SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti упјшап Tel)«: 1л celo lato pndplaiaa gid., za pol leta 8 flđ., n četrt la'a A gl«., u jede* meiec 1 gid.10 kr. V administraciji projninan velja: Za «al« leto II gld., u pol l«ta C gld., u /«trt leta S gld., ia jeden мш 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. v*č h* leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino In oznanila (inerate) »prejema upravnlltvo ia ekipedletja v „Katol. Tlakarni", Kopitarjeve allee it. 2. Rokopisi ie ne vračajo, aefrankovana puma ne viprejemajo. Vredniitvo je v Bemeailklh alleah It. 2, I., 17. Uhaja viak dan, imemli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldat. ^tev. 206. V Ljubljani, v petek 10. septembra 1897. Letnik XXV. Vseslovenski shod. Eolikor bližje je dan za vseslovenski shod, toliko večje je tudi mej narodom zanimanje za ta shod. Vsi časopisi slovenski in istersko-hrvatski pozdravljajo prvi vseslovenski shod ter vsak s svojega stališča izraža želje, kaj vse naj se razpravlja in do-žene na tem shoda. Tudi se sploh ljudem čudno zdi, zakaj da se na ta shod ne vabi ves narod, marveč le nekateri njegovi zaupniki. To se godi radi tega, ker se zdi, da ljudje vkljub pojasnilu pripravljalnega odbora glede namena tega vseslovenskega shoda še vedno niso popolno na jasnem, kaj da ta shod namerava. Shod so sklicali državni poslanci slovenski in istersko-hrvatski, ki so se že poprej natanko dogovorili, kaj se razpravljaj na tem shodu. Zbrali so zato take stvari, ki so sedaj v naši politiki najvažnejše za Slovence in o katerih so vsi Slovenci jedini. Državni poslanci naši potrebujejo na Dunaju zaslombe od strani svojega naroda, ki naj na tem shodu soglasno in slovesno potrdi po svojih zaupnikih, da stoji cel narod za svojimi poslanci, ki zahtevajo za slovenski narod po ustavi jim zagotovljenih, a dejanjski še vedno kratenih pravic. V tem smislu piše „Slov. Gospodar" : „Z izjavo zahtev državnozborske večine počela se je nam avstrijskim Slovanom, zlasti nam Slovencem, v zgodovini nova doba. Doslej smo pobirali drobtinice, ki so razkošnim Nemcem padale raz obilno obloženo mizo. Z napomnjeno izjavo pa smo vladi, oziroma doslej vladajočim Nemcem na glas rekli: „Odslej hočemo tudi mi pri mizi sedeti ter uživati to, kar uživate vi; to se pravi: zahtevamo jednako-pravnost vseh avstrijskih narodov itd." V tem hipu, ko smo to na kratko izrekli, bili bi morali tudi že določno vedeti, kako si to dejanjsko in v podrobnem mislimo. Tako uči politični katekizem. Cehi natanko znajo, kaj hočejo. Ce vprašaš danes zadnjega češkega pastirja: „Kaj hočejo vaši možje?" odgovoril ti bo čvrsto: „Kralja češkega videti kro-nanega." Ce pa vprašamo deset naših slovenskih prvakov: „Kaj hočete vi? Kako si mislite jednako-pravnost na Slovenskem izvršeno itd. ?" bodo s pleči zmigavali, ugibali sem ter tja, in vsak bo govoril drugače! To je nedostatek, in popraviti ga, sklical se je vseslovenski in istrsko-hrvatski shod, ki torej ima to svrho, da se zjedinimo, kolikor se tiče nas, v podrobnostih tega, kar je v izjavi državnozborske večine izrečeno splošno. Vseslovenski shod p o t e m t a k e m n i m e s t o zato, da bi se pulili n. pr. za kako paralelkoaliza kakega nadzornika, to opravijo že g o s p o d j e p o s 1 a n c i med seboj, kadar je treba, slišati imamo narodni evangelij, po kojem nam je temeljito p r e -ustrojiti vse. „Zora puca, bit če dana." Na shodu nastalo bo dvoje vprašanj. Prvo: S čim si osigurimo lepo narodno prihodnost, in drugo : Kakšna ima biti naša taktika, da cilj dosežemo. Z ozirom na prvo vprašanje izrekel je „Slov. Gospodar" v splošnem že parkrat svoje prepričanje, da imamo zahtevati namestnijske oziroma deželnovladne oddelke, kjer smo v manjšini, slovenske šole, slovensko sodišče druge instance in pri vseh uradih slovenski poslovni jezik; splohpa se ima med našimi mejami dosedanji vladni sistem do dobra izpremeni t i. Pri shodu se imajo te zahteve seveda podrobno izreči. Mi smo narod, in veljajo torej človeške pravice tudi za nas, mi smo avstrijski državljani in v avstrijski državi velevažen faktor, in nam gre torej tudi, da uživamo kot taki pravice, pa ne, da le nosimo bremena, kakor doslej! Drugo vprašanje je taktično. Nimamo v mislih, kako bi naj naši gg. poslanci nasproti vladi postopali ; to prepuščamo njim, ki so našega zaupanja vredni. Samo toliko naj rečemo: „Previdno, a energično 1 Slevili smo dosti dolgo; zadnji čas je, da nastopimo dobo odločnega, krepkega, moškega dejanja 1 Z mehko pohlevnostjo tudi velik narod ne doseže nič, kamo li majhen". Marveč pred očmi nam je, kako naj se postopa, oziroma kaj naj se na vseslovenskem shodu ukrene, da bodo zahteve, katere se bodo tam določile, postale narodova last in zahteve narodove, ne le poslancev oziroma vodij. Poslanci imajo biti le legat, kakor smo že jedenkrat rekli, skoz katerega narod kliče gor do vladne mize, do cesarskega prestola ter javlja svoje potrebe." — V ta namen priporoča Slov. Gospodar, naj se potom časnikov in knjižic vdomačijo sklepi vseslovenskega shoda mej narodom. Shod je eminentne politične važnosti, zaradi tega je želeti, da se zvrši častno za slovenski narod, ki naj ob tej priliki slovesno pokaže, da je politično zrel narod ter da si več ne pusti kratiti svojih državljanskih pravic. Politični pregled. V L j a b 1 j a n i, 10. septembra. Avstrijski notranji poloiaj se je baje vendarle razjasnil, akoravno le za nekaj časa. Napovedani ministerski svet se je namreč res vršil in sicer minuli praznik popoludne pod cesarjevim predsedstvom. Pred tem so se pa sošli ministri že dopoludne v predposvet, ki se je vršil pod predsedstvom ministerskega predsednika. Pri teh dveh posvetovanjih se je razpravljalo ie o notranjem položaju ter o korakih, ki naj jih stori vlada v naj-bližnji bodočnosti. Vsi listi pripisujejo poslednjemu ministerskemu posvetu veliko važnost in prvi plod te konference je včerajšnja objava oficijoznega „Frem-denblatta", da se snide državni zbor 23. t. m. Vsekako je gotovo, da so se rešila tudi vsa druga vprašanja, ki so s tem v ozki zvezi. Zelo verojetno je tudi, da se je razpravljalo o vprašanju glede zborničnega predsedstva, kajti listi naglašajo, da dosedanji predsednik dr. Kathrein nima več pravega LISTEK. Ob blagoslovljenju zastave bralnega društva v Dobrepoljah dne 12. kimovca 1897. leta. Zložil M. Prelesnik. Tam v ravnici lepi in prostrani Te ravnice so sinovi zbrani; Meniš mar pri igri in pri jelu? Oj nikakor — pri preresnem delu: Zbrani v bitki vroči, smrtonosni Te ravnice sini so ponosni. Le pogledi vrsto njih junaško: Vsa obleko nosi ti vojaško; Oboroženi od temena do pete Zro neustrašeno v sovrage klete, Ki številno jim stojč nasproti V divji, neukročeni pohoti Da bi vzeli žemljico jim rodno, Grudo rodno in doslej slobodno — Krog zastave trume lepe, čvrste Teh dolincer zbirajo se v vrste: Ta jih bode v vroči boj peljala, Ta jih v boju bo nauduševala; To zastavo hočejo braniti, Za njo hočejo tud' krvco liti : Saj pomenja njihovo slobodo In njih srečo, njihovo usodo-- Ze zapeli so rogovi bojni, 2e sta se obe sprijeli vojni. To je bilo krika, bilo vpitja, Bilo klanja, bilo krvolitja! 2e dolincev krči se število, Tujec se zaganja v nje z vso silo; Zmago hoče si izvojevati, V tla zastavo njih hoče pomandrati -Mili Bože! Kaj jaz moram zreti I Kmalo zmogel jih sovrag bo kleti. Ze junakom našim sila peša, In zastava, oj, se k tlom poveša. — Toda gledi: majhen broj vojakov, Oj izbranih samih korenjakov, Zbral se zdajci je okrog zastave, Za njo hočejo dati svoje glave. S silo vso odbijajo sovraga, Da se otme njih zastava draga. Nepremenično kakor siva skala Pred sovražnega stojč navala. Prapor dvignili so, dalje drli In sovražnika do cela štrli. Po nesrečni preje še ravnici Badostni razlegajo se klici: Hej, oteta naša je zastava, Prosta, rešena je očetnjava! * * Dobro Polje — lepa je ravnica, Kje, oj kje se najde jej vrstnica? Lepo res je, rodovito, plodno In dosihmal prosto in slobodno. V tej ravnici pa, lepi, prostrani Danes njeni so sinovi zbrani, Zbrani niso tukaj le pri jelu, Zbrani pri preresnem tu so delu: Oj v ravnico njih sovražnik hruje, Trume iti vidijo v njo ptuje, Trume mnogobrojne in grozeči, Hude nevoščljive« njene sreče. Kot drugam že, tudi semkaj sili Hud sovražnik v groznem, zlem števili. Ta sovražnik je liberalizem, Socijalni je demokratizem. Hlapce svoje v svet sta razposlala, Da povsodi bi sama vladala. veselja do vodstva v takem parlamentu, kakoršen je bil avstrijski v zadnjem zasedanju in bo morda tudi sedaj. Vlada kandiduje na to mesto poslanca dr. Ebenhocba, kateremu pripisuje več eneržije, s katero bo ložje krotil razdivjane kričače. Vrhu tega je pa pri tem ministerskem posvetovanju naznanil grof Badeni vse zahteve parlamentarne komisije, o katerih se je potem ukrepalo. Kaj se je pri tem sklenilo, je seveda prikrito javnosti, listi le nagla-šajo, da je stališče grofa Badenija popolno utrjeno. Eaj se hoče s temi besedami povedati, je povsem nejasno; kajti ako hoče grof Badeni vztrajati samo pri punktacijah prestolnega govora, ki se v marsičem ne strinja z adresnim načrtom večine, potem z njim ne bo zadovoljna večina in ne bode in ne sme biti voljna sodelovati s sedanjo vlado. Kakor toraj vse kaže, se je položaj sicer razjasnil v ministerskem kiogu, toda brez popolnega ozira na zahteve večine. Sploh pa tudi v najboljšem slučaju ne smemo staviti prevelikih nad na prihodnje, ravno napovedano zasedanje državnega zbora, kajti prav lahko se zgodi, da zbornica ne bo mogla prebiti niti onega boja, ki se bo brezdvomno pojavil povodom razprave o spremembi poslovnega reda za poslansko zbornico. O solnograškem obrtnem shodu poročajo nemški listi, da so dobili zborovalci to ugodno zagotovilo, da „stoji nemško-avstrijska obrtna strauka zvesto na strani nemškega naroda in je pripravljena zanesljivo vstrajati na njeni strani v resnem boju, ki ga mora biti v prihodnjih dneh. Nemško-avstrijska obrtna stranka zasluži za to svoje postopanje največje priznanje in njena pomoč je za Nemce tem važnejša, ker krščansko-socijalni vodje vedno bolj hujskajo naše obrtnike proti nemškim zahtevam." Te vrste popolno potrjujejo misel, ki smo jo zadnjič izrazili o vspehu tega shoda, da se namreč obrtniki, katerim treba najpreje pcmoči iz gmotnega propada, rešujejo samo za nemštvo in navdušujejo za boj proti krščanstvu in slovenstvu. Mirovna pogajanja v Carigradu so konečno vendarle dovedla do nekakega zaključka, tako je vsaj posneti iz najnovejšh poročil, ki dohajajo iz sultanove prestolnice. Poslaniki so vsprejeli predlog Salisburyjev, ki določa, da morajo turške čete ostaviti Tesalijo po preteku jednega meseca, ko ko se podpiše mirovna pogodba. Poleg tega se je pa baje rešila tudi preporna zadeva glede kontrole grških financ, ker je grška vlada vsled pritiska Nemčije voljna zastaviti kot poroštvo veliko večino svojih carinskih dohodkov. Zadeva bi bila torej rešena, toda vprašanje pa je, je-li s tem zadovoljen turški sultan, ki se najodločneje protivi vsaki zahtevi, ki bi se ne strinjala z njegovimi terjatvami. Pred vsem je pa neverjetno, da bi se sultan poprej uklonil Salisbury-jevemu predlogu, dokler se ni zalesketalo v njegovih rokah grško zlato. Poslaniki so delali račun brez oštirja. Mladoturški stranki se v poslednjem Času ne godi nič kaj dobro, zapuščajo jo njeni najboljši voditelji. Nekaj jih je sultan pregovoril, da so dali slovo svoji stranki in postali sultanovi pokorni sluge, jeden ali dva sta pa te dni izginila na nek skriven način, tako da nihče ne ve o njih kaj pozitivnega. Huda v zvezi sta le-ta sovraga, Prav nobeden neče, da omaga. Ne bojujeta se z meči, loki, Ko z besedo in s peresom v roki. Hujša sta zato, ker sta prikrita, Premetena, lokava in zvita. Bratstvo in jednakost in slobodo Vsem razglašata in srečno usodo; Pa ko uk ta širita, nesrečo V svetu širita čemdalje večo-- Hvala milosti naj božji bode, Ki ravna in vodi vse narode I Dobropoljci so jih že spoznali, V hrabro četo so se složno zbrali. Majhno sicer njih je še število, Pa zato odležejo obilo. V bitko ž njima gledajo neustrašno Prav nikomur njih srce ni plašno, Jednega le niso še imeli — Pripora, da ž njim bi v boj hiteli. Danes pa tudi tega so dobili, Danes bodo ga blagoslovili-- Slavnost lepe sl&viš, Dobro Polje, Lepo, da ne moreš z lepa bolje, Bavno po teh ovaduhih so prišla sultanovi vladi v last tudi razna tajna pisma teh mož in neki tudi popolen zaznamek vseh članov revolucijonarnega tajnega društva. Na ta način so Mladoturkom za nekaj časa izpodbita tla za nadaljno akcijo in marsikateri je v vedni nevarnosti, da ga ne zadene kiuta sultanova roka. Zveza mej Belgijo in Nizozemskim. V dobi, ko so tako rekoč mej seboj zvezane že vse večje evropske velevlasti, se je polastila želja po zvezi tudi manjših držav, katero je največ provzro-čil strah pred eventuvalnim nemirom, ki se danes ali jutri lahko pojavi na evropskem kontingentu. Do te ideje so prišli posebno bruseljski krogi, katerim bi bilo zelo všeč, ako bi se sklenila mej belgijsko in nizozemsko vlado defenzivna pogodba, ki bi zagotovila samostojnost obeh držav. V Belgiji se nam-res od trenutka, odkar se je sklenila in proglasila zveza mej Rusijo in Francijo, zelo boje, da bi njih dežela vkljub popolni neutralnosti postala središče bojnega šuma, ko bi se res vnela vojska mej Francozi in Nemci. No, ko bi kedaj res prišlo do tega, kar pa vsaj za sedaj ni verojetno, bi tudi najtrd-neja zveza mej tema dvema državama ne koristila mnogo in bi pač malo ovirala pričeto akcijo. Blokada otoka Krete ne bo še odpravljena s 16. t. m., kakor se je brzojavilo pred nekaj dnevi. „Agence Havas" piše, kakor zatrjuje, iz zanesljivega vira, da so admirali sicer vsi proti nadaljni blokadi otoka in so tudi v tem oziru stavili predlog pri svojih vladah, o katerem se sedaj vrši razgovor mej kabineti posamnih velevlastij. Toda kaj malo nade je, da bi ta predlog prodrl že sedaj, kajti več vele vlastij se upira odpravi blokade, dokler ni popolnem rešeno grško-turško in krečansko vprašanje. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 7. sept. (Konec.) O nasvetu mestnega pravnega konzulenta v zadevi pravde, ki jo je pričela Ana Suhadobnik, bivša postrežnica pok. Frana Knerlerja, proti mestnemu ubožnemu zakladu kot glavnemu dediču po umrlem Knerlerju, poroča odb. Plantan. Ker je njena prva terjav že pravomočna in postane pravomočna najbrže tudi druga terjatev iu ker je Suhadobnik voljna vsprejeti primerno odpravnino, predlaga poročevalec, naj se ji izplača iz zapuščine Knerlerjeve svota 275 gld. Občina je v slučaju poravnave še vkljub temu na boljem za približno 200 gld. Obvelja. O zadevi oddaje lova, ki je spadal poprej h graščini Bakovniški in pripada sedaj mestni občini, ker je razprodanega toliko sveta, da obsega le okolu 200 oralov, poroča odb. S v e t e k ter predlaga, naj se da v zakup sedanjemu zakupniku mestnega lovskega okraja, ako je voljan plačati 40 gld. letne zakupnine. Predlogu se pritrdi. Vodstvu sirotišnice baronice Lichtenthurnove se dovoli 100 gld. kot prispevek k troškom za razširjenje sedanje petrazrednice v šestrazrednico. Poročevalec odbornik Senekovič. Na to sledd poročila stavbnega odseka. Prošnji Alojzija Pogačnika za nov kanal in brezplačno odvažanie vode pri njegovi hiši v Fran- Lahko s ponosom se ponašaš: Vedi: kraje mnoge ti prekašaš. Nisi ti, Bog vć kako petično, Pa zastavo imaš lepo, lično. Pod praporom, pod le-to zastavo Bori vedno se za očetnjavo, Bori se za dve svetinji njeni, Prav ljubeč ju v ljubavi iskreni: Bori se za vero ti krščansko, Bori se za misel ti slovansko I Na zastavi glej Ciril-Metoda Svetca in učitelja naroda, Pogled na nju naj za rod te vnema, Za naš rod, ki drag je bil obema. Vrh zastave glej pa križ presveti — Naj za vero ti ljubezen netil S križem tem ZveliČar svet je zmagal, Z znakom tem i ti ne boš omagal. Nepremično kakor siva skala Pred sovražnega boš stal navala, Zmagal vse boš stiske, vse nadloge — Kviško torej bratje, hej na noge I 2e vihra nam pred očmi zastava — Živel rod, živela očetnjava! čiškanski ulici se ugodi v toliko, da se sklene n& predlog poročevalca odbornika Pavlina, zgraditi z malimi troški začasni kanal za odvajanje navadne vode. O ugovoru Matevža Zdešarja na Poljanskem nasipu proti magistratnemu odloku, s katerim se mu je prepovedala naprava pečnice v hišnem stopnjišču in epeljava dotičnega dimnika v že obstoječ dimnik, poroča isti odbornik in predlaga, naj se ugovor zavrne, ker se še niso odpravili protivni nedostatki. Priziv grofice Ursini-Blagajeve proti magistratnemu odloku, s katerim se ji zabranjuje, pri novi stavbi na sv. Jakoba trgu napraviti hlev in sezidati poslopje za 9 cm. višje, kakor je sosednje Bahov-čevo, se je po daljši debati, katere so se udeleževali poročevalec Žužek ter odborniki Pavlin, Vel-kovrh in Trček, kot neutemeljen odklonil. Ivanu Mohorču se da naknadno dovoljenje za oddajo nadzemeljskih stanovanj, ne pa podzemeljskih, ker ne odgovarjajo zdravstvenim propisom. Poročevalec odbornik Trček. Poročilo policijskega odseka o cestno policijskem redu se odloži na prihodnjo sejo, ki se vrši v petek. Računi za zdravila mestnim ubogim za 1.1896, o katerih poroča podžupan in ki izkazujejo stroškov 935 gld. 62 kr., se odobri ter zdravnikom izreče zahvala s pripomnjo, naj štedijo s konjakom. Razpisano mesto prvega mašinista pri mestni elektrarni se odda izmej 15 oglašenih prosilcev Drag. Fakinu s Primorskega proti letni plači 700 gld. in prostim stanovanjem oziroma stanarino letnih 150 gld. s pravico definitivnega nastavljenja po preteku jednega leta. Poročevalec odb. Senekovič. Dalje se na predlog istega poročevalca naknadno odobri oddaja gradnje kanala v Slomškovih ulicah za odvajanje kondenzacijske vode iz elektrarne. Delo je prevzela kranjska stavbinska družba za svoto 2235 gld. 35 kr. Konečno se odstopijo plinarni plinovodne cevi na Fran Josipa cesti do križišča z Marije Terezije cesto v zameno za 31 kandelabrov, ki se uporabijo za žarnice v raznih drevoredih. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Odbornik Plantan vpraša župana, mu je li znana želja prebivalcev na vzhodnem delu mesta, naj se jim napravi kako šetališče, in kaj namerava v tem oziru ukreniti. Zupan odgovarja, da mu je ta želja znana in je tudi upravičena, toda na tujem svetu ne more mestna občina ničesar ukreniti. Odbornik Hribar vpraša, na kak način in kedaj se namerava poskrbeti za odtok vode v Vod-matu, kjer ima marsikateri posestnik ob deževju polno klet vode. Zupan mu odgovarja, da temu nedostatku sedaj ni mogoče radikalno odpomoči in se bo za sedaj odvajala voda po jarkih. Odbornik Turk vpraša v prvi vrsti, zakaj se še sedaj ni izplačalo vsem prosilcem hišnim posestnikom 3odstotno posojilo, vsled česar trpć tudi obrtniki, ker ne dobć od dotičbih gospodarjev plačila; potem pa, zakaj se njegovo ime ne nahaja več med občinskimi odborniki, akoravno je deželna vlada ugodila njegovemu prizivu. Zupan mu odgovarja glede posojila, da se je izplačalo vsem prosilcem, ki so izpolnili dotične pogoje, posebno gledd intabulacije, na drugo vprašanje pa odgovarja, da gospoda Turka ne smatra pravim zastopnikom volilcev, dokler ne pride rešitev od no-tranjega ministerstva._ Dnevne novice. > V Ljubljani, 10. septembra. (Vseslovenski shod.) Zanimanje za vseslovenski shod prihodnji torek je jako veliko; posebno mnogoštevilno se oglašajo izvenkranjski Slovenci in isterski Hrvatje. Vabila so do malega že razposlana, žal, da se je pripravljalni odbor z ozirom na omejeni prostor moral omejiti na 3000 vabil. Istotako bode število udeležnikov pri banketu omejeno na 300 do 400, ker za več oseb ni prostora v določeni dvorani. Med drugimi pride na shod znani rusinski državni poslanec Barwinski. (Osebne vesti.) Semeniški podvodja gosp. Rok M e r č u n je imenovan katehetom mestnih ljudskih Sol v Ljubljani. — Diplomirani živinozdravnik Jožef S t e g u se je naselil v Mokronogu, kjer bo izvrševal svoj zdravniški posel. — Danes po noči umrla je v ljubljanskem uršulinskem samostanu č. mati Alfonza R i e d e r, rojena Ljubljančanka. (Na državni gimnaziji v Kranja) je dež. šolski svet tudi za tretji razred dovolil vsporednico; v ta namen je zavodu pridobiti še jednega učitelja. (Sestanek slovenskih literatov) Poroča se nam: Že dalje časa se je izražala želja, naj si slovenski literali in umetniki nepravijo kako društvo, kjer bi imeli svoje središče. V ta namen sešli so se dne 7. t. m. nekateri gospodje na prvi prosti sestanek. Tak sestanek se ponovi prihodnjo soboto 11. t. m. v spodnji kavarni „Narodnega doma". Začasni odsek, ki je bil izvoljen, je ukrenil, da se snidejo slovenski literati o priliki vseslovenskega shoda 13. t. m. ob osmih zvečer v „Nar. domu". Dobro došli na tem sestanku ne samo literatje, umetniki, knjigo-tržci, ampak vsakdo, ki se zanimlje za razvoj slovenskega slovstva. Posebna vabila se ne bodo izdajala. — Ko zvemo o namenih te zveze, o tem več spregovorimo. (V Dobrepoljah) bode v nedeljo 12. t. m. popoludne ob '/»4. uri ljudski shod, katerega se udeležita oba gg. držav, poslanca dr. Susteršič in dr. K r e k. K temu shodu vabimo zlasti volilce vsega velikolaškega okraja. (Prestidigitatenr chevalier Thorn) prične v soboto svoje predstave iz magije in epiritizma. Dunajski listi, kjer je nazadnje bival in predstavljal, se jako laskavo izražajo o njegovih spretnostih ter ga opisujejo kot enega prvih veljakov v njegovi stroki. (Vzpored slavnostne otvoritve novega gimnazijskega poslopja v Kranju 18. t. m.) 1. Ob 8. uri zjutraj na kolodvoru vzprejem zastopnika visoke c. kr. učne uprave, dostojanstvenikov iu došlih gostov po občinskem odboru. 2. Ob llt9. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. 3. Sprevod h gimnazijskemu poslopju. 4. Vzidanje sklepnega kamena in odkritje spominske plošče. 5. Blagoslovljenje poslopja in kapele. 6. Slovesna oddaja poslopja visoki c. kr. učni upravi. 7. Ogledovanje prostorov. 8. Ob 1. uri skupni obed v gostilni g. Petra Mayr-a. 9. Ob 4. uri promenadni koncert godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27., v Fran Josipovem drevoredu. Ob 8. uri večerna zabava s koncertom vojaške godbe v prostorih g. Petra Mayr-a in v prostorih „Narodne čitalnice". (Iz Polhovega Gradca.) Dne 8. t. mes., to je Mali Šmaren, vršila se je pri nas redka slavnost. Blagoslovilo se je namreč poslopje gasilnega društva, takozvani gasilnega društva dom. Blagoslovljenje zvrševal je preč. gospod dr. J. Marinko, c. kr. gimnazijski profesor iz Novega Mesta, ob azistenci domačih gospodov duhovnikov in bogoslovcev. Po blagoslovljenju je preč. gospod celebrant jako temeljito pojasnjeval obilno zbranemu občinstvu nalogo gasilnih društev. V svojem vsestransko dovršenem govoru nauduševal je gasilce k vzajemnosti in vztrajnosti. Zbrano občinstvo je jako pazljivo sledilo njegovim krepkim besedam. Vredno je opomniti, da se je vršilo blagoslovljenje naše brizgalnice pred 8 leti ravno ta dan po preč. gospodu dr. Marinku, po trudapolnem prizadevanju za občno korist tolikanj vnetega bivšega kapelana, sedaj duhovnega upravitelja v Crnein Vrhu nad Idrijo, veleč. g. J. Hlad-nika. Naj mi bode na tem mestu dovoljeno, izreči v imenu našega gasilnega društva preč. gospodu dr. Marinku našo najsrčnejšo hvalo. Nadalje izrekamo svojo zahvalo sledečim slavnim društvom: katoliškemu rokodelskemu društvu in gasilnemu društvu vrhniškemu, gasilnemu društvu horjulskemu, gasilnemu društvu viškemu in gasilnemu društvu iz Črnega Vrha nad Idrijo, katero se ni štr&šilo dolgega in težavnega pota; slednjič vsemu slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležitev. Bog vam povrni I Na pomoči (Shod soc. demokratov v Sp. Idriji.) Dne 8. sept. ob 3. uri popoldne so pri nas napovedali mokrači ljudski shod. Da bode shod, ni nihče drugi vedel, kakor edino le mokrači. V prošnji na okr. glavarstvo so navedli, da bodo govorili o političnem položaju v Avstriji, in pa česa je treba delavskemu in kmečkemu ljudstvu. O kmečkem stanu so hoteli govoriti, a nobenega kmeta vabili zraven. Čudno I Sešli so se med litanijami, ko so bili pošteni ljudje v cerkvi; volili so predsednika, in dali besedo Kristanu. Od početka ni bil nikakor ljudski shod, ampak edino le mokraški. Navzoči so bili domači mokrači in mnogo iz Idrije. Naša in idrijska mokračevina je mislila, da ji bode vse pokorno. Na shod niso vabili druzih, pač pa povabili g. kapelana, misleč, da jim bo on moral biti pokoren in kar naravnost pritrjevati nauku novodobnega odrešitelja Kristana. Nave- demo tu doslovno pismo, katero je pisal g. kapelanu mokraški doktor in sklicatelj shodi. Glasi se: „B!a gorodni gospod I Povabim vas ua shod, da pridete in da se boste prepričali o našimu novimu nauku da boste potem lahko resnica govoril, ker vemo da sedaij niti poima o. sacijalizmu nemate drugači bibol pametno govoril pridite in vas zagotovim da dobite beseda in potem boma se prepričali o klerikalni in Socijalni modrost in pravičnost z Bogom Tomaž Filipič." Mokračevina si je mislila, da g. kapelan ne bode imel poguma priti k shodu in ugovarjati njih Kristanu; a je prišel. Precej ko je vstopil, hotel mu je jeden mokračev prerezati suknjo, drug ga začel pitati z oslom. Kapelan je pa jel odgovarjati Kristanu iu vprašati sklicatelja, kje se vzdržuje ono, kar je pisal. Kristan in mokrači so bili v zadregi Bali so se vendarle resnice, si pomignili in vrgli kapelana in nekaj druzih ven. Hoteli so mokrači vendarle nadaljevati shod. Kapelan se jih pa vendarle ni ustrašil; pri jednih vratih so ga vrgli ven, pri drugih je prišel nazaj. Ker je bil nered velik, je prišel župan z odborniki in zakljuf-il shod zaradi razgrajanja in ker ni bil shod pravilno oglašen. Žvižgali so vsi županu. Priti je morala na pomoč žandarmerija. Šele ta je razgnala mokraške duhove. Sed8j so bili mokrači zelo žalostni, ker so mislili, da je že ves svet njih in da smejo počenjati, kar hočejo. Po shodu je bilo po zaključenju in potem celo noč tako strašno, da če bi bili prišli k nam vsi peklenski duhovi, bi ne bili počenjali hujšega. Hujšega rjovenja in tulenja ni v peklu, kakor je bilo pri nas to noč. Ni se slišalo druzega, kakor najnesramnejše govorjenje in preklinjevauje. Čuden učenik je Kristan. Na shodu v Cerknem je javno govoril, da ni hudiča. Njegovi učenci so pa pri nas klicali vse hudiče, naj pridejo po kapelana in župana. Mokrači! Kaj pa vendar imate pri županu? Ali mar ni uprav on najboljši prijatelj trpečega ljudstva? Koliko vbožcevježe on preskrboval z vsem potrebnim do smrti 1 Ali ne najde pri njem vsak revež prenočišča in vsega potrebnega ? Kdo vas preskrbuje z zemljo brezplačno, da nasadite krompirja in zelja? Mokrači, pokažite tacega moža iz vaše srede? Kristan je govoril na shodu, kolikor je imel časa, da je Kielmanseg naredil poklon klerikalni stranki. Mi mu svetujemo, da naj gre nazaj na Hrvaško lug jest, bo prišel nazaj mogoče boljše pameti in bo mogoče med tem zvedel, da je bil bivši ministerski predsednik luteranec in da se kot tak gotovo ni poklanjal katoliškim duhovnikom. Pravil je tudi ljudem, da so se vsi mokraški shodi, ki jih je on vodil, vršili v najlepšem redu. Eakšen je bil ta red, to najlepše priča tukajšnji shod. (Povrat vojakov z vojaških vaj na Štajerskem.) Z današnjim dnem so završene letošnje jesenske orožne vaje na Štajerskem in jutri se vrnejo po-samni oddelki v svoje stalne kraje. Prihod v Ljubljano je določen po nastopnem redu : Ob 12. uri dospe iz Celja pešpolk št. 47 (54 častnikov in 781 mož) ter se odpelje v Gorico ob 1. uri 20 minut popoludne ; domobranci 4. polka, 3. in 4. bataljon (51 častnikov in 1143 mož) dospo iz Šoštanja 16 minut po tretji uri, 5. domobranski polk (47 čast. in 1120 mož) pa dojde iz Celja ob 2. uri 15 min. in se odpelje v Gorico oziroma Pulj pet minut pozneje; dopustniki domačega polka št. 17 in lovskega bataljona št. 7 (5 čast. in 1372 mož) se pripeljejo iz Celja nekaj minut pred pet uro ; tri minute po Sesti uri zvečer dospo iz Velenja vojaki 87. pešpolka in 4. bataljona 5. domobran. polka, skupno 69 častnikov in 888 mož, ter odrinejo v Trst oziroma Pulj ob 7. uri 40 minut; ob polu osmih dojde iz Celja pešpolk št. 97 (60 častnikov in 1152 mož), ki se odpeljejo v Trst ob tričetrt na deveto uro. Ob jednem s temi vojaki se odpeljejo v Trst tudi dopustniki in rezervniki istega polka in pa vojaki 20. lovskega bataljona (31 čast. in 982 mož). Poslednji dojdejo v Ljubljano vojaki 8. pešpolka, ki dojdejo iz Gradca ob poludvanajstih po noči in se odpeljejo v Trst 18. minut po polunoči. S tem vlakom se pripelje 59 čast. in 744 mož. — Skupno dojde toraj v Ljubljano tekom jutrajšnjega dne 376 častnikov in 8182 mož. (Poboj.) O grozodejstvu, o katerem smo poročali minuli ponedeljek, se nam dodatno poroča: Umorjeni nesrečnik je Auton Orehek z Dobrave, občina Črnuče, njegova morilca sta pa Ivan in Fran Jakopič, oba z Ježice pri Ljubljani. Imenovani trije so se sprli v gostilni Helene Pibernik na Dobravi, in ko je mati odvedla Orehka iz gostilne, sta šla Jakopiča za njim ter ga napadla s koli. Kakih deset korakov od gostilne pa je sunil Iv. Jakopič Orehka trikrat z nožem, tako da se je nesrečnik takoj zgru-dil na tla iu v malo trenutkih umrl. Zločinca eta že pod ključem. (V Mariboru) se prihodnjo nedeljo naselijo čč. gg. lazaristi. Ob 4^0. uri jih bodo mil. knezoškof pri sv. Jožefu slovesno umestili. Za to misijonsko mesto so določeni č. g. superijor Fr. Javševec, č. g. Jož. Navinšek in trije bratje. (V mariborsko dijaško semenišče) se je oglasilo 78 prosilcev, od teh je bilo vsprejetih 20. (Volilnega shoda), katerega sta sklicala držami poslanec č. g. Jos. Žičkar iu deželni poslanec g. dr. Fr. Bosina na dan 29. avg. t. 1. pri sv. Juriju ob Ščavnici, se je udeležila velika množica ljudstva, domačinov pa sosedov od sv. Antona, Negove, Male Nedelje, iz Ljutomera, od Kapele, od koder je prišel povečat slovesnost tudi še mladi a že dobro izvežbani tamburaški zbor, kateremu bodi na tem mestu izrečena zahvala. Mnogobrojni domači pevski zbor je zopet pokazal svojo čilo moč. Zal, da je dež nekoliko zmotil govornika. — Soglasno so bile sprejete nastopne resolucije: 1. Zbraui volilci izrekajo svojima poslancema č. g. Jož. Zičkarju in g. dr. Bosini svoje zaupanje. 2. Obsoja se nedostojno postopanje nemško - nacijonalne in nemško-liberalne stranke v državnem zboru, ker se je s tem onemogočilo vsako koristno delovanje, osobito v prid kmetskega stanu. 3. Odobravate se jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot jedino pravični in se zahtevajo jednake naredbe za slovenske pokrajine. 4. Odobrava se sedanja sestava večine v državnem zboru. 5. Deželnim poslancem se naroča, da vztrajajo v deželnem zboru, dokler to pripušča postopanje deželno-zborske večine in vlade z ozirom na čast in kulturni razvoj slovenskega naroda na Štajerskem. (Koroški »sttdmarkijanci« pri delu.) Iz Celovca, dne 9. sept.: Včeraj sta napravili šmar-tinska in borovska podružnica „Siidmarke" skupen izlet iu veliko veselico na takozvanem „Kanonhof-u" blizu Zibpolj, prav na slovenskih tleh. Hoteli so s tem demonstrovati, kako daleč že sega njih „nemška posest", ob jednem pa loviti slovenske okoličane za jedino zveličavno nemštvo. Ta namen se jim je vsaj deloma izjalovil, ker so bili govori prepovedani. Ogorčenost slovenskega prebivalstva nad drznim nastopom in izzivanjem „Siidmarke" je velika in se je pojavila na razne načine 1 — Cel shod ima pa še svoje posebne, jako zanimive pritikline ! Za danes omenim le toliko, da se grč za tisto — d a -v i c o , ki je na Korošksm proslula že lani, zlasti še v tistem delu dežele, kater: ima srečo, da mu je glavar — g. baron Mac Nevin 1 Več prihodnjič. (Premovanje) goveje živine Marijadvorskega plemena za gorenjo Savinjsko dolino bode dne 11. okt. na Ljubnem. (Z graškega vseučilišča.) Izredni profesor na graškem vseučilišču dr. P. Czermak, je imenovan rednim profesorjem fizike na vseučilišču v Inomostu. Društva, (Vabilo k veselici podružnice sv. Cirila in Metoda za Kropo-Kamno-gorico-Dobravo) katera se vrši v nedeljo dne 12. septembra v Kropi v gostilni pri Jarmu ob '/»4 uri popoludre. Vspored : 1. Pozdrav. 2. Gledališka predstava: Dva gospoda pa jeden sluga. Burka 8 petjem v enem dejanju. Po Goldoniju poslov. Dav. Hostnik. Osobe : Leopold Prostni. Ivan njegov sluga. Godin. Pavlina mlada vdova, njegova bratranka. Lizika, njena hišina. Natakar. Prizorišče : Gostilna v Toplicah. 3. Bazlični ljudje. Predstavlja # * џ. 4. Srečkanje. Med posameznimi točkami poje kroparski moški zbor. Vstopnina 10 kr. — Preplačila se hvaležno vsprejemajo,* ker se veselica vrši v prid pre-koristne družbe sv. Cirila in Metoda. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Bralno društvo v Dobrepoljah) bode praznovalo v nedeljo, dne 12. t. m. slavnost blagoslovljenja društvene zastave. 1. Ob '/«КК uri se zbero društva v sobi bralnega društva, odkoder odkorakajo v cerkev. 2. Ob 10. uri blagoslovljenje zastave in sv. maša. 3. Po sv. maši se vrnejo vsa društva v sobo bralnega društva, kjer se bo govoril prolog in slavnostni govor. 4. Ob '/»!• uri skupen obed v gostilni Josipa Stiha. Kdor se ga udeleži, naj blagovoli naznaniti do sobote. K tej slavnosti vabi vse prijatelje kmetskega ljudstva odbor. (Vabilo) k veselici, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Komendi s sodelovanjem slavne mengiške godbe in mengiških pevcev v nedeljo, 12. septembra t. 1. pri Andreju Mejačn v Komendi. — Vspored: Pozdrav zbranim gostom; godba; petje; Šaljiva loterija. — Cisti dohodek je namenjen zgradbi shrambe gasilnega orodja. — Začetek ob 7,4. uri popoludne. — K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 10. septembra. Cesar je danes s sijajnim vojaškim spremstvom odpotoval v Totis k velikim vojaškim vajam. Nemški cesar dospe v Totis dne 12. t. m. popoludne. Tudi šef ruskega generalnega štaba Obručev in vojaški atašeji dospejo istega dne. Dunaj, 10. septembra. Kakor je poročal „Fremdenblatt", je določena prva seja poslanske zbornice na četrtek 23. septembra. S tem se pričenja trinajsto zasedanje državnega zbora. S pričetkom zasedanja ugasne mandat predsedništva v obeh zbornicah. Za gospodsko zbornico bo imenoval predsedstvo vladar, za poslansko zbornico se bo pa vršila nova volitev. Do tedaj predseduje sejam starostni predsednik. Dunaj, 10. septembra. „Wiener Zeitg." objavlja odlok, s katerim se dovoljuje gradnja lokalne železnice Treibacli-Stari Dvor-Mala Glodnica do železnice v Krški dolini. Budimpešta, 10. septembra. Včeraj je tu umrl bivši ravnatelj narodnega muzeja, znani publicist in arheolog Fran Pulszky. Petrograd, 10. septembra. Iz uradnih poročil, došlih iz Bombaya, je razvidno, da je v prvem tednu meseca avgusta umrlo tam 420 oseb za kolero. Homburg, 10. septembra. Italijanski kralj je podaril tukajšnji katoliški cerkvi 1000 frankov. Madrid, 10. septembra. Uradni list objavlja carinsko preosnovo za Kubo. Vvoz orožja, streliva, inozemskega sladkorja, umetnega vina in skoro vseh ameriških izdelkov je prepovedan. Atene, 10. septembra. Tukajšnje časopisje naglaša, da je financijelno vprašanje rešeno in da se zbornica, ko bo podpisana mirovna pogodba, snide h kratkemu zasedanju. New-Jork, 10. septembra. V torek zvečer sta pri Emporiji v državi Kansas trčila a K čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -•a . s S s -M ^ e Ž3*" > 9 9. zvečer 734 9 150 brezv. oblačno 10 7. zjutraj 2. popol. 7330 733-0 9-0 12-8 brezv. sr. jzah. megla del. oblač 00 dva vlaka železnice Atchinson Topeka and Santa Fe. Dvanajst oseb je ubitih, več ranjenih. Umrli bo: 6. septembra. Lorene Kokalj, posestnik, 84 let, Rečne ulice 8, kap. 7. septembra. Jurij Zaje, gostilničar, 48 let, Poljanska cesta 16, vsled raka. V bolnišnici: 4. septembra. Ivan Sifler, posestnik, 64 let, pylonephritis. V vojaški bolnišnici: 7. septembra. Gašper Lakner, c. in kr. četovodja, 23 let, vnetica možganske mrene. Meteorologidno porodilo. Zahvala. 615 1-1 Srednja včerajšnja temperatura 14'3°, za Г4° pod normalom. Zahvala. 614 1-1 Vsled mnogobrojnih dokazov srčnega sočutja ob nenadomestni izgubi našega predobrega očeta Matevža Lavrenčič-a dežel, poslanca, načelnika okraj, cestnega odbora, uda c. kr. šolskega okraja postojinskega itd., posestnika na Vrhpoljl pri Vipavi se najtopljeje zahvaljujemo domačemu prečast. gosp. kuratu Henriku Dejak za dušno oskrb rajneega; vsem udeležiteljem pogreba: velečast g vipavskemu dekanu Matiji Erjavcu in vsej častiti dekanijski duhovščini, nadalje velečast. gosp. cirkniškemu dekanu Frančišku Kunsteljnu za opravljeno črno mašo, visokorodnemu gosp. grofu Karolu Lanthieri-ju, visokorodnemu gosp. vitezu Laschanu, c. kr. okrajnemu glavarju, veleč. g. Ivanu Thumi, c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, veleč. g. dr. Zbašniku, kot zastopniku deželnega odbora kranjskega, blag. g. J. Zelenu, dež. poslancu, sl. požarnim hrambam iz Vipave in Št. Vida, sl. vrh-poljskemu občinskemu odboru, vsem drugim p. n. gospodom in gospem, sorodnikom, prijateljem in znancem od blizo in daleč in vsemu občinstvu. Zahvaljujemo se nadalje vsem darovateljem krasnih vencev, kakor veleslav. deželnemu odboru kranjskemu, klubu katol. narodnih poslancev, in drugim. Ob enem prisrčna zahvala vsem onim, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje odkritosrčno sožalje. Nadalje pa prosimo, da ohranijo blagega pokojnika v spominu in molijo za njegovo dušo. V Vrh polj i pri Vipavi, 8. septembra 1897. Osirotela rodbina Lavrenčičeva. Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, sina, brata, strijca in evaka, gospoda ЈигЦа Zegc-a gostilničarja In hiš. posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in sožalje, katero so nam izkazovali, prečastiti duhovščini, nositeljem vencev in sploh vsem, kateri so se vdeležili pogreba dragega pokojnika, najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Razglas. 613 3—1 Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah (strokovna šola za obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in z oddelki za figuralno podobarstvo, za rezbarstvo, za mizarstvo, za strugarstvo in za pletarstvo ter strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani se prične šolsko leto s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba dne 18. septembra. Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo, naj se zglase v spremstvu starišev ali njih namestnikov v ravnateljevi pisarni (Zvezdarske ulice, Virantova hiša) dne 16. septembra od 9.—12. ure dopoludue. ali od 3.—o. ure popoludne z odpustuico liudske šole in dokazom o dovršenem 14. letu svoje starosti. Izredni obiskovalci in obiskovalci javne risarske Šole se sprejemajo tudi med šolskim letom, io sicer poslednji vsako nedeljo dopoludne. Oddelek za pletarstvo obiskujejo lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traje 1—2 leti. Učenci in učenke, ki so že hodili v strokovne šole, se morajo zglasiti dnć 17. septembra zjutraj. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dne 7. sept. 1897. •Josip Cvetrecnik, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, se priporoča v vsakovrstna v sobnoslikarskl obrt spadajoča dela. 9 32—31 St. 117/pr. Razpis službe. 603 3-1 Pri upraviteljitvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je služba kontrolorja z letno plačo 1200 gld., s pravico do dvth v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. ter s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje do 1. oktobra 1897. L pri podpisanem deželnem odboru. Odi dež:, odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 6. septembra 1897. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-13 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema -lužna Amerika. ■ Do Do Montevideo. | Baltimore. via dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. | Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Buenos-Ayres. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani: gUffi Dunajska borza. Dni 10. septembra, tkapni drtavni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru ... Avstrijska slata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . , . . . Loadon vista........... Merniki dr», bankovci za 100 m. nem. dri. velj. IO mark............ tO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ 0. kr. cekini........... 102 gld. 25 ki. 102 124 101 122 99 950 364 119 58 11 9 45 5 30 50 . 70 . 35 , 86 . 75 ; 80 . 70 . 74 . 52'/,. 20 . 64 . Dne 9. septembra 4% driavne »rečke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4 f> Prijoritetne obveznice driavne železnice . . . , južne ieleznice 3% . , . južne železnice b% . , . dolenjskih železnic 4% 159 gld. -r kr. 160 . 25 189 . 50 99 . 85 141 . — 129 , — 108 , 75 112 . 50 98 , 75 99 . 10 — • 183 . 25 • 125 , 76 • 99 . 50 n Kreditne srečke. 100 gld. . 4% srečke dunav. parobr. Avstrijskega rudečega križi Rudolfove srečke, 10 gld. 198 gld. 50 154 „ - kr. St. Genćis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 800 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba liontanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 1. 19 50 • 26 50 71 50 79 25 57 — 22 50 165 50 r. 3420 — 390 — e 86 ■ 76 137 • 75 • 166 50 e 126 • 12 ЖГ Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, вгебк, denarjev itd. gavftrovaaje za zgube pri žrobanjih, pri iižrebanji najmanjšega dobitka. K s lan tn» is vrši te v naroftll n» boni. Menjarnična delniška družba ДБВС1ЈВ Woliziili it 10 Dunaj, liriikilfirstraui 74 B. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih ln «naninlk stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipokulsoljskik vrednostih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče vnooega «brestovanja pri popolni varnosti ВУ naloženih glarnlo.