanje Narodne banke. Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da se je obtok bankovcev zaradi precejšnjega zmanjšanja žirovnih vlog od svojega najnižjega stanja pred tremi tedni (22. marca je znašal le 4584 milijona Din) ponovno povečal za 117 milijonov na 4808 milijonov. Devizne rezerve se zmanjšale za okrog 10 milijonov Din. Stanje od 8. L m- je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 3. aprila): aktira: kovinska podlaga 224.5 (+ 13.9), posojila na menice 1212.9 (4- 9.3), lombard 180.4 (— 3.1), tečajne razlike 364.0 (— 24.0); pasiva: obtok bankovcev 4808.6 (+ ll6.8), žirovne obveznosti nasproti državi 56.5 (— 3.7), ostale žirovne obveznosti 420.9 (— 133.0), ostale obveznosti 463.8 (+ 15.9). = Gremij trgovcev v Logatcu je imel ne- cLavro svoj redni letni občni zboT, ki ga je vodil neumorni načelnik g. Stanko Lenarčič. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je štel gremij ob koncu lanskega leta 345 članov, od katerih 42 ne izvršuje obrti. Proračun za tekoče leto znaša 27.540 Din. Občni zbor je med drugim sklenil, da se letos m ob novem letu 1932. ne bodo dajala nikafca darila, z'asti ne koledarji. Trgovci, ki imajo običaj dajati taka darila, naj prispevajo odgovarjajoče zneske za občekoristne namene. Vsak trgovec, ki bo prekršil ta sklep, se kaznuje z globo od 1000 Din. = Konkurz je razglašen o imovini Maksa Lajovica,. trgovca v Litiji (upravnik mase g. Uinko Lebinger, posestnik in župan v Litiji; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Litiji 18. maja ob 10.; oglasitveni rok da 20. junija; ugotovitveni narok 27- junija). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pavla Kemperla, trgovca v Kamniku (poravnalni upravnik dr. Fr. Trampuž, odvetnik v Kamniku; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Kamniku 18. junija ob 10.; rok za oglasitev do 13. junija). Poravnalno postopanje je uvedeno tudi o imovini Jakoba Grilca, trgovca v Trebnjem (poravnalni upravitelj Fr. Mastnak, notar v Trebnjem; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Trebnjem 22. junija ob 10.; oglasitveni rok do 15. junija). Poravnali«) postopanje o imovini Pušnika Lenarta in Antonije, posestnika in gostilničarja v Vuzeniei, je ustavljeno, ker sta dolžnika pred poravnalnim narokom umaknila poravnalni predlog. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 10 kg jeklene žice in 200 stotov žganega apna; do 26. t m. glede dobave 100 kub. m heraklita in 8 komadov rezilnega orodja; do 1. junija pa glede dobave razne železnine. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov rudarskih sekir. Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 1000 m telefonskega kabla. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) BORZE 13. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Dunaj in Curih je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda tudi danes obdržala stare tečaje in se je trgovala za aranžma in kaso po 426 m za december po 426.5. Od ostalih državnih papirjev je imelo promet le še 7% Blairovo posojilo po 82-5. Bančne vrednote so ostale zanemarjene in so bili zabeleženi zaključki le v Union banki po 174 in v Poljodelski po 52. Od industrijskih vrednot je Trboveljska nekoliko popustila na 300 do 904 nominalno, zaključena pa je bila za december po 310. Promet je bil še v Unionu, Osijek, po 70, v Slavoniji po 200, v Dravi po 235 in v Jadranski po 510. Derin. Ljubljana. Amsterdam 22.79 do 22.85 (22.82). Berlin 13.525—13.5525 (13.5375), Bruselj 7.90», Budimpešta 9.9114, Corih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 797.64-800.64 (799.14), London 276.30, Newyork 5671, Pariz 222.32, Praga 168.31, Trst 297 28. Zagreb. Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj 797.64 — 800.64, Berlin 13.5225 — 13.5525, Bruselj 790.59, Budimpešta 989.64 — 992.64, London 275.9 — 276.7, Milan 296.32—298.32, Newyork ček 56.61 _ 56.81, Pariz 221.306 do 223.306, Praga 167.91 — 168.71, Curih 1093.5 — 1096.5. Cnrih. Zagreb 9.135, Pariz 20.3025, London 25.2325, Newyork 518.9, Bruselj 72.2, Milan 27.16, Madrid 51.75, Amsterdam 208.4, Berlin 123.63, Dunaj 72.975, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.515, Bukarešta 3.09. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93 bL, 7% Blair 83 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 930 den. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den. Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 424.5 — 425.5, kasa 425 — 426, za december 425.5 — 426.5, investicijsko 88 do 88.5, agrarne 51 — 52.5, 8% Blair 92—92.75, 7% Blair 82.25 — 82.625, 7% Drž. hipotek, banka 84 5 — 86, 6% begluške 66.5 _ 67: bančne vrednote: Praitediona 990 — 935, Union 174 — 176, Jugo 73.— 74, Narodna 7825 — 7875, Srpska 187 den, Zemaljska 138 — 140, Ljubljanska kreditna 120 den, Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den, Gutmann 128 den, Slaveks 25 — 32.5, Slavonija 200 — 205, Drava 235 — 236, Šečerana 285 — 290, Brod vagon 64 — 70, Union mlin .78 — 80, Vevče 120 den, Isis 45 — 50, Dubrovačka 337.5 — 345, Jadranska 500 — 520, Oceanija 150 — 195, Trbovlje 300 — 301, za december 305 — 310. Beograd. Vojna škoda 425 zaklj, za maj 425 zaklj, investicijsko 88 zaklj, agrarne 51.5 zaklj., 7% Blair 82.5, 83 zaklj, 8% Blair 92.25 — 93, 7% Drž. hipotek, banka 85 zaklj, 6% begluške 67 zaklj-, Narodna 7800 Gazela terpenti- novo milo pere najuspešnejše. dobite ga v vsaki boljši trgovinl Blagovna tržišča LES + Ljubljanska bona (15. L m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon jelo-vih desk. ŽITO + Ljubljanska borza (15. L m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon moke. Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pše-niea: baška, potiska, 80 kg po 260 — 2625, srbobranska, 80 kg po 257.5 — 260, baška, okolica Šubotica, 79/80 kg po 250 — 252.5, baška, okolica Sombor, 79 kg po 230—2325, baranjska, 79 kg po 227.5—230; koruza: baška rešetana po 150 — 152.5 (pri navadni voznini po 155 — 157.5), činkvantin po 2075 do 212; oves: baranjski po 207.5 — 210; moka: banatska >0< po 365 — 370, baška >0< po 345 — 350. + Novosadska blagovna bom (13. t m-) Tendenca stalna. Promet: 23 vagonov pšenice, 35 vag. koruze in 8 vag. moke. Pšenica: srednjebaška, 79/80 kg 187.5 _ 1925; baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 185 — 190; okolica Sombor, 79/80 kg 175 — 180; baška potiska, 79/80 kg 1975 — 2025; gornjeba-ška, 79/80 kg 195 — 200; gornjebanatska, banatska Bega šlep, 79/80 kg 195 — 200; sremska, 78 kg 170 — 172.5; okolica Indjija, 78 kg 1725 — 1775 Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102 — 104; ladja Tisa, Dunav, Sava 105—1075. Moka: baška >0g< In >0gg< 265 — 285; >2< 240 _ 250; >5< 220 — 230; >6< 205 — 210; >7< 165 — 175; >8< 130 do 135. Otrobi: baški, sremski in banatski 120 do 125. 4- BuČlmpegtanska terminska bona ft& fc m.) Tendenca prijazna; promet omejen. — Pšenica: za maj 15.35 — 15.36 (1530), ra jo-nij 15.27 — 15.28 (15.20); ri: m maj 15.10 do 15.20 (15.00); koruza: za maj 14.36—1438 (1440), za julij 14.38 — 14.40 (14.40), za a*, gust — (14.50), tranzitna za maj — (11.60). I Primorske novice Tig sv. Jelsi$a v Gorici je trajal vlnffi cel teden. Sedaj mu je odmerjen en sam dan. Kmetje so nakupili 1680 kvintailav temeo-skega krompirja po 66 Mr. 42 letni gospod vremski župnik Josip Ga* brovšek je šel ponoči čez brv pri Lokah, spodrsnilp mu je, padel je v vodo in utonil Drugo jutro so našli kmetje njegovo trup« lo ob bregu. 21 letni G vido® Kocjančič iz Gorice }e šel čez mejo brez potnih listin. Iskal je de« la v Jugoslaviji, bil je na Dunaju, v Švici, v Franciji in preko Chiassa se je vrn9 v Italijo. Potoval je vednp pod železniškimi vagoni. V Coniu se je predstavil oblasti, ki ga je poslala v Gorico. Kocjančiča so obdolžili pobega iz domovine iz polKrčiiih motivov, ker ga je policija opisala kot nevarnega slavofffla. Kocjančič je zatrjeval da je šel v Jugoslavijo iskat dela m ne »z kakega drugega nagiba. Sodišče ga je obso* dilo zaradi nedovoljenega odhoda čez mejo na 5 mesecev zapora in globo 240 lir. Ponarejen bankovec za sto lir so zapienffl na poštnem uradu v Podbrdu, Prinesel ga je neki finančni stražnik, rekoč, da ga je dobil v neki tamošnji trgovini. Dečka Ivan in Bruno Kenda ▼ Vevčah sta našla na poTju bombo. Ivan jo Je vrgel ob skalo. Bomba je eksplodirala m dečka sta padla ranjena na tla. Ivan je kmalu iz« krvavel in umrl, Bruno se zdravi doma. Radio Izvleček Iz programov Četrtek, 14. maja. LJUBLJANA 9: Predavanje o vinogradnl* štvu- — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa, dnevne vesti in plošče. — 15.30: Duševna vzgoja otroka. — 16: Koncert šramel - kvarteta (Narodne pesmi). — 17: Ogrine: V Ljubljano jo dajmo< (Ljudski oder). — 20: Prenos opere »Snegurkac Petek, t5. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Nove smernice v Nemčiji — 19.30: Francoščina- — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba (Ju-goslovenska glasba). — 22.45: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: PSošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 17: Narodna glasba na harmoniko. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ruska ura. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert jugoslovenske glasbe. — 20.30: Slavnosten koncert ob petletnici zagrebSke radio - postaje. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19.05: Prenos operete i* Brna. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prag«. — 19.05: Opereta. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert — 20.15: Simfonični koncert iz filharmonije. — DUNAJ 11: Plošče. — 13.10: Znameniti pianisti na plošče. — 15.20: Koncert orkestra- — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Jazz-band. — BERLIN 19.30: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Sluhoigra. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Godba na pihala. — 19.30: Orkestralen koncert — 21.10: Dramski večer. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. _ MOHLACKER 16.30: Koncert simfoničnega orkestra- — 19.06: NemSkf mojstri opere. — 20: Slavnostni večer. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert lahke glaske. — 20.30: Pie- koneerta k Zagreba. Pevski zbor zagrebških Slovencev šteje 80 pevcev k pevk in je v Zagreb, 13. maja. Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu je priredila v soboto v prostorih Hrvatskega pevskega društva »Kolo« svoj družabni večer. Za nas zagrebške Slovence je bil ta večer razveseljiv dogodek v dveh pogledih. Prvič, članstvo NaKiČ je dokazalo naklonjenost, požrtvovalnost in zvestobo svojemu društvu s tem, da se je v tako velikem številu udeležilo tega večera ter tako pripomoglo tudi gmotnemu aspehu prireditve. Drugič, spoznali smo pevski zbor NaKiČ, ki je nastopil pod vodstvom mladega pevovodje g. Gorenška z mešanim, ženskim in moškim zborom. Izvajal je naslednji spored: Emila Adamiča »V snegu«, »Fantu«, mešana zbora iz dobe Novih akordov, ter dr. švabov mešani zbor »še ena« iz edicije naše Glasbene Matice, nadalje tri Adamičeve mladinske pesmice »Pomlad prihaja«, »Tri pure, tri race« in »Jurjevanje« s spremlje-vanjem klavirja po g. G rumu in slednjič narodni pesmici »Ko so fantje proti vasi šli« in »Meglica« v Pavčičevi harmoniza-ciji za moški zbor. Spored je zaključila Vilharjeva budnica »Slovenec, Srb, Hrvat« (Oh, kdaj se bomo vendar enkrat zares prebudili)! Prednašanje skoro vseh pesmi je bilo v marsičem dobro in hvalevredno. Posebno lepo sta zvenela Adamičeva mešana zbora »V snegu« in »Pantu«. Najlepše je bil interpretiran švabov mešani zbor »še ena« na Župančičev tekst. V tempu koračnice se vendar ni »zaljubilo solnce v gizdavo devojko Ano«. Tudi ženski in moški zbor sta si prizadevala, da čim častnejše izvršita svojo nalogo. Vendar se zbor čitalnice danes še ne more soditi v artističnem ozira po strogem strokovnem merilu. Zdrav ritem, čista intonacija, pravilna in smiselna deklamacija, lepa vokalizacija, naravna dinamika in agogika ter idealna interpretacija so zboru in v marsičem tudi pevovodji še trd oreh. Priznati pa se mora zboru, da ima mnogo lepih glasov in soboto nastopu z lepim uspehom inteligentnih pevcev, da vlada ▼ njem vzorna disciplina ter velika požrtvovalnost in navdušenost Pevovodja g. Gorenšek ta odbor pevskega odseka sta dokazala odlične organiza-torne zmožnosti. S trudom in brezprimer-no požrtvovalnostjo sta privabila v zbor do 80 pevk in pevcev ter pridobila mnogo podpornih članov. Pri izberi pevcev se ni gledalo na stan in šaržo, temveč samo na lepoto glasu in ljubezen do petja. Tako je pesem združila k skupnemu idealnemu delu trgovskega pomočnika, obrtnika uradnika in celo oficirja. Kljub velikemu števflu pevcev Jte zbor še vedno le v organizatornem stadiju. Pri. dobiti si bo moral še dobrih pevcev, posebno tenoristov ,a tudi ostali glasovi so potrebni dobre pomoči. Kar je slabega, naj se s časom izloči in izpopolni z dobrim Najbolje bi bilo ustanoviti tudi mladinski zbor. Ta naj bi sukcesivno rekrutaral dober naraščaj matičnemu zboru. Društveni zbor mora postaviti svoj smoter precej visoko! V čitalnični dobi so bile budnice glavno. Danes živimo v svobodni državi menda že popolnoma prebujeni. Vse moči je treba posvetiti za medsebojno kulturno tekmo. Zavedati se moramo, da je v Zagrebu okoli 40 pevskih zborov, med katerimi so nekateri najodličnejše kvalitete. Ali naj bo naš zbor v Zagrebu najzadnji v zadnji vrsti? Ali niso oči belega Zagreba vedno obrnjene na vsak naš korak? Ali hočemo, da nam bo kulturni pokret zagrebških Slovencev v ponos ali v posmeh? Odbor NaKiC je v kratkem času pridobil društvu veliko število članov, ustanovil že precej bogato knjižnico in čitalnico ter organiziral s pomočjo vseučil. prof. Zamika krasna predavanja. Nedvomno bo uporabil svoje velike sposobnosti tudi pri pevskem zboru, ga usmeril v praven svojih drugih ustanov in ga usposobil za idealnega propagatorja slovenske glasbe v Zagrebu. Srečko Kumar. KULTURNI PREGLED Nemški tisk o zagrebškem kvartetu Zagrebški kvartet (Mi ran ov-G r af-A ra nyi-Fabbri), katerega smo nedavno čuli tudi v Ljubljani, je pred kratkim absolviral turnejo po Nemčiji, o kateri smo že poročali. Sedaj prinašamo nekatere glasove inozemskih listov o kvaliteti tega našega domačega udru-čenja, ki stopa na internacionalni koncertni oder. Spored zagrebškega kvarteta obsega samo jugoslovenske skladbe, ki 9e tako prvič izvajajo v tujini po domačih interpretih. >Mtinchener Neuste Nachrichtenc: Društvo za sodobno glasbo je povabilo Zagrebški kvartet, da izvaja večer sodobne jugoslovenske komorne glasbe. V teh štirih glasbenikih smo spoznali udruženje močne umetniške in narodnostne svojevrstnosti. jMLinehener Zeitungc Izvajanje tehnično in ritmično jako kompliciranih skladb je bilo sigurno, polno pravega slovanskega tem-pe7-amenta in odlične zvočnosti. Sigurno so izvajalci profesorji Miranov, Graf, Aranyt in Fabbri, prepričali publiko bolj zase kot za umetnost, ki so jo izvajali. Moramo >im bit' hvaležni, da smo po njih dobili vpogled v napore mlade nacije, ki si skuša izdelati Kaiaoniklo umetno glasbo. 7-Siiddeutsche Sormtagspost«: Zagrebški kvirtet je vsa dela odlično interpretiral in ae .je s tem uvedel kot prav tako posebno, ka) or umetniško visoko stoječe udruženje. Munchener Neuste Naehrichten«: (o konce tu v Augsburgu) Gg. Miranov, Graf, Ara-nyu in Fabbri tvorijo v muzikantskem, uir atnostnem, skratka v vsakem oziru kvar- k) udruženje redkih kakovosti in pronica osti. Ognjevita igra se druži z ostro ritmi no in dinamično natančnostjo. : Deutsches Volks?blatt<: (Stuttgart) Glasbe, d dogodek je bil zagrebški godalni kvartet. Osobito lino je bilo prednašanje Dvora-kovega dela. Jezikovno rešeto V zalozbi revije »Slovenski tisk< je pravkar izšla lična knjižica, ki bo prijetno izpopolnila Breznikov »Slovenski pravopis« in že razprodani Koštialov »Bruse: »Jezikovno rešeto« v redakciji dr. Rudolfa Kolariča. Knjiga je popravljen odtisk gradiva, ki izhaja pod tem naslovom v »Slovenskem tisku«, za uvod pa je ponatisnjen prof. Sovre-ia koreniti in vzpodbudni članek »Šest resnic o tujkah«. Če primerjamo današnjo razpoloženost za lepo in čisto pisanje z leti povojnega razvrata in iskanja, vidimo, da je spoštovanje do jezika znatno večje. Naši časopisi, založništva in celo trgovski krogi se trudijo, da izkažejo jeziku dolžno pozornost in skrbe za čisto, pravilno slovensko pisanje, čeprav pri nas še vedno ni dovolj razširjeno spoznanje, ki je drugod v abecedniku vsake kulture: da inteligenten človek ne sme pisati v slabem jeziku s slovniškimi in pravopisnimi napakami. To spoznanje, pravimo, ni še vedno dovolj razširjeno, vendar gre dobršen del krivde na rovaš naših jezikoslovcev, ki se še niso zedinili za enoten res avtoritativen pravopis- Pripomočki, ki jih ima na razpolago n. pr. naš pisatelj ali novinar, so v l*rimeri s težkočami in nejasnostmi slovenskima jezika sila skromni; nedavno je v »Jutru« ugotovil potrebo popolnega slovarja tudi eden najbolj poklicanih poznavalcev našega literarnega jezika, pisatelj VL Levstik. Zaradi tega Je praktičnemu človeku, ki mnogo piše slovensko, pravo veselje vsaka nova knjiga, v kateri lahko najde nasvetov, kako naj piše pravilno in se iznebi napak svojega pisanja »Jezikovno rešeto« je taka knjiga; zato bo moral po nji seči vsak naš izobraženec, zakaj število jezikovnih grešnikov je veliko. Med njimi smo novinarji, pisatelji in celo profesorji slovenščine, pr emtakem se te bratovščine ni treba ni-k< imr sramovati, dokler ima dobro voljo, d; se poboljša. 0 izvajanjih prof. Sovreta, ki srborlto napi ia tujkarje, smo na tem mestu že pisali; v glavnem ima pisec prav, velikih puristov pa bržčas ne bo vzgojil, naj je sicer nje-p o to pridi govan je še tako krepko; zadovoljen bo lahko, če bo preprečil vsaj najhujše zlo, omejil »smrtne grehe« proti čistemu jeziku. — Za člankom o tujkah se vrstijo nekatere beležke k pravopisu (n. pr. Bel-prad ali Beograd?), potem k oblikoslovju, k besedotvorju in naposled k stavkoslovju. Če bi hoteli povedati, koliko koristnega je v tej prikupni knjižici, bi jo morali kar zlepa prepisati; zadovoljimo se z ugotovitvijo, da je revija »Slovenski tisk« bila na dobri pota, ko je začela objavljati »Jezikovno rešeto« in da je storila še bolje, ko ga je ponatisnila. Upajmo, da bo takihle rešet še več in da se bo počasi presejal ves naš književni jezik in ločilo zrno od plevela. Tako bo zbrano konkretno, iz vsakdanjega življenja nanešeno jezikovno blago in prihodnji obsežni pravopis našega jezica, ki ostane slej ko prej pereča potreba naše književnosti, bo lahko posnel marsikako kleno zrno. Poleg urednika dr. Kolariča so pri lovu na jezikovne napake sodelovali praktični jezikoslovci: A. Mikuš, S. Bunc, dr. Andrej-ka, Iv- Hribar, dr. M. Rupel, Fr. Savinšek in drugi. »Jezikovno rešeto« (92 strani 8°) stane broš. 14 Din. Dobiva se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Mariboru. B. Zgodovino češkega tiska do 1. 1848. je obdelal v izčrpni študiji dr. Josef Volf v svoji knjigi: >Dejiny novi v Čechach do roku 1848«. To je prva sintetična študija te vrste o češkem slovstvu. Iz nje posnemamo, da so Čehi imeli že v 15. stoletju »Noviny leta Bo-žiho 1495«, prvi periodično izhajajoči češki list pa je izdajal praški tiskar Rosenmiiller v letih 1715.—1772. Volfova študija zasleduje razvoj češkesa tiska vse do 1. 1848- — Nadaljnja leta <1848.—1862.) je obdelal Fr. Roubik v študiji »Časopisectvo v Čechach v leteh 1848,—1862.). _ Tudi naš tisk bi bil vreden temeljite in izčrpne študije in bi želeli, da bi tudi na njo mislili slovenisti naše univerze. TOletnica Rabindranatha Tagoreja. Pred dnevi je dovršil 70 let slavni bengalski pesnik Rabindranath Tagore (prav. Tbakur), ki je tudi pri nas znan po slovenskih prevodih pesnitev (»Gitandžali«, »Vrtnar«, »Ptice selivke« in dr.) in romana »Dom in svet«. Tagorejev roman je izdala nedavno »Tiskovna zadruga« v izvrstnem prevodu VI. Levstika. Vsi naši literarni krogi, pa tudi širše občinstvo, so sprejeli »Dom in svet« z velikim priznanjem. Roman se še dobiva pri založnici. Književniki — vračajte se k ljudstvu! V »Manifeste du roman populiste« je Francoz Lemonniere razvil sledeče misli: Povojna književnost je v nezdravem stanju: slabokrvna, izumetničena, uprav preciozna Vse kaže na to, kakor bi hotela samo zabavati site meščane. Pisatelji ne opisujejo resničnega življenja, ker ga očitno niti sami ne razumejo. Treba je, da se v književnosti izvede prenos krvi iz — ljudstva. Vzor bodita Zola in Maupassant, izpopolnjena s širšo, znatno manj površno psihologijo- — Neki komentator pa pristavlja: Danes nas Zola in Maupassant res ne moreta več zadovoljiti. Naj vstane od mrtvih stara umetnost opazovanja, naj oživi roman, ki bo imel kar moči malo osebnega in subjektivnega, naj se roman prerodi s temeljitim, oduhovljenim proučevanjem okolja. Toda če naj se vrne naturalizem, morajo njegove formule biti popolnoma prilagojene našemu modernemu naziranju. Pozdravili bi — ne stari naturalizem, marveč neko prefinjeno obliko neo-naturalizma, ki bi imel bogatejše umetnostne in človeške akorde. Mednarodni kongres založnikov bo od 21. do 25. junija v Parizu. Zasedal bo v treh sekcijah: 1.) avtorsko pravo in splošne založniške zadeve; 2.) prodaja knjig; 3.) mu-zikalije. Nori prevodi ie Prešerna. T. Gjukič, ki je doslej prepesnil v srbščino Prešernov »Sonetni venec« in »Krst pni Savici«, je v najnovejši številki (273./74.) beograjske »Misli« objavil zopet nov prevod iz Prešerna. Preložil je »Gazele«. Navajamo začetek prve gazele: »Pesma je moja vaza milota — tvo-ga imena, Gospodar srca i duha moga — tvoga imena. U njoj ču da svuda slovenskoj brači svojoj pronesem slavu i glas slatko-ga — tvoga imena.« France Bevk: Jagoda. V avtorjevi samozaložbi je pravkar izšla kmečka povest našega neumornega pisatelja Franceta Bevka »jagoda«. Povest je ponatis iz koledarja »Goriške Matice«, kjer je izšla pod naslovom »Pastirček Matevžek« in pod imenom Tone Čemažar. V tej samostojni knjižni Izdaji je opremljena z ilustracijami Franceta Goršeta. Broširan izvod stane samo 10 Din. Knjigo je sprejela v komisijsko zalogo Nova založba, naroča pa se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Književna Bosna Agflna »Grupa sarajevskih književnika« je izdala fcot peto knjigo svojih edicij novele nadarjenega pripovednika Borivoja Jevtioa »Darovi majke zem- IJbc Jsrtt Je tudi uaUk turne revije >Pregled«, ki je na dokaj lepi literarni višini — »Pregled« prinaša zanimivo dramo Vere IHjič - Škurla: »Na tankom ledu«. — Pregled desetletnega dela sarajevskega gledališča piše za svoj časopis prej omenjeni B. Jevtič. Nadprodukcija prevodov ia fsviraa književnost. Na češkem knjižnem trgu je opaziti zanimiv pojav: češka prevodna književnost, ki je vsekdar bila precej obilna in mnogostranska, se je v zadnjih letih izredno razbohotila in, kakor vse kaže, zavzela del sredstev, ki bi po pravici šla izvirni domači knjigi. Zaradi tega se kažejo znaki reakcije proti prebujni prevodni književnosti. Znani kritik in esejist Miroslav Rut-te je nedavno v »Nar. Listih*. >bširno in dokumentirano izpregovoril k temu vprašanju. V svojem članku kaže, kje so senčne strani procvita prevodne književnosti. Čehi imajo danes v dobrih prevodih vse, kar je v svetovni književnosti količkaj pomembnega; medtem pa nekateri njihovi domači pisatelji, zlasti pesniki, esejisti^ in kritiki, segajo že po samozaložništvu. če hočejo izdati svoje spise. Kriza, ki se je občutno pojavila na knjižnem trgu, je prizadela predvsem češkega pisatelja, ki morda res ne piše tako zanimivo kot kak tuj avtor, vendar sme s polno pravico zahtevati, da ga domača založništva upoštevajo. — Kakor je videti iz izvajanj dr. Rutteja, gre tudi češkim založništvom za poslovno kalkulacijo-Toda, kolikor poznamo njihovo delo, moramo še vedno tudi glede domače produkcije občudovati njih podjetnost. Članek »Nar. Listov« pa beležimo zaradi tega, da opozorimo na izredni procvit slovenske prevodne književnosti, ki mu v naši preteklosti ni primere. Toda za razliko s Čehi je pri nas položaj dobrega izvirnega pripovednika mnoso ugodnejši: zanj se pulijo založniki, ne pa on zanje. Drugače je s pesnikom ali esejistom: tega pri nas (z malimi izjemami) ne izdajajo, pa tudi ne prevajajo. O nadprodukciji prevodov bomo morda začeli govoriti z drugega vidika, ne s stališča Izvire tvorbe: namreč z vidika konzuma. Za sedaj pa je naš konzum vsaj pri nekaterih knjigah še precej živahen in ne kaže nasičenosti. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 14. ob 15.: Miklova Zala. Gostujejo člani prosvetnega odra iz St Jakoba v Rožu. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: X Y Z. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 15.: Slehernik. Predstava v opernem gledališču C. Sobota, 16.: Zeleni kakaduj, On Je vsega kriv. Premijera. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 15. : Slehernik. Dramska predstava. C Sobota, 16.: Večni mornar. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČA Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Kavalir Miško. Znižane cene. Petek, 15.: Zaprto. . Sobota, 16.: Miklova Zali. Gostovanje koroških Slovencev. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. ob 16.: Začarana žaba Otroška predstava. — Ob 20.: Kavalir Miško. Gostovanje mariborskega gledališča SOKOL Pred gradnjo doma v Šiški š;ška se vsak dan bolj bliža dnevu, ko bodo na letnem telovadišču Sokola ki 6e nahaja ob Drmotovi ulici, pričele prve lo« pate kopati temelj in začeli graditi ponos« nd Sokolski dom, ki naij bo mogočna trd« njava sokolske masi-. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, ki že več let neumorno dela se je letoes odločilo, da postavi še tekom letoš« njega leta našemu Sokolu dostojen hram, lei naj bo v ponos ŠiSke in sokolstva. Dol« goletni san našdh vrlih Sokolov se bo uresničil in pršli borno pod lastno streho, ki je dosedaj nimamo. Slovesno vzidavanje temePjnega k atnna se bo vraalo 14. junija. Na to slovesnost se bodo vabili predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti, dalje vsa ljubljanska so« kolska društva in druga sokolska društva, ki so včlanjena v ljubljanski sokolski župii. Prireditev bo celodnevna. Slovesen akt po« laganja kamna bo dopoldne, popoldne pa javen nastop vseh telovadeč;h oddelkov Sokola Ljubljana » Sišlka Prireditveni odbor je prid.no na delu, da priprava vse potrebno, da se bo vsa slajv« nost izvršEa v redu in čimbolj veličastno. Vsa ljubljanska in okoliška sokolska dru* štva že danes opozarjamo na našo priredi* tev in jrih vabimo, da se je v čim večjem številu udeleže. Podroben spored eJavnosfci se bo pravočasno objavil, raizposlalli se bodo tudi veliki lepaki na društva in pro« simo vsa bratska sokolska društva, da te lepake na v:dnem mestu razobesijo. Vsak, kdor čuti sokolsko, naj pride 14. junija v Šiško na našo proslavo. Zdravo! Gimnastika je naslov strokovnemu £a« sopisu za telesno kulturo, kS ga izdaja s hvalevredno vnemo poznana sokolski stro« kovnjak br. Milan Jankovič v Zagrebu. Vak zivezek prinaša priložnostne vežbe z glasbeno prilogo in sliikami. Društva sd teh« ko izberejo primerno snov za akademije, odrske nastope in posebne točke za javne telovadbe. List toiplo prifH>ročamo vsem bratskim edinkam. Sokolske župe Novi Sad žt^pne tekme naraščaja in članstva se bodo vršile 13. in 14. junija v Subotioi, v septembru pa bodo še posebne tekme v odbojki. Zupa se ude« 1 ea? v večjem številu flleta Sokolstva na Jadranu. Let06 bodo prirejeni v vseh žup« irih okrožjih okrožni nastopi in sicer v Ti« telu za novosadsiko, v Apatimu za som« barsko, v Kuli za subotiškoin Starem Bo čeju za starobečejsko okrožje. V sokolskem društva Skopi Je so se vrt irS konec aprila društveni vaditeffjdoi fe« piti, kar je za razvoj Sokoistova na s/kraj« nem jugu države vf/hkega pomena. Razvoj sokolskih društev v Južni Sabiji je s tem zasoguran, ker bo močno centralno dru§tvo v Skopi tu lahko skrbelo za zadostni nara* ščaj vaditeijskih zborov za vso župo. Šport Jtmtarsld lafrkoafletsSd ASK Primorja Danes ob pol 10. na igrišču Primerja Da se obetajo naši lahki atletflri lepši časi, bo dobro potrdil današnji juniorski miting ASK Primorja. Na sporedu so: tek 100, 200, 1000 m, skok v višino, daljavo, troskok, met krogle, diska kopja in štafeta 4X100 m. Ta miting, ki je prvi v sezoni, bo prava revija mlade garde obeh vodilnih klubov Dravske banovine, Ilirije in Primorja. Po uspehih, doseženih pri treningih, lahko sklepamo, da bodo rezultati zelo dobri, da celo boljši ko pri marsikaterem genior-skem mitingu zadnjih nekaj let nazaj. Ker je prireditev propagandnega značaja predvidoma ne bo vstopnine. Lahkoatletskl miting SK Ifiri]e V nedeljo 17. t m bo priredil SK Iliri« ja narodni lahkoatletski miting, na kate* rem bodo s ta rta H poleg prireditelja in ASK Primorja tudi atleti zagrebškega Ma* rathona in mariborskega Železničarja. — Vstopnina bo malenkostna, da bo vsako« rmir omogočeno, da si to zanimivo prire* ditev ogleda. Živahen športni pokret v Škofji Loki m V tretje leto gre, odkar je bil pod okri« Ijem Sokola ustanovljen SK. Sokol, ki z nastopom vsakokratne pomladi razvija ži» vahno, prav za prav naravnost vzgledno delovanje. Odseku se prijavlja lepo števi* lo sportaželjnih mladih ljudi. SK Sokol šteje 3 kompletna moštva, (43 izvršujočih članov), ki so se že doslej prav lepo uve* ljavila na zelenem polju. Odbor se je pre* cej izpremenil in ga vodi sedaj trgovec br. Deisinger Zoran kot načelnik. Ostali položaji so porazdeljeni takole: podnačel« nik Hafner Pavel, tajnik Savnik Valentin, kapetan Zigon Marjan, namestnik Ankele Vili, gospodar Primožič Janko in odbomi« ki Berčič Ivo, Eržen Pavel, Kavčič Jože, Pecher Joško, podporočnik Josip Radovan Ankele Franc st in Vraničar Franc st No« vi funkcijonarji so se vrgla z vnemo na delo. Poleg oskrbe nogometnih lepakov se je povišala ograja pri vrtu g. Okorna društvena uprava je nabavila dve kom« pletni novi žogi. Igrišče — letno telova« dišoe Sokola se je iznova zniveliralo, utr» dilo in splošno uredilo. Težnje odseka tol« mači upravi br. Berčič Ivo, tajnik društva. Glavna treningi so ob sobotah in ob ne» deljah, ter so se moštva, posebno repre« zentanca, v preteklih mesecih izvežbak do prav lepe višine, kar najbolje pričajo re» zultati štirih tekem, ki so se letos že vrši« le. Škofjeloški klub ima v načrtu okoli 25 tekem, ki jih bo izvedel postopoma z go» g ti iz Ljubljane in Gorenjske. Gostovanja so na vidiku 4. Klub se je utrdil s pritegnitvijo dijakov mlekarske šole in vojakov » nogometašev. Ne gre pozabljata, da zaslužijo pohvalo načelnik, podnačelnik in tajnik, ki so od« seku v materielmo im. točno upravno oporo. Člani odseka se izveh nogometa udejstvu« jejo v raznih društvenih panogah in so v tem pogledu vzor vztrajnih Sokolov. Meščanstvo je športnemu pokretu ze3o naklonjeno in imajo tekme vsakokrat le« po število gledalcev. Zadnja nedelja je bi» Ia športno posebno zanimiva SK Dunav je odnesel zasluženo zmago napram re» zervi SK Sokol v razmerju 4 : 2. Ob 16. se je vršila glavna tekma med rezervo SK Hermes iz Ljubljane in prvimi moštvom SK Sokol. Domačini so imeli pred seboj močnejšega nasprotnika in se Je splošno pričakovalo, dia odneso zmago Ljubljančani. Pa je bil rezultat neodločen 1 : 1. Igra je bila obojestransko lepa in je zadovoljila, čeprav ne gre odrekati, da se je le pričakovalo kaj več, vsaj od Her» mesa. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno. Na praznik 14. t m. prispo v posete Kamni« čanL Na letnem telovadišou Sokola bo tekma ob 16. Proporfdje ia Jugoslovensko lahko-atletsko prvenstvo moštev v letu 1931. Pravico nastopa po • pravilih JIAS. Za naraščajnilke veljajo vse omejitve; oni smejo nastopiti samo v disciplinah tekmovanja, ki so dovoljene za njih dobnl razred. Prvemstivo za moštva se ima vršiti dne 6. in 7. junija 1931. Vsak tekmovalec sme nastopati pri celem tekmovanju največ v šestih disciplinah vš>tev6i stafetne teke. Za placement veljajo samo rezultati enaki ali boljši od predpisanega najslaibšega rezultata, ki je za vsako poedi.no disciplino določen, kakor sledi: teki 100 m 12.6 sek.; 200 m 26.2 sek.; 400 m 58 sek.; 800 m 2:17 min.; 1500 m 4:50 min.; 5000 m 18:20 min.; 10.000 m 38 min.; 110 m z zaprekami 18.8 sek.; 400 m z zaprekami 1:07 min.; štafeta 4X100 m 50 sek.; skoki: v višino z zaletom 150 cm; iv daljavo % zaletom 560 cm; trosikok 1150 cm; ob palici 270 cm; me«: krogle 10.50 m; diska 28 m; kopja 42 m In kladiva 25 m. Klasifikacija se vrši tako, da ae vsak rezultat, enak ali boljši od prej Imenovanih, oceni po akrižaljki za višeboj. Tako dobljene številke točk vseh tekmovaleerv enega klttfba v vsaki disciplini tekmovanja se seštejejo, klufo pa ki ima največjo vsoto, zmaga v prvenstvu Jugoalarvije. (Štafete se štejejo štirikratno po Skrižaljki.) Zmagoviti klrab dofoi naslov: Prvak moštev Jugoslavije za leto 1931.« Trije prvo-plasirani kluibi v držajvl dobijo od JLAS nagrade. Zmagovalci poedinih mest ali okrožij m ima se čas vsakega tekmovalca meriti z najmanj dvema urama pri daljših progah se lahko meri večje število tekačev z dvema urama brez zaustavljanja istih, t. j. z branjem časa pri prihodu na cilj. Pri viišinskih skokih se priporoča začetek pri manjši višini od najslabšega določenega rezultata, potrebno pa je dovoliti vsakemu tekmovalcu, da skače preko minimalne višine brez ozira na njegov rezultat v manjših višinah, ki stvarno ne spadajo v tekmovanje, ker lahko sodniški zbor dovoli nadaljnje tri poskuse onim atletom, ki pokažejo, da so v mogočnosti, da postavijo novi državni rekord. Ti poizkusi pa se ne smejo šteti v prvenstvo moštev. Vrstni red disciplin: I. dan: tek 100 m, met krogle, tek 400 m, skok v daljavo, tek 500 m, met diska tek 800 m^^kok v višino, tek 110 m z zaprekama; II. dan: tek 200 m, met kladiva, tek 400 m z zaprekami, troskok, tek 10.000 m, met kopja tek 1500 m, skok ob palici, štafeta 4X100 m. Tekmovanje »e vrši po pravilih JLASa. Posebni vtak na tekmo Gradfanskt ? Primorje v Zagrebu odpade. Ker se v nedeljo vrši v Zagrebu letalska razstava in uživajo posetniki iste 50 odst popusta na vseh vlakih, je odbor, ki si je nadel nalogo organizirati za nedeljo poseben vlak v Zagreb zaradi obiska tekme Gradjansid x Primorje, istega odpovedal. Zaradi tega priporočamo, naj si vsak interesent naba» vi pri Putnikn, Dunajska cesta 1 legitimacijo za ceno 3 Din, ki upravičuje za 50 odst. popusta na železnici Natančne jo* formacije dobe interesenti istotam. Službene objave LNP. (Iz seje k. «. 12. t m.) Prisotni gg. inž. Debelak, Novak, Bucik, Cek, Pintarič, Koruza. Po § 30. k. p. JNS se suspendirajo naslednji igralci: Svetic Slavko, Hassl Viktor oba ASK Pr* morje, Battelino Broni (SK Reka), Brcar Ivan (SK Jadran). Prihodnja seja k. o. se orši v petek 15. t. m. ob 18. v Delavski zbornici Na isto se vabijo ob 18.30 igrači Svetic SI., Hassl V, Skmič H. (vsd ASK Primorje), Pfeifer M (SK Ilirija), Seundg V. CrSK Slovan), Brcar L (SK Jadran), Battelino B. (SK Reka). Nadalje se na« prosa ta gg. podsa vezni kape tam dr. Bul je« vič in pods. odbornik Kovač P^ da po» šljeta na isto sejo pismeno poročilo. —< Tajnik H. ' i Službene objava JLAS. Zaradi dogo» votra za organizacijo prvenstva JugoslavV j« za moštva ki se po sklep« saveza ima vršiti 5. in 6. junija t. L vabim tx> dva delegata klubov SK Mrije in ASK Primorja na sestanek, ki bo v soboto ob 2030 v damski sobi kavarne Emona. Gg. delegati naj izvolijo prinesti s seboj kfabova pooblastila Za JLAS: Savo Sancin, odbor« nik JLAS. i Ljubljanski plavatrd podsavez JPSl (Službeno.) Seja upravnega odbora v petek 15. t m. ob pol 19. v posebni sobi restavracije Emone. — Tajnik L Plavalne sekcije SK Ilirije seja načel-atva bo 15. t m. ob pol 20. v posebni aofoi restavracije Emone. SK Ilirija (Mikoasfie^ca sekcija). N« jutrišnjem juniorskesm lahkoatlstskem mi-ingu ASK Primorja startajo jnndorji Glavnik I in II, Vesenjak, Boštjančič, Gogala E. in J., Pribošek, Pristavec, Tiran, Šušter« šič, Derganc, Kveder, Pimat. Seja načel« stvta sekcije bo drevi ob pol 21. v kavarni »Evropi«. SK Ilirija (nogometna sekcija). Ka» bitrirana rezerva igra danes ob 17. s kombiniranim moštvom Grafike. Sestava moštva je v garderobi, na igrišču ob pol 17. Zbirališče moštva, ki potuje danes v Celovec, je točno ob 7. zjutraj pred kavamor »Evropo«, in to ob vsakem vremenu SK Svoboda. Danes v četrtek ob 15.30 naj bo I. moštvo in rezerva v naši gardo« robi. Igralo se bo s Pri mor jem na dva go« la. Vsi in točno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17. igra naslednje moštvo proti SK Svobodi: Korče, Šinkovec, Bizjak. Jug II, Sočan, Pišek H, Čamernik, Vrhovsnik, Jež, Lojze, Petelin. Baum I in H, Caleari. VINSKEGA dobro vpeljanega tn pridnega, takoj SPREJMEMO. Dobra fiksna plača in provizija Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Slovenija«. 679S Prodaja simbmih parcel V nedeljo 17. maja ob 15. uri m bo vršna v Lescah prostovoljna javna dražba stavbenih parcel, ki ležijo ob glavni cesti Lesca —Bled, tik železnice. Informacije daje iz prijaznosti g. L. Fttr-sager, Radovljica. 6S04 Češke tkanine dobite direktno izČSR franko, Izcarinjeno. — Pišite po vzorce (dopisnica Din 1.50) volnenih in dr. tkanin, ki jih dobite franko na vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah. — Hočete tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica MARKK, Bystrt nad Metujl, Cechy. 5S22 E. Bbenstefm 43 Dva zakona Romaa 22. Spet so cvele po gozdih m travnikih prve pomladne cvetke. Na vrtovih velikega mesta je mlado zelenje razgrinjalo svetle koprene preko trat, popki kostanjev so se i spreminjali v velike, svetle rjave vozle in ščebetanju vrabcev se je pridruževala sladka slavčeva pesem. Zrak je bij mlačen m dišeč, zjutraj poln zlatne zarje, opoldne nežno sinji in skrivnostno škrlaten zvečer, kadar se je na nebu tiho užigala zvezda za zvezdo. Zdaj je bilo zjutraj. Maja je bila odprla obe okni v gostinski sobi in pomaknila zajtrkovalno mizo k enemu izmed njiju. Atelije na vrtu je bil že nekaj tednov zaprt, zakaj kipar je bil odpotoval na rivijero. Tako sta se mogla nemoteno veseliti pomladi. Mati breskov špaliT ob steni atelieja se je bil snoči razcvet. Tudi stara grča.^ črešnia nad njim je že cvela. Vse to je ®b videti tako nežno in radostno. Horace Lyon se ni mogel nagledati cvetnega morja, in mehki, mlačni zrak ga je kar omamljal, ko ga je željno sopel vase. Ali pa morda sploh ni videl vse te bele krasote? Z drhtečimi rokami je držal pred seboj časopis. CasSh je odtrgal pogled od prizora pred oknom in se zagledal v novico, ki jo je bil že več ko desetkrat prebral — in jo je vendarle še prebiral, spet in spet. Enkrat je pri tem za trenutek ustavil pogled na MajB. Ležala je v svojem naslanjaču, njemu ravno nasproti; sklenjene roke je držala na krilu in rojene temne oči so se sanjavo upirale v okroglo kupolo atelijeja. Okofi krogle nad kupolo, ki se je lesketala v sotacu, ie neotrodno krožila dvojica lastovk. Ali sta česa is/kaii? AH sta kai hoteli? Matfa Je mežfkaje zaprla oči. To neprestano letanje v krogu jo je delalo nervozno. Sploh pa — pomlad! Kako živčnega dela človeka, kako trudnega in medlega. Spala je bila slabo. Nekje na vrtu je gostote! slavec. Nato je spet veter šumet v drevesih, ki so se počasi pokrivala z listjem. »Drevi bom rajši zaprla okno,« je tesnobno mislila sama pri sebi. A zdajci se je ujezila nase, si pometa oči m se nasmehnila soprogu. »Nu, Horace, danes se pa kar ne moreš odtrgati od časopisa! AK je na političnem obzorju kaj novega?« Odložil je časopis in si potegniti z roko po čefat. Nato Jo je mirno in prijazno pogledal, rekoč: »Na političnem obzorju ne. A drugače je marsikaj novega. Tako je na primer izšlo novo delo, ki bi ga rad prej ko mogoče spoznal — ,Nemi jezik tisočletif. Kolikor morem posneti iz ocene, obravnava največ indijske stavbe in baje je v njem vse polno novih misli. Saj razumeš, srčece — svoje dni sem bil v Indiji in gotovo bom našel v tej knjigi marsikaj znanega; razen tega me je jezikoslovje od nekdaj zanimalo. Velik, res poseben užitek mi bo, prebrati to knjigo.c Nekaj v njegovem glasu se je zdelo Maji čudno. Drugače ni nikoli tako obširno govoril okoli kake stvari. Res veliko mu je moralo biti do te knjige. S poredno nežnostjo se mu je nasmehnila. »Kako lepo je, Horace, kadar se tako navdušuješ za kako reč! Prav ta večna mladost v tvoji duši je tisto, kar me zmerom osrečuje in razveseljuje. In v takih trenutkih me obhaja misel, da tvoje življenje vendar ne more biti nikoli prazno, čeprav ti manjka toliko vnantjih zadoščenj.« Njegove oči, ki so bile prej tako hladne, so se blago uprle vanjo. »Nespametnica ljuba, sladka! Kako ti more priti na um, da imenuješ moje življenje prazno? Ali me ne obsiplješ že dve leiti s takim obiljem sreče, da ne more biti noben kralj bogatejši od mene?« »Ali si res srečen, Horace, popolnoma srečen?« Vstala je bfla ln sedla na »vode najljubše mesto — na podnožnik njegovega stola. Tako mu je gledala v obraz, željno čakajje besede, kS jo je zmerom izoova osrečevala in ob kateri bi mogia vse pozabiti. Njeni vitki, beli preti so se igrali z njegovimi prozornimi rokami. Pomladna veter je presipal temne, dehteče valove njenih las, in ne da bi bila vedela, je bil v njenem pogledu odsev pomladi — pomladi, ki je bila polna mladosti, življenja in moči. Prav nič ni slutila kričečega nasprotstva med seboj in njim. On pa, ki ni bil nikoli nehal misliti nanj, ga je čuta danes tako okrutno in ostro, kakor še nikoli ne. Molče je gledal nanjo. »NJutrac 6713 rafmikom gumi podpetnikov S prvo uporabo novih REKORD-podpetnikov se boste uverili o odlični kakovosti in o zajamčenem dolgem nošenju. 5567-2 Birmanska darila p« ■» ' eensh dobit« r frgoriffli Zupane Danijel, zlatar Wolfova St. 6. Po^rvrTL* hi i«n Ma m iurtojej« poceni ia r najkrajšem i»m. 6783 Telefon 2059 Premog suha drva Poplalk, Bobortterra H. 5 Mali oglasi so uspešni! 3»ahva1cz Žalujoči nad Izgubo našega nepozabnega soproga, predobrega papačka, sina, brata, zeta, svaka, strica in bratranca, gospoda Frana Šavnika oP* A SlfsSjv cfe . •mM vas*-fp m i w~> lekarnarja in posestnika izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh tako strašno težkih urah, kakor tudi za vse izkaze prijateljske zvestobe, svojo globoko občuteno prisrčno zahvalo. Ni nam mogoče navajati vsakega, kateremu naj velja naša zahvala imenoma. Izrečena pa bodi tem potom vsem, prav vsem Ne moremo pa, da bi ne omenili še posebej naše iskrene zahvale veleč, mestni duhovščini, gg. zdravnikoma sanitetnemu referentu dr. Božidaru Fajdigi in dr. Josipu Beziču za njiju res prijateljsko, požrtvovalno pomoč ob bolniški postelji. Nadalje se še iskreno zahvaljujemo za častno zadnje spremstvo vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, na čelu z gospodom srezkim načelnikom, g. županu in obč. odboru, vsem društvom iz Kranja in okolice, zastopniku zdravst. oddelka kr. banske uprave inšpektorju g. dr. E. Mayerju, zastopniku apotekarske komore, gremiju lekarnarjev in savezu apo-tekarekih saradnika, društvu rezerv, oficirjev, itd. itd., sploh vsem prijateljem in znancem, ki so z obilno udeležbo pri pogrebu in darovanjem vencev in cvetja izkazali pokojniku poslednjo čast. Naša iskrena hvala tudi g. županu Cirila Pircn in g. Mg. Ph. Rihardu Sušnikn za gan-Ijrva govora ob odprtem grobu in združenemu pevskemu zboru in godbi za nfih lepe žalo- stinke. Vsi obilni dokazi iskrenega sozalja nam bodo v teh težkih, žalostnih dneh v tolažbo in uteho. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala. 6800 Kranj, 13. maja 1931. ža/u;ccf ostal«. TIVAR ie pripravil za BINKOšTI in birmo vse kar vas more v pogledu moških in oblek radostno iznenaditi Evo majhno izbiro: Tivar moška obleka 240.- Tlvar obleka za dečke p^ensi od Din 200.- Tlvar kamgarn-moška oh. pot od Din 4g0.. Tivar deška obl.a 3~6 let po^ensi od Din 110.- Tivar deška obl.7-10 let p06«151 ^ 130.' Tivar mornar. obL ^ s-e iet poč. «1 nm l30t. Tivar mornar, obl.1917—10 let p«*«, od om l50#. Tivar-raglani udobni 111 prtjetni poč. od Din 560,- Tivar-hlače v ogromni izberi počenSi od Din 90." Tivar Hubertus plašči sp®c- po«, od Din m. Tivar Hubertus raglannePremot 0(10111 290.- Tivar lovski raglan izrejutkO« It 110 * OrtrtA, R V. 1981 Iz življenja in sveta Pokopavanje In sežiganje mrličev Kolonialna razstava v Parizu Ogromno delo organizatorjev — Kulturni pomen raz stave — Tudi zabave ne manjka PariSka kolonialna razstava v Vtacen-oesu je v pravem pomenu besede mednarodna prireditev. Na ozemlju vincenneške. pa gozdiča stoje drug poleg drugega paviljoni nastopnih držav: Belgije, Brazilije, Danske, Zedinjenih držav, Italije, Portugalske in Holandije. Posebna razstavišča pa imata tudi Hindustan in Palestina. V ločenem oddelku, ki nosi ponosen naslov >C5t6 des Informatians«, pa so zastopane: Velika Britanija, Grška, Perzija, Argentina, Kanada, Južna Afrika, Hatti in rfrugi kraji. Splošno se pariška, kolonialna razstava deli na tri sekcije. Prva nudi posetnifeu ko- ne pisarne, v železniški tn poštni promet. Na koncu velike kolonialne ulice stoji 82 metrov visoka piramida, stolp iz brona, ki je posvečen žrtvam v francoski kolonialni zgodovini. Oddelek za francoske kolonije obsega po eno palačo iz Alžira, Tunisa, Maroka, Francoske zapadne Afrike, Francoske Ekvatorialne Afrike Kamenina ln Toga, Somalije, Madagaskarja, Francoske Indije, Indokme, Guadelupe, R^miona, Martini-quea, Sirije in Libanona, dalje kolonij v Tihem oceanu, na Tahitskih otokih, St_ Pierre in Miquelon. Belgija je razstavila tri paviljone kolo- lonialrd muzej, francoski oddelek in lnfor- j macijsko mesto. Druga sekcija razkazuje razne francoske koloni je, ozemlja s francoskim mandatom in pokroviteljstvom, tretja pa nefrancoske kolonije. Kolonialni muzej je tako bogat, da bo nedvomno preživel kolonialno razstavo. Palača muzeja je 88 m dolga in zavzema 6000 kvadratnih metrov prostora. Spodaj je pritličje, nad njim pa dve nadstropji. V oddelku za slike vidiš ranze spominke, slike in portrete kakor tudi umetnostne predmete, ki segajo daleč nazaj v čase križarskih vojn. Francozi pa tudi kažejo, kaj je storila francoska kolonizacija v pogledu higiene, socialnega skrbstva in prosvete. Sekcija Francije obsega vrsto paviljonov, ki pokrivajo površino 82.000 kvadratnih metrov. Tu stoji palača industrijskih skupin, ki kaže razvoj avtomobilizma, elektrike, poljedelstva in kemične industrije. Posebni oddelek prikazuje gozdove v kolonijah, tisk, knjižnice in publiciteto. Ne manjka niti tobak in seveda tudi ne Sueški prekop. V »Citč des Informations« vidimo ogromno dvorano, kjer so razstavljene vsakovrstne informacije, zemljevidi, načrti, brošure, fotografije in plakati. V posebnem salonu dobimo vpogled v mednarodne pot-nije Kongo, Italija je postavila rekonstrukcijo bazilike Septima Severa v Tripolisu in Viteško cesto z otoka Roda, Portugalska dva paviljona iz svojih kolonij, Holan-dija kaže več znamenitih zgradb v svojih kolonijah, Zedinjene države pa so repro-ducirale rojstno hišo Washingtona v Mount Vernonu in nekaj tipičnih krajev z Aljaske, Porto Rica, Havaja in Filipinov. Danska je razstavila paviljon Gronlanda. Seveda se bodo vršile ob priliki kolonialne razstave tudi razne velike »veselice«. Predvidene so med drugim indokitajska, severnoafriška in spahijska slavnost, atletski praznik armade in ciklistični dan. Razstavni prostori so vsak dan razkošno razsvetljeni, vsak petek pa se vrši na vod- nem gledališču velika nominacija. Predvidene so tudi navtične svečanosti, kambo-džanske ln beneške noči. V zoološkem vrtu so zbrani najlepši primeri eksotične favne, rastlinjaki pa razkazujejo vzhodno floro. Posebni kinematografi predvajajo eksotične filme. Menda nI treba omenjali, da posluje na razstavišču nešteto ljudskih in boljših restavrantov, ki postrežejo na željo tudi z eksotičnimi jed. mL Ne manjka seveda tudi glasbe. S vi rajo pa evropski ln alžirski godci, ki nastopajo skupno z godbo francoske garde in z godbami francoskih kolonialnih čet. Brat zdravnik pred bratom sodnikom Stražnik v Los Angel esu je prijavil policijskemu sodniku zdravnika dr. Thomp-sona, ki se je ta večer vozil v avtomobilu, ne da bi prižgal zadnjo rdečo luč. Slučajno je prišel pred sodnika K. Thomp-sona, svojega lastnega brata. Sodnik Thompson je navadno podelil v sličnih primerih samo ukor, a to pot je bil drugače razpoložen. »Vsekakor ste se vi prehitro vozili, obtoženec,« je sklenil, »le slučajno niste zakrivili nesreče. Plačali boste pet dolarjev globe. Ali ste zadovoljni?« — »Seveda sem,« je jezno odgovoril obtoženec, »saj se poznava in nisem mogel od vas kaj drugega pričakovati.« — »Imate prav,« je odvrnil sodnik, poznava se res. Ali me niste vi zdravili minuli teden?« — »Sem,« je zaklical obtoženec, »zdelo se vam je, da ste bolni, in ker vas nisem mogel pregovoriti, sem vam zapisal ricinovo olje.« »Ah, tako se je imenovala ta zoprnost,« je odgovoril sodnik, »še vedno čutim posledice. Obtoženec, plačali boste še dva dolarja globe, da ne boste prihodnjič pozabili prižgati vaše luči.« ----- Vsak (lan ena Od tiskarskega vajenca do predsednika republike Včeraj je francoska narodna skupščina izvolila za predsednika republike senatorja Pavla Doumerja Belgijski paviljon V Orleansu so svečano proslavili petstoletnico dneva, ko je bila sežgana junaška device Idealen naprenik, ki ostane čist, če je banket Se tako dolg. ski vodja. V mladih letih je postal poslanec departementa Aisne. Kot finančni minister v vladi Leona Bourgeoisa je predložil 1895 zbornici načrt o dohodninskem davku, načrt, ki je bil sprejet šele dvajset let pozneje pod Caillauxom. Vlada pa je padla v senatu in Doumer je prišel pri levičarjih na glas drznega demokrata, ko je sprejel iz rok nazadnjaške Melineove vlade guvernersko čast v Indokini. V resnici se je izkazal kot eden najboljših generalnih guvernerjev, kar jih je imela Francija. To mu je tudi omogočilo, da je ostal za časa Dreyfusove afere izven politike. 1901 se je dal voliti proti He.nryju Brissonu, ki je bil zaupnik levice, za predsednika zbornice. Njegovi radikalni prijatelji mu tega niso hoteli oprostiti in ko je šlo 17. januarja 1906 za nasledstvo predsednika Lou-beta, je potiskal Clemenceau predsednika senata Fallieresa, ki duševno ni bil dorasel Doumerju, proti njemu. Slednjič je ostal Doumer, ki je dobil 371 glasov, v manjšini proti Fallieresu, ki je bil izvoljen s 499 glasovi. Seveda pa so se v teh letih Doumerjevi izgledi na čast prvega državljana v republiki silno pomnožili. V parlamentu je imel kot senator Korzike neodvisen položaj. Bil je celo vrsto let predsednik finančne komisije ter je prevzel v jako težkem času v Briandovi vladi finančno ministrstvo. V senatu je bil izvoljen za predsednika po de Selvesu. Predseduje s strogostjo in esprijem tako, da ne sluti človek v njem sedemdesetletnika. Njegov značaj, njegovo žilavo in dosledno hotenje, njegov zmisel za realnost, njegova politična filozofija — vse to ga usposablja za čast predsednika republike. Naobraženci zelo cenijo njegovo vsebinsko polje, a od člo-večanstva prožete govore in spise. Smehljati pa se Doumer, ki je v zasebnem občevanju na moč preprost in odkritosrčen mož, ne zna. V Franciji pa so najbolj priljubljeni ljudje s to lastnostjo. Pravkar Je Izšla nova številka llustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET z naslednjo vsebino: Poezija velemesta (slika) Skrivnost pomladi (vplivi narave na človeka) Potujoči roji metuljev Upepeljevanje mrličev v modernih krema-torijih (dr. VL Travner — s slikami) Drevo, ki ga mori kuga Razvoj letalstva v sliki in besedi Dogodek s Pavlom Pavlovičem (dr. L Lah) Patentirane rastline (Janko Kač — s sliko) Kvarni vpliv ropota Saharska železnica (s slikami) Nova pota v borbi proti nikotina Anekdote Pariška kolonialna razstava (slike) Krivda Elija Pilona (roman — L Podržaj) Od triere do oklopne križarke (s slikami) Človek in dom (Kako si uredimo dnevno sobo — Novo lično pohištvo — s slikami) Moderna tehnika (»Galoše za letala« — Novi poskusi z raketami) Tedenski jedilni list V zlati kletki Uganke in zanke Humor v slikah Sežiganje mrtvecev je v t Abraham je kupil od Hetitov zemljišče za svojo družinsko grobnico. Ta nakup je postal odločilen za vsa nadaljnja tisočletja židovske zgodovine. Vsak izmed Izraelcev je hotel biti pokcpan v družinskem grobu in če se to ni zgodilo, je bil še po smrti zaznamovan z žigom sramote. Prvotna grobnica je bila podzemeljska jama s prostorom za enega ali več grobov. Mrtveca prav za prav niso pokopali, vsaj ne mrtveca iz odličnejših krogov, temveč so ga položili v grob, ki je bil vsekan v živo ladu z božjimi postavami nom, poleg ostankov trupel so dobili v njih najrazličnejše predmete za vsakdanjo rabo, lišp, amulete itd., v poznejšem času so jih krasili tudi s slikami in napisi. Stari židje pa so poleg tega načina za spravljanje mrtvecev poznali že pokopa-nje v zemljo, kar je veljalo predvsem za reveže, sužnje in tujce. Pozneje se je pa zagrebanje udomačilo za vse sloje in je postalo najbolj običajno. Da bi Izraelci svoje mrliče tudi sežigall, temu so mnogi učenjaki oporekali, ven- »Zivljenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Rešitev polarnega raziskovalca Courtaulda Kakor smo na kratke že poročali, se je švedskemu letalcu, stotniku Ahrenbergu, posrečilo najti 27-letnega britskega polarnega raziskovalca Courtaulda, ki so ga pogrešali že od lanskega novembra. Courtauld je s svojo ekspedicijo prostovoljno prezimil na Ledenem rtu na Groen-landu in to zavoljo meteoroloških opazovanj. Ves ta čas ni dal znaka o sebi in vsi so mislili, da je že izgubljen. Ahrenberg s svojim letalom ni mogel pristati na Ledenem rtu, pač pa je spustil na tla celo zalogo živil in zdravil za Courtauldovo odpravo. Sedaj pojde posebna ekspedicija do Ledenega rta, da reši učenjaka in njegove spremljevalce. Novi papežev generalni vikar . j.., KrematoriJ skalo. Ce takšne skale ni bflo na poviSJu I zemlje, so jo poiskali z navpičnimi rovi pod zemljo. Tam so vanjo izsekavali cele dvorane, medsebojno zvezane z vodoravnimi hodniki. V stene teh dvoran so bili spet izsekani grobovi za posamezne mrtvece. To je prototip poznejših krščanskih katakomb. Takšne grobnice so gradili Zidje tudi v tujini in najzanimivejše med njimi so odkrili v Rimu, kjer je že v drugem desetletju po Kristusovem rojstvu, torej še za njegovega življenja, živelo preko 30.000 Židov, trgovcev in vojnih ujetnikov. Njih edini monumentalni preostanek so "njihova podzemeljska pokopališča, njihove katakombe, od katerih poznamo doslej pet. Izkopane so bile po stari tradiciji in po rimskih zakonih izven mestnega obzidja. Grobovi v njih pripadajo različnim vrstam, najstarejši predstavljajo v tla izkopane jame, najštevilnejši pa so v navpično steno izsekane vdolbine, ki so bile prekrite prvotno z marmornimi ploščami, pozneje pa so jih kar zazidavali. Trupla so ležala v krstah, ki so jih v Palestini uvedli v času »mišue«. Tudi nekoliko kamenitih sarkofagov so našli v teh grobiščih. Tla posameznih grobov so bila zaradi pospešitve razpadanja pokrita z nežganim ap- v Lipskem , dar m ne da utajltL Vsote:ako Je ta usoda zatekla nesrečneže, ki so jih za kazen sežgali pri živem telesu. Za posebno hudo kazen je veljalo, če so sežgali ostanke že v grobu ležečega mrtveca. Tu pa ni veljalo za sramotno to, da so mrliča sežgali, temveč da so ga spravili iz groba, kajti po starih nazorih takšen mrtvec ni našel več miru na onem svetu. Napisi na sarkofagih starobabilonskih, asirskih ln egiptskih kraljev preklinjajo vse one, ki bi se drznili motiti mrtveca v njegovem grobnem miru. V ostalem pa beremo, da so prebivalci Jabesa in Gileada sežgali trupla kralja Savla in njegovih sinov ter pokopali pepel pod neko tamarisko. To slavi sv. pismo izrečno kot dejanje zvestobe. Tudi na drugih mestih govori biblija o sežiganju mrtvecev kot o nečem, kar je povsem častno in v skladu z božjimi postavami. Spravljanje mrličev, pa naj bo takšno aH takšno, je bilo v tedanjih časih pač zadeva običajev tn vera se v to ni vmešavala. (Opozarjamo na vele-zanimivo razpravo dr. Vlad. Travnerja »Upepeljevanje mrličev v modernih kre-matorijih«, ki je pričela Izhajati v ilustrirani tedenski reviji »Življenje ln svet«. Članki bodo bogato ilustrirani tn bodo nedvomno zbudili velik interes.) Doktor za 600 mark V DOsseldorfu se je vršil proces, ki Je pokazal bolestno mani jo nekih ljudi za visoke naslove v najbolj groteskni luči. Obtoženci Friedrich Kirschenfauth, ravnatelj zasebne šole, zavarovalni uradnik Johann Kohler In trgovec Weidner iz Berlina so z inseratl v številnih listih iskali interesentov za doktorski naslov. Ta naslov se je dal dobiti po 14-mesečnem tečaju za ceno 600 mark. Eden izmed prvih, ki si je na ta način pridobil doktorsko diplomo In sicer kar petkratno in še profesorsko diplomo, Je bil obtoženec Johann Kohler sam, M je postal kmalu nato glavni propagandni vodja pretkanega podjetja, ki je sporočalo vsem reflektantom za dosego doktorskih klobukov, da je v zvezi z vseučiliščem Voltaire de France v Marseilleu, ki da mu je dalo pravico podeljevati doktorske naslove za znanstvene uspehe in — seveda za ceno 600 mark. Tega vseučilišča pa sploh nd na svetu. Tako so delovali sleparji in spravili v svoje žepe težke stotisočake. Končno je eden izmed doktorskih kandidatov nekaj zasumil in je vložil ovadbo, ki se je končala sedaj s tem, da so vse tri tiče spravili za dalj časa v senčne celice. Kaj uganemo fz človeškega gtasn? Dunajska radiopostaja priredi pod vod« etvo>« im vseh domačih del dobi službo pri boljši rodbini dv«h tvwb. Naslov r •gl. odd. »Jutra«. 19145-1 Pomočnice šivilje d'kbre takoj. Na- (S'ot v oglasnem oddelku kjutra«. 19146-1 Prodajalca kemija (eden aH dva), i« dobra m>oč, ki bi sa Bin-košti pomagal prodajati, sprejmem. Na« top takoj. Polnejši angaiman ni iizključen. Zaposlitev v eni največjih prodajaJn čebeli. Naslcv v oglasnem oddelku .Jutra«. 190454 čevljar, pomočnika sprejmem takoj za mešano delo. Miklavčiič, št. Vid nad Ljubljano. 19041-1 Simpatično natakarico Pokrapnskega plačSno, vajene tudi hlSnih ... d-el, s primemo začetno totograra I kanrofjo sprejme takoj do- sprejme takoj svetlotfekar- j broddoča gostilna v gorenjski zavod Helio«ax, Mari- skeim letovišča. Ponudbe bor, Frankopanova. g sliko na oglasni oddelek 18677-1 | »Jutra« pod označbo »Zabavna«. 1&>5 0-1 Presvečevalce jajc sprejmem. Ponudbe pod »Export« u oglasni oddelek »Jutra«. 18879-1 Trgov, pomočnika mladega, agilnesga, z dobrimi referencami, dobro izvežbanega v mannfaktur-ni in galanterijski stroki, kateri bi imel veselje za časa potrebe tudi do potovanja, sprejme takoj trgovina v večjem mestu dravske banovine. Tozadevne ponudbe pod »Stalna služba 156« na oglasni oddelek »Jutra«. 18878-1 nudbe na Evald Popovič. Ljubljana. 18873-d Učenca r-nfttnnth kmetsfcih stariSev * primerno ljudskožolsko r-obrazbo, ki ima res veselje do trgovine in je popolnoma zdrav, sprejme takoj Josip TirJek. trgovina m Panoga blaga na Polzeli t Savinjski dolini. 19135-1 Učenca p predpisano SolAo iz-«Sra/zHo sprejmem. H>a.na in stanorainje v MS. dole« BUš&ča-na, Laško. 19142-1 Kleparskega pomočnika »liadeg« potrebuje takoj SobGner, Kajbenburg. 191-15-1 Kroj. pomočnika *!>fwobnega za fino delo za velike kose sprejmem takoj. Na pismene ponudbe ►o ne ozira. Hrana in 'ta- iii^vanje v hiši. Franc Se-■iek. krojač, Medvode 16. Služkinjo I prida®, snažno, pošteno, Id 9 samostojno kuhati, •rrejro* uradniška družina 1 enoletnim otrokom v Goraj(*avinjhr. pon-e oglasni oddelek >Ju- V3^-in4 pod ,Srbohrvašei.. trac- 1890.-1 | na< na ^_ »Jutra«. _ .... 190534 Restavracijska kuharica I Tapetniški iKSe siažbo za takoj. Ba-I DOSlOVOdla rdoSr,-m,? ,l8T1^taTfC1Je- n^J« dobi »Inžbo. Po-rJj0?^) w7 Udbe m oglasmi oddelek Sol i^JSz zahtevo plače >JutraZ ^^ Sh IDajSk0 2 čevljar, pomočnika Brusača in vajenca za ffria zbita in Šivana de- ____■__ .. ,_____ _ _ la sprejme takoj Joško £ ^^f1'0 CadS. Ho4oWje, p^la Po- J®"8^ Jranc.' Tt?™" Ijane nad SkofjoW l^f™' P" ^ 1S6ČJ6-1 19008-1 Mesto vajenca ffičem ta fajrta, zdravega in pridnega ▼ krojaški delavnici in da ima istotam stanovanje m hrano. Dopise poslati pod »Vajenec« na oglasni oddelek Jutra. 19061-2 Mlad primorski begunec tereCbaa zlasti ▼ t* gorskih in iodustrijs&ih pisarnižkih poriih išče kakršnekoli ra-poslitv« v Ljmbljand ali bližnji okolici. Sprejme vsako dol«. Frizerske obrti se ieii Jmičiti l<5-letna deklica. Ponudbe pod »E. C. 1931« požtuo ležeče podplat 19033-2 Pekovski pomočnik star 20 let, z dobrim U-pričevaloan, želi premeni ti službo najraje v'mesto, pa tudi n« deželo. Izurjen za mišarja ali predpečnika. Naslonr pove oglasni oddelek »Jutra«. 18991-2 Novo službo Blagohotne I ieS takoj sprejeti pri ponudbe pod »Vesten tn kmečkem gospodarja mo-priden« na oglasni oddelek Ski s večletnimi ia:priče-»Jutra«. 19056 2 | vaM. Ponudbe z navedbo plače takoj na oglas. ndd. Samostoina j>Jp,tra" knjigovodkinja Brivski pomočnik * prakso išče ž^j meeto kjerkoli m«rto za takoj. Ponudb« v Sloveniji. Naslov v ogl. «51-,J>od »Jutra«. 18993-2 »Vestna,®«. 19096-2 Pridno dekle ^ iSČ« s!tt®bo za takoj k ] mesto pri boljši ov ljudske ftol-e, pošte- ivunarica pa ter vajena hišnega dela išče službo pri finančni me«o v trgovini na kontroli. Ponudbe na ogl. dežedi. Narfov v oglasnem odd. »Jutra« pod »Pridna oddeikn »Jutra«. 19019-2 kuharica«. 18894-2 Trg. učenca ?ek2T'- vaJenc? sprejmem v deUkateso Jfg"1gSS' tn specerljo s hrano ln na ^^ TrzaSka1®^, stanovanjera v hiši. Po- ' nudbe pod »Izručltl se za trgovca« na Kovačič UČCHCa F. R. Ljubljana, Mlklo- g primerno šolsko irobraz-šičeva c. 32. 18617-1 j bo takoj sprejme Franjo Grabjec, fotogr. umet. za- Krojaški pomočnik ILjubljana, Mikioačeva i cesta 61. 6. 190ol-l mlajša moč, poSten, priden in razumen, ki bi imed veselje se kaj novega naučiti, dobi stalno službo v novous tamovJ j-enS bovamii ko4 pomaga č pri prikroje-vanju trikotaže. Ponudbe 1 y-» na oglasni oddelek »Jutra« I . UOUHOM pod »Krojač«. vsa&ega mladega človeka 18826-1 I i®' 96 udeležuje življenja svojega časa. Zato: n , , , «. i Poprimi, 1 vsemi močmi, Pet soboshkarsklh dokler ne pride drugi. Iz-pomočnikov h^ p0^ dS®,pri . * i nas zapoelenje. Predmet sprejmem takoj za večja | ^^^ | svetovnega sJovesa z neomejeno prodajno mož- dela v mestu in na deželi. ' Jugoslaviji damo »Jirtra-«. Upokojenec jcoioien vrtnarstva, neko- f^ko mizarskih del, se i;.re.ime. Stanovanje 2 »ob, nhinje, pritiklio tnkoj na azpo'aro. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 18814-1 - 19(ti-l i v ra^PeJtava!:lrefme takoj slaščičarna Drnštivo Zagreb, R. Goieš, Lažko. 18876-1 Mrazovičfrva 10. 18873-5 G. Th. Rotman: __ Šiviljo I Dobro zastopstvo za jsetemne, dobro tevež- I . . , . , _ bano sprejmem. Služba je POl efcSlStence v Agilnim potnikom, kateri oddelku ».Tutra«. 1909441 | SSnijejo, damo s seboj iiišne Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) potrebne artikle, oennlje, slike, Alpaca-pri-Serinud1>e D4 delku »Jutra«. 19067-30 oddelek »Jutra« pod »Tz- ufen vrtnar«. 18853-21 n ..v , , , Boljša varuhinja 7n1mticfri nar I srednje staTOstf z Točleitrf-Z.aKOnSKl par mi iz,pričevali, X tnanjem bret otrok išče namesčenja slov enakega te nemškega v kakršnemkoli podjetju, jezik® 5jče mesta k otro-kjer bi bul mo3 zaposlen i^om ▼ mestu ali na deželi, kot šofer, ključavničar ali Gre budi kot družabnica mehamk, žena pa kot po- etarejSi aH bolebni dami. m-oc gospodinji ali slično. Cenjene ponudbe na oslas. Ponudbe pod značko »Sva o^iek »Jutna« pod ^ifro pridna« na oglasni oddelek »Vestna in zanesljiva«. »Jutra«. 18789-21 19028-8 Pisarniška moč I Uradniška izvežbana in vestna. zmoS- I T_, , na ve« jezikov, išče pri ZaCetlllCa merao službo. Dopise n« z desetmesečno carmsko-oglas. oddelek »Jutra« pod posrednnKko prak?«o želi ka-šifro »Zmožnost«. 18710-2 | kršnokoli na-meščenje. Odgovor poslati na ogl. odd- Privatni uradnik '^ 10t" vešč vseh pisarniških del ln strojepisja. Išče primernega mesta prt kakem podjetju aH 19029-2 ¥ t » V * V » Okrajne zastopnike za vse Breze sprejmemo tudi proti fiksni plači. Pri-I merno za vpokojene orož-I nike, učitelje itd. Pismene I ponudbe na zavarovalno I družbo »Omon«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/m. 1S470-8 Zastopnike- akvlzlterje ta oWsk privatnih strank išče denarni »vod. Serioa-ne ponudbe na oglasni od-I delek »Jutra« pod značko »Osiguraaa štednja«. 18406-3 83. Ha «r«i?« se to ni zgodilo! Padla rra v košaro zelja, ki je stala na zelenjavnem vezo. To vam je bila lepa, mehka posteljica! Nihče na.jn ni bil videl in med tem, ko je časopis foiotal dalje po sveto« sva se mid*a »krila med zeljne liste. Šivilja oblek gre šivat na dom. Naslov t ogiae. oddelku »Jutra«. 19069-2 Mesto vratarja aS kaj sličraega »čem. Ps-fožhn 10 d« 15.000 jJin kaivcije. Ponudbe na podr. »Jutra« t Mariboru po« ^Primerna »lu^ja«. 19036-3 Šofer v I eter 27 let, samriH, vešč kqkl odvetniški pisarni, vseh popravil, šeM preme-Star 34 let, neoženjen. niti mesto. Cenj. dopise na Cenj. dopise na oglasni j podružnico »Jutra« v Celju odd. »Jutra« pod »Pisar- pod mačko »Trezen/74«. nlSka moč 1000«. I 18074-8 18650-2 . . Prodajalka JEkOnOm I poltena rn spretna leG veSČ vseh panog gospo- I m-esta v Mariboru v trgo-darstva. 34 let star, ne- I vini. pekami, mlekarni ali oženjen, Išče primerne- I slaščičarni. Nastopi 1. juga mesta na velepose- nija ali pozneje. Blag>hot-stvu. Cenj. dopise na ne dopise na oglasni odde-ogl. odd. »Jutra« v lek »Jutra« pod »Popoln-n-Ljubljanl pod: »Bko- | ma zanesijiva«. 19076-2 nom 600«. .186449-2 Mlad trgovski I ^00 Din dam I nagrade onemu, ki mi pre-pomočnik I skrbi sJužbo sluge ali kaj vrffl! ▼ trgovini mešanega I sličnega. NasUov r ov, rada selitve NasJov r oglasnem oddel- prodam za 0600 Din ter fcu »Jntra«. 18889-2 | pianino skoro nov. Dobrajc, Maribor, Tattenba- Prodajalka 189809 zanesljiva, z 2-letno prakso v trgovini s m^arot! dobrim obrestim. Ra->im za ugoden nakup blaga. Doipise poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Tudi trgovka«. 19064-16 Hišo dvodružinsko prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 18964-20 iili tristanovanjska en »nadstropna, -velik vrt, pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 18912-20 Samo kdor v mini izbira, kupi dobro! Ako hitite od prodajalne do prodajalne tn si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANIN ZA MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska ln izvozna tvrdka 2agreb~ Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. 6750 1 Vsakovrstno zlato lenpaje po najvišjih eenah Černe — Juvellr Ljubljana, WoRova nI. 3. 88 Lepe oprave spakie in kubtnjeke, te trdega te nebkega lesa, p« globoko znižanih cenah prodaja Vidmar, Zg. Baka. 19016-14 OMcUUa Mornarska obleka nova, za de&a 14—14 let, poceni naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 19075-M Za obhajOo hi birmo belo te modro nontiAs obleko za (10 Brinom* 19-letnega de£ka ugodmo dam. Masarvkeva 60. 19065-S Vrehrana, 2-letno deklico odda za svojo Zuraj Ana, Zagrad 70, Oelje. 1897544 Gospodično ^rejanem na dobro doanalte hrano in stanovanj«. 530 Din mesečno. Bohoriče'?« 1S-L Wixu Tabora. 19095-H Malino vec tz aromatičnih gorskih malin, vtuhaa s čistim riad-korjam, prodaja stara lekarna »Pn orlu« t Celju. 195-33 Jesenove plohe ta hlode J. Oražem. Dolenjsko. I Majhno posestvo dve njivi, hiša, gospodarsko poslopje zelo ugodno prodam ali oddam v najem. Polzve se pri lastniku Andreju Flerin, Domžale, Roj ska 16. — Istotam naprodaj še dva mala posestva. 18639-20 2 stavbni parceli po 700 m*, v bližini »»ve cerkve v SU&i ugodno prodam. Poazve se v Cernetovi ulici št. 83/L 18694-20 Hišo aB vilo na prometnem kraju v Ljubljani kupim proti takojšnjem plačilu, ponudbe na ogi. odd. »Jntra« pod »35«. 188S3-20 Parcelo prodan 2 minut« od tramvaja. Pesek rtmti nrovMifl. sobo ia kuhinj« oddam ta- Kumoffbnlm. dalm mU.ir (K>re proti fedainl prorMiJL ljani oddaim u pasarno ageabare ali slišno. Najem •ona 300 Din. Ponudbe pod f-!fro »Opremljen lokal« na oA. odd. Jutra. 19071-19 Čeljar. delavnico o stanov a/njejn in vprm orodjem prodam al* dam v najem v centra Ljubljane. Interesenti naj pošlj io svoj naslov pod šifro r Delavnica 5.700« na o«h?. odd. Jutra. 19070-19 Lokal iwvr'ei, na prometni eesh tal j oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19108-19 Pekarno peč »Debag«, ▼ Industrijskem kraju oddam v najem pod ugodnimi popo-j" takoj ali pozneje. Do-jrse pod »Doba?« na oglas, oddelek »Jutra«. 18524-17 Družinsko hišo ■ dvema Robama, kuhinjo, (»hrambo oddani v najemi. Zelesnjadni vrt in hlev. frimemo »a ofcrtmiika, 15 minmt od kolodvora Ormož, »tav^a je nova in nedfvkoTvča.na. Odda »e re-fl^ifctairotn 6 let brezplačno, fe s: stavbo dok oni a najemnik, kar bi ga *talo približno 5MO D.inl Vprašati na Marko Srvil-oti, fk>? ik, Orn»ž St. 139. 18795-17 Pekarno w okolici Celja oddam ta-Jroj v najem. Ponudbe na pf-drnžnioo »Jutra« v Celim pod »I>>hra pekarna«. _ 19129-17 Trgovino p; nseSanhn blagom h) pta-jvovanjem dam takoj v na-j««n Tia zelo prometni toč-Jrf nasproti velike tovarne TVesten t Celjn. Josip Le-hič. trgovec im gostilničar pri Celju. 19134-17 n Sp. Hudim ji MRn • stanovanjem in nekaj po-«tA?(ljva i&čem v najem. — Vprašati v •oglas, oddelkn »Jutra«. 19138-17 Kam frakom koj stranki bre Aleževčeva e. 14. ♦troi, 19105-31 Udobno stanovanje 5 sob, kabineta, kopalnice in pritiklin, s telefonom, v vili blizu centra oddam s 1. avgustom. Ponudbe pod »Kras 34« na oglasni od delek. »Jutra«. 19106-31 Prostorno stanovanje 5 »ob, kopalnice ta vseh pritiklin v centroma se odda v poletju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poletje«. 19147-21 Lepo stanovanje 3 sob im vseh pritii-lin, v tretjem nadstropju oddam 1. avgustom v bližini banske uprave. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod «1. avgttsU. 19148-31 Dekliški počitniški dom v. Kastaly in Unterach a. Attersee (Salzkammergut) z jezikovnim ponkom ln vsakovrstnim športom Veliko lastno posestvo z vrtom, lastnim kopališčem, Solni itd. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »TSchterpensio-nat« Carola v. Kastaly — Wien VIII, Langegasse 65. 194-38 Lepo sobo soJaično, v viisofcem pra(J55jn z razgledom na vrt, blizu častne železnice išče starejši gospod pri družini brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. j^mtra« pod značko »Od trgovine«. 18945-23 Prazno sobico s separiramm vhodom, sredi mesta išče gospodična e 1. junijem ali takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna gospodična«. 18941-23 Gostilna Ražem na Žabjaku Ima dames in jutri sve?e morske ri.be. Istotam ee točijo prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter kratki teran. Se priporoča Anton Ražem. 19085-18 Sobico svetto ta zračno na Res-Ijevi cestt oddam s 15. t. m. gospodični. Naslov v oglaB. oddelku »Jutra«. 1888S-83 Sobo t 8 posteljama, lepo opremljeno, posebni vhod, elektrika, takoj oddam r Trnovski ulici 7fL 18986-93 Revna postrežnica je izgubila v torek zvečer na ?v. Petra cesti 550 Din. pošten najditelj ee prosi oddati Sv. Petra c. 64/1. ■19042-28 Zapestna nra damska, srebrna, s črnim trakom se je izgubila dne H. V. 1931 zvečer od 18. dri 25. nre od Gradišča ETiraTn-ost po Dunajski ce-fvi do Dvnfakove ulice 3. Najditelj iste naj jo vrne proti nagTadi pri hišniku Zibert, Drorako-va 3. 1907B-S8 Stanovanje l dvemi sobami in vsemi pritiklinami v centru mesta ali blizu centra iščem za takoj aH s 1. junijem. Po možnosti kopalnica. Stranka brez otrok. Plačilo po dogovoru. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalno — čisto«. 18944-31 Komfortno stanovanje Z ali 3 »ob v mestu ali v neposredni bližini išče dvočlanska družina za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1300—1600«. 18901-31 Stanovanje itrfii »ob in pritiklin eren-tuelno za pisarno oddam ma Miklošičevi cesti takoj cK za 1. avgiret 1931. Na-w'ob. kuhinje in pri tek?™ oddam za 1. jnnij na Fri-B.:ov-"j. Naslov v oglasnem mi ir ira »Jntra«. il9036-21 Stanovanje I vSja eoba, kuhinja tn ts' jno, oddam za dve rse 'L Naslov v oglasnem <«k: «kn J litra. 19066-31 Stanovanje Itir Ji do petih sot) s prtt., pna. ali dve sobi sposobni ja pisarno, iščem za av-fmt-1 ali november v bli-r.in; justične palače. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod »Justična pa-3ača« 19093-21 Stanovanje rtro do Stirisobno z vsemi pritiklinami išče stranka Y>ree otrok za takoj ali po-ireje. Ponudbe z navedbo !e-e stanovanja, termina in ceine pposijn na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pla-iwm točno«. 19111-31 Sobico s poeefcnirm vhodom ta elektriko oddam. Gospo-pretska eesta. Naslov v ogL odd. Jutra. 19007-33 Pralno sobo s posebnim vhodom, elektriko, pripravno za pisarno takoj oddam. Poizve se Stari trg št. 19®. 190111-33 Sostanovalko t sračfno sobo sprejmem. Mestna trg 18,fH. 19003-33 Prazno veliko sobo v centru oddam 1. junija. Nasd-o>v r ogi. odd. Jutra. 19018-33 Mebl. mesečno sobo lepo, s po«Jhn3ra vhodom oddam boljSenim gospodu ali gospodični. Ogled med 1.50—4. ure pop. Naslov v ogL odd. Jutra. 19001-28 ■amooboJoB, dobr* rttutraa, ločen n« p« lastni krivdi, Celi znanja z damo, ki ima veselje d« obrti in eosoo dinjsfcva. Ne stara nad 36 let s gotovino 15.000 Din. Dopis« po možnosti s «11-.ko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Življenje je lepo*. l«07-34 Štirje ®vtjem3» žedjnd, dobros&tu- inani intelektualci s službo na jugu domovine želijo ■iskrenega poznanstva z inteligentna mi, temperamentnimi dekleti. Slike zaže-lj^eme, ee diskretno z re-vainžo vrnejo. — Dopise pod »&tirje nageljni« na ogl. odd. Jutra. 19144-34 ( Dober luaae mlade, ime ta rajava, S- Btokrme I rodovnikom, prodam. Starši na mednarodnih razstavah večkrat preminulo. Ivan Grilc, go- I TeSaim Mote V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Agilen, 33 let, Amerikaai-sko, Aleluja, Atlantida, B3eiweiso(va, Dukov gooževatelj, Pošteno delo 2382, Packard, Plemenit značaj, Prerraem takoj, Parcelo knpim, Primerno za obrtnika, Priboljšek, Plačljivo v gotovini, Pro-bujemje, P. J. L. D., Pridno dekle, Prosim takoj, Plačam takoj, Primerna cena, Podjetje, Prometna, Pošteno dekle, Ljubljana, Ptuj, S-n-n, Prevarana, Pomladni Scen, Poslovodja, Prenočišče, Rodo-dendrnm n, Rednica, Snažen in miren. Strokovni koledarji, Solidnost, Skladiščnik, Služkinja, Sreča, Solidna stranka, Solnčno 09, Srečen zakon, 155, Stroj 40, S rt', julijem, Solnčno in snažno, Stalni dom, 51, Stalina točna stranka. Slovenija, Strojepiska, Sluga 310, Solnčno stanovanje, Solnčna lega, Spremem-ba, Sigurnost. Šofer, Jak o j denar. Trgovsko naobražena 25. Turbina, Trafika, Ugodni pogoji za plačevanje, Ugoden naknp, Ugodno, Vič, Uspeh zagotovljen, Uradnica, Velik promet, Vesela pomlad, Vedno hvaležna, V Ljubljani 9999, Vojvodina, Vredno, Wertheim, Vera, 20. maj, Wi«nerin 37, Zmerno, Zadnja cena, Zračno stanovanje, ZagTeb. Zvesta m zanesljiva, Z lepim vrtom, Zasiguram zaslužek, Zmožna, Železničar, Zemtev 42, 1600, lil, 100, 100.000, flSO.OOO Din. 75, 883. jitelj na. Dobermanor, Ljubi ja-1912f7-e7 Sedlarsko ta torba reko delavnic* t stroji na električni pogon, dobro vpeljano, prodam. — Resni reflektanti naj s« obrnejo na naslov: Ivan Kravos, Maribor. lS5Se-80 Vse čebelarske potrebščine ima r zalogi Fr. Stopica, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 1. 18036-30 Kopalne banje otroško in velike, peJS, klosete Ia drugo dobite po zelo ugodnih cenah v že-leznini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska e. 1. 18036-30 PokraJ. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografija izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smao, Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in eenik! 342 Bele in barvaste ploščice za Štedilnike in stensko oblogo dobavlja ta montira najceneje Keramični ta gradbeni materijal L. Bat-telioo & Co., Ljubljana, MikloSičeva cesta 15. Telefon 30-37. 18580-30 Žimnice po 86 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tadi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska ©eeta 5, Zabjak 14. 18997-30 Oglejte si zalogo novo došlih damskih klobukov od Din 50 naprej Preoblikovanje Din 28.— Salon »Le Femun« Chic« Anica Puhek, Selenburgo-va 6/1. 19004-30 Samo 40 dinarjev Vas stane 6 krasnih legiti-macd.jskih slik v fotoateljeju Jos. Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg tt7. 19047-30 A Prazno sobo lepo. veliko, solnčno, s posebnim vhodom v vili oddam. Poizve se Linhartova ulica 18, pritličje. S9O0R-8S Opremljeno sobo z vso oskrtio pit mirni družini ali samostojni go-spej išče starejši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zeio soliden«. 19081-2S Lepo sobo oddam boljšemu go^pofln. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19080-23 Prazno sobo po možnosti s knitajo iščem za jumfj t centra mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dva mirna«. 19077-33 Sostanovalko k domači hčerki sprejmem takoj v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19057-23 Mesečno sobo oddam. KoTirflkova 34. 19058-23 Sobo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama za 150 Din. Dolenjska eesta 12/TT. 19067-33 Mesečno sobo !«po meMovamo z elektr. in posebnim vhodom takoj oddam. Tržaška c. 28-TT, levo. 19090-23 Podstrešno sobo čisto, novo opremljeno, zraven otirtno Sole oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19098-23 Lepo sobo solnčno, separirano oddam takoj *M s 1. jnnijem. GradaSka 8. 19113-33 Snažno sobo dvema posteljama, parket, elektrika oddam takoj aLi nozmeje. Gosposvetska c. 13, vrata .16. 19121-23 Sobo oddani 1 ali 2 osetiaan« rta Taboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19120-33 Milostiva \ai krznen plažč najbolj« konzervira čen poletje L. Rot, Mestni trg 9. Obenem za polovično eeno izvrži vsa potrebna popravila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 182-13 Dama prijeta« ronanjosti, Breko-poteanega Knačaja, dolbro-srčna, samostojnih premoženjskih okoliščiiin, Sedi poznanja z gospodom - inte-Iigentom, možem srčne kulture, »godnega položaja ta nekaj kapitala. Cenjene dopise pod »Dom in srce« na oglasni oddelek Jutra. 18999-35 Poročiti se želim x vdovo ali gospodično 40 do 45 let brez otrok, vajeno gostilne ta kuhinje na deželi. Dopise n« oglasni ■odel-ek »Jutra« pod »Gostilničar — vdovec«. 18668-25 Vdovec oemm13«i, i dobro vpeija-tvo tigoviiao v mestu na Štajerskem (Slovenija) želi znanja s starejšo gospodično aJi vdovo s primernim premoženjem v svrho takojšnje ponočš/tve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenitov 59«. 19032-05 Gospodična želi poamanstva ■ gospodom srednjih le* ta plemenitega značaja za poznejšo možitev kod brat in sestra. Cenjene poniudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resnost gotova«. 19015-25 Trgovka premočna, postavna, srednjih let, želi poznanstva. Prednost imajo gospodje z ■boljšo eksistenco. Resne doipise s polnim naslovom oa oglasni' oddelek Jutra pod »Gorenjka 31«. 19087-2." -i ^'iliiiiL ■tU dfti t «1» IMMlMtf Gramofoni popolnoma novi, prvovrstne znamk« po jako ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18900-S6 Kratek klavir dobro ohranjen prodam, evemtuelno zamenjam za pianino. Naslov: Rimska 6tv. 31, n. nadstr., levo ( Laizarjeva hiša). 19087-26 Kratek klavir skoraj nov, najnovejši sistem, z angleško mehaniko, ugodno prodam. Naslov: Fock, Kranj. 19082-36 SivcUi Športni pes čistokrven, nemški boksar, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19046-07 Na Javni dražbi prodam dn« 18. V. ob 14. uri sledeče: ram« pohištvo, radloaparat, moško kolo, točilno mizo, lestence, šivalni Btroj, cevi, železne peči, gramofon. — Dražba se vrši na Mirju št. 8 ta Levčeva ul. 7. 19078-38 tZVANREDNA PRIUKAI železna »lužinska patttl postelja zložljiva, a ta« pecirafiom madracoffl, zelo praktična ca rsako hiio, hotel*. noMa »lni-be ta potufuče * osob« stane samo Dta J90.—» Razpošiljam po po itn e-nom povzetju. OTVOCEN Leseaa ftoml pftstefla, zlciljiva, a lapeciraolm madracom. aelo _pr»k-titna. «taa« samo D 288. Leialka m aanianfe — (Liegestuhl) aajnovije Trsti, stane sam« Dta 150. Madrad som »tanej. t. BROZOVie, ZAGREB ILICA 82» krepi ln zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VIL 140, p« pa i aotja OH Dta, Spalne fotelje petset. Kvha, garniture, modroce, poatal]! n« mrež«, železno zioiljrv« postelje in tapetnSk« izdelke (rodi najaaaaje Rudolf Radovaa tapetnik Mestei trg štev. 13 Razpis Storenako planinca Ara- štjvo razpisuje zgradbo okrepčevalnice pod slapom Savice v Bohinju. Dimenzije 12X14 m, prltiično • podstrešjem so na vpogled v pisarni SPD, Dunajska cesta 1 a, palača Lj. kred. banke, IV. Delo, podstavek Lz betona in kamna, drugo leseno. Ponudbe j« staviti do vkljntoo 18. maja 1931. Osrednji odbor 3PD, Ljubljana. 19103-37 Gramofonske plošče, za Din 2.— dnevno si lahko izposodite pri »Slager«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova nlica 2 (vhod skozi vežo). 19052-37 La pel Miklo&čeva cesta Štev. 20 dobite prvovrstna kolesa «m«v „Durkopp" — „Waftenrad« »Šport** po najnižjih cenah. — Tudi na obroka. Modroce piodeiuje ta tisti tirno praha na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg St. 2. 129-30 Otvoritev mesnice Cenjenemu občinstvu sporočam, da o tvorim t soboto, dna 17. maja na novo urejeno MESNICO t ▼ Rožni dolini c. HI* St« 4 T salogl bom imel vedno prvovrstno meso od najboljše živine. Zagotavljajoč Vas najsoBdneJHh cen tn točne postrežbe se priporočam JOSIP DOLINŠEK, 6794 J. PICEK NOVO MESTO železnina in specerija Poljedelci, pozor! Kakor vsako leto, frmflm tudi letos veliko izbiro v kosali: gorenjske, korošice, turške, peklenske, magnetna kosa L dr. Fine brusne kamne. — Polnovredni trboveljski tn dalmatinski cement, betonsko železo, Stu-katur in druge stavbene potrebšine. Težakovo olje, najfinejši Avenarius Carboltnej. GaHca, cepflni gumi, žveplo, gumi cevL Najnižje dnevne cene. 6799 Takisto antiseptično preparirana AH »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano najbolj dovršena. * Stavbeno mizarska dela izvršuje po konkurenčnih cenah in se za ista priporoča Teodor Stupica, stavbeno mizarstvo $t« Vid, p. Lukovica 6802 Opico mlade, ukročeno prodam. Potave se Cenkvena nlica 19. Na ogled od 10. d« 1. nre in ob nedeljah dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19H&4-67 Razpis natečaja! Načelstvo zadruge »Poštni dom« razpisuje natečaj za osnutke zgradbe poštnega doma v Ljubljani. Za tri najboljše osnutke so določene nagrade, in sicer L v znesku 2.000 Din, H. v znesku 1.500 Din in m. v znesku 1.000 Din. Vsa potrebna pojasnila se dobe ob delavnikih od 12. do 13. nre pri g. šaleharju v tiskarni poštne direkcije na Sv. Jakoba trgu. Osnutke je vposlati do 20. junija t L načelstvu »Poštnega tia«, Pred Prulami štev. L 6808 doma« PARKETNE DEŠČICE hrastove ln bukove TRST JE ZA STROPE BAKULA (leseno pletlvo) aa strope ftt stena, dobavlja Jos. R. PUH, L}nbQana Gradaška nlica 22. Telefon 2513 112 sa obdelavo kovin in lesa, lokomobile, cestni valjarji in stavbni stroji, bager ji, motorji kakor tudi vse vrste stroji v speci jalne svrhe, kovani kosi in deli iz litega jekla po risbL Zahtevajte neobvezne ponudbe. Ernst Giinther Faigle, Wien IX/2, Wahringer-strasse 22. Čitajte ilnstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVETcc P vnr 221/50 — 89 ProstoTaljna sodna dražba zemljišč ▼ St. Vidu nad Ljubljano Na praznik Vnebohoda, * četrtek, dne 14. maja t L se bodo na Bcn mesta r St. Vidu nad LJubljano raapro-dajale od posestva St. Vid št 17 ra»-lične stavbne in zemljiške parcele v, sredi in poleg vasL Pričetek dražbe ob 13. «ii (nI popoldne) pri hiši št 17, Ormaum, Lovrenca, v St Vidu poleg Kupnina je plačljiva t otvokfh. Ostali dražbeni pogoji 00 m pri podpisanem sodišču soba St 87. Okrajna sodišče v Ljubljani, 4 dne 29. aprila 1931. ____ •087 Zaka| 9 si morate nabaviti AMB- ^m RIŠKO travniSko kosil-nleo »DEERING« Zato V»ti»iwe amwr1Wn». tat najtrpežnejSega tek ta ker predstavlja DKKKJLNGOVA ga tehničnega dela tn Je zgrajena materijala ker ima DEERINGOVA kosllnlea Izredno lahek delo z njo pravi užitek ln igrača kar je koSnja s DEERINGOVO kar je važno zlasti ob deževnem vremenu ker Je DEERINGOVA kosilnica aa Vas najpotretoePa ta naj-koristnejše orodje, ki Vam prihrani ves denar, ki M ga morali sicer izdati za kosce, ln se Vam sato že v prav kratkem času sama od sebe izplača kar so vsi sestavni deli DEERINGOVB hoaCniffa vodno pri meni na zalogi, ker je DEERINGOVA kosttntea ponos ta veMka prtdtftltr za vsakega gospodarja. DEERINGOVE travniške kosfhriee najnenrejšega modela, grablje in obračalnice ima stalno na zalogi tvrdka priprave. FR. STUPICA VELETRGOVINA Z 2ELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1« 6801 Tvrdka KrfštoSič-Bučar naznanja eenj. damam, da dohajajo tedensko DUNAJSKI MODELI damskih oblek In bluz Velika Izbira otroških obleke že od Din 28.— dalja. gogg Birmanske obleke« t stalni MtVujjL Prodaja je pričela v oddel' ku C pri — Commerce d, d, Ljubljana, Tavčarjeva ulica ž, h nadstropje 2000 ducatov ženskih nogavic 1000 ducatov moških nogavic 800 ducatov žepnih robcev po izvanredno nizkih cenah« V oddelka A in B je došla nova partija angleških Stofov, sifona I. po Din lo.— e. t« c. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi T Ljubljani