PoStr.fna pavžalfrana. Leto I., štev. 2. V LJubljani, sreda dne 25. avgusta 1920. Posamezna štev. Izhaja ob« Isjutraj. »Stane celoletno .,«.180 K mesečno . . »-.i V 15 ■ češkoslovaški zunanji | tovicJe> Beu{hen in Konigshfitte še ni- predpisano prisego zvestobe do kralja in domovine. Minister BeneS o Ju* SosUeški zvezi. čilo „, minister dr. Beneš je izjavil dopisniku bukareškega lista „La Rumania", da je ententna politika napram av-stro-egrski stala vedno pod vplivom znanega gesla, da ako Avstro-ogrske rti, se jo mora ustvariti. Ravno z ozi- so v poljskih rokah. Varšava, 24. avgusta. (Izvirno.): Ruski glavni stan je preložen v Smo-lensk. Kopcnhagen, 24. avgusta. (Izvir-rom na to je dr. Beneš sklenil dogo- l£a> S^nSv^ftlF^ mm državam, aa se AvstavOgrska | Georges je naspTotnol n^opil ^ še z boljšim uspehom lahko nadomesti z malo entento. Mala ententa bo z liberalno in ne z imperijalistično politiko nudila najboljše jamstvo za mir v Srednji Evropi. Dr. Beneš je končno izjavil dopisniku, da odločno zavrača načrt donavske federacije, naj si bo v kakršnikoli obliki. Velika ententa ni za< stovoijna z malo entento. sprejem pogojev. Bei proti draginji. Beograd, 24.avgusta. (Izvirno.) V, današnji ministrski seji s« je vršila obširna debata o naraščajoči draginji. Sklenilo se je poveriti ministru-Kukovcu sestavo uredbe, ki bi naj omogočila organizirano uporabo državne moči in državnih sredstev v boju proti draginji. Pri tej priliki se je tudi pretresalo vprašanje ukinje-Dunaj, 24.avgusta. (Izvirno poro-lnja osemurnega delavnika in poseb-čilo „Jutru".) „Neues Wiener Tag- ne uredbe za vcsiguranje reda in de-blatt" poroča: Ententni krogi sina- la", ki bi naj bila po mislih njenega trajo, da nasprotuje dogovor med Če- duševnega očeta nekak izjemni zakon škoslovaško in Jugoslavijo temeljnim za pobijanje štrajkov itd/ Minister načelcan mirovnih pogojev prve Ion- j Kukovec je odločno odklonil vsako donske konference, na kateri se je tudi sklenila ustanovitev narodnostnih držav. Češki državniki bi morali vrhu tega vedeti, da je ententa delovala na uresničenju take državne reakcijonarno mero n, litičnem polju in cela razprava scciialnopo- ]e zveze na mestu bivše Avstro-Ogrske, k©nffi!f0nS® © toda na gospodarskem programu. (Torej podonavske federacije! Op. urean.) Dogovor, kakor med Prago in Beogradom, je nekako naperjen proti temu načrtu in pomeni oviro za izvedbo nameravanega združenja gospodarski ali podonavskih držav. Poljsko prodiranje. Varšava, 23. avg. Fronino poročilo z dne 22. avg.: Na severni fronti so čete naše prve armade končno-veljavno premagale divizijo XV. sovjetske armade, ki je krila umik sovražnika. Po ljutih bojih so poljske čete zasedle Przasnvez, Szmunsk in Mlavo. S tem so odrezale sovražniku, ki beži v neredu, pot za umik. Glavne sile XV. sovjetske armade in njen Pariz, 24.avgusla. (Izvirno.) Na sestanku Milleranda z Gioliiiijem, ki se bo vršil prihodnji mesec v Aix Ces Bains, se bo razpravl jalo, kakor poročajo franrGski listi tudi c jadranskem vprašanju. Hss^s pO- ^©-ssS?. ■ London, 24. avgusta. (Izvirno.); Jutri in }>ojutrišnjem bo premogovno delavstvo glasovalo o stavki. Rezultat bo objavljen v ponedeljek. Sko-ro gotovo s? bo velika večina odločila za stavko. Bratislava, 24. avgusta. (Izvirno.)!? Velike stavke v okraju Nitra se vedno bolj širijo. Dosedaj stavka dvesto konjeniški zbor so popolnoma odre- petdeset tisoč delavcev, zane. Plen je velikanski in postaja | Beograd, 23. avgusta. Plače pod- vedno večji. Vojni materijal in ujet- častnikov. Vojno minstrstvo je ure- niki še niso šteti. Samo naša IS. pe- dilo plače podčastnikom naše vojske, hotna divizija je v bojih dne 21. t. m. Naredniki dobijo na mesec 650 di- ujela 5000 mož ter zaplenila 16 to- narjev, oženjeni pa dobijo še petreb- pov in 135 strojnic. Poznanjski od- ne doklado. delki, ki prodirajo vzdolž nemške me- Beograd, 23. avgusta. Boljševi- je, so zavzele Soldau. Na vzhodni Id 40 km pred lesko mejo. „Praška fronti se nadaljuje pod osebnim vodstvom maršala Pilsudskega naše zmagovito prediranje proti severu. Tribuna" javlja: Poljski prebivala i se v množinah vozijo v rutensfce Karpate, ker se sovjetska vojska na- Dne 21. t. m. smo zavzeli Zambrov/ haja 40 km pred čehoslovaško mejo. in M azewieck ter prekoračili Nare\v. Kopenhagen, 24. avgusta. (Izvir-Na ozemlju Wysoko Litovsk je naša no.) „Times" poroča, da je bilo pri IV. konjeniška brigada razpršila so- zadnjem pokolju kristjanov v Mali vražne topniške skupine, ki je imela Aziji umorjenih okoli 5000 oseb. Mo-22 težkih topov, določenih za obstre- ški so bili večinoma postreljeni, žea-ljevanje Varšave. Topove smo'za- ske in otroci pa pometani v vodo. Pre-plenilv moštvo pa ujeli. Povelje po- bivalstvo v Brusiji je zaprosilo za velinika 21.sovjetske divizije je od-Igrico varstvo. • - Zbor siiiognto neoirešene domovine. Zagreb, 23. avg. Na inicijativo Narodnega Sveta za neosvobojeno domovino v Ljubljani se je vršilo dne 22. in 23. avgusta v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu posvetovanje predstavi teli ev beguncev in narodnih poslanikov iz zasedenega ozemlja. Prisotni so bili zastopniki vseh strank. Sestanek je vodil i-o+ predsednik dr. Gustav Gregorin. Po obširni debati, v kateri se je razpravljalo o zunanjem in notranjem položaju neocrešene domovine, s posebnim ozirom na jadransko vprašanje, je bil izvoljen posebni odbor dvanajstorice, ki je izdelal primerne predloge ter jih predložil konferenci. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Glavni sklepi zbora so sledeči: Ustanovi se posebno zastopstvo parlamentarnih in drugih zastopnikov ter zaupnikov iz okupiranih kraje*/ pod imenom .Jadranski .zbor". Naloga tega zbora bo, da se briga za reševanje vseh problemov, ki so v zvezi z neodrešenirn ozemljem. Kot eksekutiva tega zbora bo posloval ..Poslovni odbor" enajstorice, izmed njih trije v Ljubljani. Med glavne naloge .Jadranskega zbora", odnos-iio njegove ekšekutive spada podpiranje Jugoslovanske Matice, skrb za begunce in izseljence in intenzivno delovanje v zmislu osvoboditve zasedenih krajev. Na zborovanju se je soglasno postavila ponovna zahteva, da se jugo-slovansko-italijanski spor reši potom plebiscita. Opozarja se na cFAnnun-zijevo opasnost na Reki in konstati-ra, da vsa lojalnost naše vlade napram ententi ni mogla očuvati našega naroda najhujših nasilstev in grozodejstev. Odklanjamo vsak kompromis, prepričani, da mora prej ali slej nastopiti nova situacija, ki bo omogočila integralno rešenje našega narodnega programa. Nikdar se ne bomo zadovoljili s popuščanjem vlade. Držati hočemo vse nekdanje in pridobljene pozicije v spornem mešanem okupiranem ozemlju. Proglašamo kot obvezo narodne solidarnosti, da ves narod podpira vsak svoj del v stremljenju za ujedinjenje. Z vsemi sredstvi bomo delali na to, da se usoda okupiranega teritorija ne odloči brez svobodnega plebiscita njegovega prebivalstva. Zahtevamo od narodnega predstavništva, da izpremeni dosedanje metode naše zunanje politike ter vzame efektivno kontrolo nad to politiko v svoje roke. Takoj naj se osnuje trajni parlamentarni odbor za zunanjepolitične zadeve, ki naj bo permanenten in katerega sklepi naj bodo za vlado obvezni. Ako se ta zahteva pokaže za neizvedljivo, naj izvajajo poslanci iz okupiranih krajev potrebne konsekvence. Poživljamo vlado, da zahteva za naše oškodovane ustanove in rojake v Trstu, Pulju, na Reki, v Pazi ni', Zadru in Splitu potrebno odškodnino od Italije. Dokler se to ne doseže, naj vlada sama s predujmi priskoči na pomoč. Zahtevamo, da se potom intervencije entente ali z drugimi uspešnimi sredstvi zaščiti življenje in imetešc ter omogoči narodni, kulturni in gospodarski razvoj Jugoslovanov v zasedenem ozemlju. Vlada naj zagotovi varno vrnite/ vsem beguncem, ki želijo na svoje domove. Zbor je tudi sklenil zahtevati, da se pri ministrstvu za sodjalno politiko ustanovi poseben referat za izseljence in begunce, kateremu naj bi bili podrejeni podobni referati pri pokrajinskih vladah. Eksekutivni odbor .Jadranskega zbora" je takoj pričel s pripravami za organizacijo osrednje pisarne v Zagrebu. Obsežno jpomlloščenje v Sloveniji. Spominjajoč se sijajnega sprejema in dokazov ljubezni in vdanosti ob priliki svojega obiska v Sloveniji, je izdal 18. avgusta prestolonaslednik regent Aleksander dalekosežno amnestijo za civilne obsojence v Sloveniji. Pomiloščeni so vsi politični obsojenci, to je oni, ki so bili obsojeni do dneva amnestije zaradi kaznivih dejanj po IX. in X. poglavju srbskega kazenskega zakona (razžaljenje Veličanstva, žaljenja uradnih oseb po § 104. srb. kaz. zak. in pod.). Tudi je odrejeno, da se kazniva dejanja te vrste, zagrešena do dneva amnestije, dalje ne zasledujejo. — Kazni so izpregledane vsem, ki so bili obsojeni v kako denarno kazen ali v kazen na prostosti do treh mesecev. Od tega pomiloščenja so pa izvzeti tatovi, goljufi, poneverniki in oderuhi, ako so bili zaradi takih dejanj ali zaradi navijanja cen ali veriženja že prej enkrat obsojeni. Amnestija določa nadalje pogojni odpust kazni za one, ki so bili obsojeni na več kot trimesečne, a manj kot šestmesečne kazni, če poprej še niso bili obsojeni zaradi kakega hudodelstva ali pregreška navijanja cen ali veriženja ali pa zaradi tatvine, goljufije, poneverbe ali oderu-štva, nod pogojem namreč, da tekom dveh let ne zagrešijo nobenega hudodelstva ali nobene tatvine, poneverbe, goljufije ali ederuštva. Še dalekossžnsiša je odredba, ki določa pogoj:-i odpust kazni za vse one, ki so bili obsojeni na več kot šest mesecev in manj kot eno leto, če so prestali vsaj tretjino kazni in če poprej še niso bili obsojeni zaradi kakega hudodelstva ali zaradi pre-greška navijanja cen ali veriženja ali pa zaradi tatvine, goljufije, poneverbe ali oderuštva; tem je ostanek kazni odpuščen pod pogojem, da tekom dveh let r.e zagrešijo nobenega hudodelstva ali nobene tatvine, goljufije. poneverbe ali oderuštva. Izključene cd amnestije sploh so klbii zaradi hudodelstva ali pregre-ška navijanje cen ali oderuštva. Vsem, ki so pomilašceni po tem ukazu, so izpregledane tudi vse kazenskopravne posledice. Amnestija je poleg svoje obsežnosti tudi juristično interesaatna, ker uvaja pri nas sistem pogojnega pomiloščenja in pogojnega odpusta kazni za osebe, ki pokažejo svojo dejansko poboljšanje s tem, da se skozi dve leti zopet ne pregreše zoper zakon. Kakor čuiemo se pomilostitveni ukaz izvrši že danes. d zlet. Sokolski Savez objavlja: 29./8. ob 1/2 8. uri zjutraj začno na telovadišču skušnje za proste vajo. Telovadci, ki se ne udeleže skušenj, ne smejo nastopiti pri javni telovadbi. Popoldne ob '/i ^ uri se začne javna telovadba. Nakazila za obede dobe župe med vožnjo v Maribor. Opozarjamo vse brate in sestr6, da drže med vožnjo in v Mariboru vzorno disciplino; proti vsakomur, ki se ne bo držal predpisov, so bode najstrožje postopalo. Vsakdo se naj drži svoje župe in drnčtva ter se naj obrača za informacije na svojega društvenega in ta na župnega načehiika oz. starosto. Za polovično vožnjo mora imeti vsak posebno zletno izkaznico Saveza. Legitimacijo se dobo pri društvih ozir. pri Savezu ▼ pisarni v Narodnem domu. Razven tega mora imeti vsak zletni znak, ki stane 10 K in se dobi istotam. Pri postajni blagajni, od koder odhajate v Maribor, vzemite za vsakega udeleženca, ki ima zletno legitimacijo, eol vozni listek III. razreši a do Maribora. Ob enem dobite na zletne izkaznice žisr postajne blagajno (važno!). Niti zletniii izkaznic, niti voznega listka ne oddajajte iz rok! Med vožnjo v Maribor žigosa župni tajnik ali njegov namestnik vsem izletnikom, pripadajočim v njegovo župo, zletno izkaznice z župaim žigom in sicer na zadnji strani. Tako opremljena izkaznica zajedno s celo vozno karto do Maribon opravičuje za povratno vožnjo, no da bi bilo treba pri postajni blagnjni v Mariboru še iskati kakšnjih nadsljnih potrdi! in slišno. Zletno izkaznice izdajajte tudi civilnemu, Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, četudi niso člani sokolskib društev. Ce Vam primanjkuje legitimacij, naročite jih takoj pri Savezti. Zlotne izkaznico so veljavne a) na državnih progah od 27 /8. do incl. 2./9., na južni železnici od 27./S. do incl. 31./8. in sicer za posebne in redne osebne vlake III. razreda — no pa za brzoviake! Povd:.rj2mo, da se mora vsakdo vrniti z istim vlakom, kot je prispel v Maribor — izvzemši delegate za skupščino, ki se vračajo z rednimi viaki (ne brzovlak!) z istimi ugodnostmi (III. razrod). Vozni redi: a.1 Beograd 27-/3. iS h 47 v Maribor ES./8-h 45, uazaj: Maribor 31./3. 10 h v Beograd SI./3-S ii C-1. ! fc.1 Zagreb K.«. iT h 01 v Maribor SS./S. 22 li 51, na.-.aj: M&ribcr 'JO./J. t h v Zagreb SO /S, 6 h -55. c.) LiuM*nna: I. (ki 23./rt. 17 !l 2D v J.Iiribor 2S./8. 20 h SO fTs'npj.1 župe: Gorenjska, ?wvomeš::n, Ljnb'j*na 1.). VIaX: .vozi :z Li!;b:i2re naravnost 't,-'7. po nka. Nazaj. Maribor ŠO./Š. 21 h So v Ljnbliano 30.«. * h 50- II. J,taWj*na iS .li. 18 h 15, v Maribor 2.t h, vcioi tfjo 5;\pa Ljabijana — Ur vsa . volilnega zakona se je vršil v ]x>nedeljek popoldne v Beogradu; sklical ga je glavni odbor zveze duševnih delavcev. Iz predložene in sprejete resolucija naj navedemo najznačilnejše stavke: „Te reakcionarne in času neprimerne dolbčbe ne zahteva niti državna potreba niti ne te odredbe nevarne za državne interese. Ta zahteva jo prišla iz čisto strankarskili in o-sebnih motivov v narodno predstavništvo. Med tem, ko se v vseh kulturnih in demokratskih državah daje kar največji obseg volilne pravice, pri nas hočejo v.:eti to najelementar-nejšo državljansko pravico masi in-teligencije, ki ni nikdar zlorabljala svojih državljanskih pravic, ki je pretrpela tolika žrtve v borbi za nje-dinjerje. Konstituanta mora postavili temel je celokupnega našega državnega življenja, zato morajo biti vrata v konstituanto odprta vsem državljanom in vsem slojem naše družile ! ifi ne smemo dovoliti, da začasno no rodno predstavništvo vzakoni to reakcionarno zahtevo !'* * Amnestije bedo deležni predvsem politični obsojenci iz koroške cone A in iz viniške afere. Izpuščenih bo tudi 25 ženskih kaznjenk iz Beguni. * „Tabor" v Mariboru. V četrtek prične v Mariboru namesto .^Mariborskega Delavca" izhajati večernik „Tabcr", ki bo posvečal posebno pozornost mestnim zadevam in vprašanjem obmejnega Slovenstva. _ * Kako se zaslužijo stotisačaki. Jfaši velemokarji gotovo niso imeli tako slabo urejenih mokarskik in žitr nih zalog, da bi jim bilo točno z dnem povišanja prevožnih tarif Ljubljana, 25. avgusta 1920. zmanjkalo moke. Toda, ker jo to povišanje zelo ugodna prilika, da ee ceno dvignejo, so jo takoj s prvim dnevom resnično dvignili za moko in žito, ki so ga dobili bogve kdaj preje še. * Učiteljske pokojnine. Iz Beograda poročajo, da se izdeluje v ministrsvu za prosveto načrt zakona 0 ureditvi prejemkov vpokojonih učiteljev, vdov in otrok umrlih in v vojni padlih učiteljev. Za potil;1;.: načrta služi novi učiteljski zskou. * Vojaške ženitvena kavcij". Vsem častnikom, ki imajo v Avstriji pod zaporo vojaške ženitvene kavcije, se naznanja, da se družba „lle-patrija" (Ljubljana, Kolodvorska ulica št S) bavi tudi z repatriaeijo vojaških ženitvenih kavcij pod enakimi pogoji, kakor z repatriacijo papirjev. * Priprave za nstavotvorno skupščino. V začetku prihodnjega meseca se začne z adaptacijami prostorov v veliki beograjski vojašnici, kjer bo xasedala velika narodna skupščina. Za adapcije je dovoljen kredit v zno-sku 700.000' dinarjev. * Zobozdravnik uradno deloži-ran. Stanovanska komisija je dala včeraj uradno izprazniti dr. Bretlov zobozdravniški atelje na Cankarjevem nabrežju št. 1, ki ga je pred nekaj meseci prevzel naš koroški rojak dr. Janežič. Stanovanje je bilo izpraznjeno na korist zobozdravniku dr. Dolencu, ki preseli svoj atelje iz Trsta v Ljubljano. * Prekoračenje demarkacijske črte. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je kaznovalo na 150 K denarne kazni prodajalca sadja Filipa De Roia in njegovo ženo Marijo, oba doma iz Bellnna, Beneška Fur-lanija, ker sta v Bohinju prekoračila demarkacijska črta in jih je jeseniška obmejna straža prijela. * Električna razsvetljava v Mariboru. Dela za napravo električnega voda iz Fale v Maribor se bližajo svojemu koncu. Del mesta bo že prihodnjo soboto imel električno razsvetljavo. Poseben vod bo razsvetljeval tudi telovadišče na Teznu. * Eadi razžaljenja Veličanstva se je včeraj pred mariborskim okrož-nimo sodiščem vršila zanimiva razprava proti mariborskemu pekovskemu mojstru Robavsu. Priče so obtožbo potrdile, kljub temu je pa pek bil oproščen, ker se izpovedbe prič niso ujemale. Državni pravdnik je priglasil vzklic. Razprava je bila tajna. * Raztelcsenjc in pogreb ubitega inženjerja Kailla v Mariboru se je vršilo v torek. Obdukci ja je dognala, da je Kailla njegov svak poručnik Vučetič zadavil in da si je pri padcu tndi poškodoval cepin i o. Po obdukciji se je vršil pogreb, ki se ga je udeležila tudi žena IvalUova. * Priprave za I. pokrajinski zlet Sokol«!—"- Saveza SHS v Mariboru 1 ui j »redu jejo. Občinstvo so tudi pripravlja za okrašenje svojih hiš in ulic vkljub velikanski gonji „Stra-že" in klerikalcev, ki razširjajo razne govorice. Telovadišče na Tezni se razširja. * Dnevni promet s Trstom. Tekom včerajšnjega dreva je prišlo v Ljubljano 20 italijanskih avtomobilov iz Trsta. * Ciganska elegantna družba. Kar naenkrat se je v Ljubljani pojavila lepa ciganska družba, ki je ra-finirano izvajala tatvine raznega blaga po ljubljanskih trgovinah. Štiri dame, ciganke, črne in dobro rejene, so se pojavile v prodajalni trgovca Kraškoviča na Starem trgu. Odnesle so mu 7 hlač v vrednosti 3000 K. Pri Koreneanu so odnesle 3000 K vreden zefir. Pri neki prodajalki na Po-gačarjeveni trgu pa dva par čevljev. Čim je policija zaznala za nečuvene tatvine, je uprizorila silen pogon, ki ni ostal brez uspeha. Aretirali so šliri dobro rejeno in plemenite ciganke, ki so vse pristojne v Marma-ros Sziget Zovejo se Berta, Terezija, Alojzija in Marija Ritter. Tatvine odločr taje. * Ameriška moka za Avstrijo in naše železnice. Koncem septembra prispe iz Amerike za Avstrijo približno 197.000 ton moke. Še to dni pričakujejo v Trstu tri ladje s 27.000 tonami moke, drugi dve ladji pa koncem septembra. Z c.zirom na zvišanje železniškega tarifa v Jugoslaviji se odpravi večji del moke preko Trbiža. Polagoma Ljubimo torej tudi tuji tranzit! * Preiskava umora v Zagrebu, o katerem smo poročali v včerajšnjem listu, se nadaljuje. Včeraj so zaprC nekega delavca, ki je osumljen, da j< ubil Grmeka. Ta delavec se je udele žil pretepa v neki beznici in sumi se. da ga je Grmek pri tem udaril. Pred avtomobilom je aretirani najbrže spoznal v Grmeku onega, od katerega je v beznici dobil udarec, in ga je v maščevanju sunil z nožem. Aritiranj taji dejanje. * Iz Drave so potegnili pri Mariboru truplo štirimesečnega otroka. Sumi se, da ga je nezakonska mati vrgla v vodo, da se ga iznebi. Zandar-nerija poizveduje. * Avijatična nesreča. Minulo so-oio se je pri Novem Sadu dogodila nesreča z vojaškim aeroplanom, ki je nadel iz precejšnje višine. Oba pilota, kapetan Kosanovič in poručnik Kamber, sta težko ranjena. Poručnik je med transportom v bolnico umri. * Kuga v Bački. Kakor poročajo iz' Subotice, se je pojavilo v Petrovem selu pri Zenti več slučajev kuc^. Od obolelih oseb je ena umrla. Oblasti so ukrenile potrebne korake. * Kajdušiva v Srbiji in Bosni. Iz Beograda nam poročajo, da so sedaj polovljeni vsi hajduki, ki so v notranjosti Srbije in Bosne ogrožali javno varnost. Žandarmerija je ujela hajduka Stevana Lazareviča, ki je priznal, da je izvršil doslej 11 umorov; v Brodu na Savi pa je železniška policija ujela tolpo, obstoječo iz 5 moških in 2 žensk, ki je ropala in kradla po okolici Broda. Ista policija je ujela v Brodu tudi nekega Zlatka Pioka, ki je izvršil vrsto goljufij in se izdajal za inšpektorja zagrebške železniške direkcije. Za nesrečne koroške pogorelce, ki jim je nemška roka uničila vse premoženje, se pridno zbirajo darovi.Darove sprejme tudi uprava ,.Jutra". * Dražba vojnopoštnih znamk. Dno 30. avgusta 1920. ob 9. uri se vrši pri gospodarskem uradu ljubljanske finance delegaci je javna dražba mnogo serij nerabljenih avstrijskih vojnopoštnih znamk. * Velika škoda vsled toče. Glasom javnega poročila je 19. t. m. v okolici Markovca in Velike Plane v Srbiji padnla kakor kurja jajca debela toča, ki je uničila poljske pri-deljke in napravila ogromno škodo tudi na kmetskih poslopjih. * Cene v restavrant-vagonu. Od 16. t. m. se v restavrant-vagonih ne plačuje več v frankih, marveč v dinarjih. Zajutrek stane 4 dinarje, ko. silo 20 dinarjev in večerja tudi 20 dinarjev. Tudi za spalne vagone se uvede tarifa v dinarjih. * Celjski obrtniki se dne 30. t m. odpeljejo korporativnr razstavo Radiše v Zagreb. * Italijanski lirusači so zopet prišli v naše kraje. Ljudje vidijo v njih špijone in se, razburjeno vprašujejo, kdo jim je dovolil izvrševanje obrti ],■> Jugosaviji. Zadnje dni so se laški „žlajfarji" pojavili v trboveljskem rudniškem revirju. ji Državna posredovalnica zadelo. Pri vseh podružnicah ,,Državne posredovalnice za delo" v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, se izkazuje promet; od dne 1. januarja do dne 14. avgusta 1920. 18005 strank, in sicer 7G70 delodajalcev in 10.335 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4S13. Položaj oa ljubljanskem trgu Tržno življenje postaja živahno. Pomanjkanja posameznih produktov se ne čuti. Tudi krompir, ki je bil v prvih dveh tednih redka prikazen na ljubljanskem trgu, se je pojavil v zadostni množim, seveda po 2 K za en kilogram. Cena mesu in mesnim izdelkom je ta teden močno padla. Po mesnicah mesta stane goveje meso I. vrste 24 K, II. 22 1C. Ka trgu I. 22 K, II. 20 K. Zadruga mesar jev prodaja od 21. t. m. meso dobrih prekmurskih bikov in teli" po 18 K I., II. 17 listi stojnici od 21. t. m. govejo meso Tudi vnoveevnlnica prodaja na pro-po 20 in 18 K. •— Prašičje meso se drži na 28 K L. ii K TI. Koliejose večinoma hrvaški prašiči, radi povpraševanja po masti v tc-m letnem času. Posamezni mesarji prodajajo prašičje meso po 24 K I., 22 K II. Slanina stoji na 40 do 42 K, suho meso na 40 do 44 K. — Cene mesnim izdelkom so padle na višino materiala, iz katerega se izdelujejo. Pol pre-Jcajene kranjske klobase, cisto prašičje, 42 K za i kg. Pol prekajene, pol mešane 34 K za 1 kg. Produkti iz bikovega ali kravjega mesa, z malenkostnimi pridatki prašičevega mesa ali masti, kot hrenovke, safalade, posebne klobase, stanejo 34 K za en kilogram, . ~~~ __ TučlI eeriS tfert&nin~e so vslecT 'dovoza iz Štajerskega padle. Par lepili piščet stane 32 do 35 K Domača Jjajca stanejo 1*50 do 1*60 K komad, štajerska 1*30 K. Surovo maslo G4 — SO K 1 kg. (Kvaliteta je slaba, ker se maslo pri nas premalo izpreša in vsled tega Studi hitreje pokvari. !Divjačine na trgu še ni. Za srno je Holočena pri nadrobni prodaji sledeča cena: stegno IS K 1 kg. hrbet prvi del 18 K, zadni del 14 K, pleče 14 K, Sirobnina 10 K. — Cena ribam, ki ipridejo samo v x>etek na trg: ščuka 24 K, postrv 36 K, sulec 30 K, pečenka 12 K, klin 8 K. Mleko stane 5 K liter, seveda je kvaliteta še zelo nepovoljna. Sadje je padlo: hruške I. vrsffe fc K, II. 4 K, III. 2 K; jabolka I. '4 K, II. 2-50 K, III. 1*50 K, češplje % K, grozdje 20 K I., 16 K II. Kava stane 50—SO K, riž 32 do 36 K, sladkor 60 K, olje 52—56 K, testenine 14—16 K. Moka se je dvignila takoj s prvimi dnevi povišane iprevoznine na 13*50 K št.. 0. Beli fcruli z moke št. 0 je 12 K za kg. — Solata stane danes 2—3 T\ 1 leg, glnv-nato zelje je padlo od 2 K na 1*50 K za kg, novo kislo zelje 4 K 3 kg, kisla repa 3 K, paradižniki 5 K 1 leg. fižol stročji 4 K L, 3 K II. V ostalem stoji zelenjava na primerni ceni. 'Bati se je, da bo neprimerno zvišana prevoznina slabo vplivala na 'csne. Perspektiva za bodočnost ni baš dobra. Treba bo več nego dosedaj na-ipeti moči, da se zajezi še vedno jako razširjene špekulacije z živili. policija pa Je Izsledila, da ta denar ni povsem pravilno pridobl jen in hotela tega tiča zapreti. Ta pa je Rimu pokazal figo in pribežal k očetu na Reko, kjer je na varnem in mu nihče ne more do živega; saj, kakor je rekel D' Anmmzijevič sam: „Mio pa-pa e re a Fiume!" * Splošno zvišanje cen v Zagrebu. "(Zagreb, 24. avgusita.) Cene moke in kruha so se v Zagrebu zvišale. 1 kg moke nularice stane sedaj 14 I<, št. 2 113 K in št. 6 pa 12 K. Kruh iz teh vrst stane kilogram istotako 14 K, il3 I< in 12 K. Ravnotako so se zvišale cene v kavarnah. Bela kava stane odslej 3 I< 50 v, črna 3 K, žaša mleka brez sladkorja 2 K 50 v in kapucinec 3 K. iz : Razpisane slnžbe. Za invalidsko tekrbo je namestiti štiri zdravnike, in sicer : 1. za invalidsko bolnico, ki Pe osnuje v J,jubljani za ortopedsko in fizikalno zdravljenje in za ugotavljanje invalidnosti vojnih in civilnih invalidov: kirurga-ortopeda, veščega tudi mehanoterapiji, rentgenologiji in drugim fizikalnim zdravilnim metodam; internista; asistenta domačega zdravnika v zavodu; 2.) za inva lidsko zdravilišče na Golniku, namenjeno invalidom, na pljučih bolnim: internista strokovnjaka za tuberkulozo. Vsa ta mesta se oddajo za sedaj pogodbeno.^ Prošnje do 1. oktobra t. 1. poverjeništvu za socialno skrbstvo. „ : Sprejem v artiljerijsko pod-častniško šolo v Mariboru. V II. artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru se sprejme letos do 200 mla-deničev iz civilnega prebivalstva in iz vojske za gojence. Pobližji pogoji v št 9S Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo. Prosveia. — Nagrade za najboljšo d nuno, roman opero in razne kompozicije. Umetniški oddelek ministrstva pro-svete razpisuje sledeče nagrade: Za najboljšo dramo 8000 dinarjev. Drama mora biti tragedija ali komedi ja, iz sedanjega ali preteklega časa, zajeta mora biti iz življenja našega na rotla in izpopolniti cel večer. Za najboljši roman S000 dinarjev. Roman mora biti istotako zajet iz našega narodnega življenja preteklosti ali sedanjosti. Za najboljšo opero 10,000 dinarjev. Opera morda biti ziozona v duhu nase narodno umetnosti in zajeta iz jugoslovanskega narodnega življenja. Treba jo predložiti pa ruti; r o in klavirski izvleček. — Za najboljšo orkestralno kompozicijo 2000 dinarjev. Vokalno' instrumentalna kompozicija mora biti v širokem ora-tornem razmeru, sicer pa svobodna po obliki. — Za najboljšo instru mentalno kompozicijo za veliki ali mali orkester, v obliki sinfonije. sin fonijske poemc ali suite 1000 dinarjev. — Za komorno ali klavirsko kom pozicijo večjega obsega 1000 dinarjev. V poštev pridejo samo še neobjavljena dela. Rok 1. julij 1921. Rokopisi se pošljejo pod lastnim imenom ali psevdonimom na umetniški oddelek ministrstva prosvete v Beo- Cena in izvoz pšenice. Za tržno ceno pšenice na Slovenskem so merodajne prilike v Srcmu in Banatu. Po zadnjih vesteh se prodaja v Novem Sadu, Vukovaru in Velikem Bečkcreku pšenica po 6 do 7 K za 100 kg. Vzemimo kot povprečno ceno 650 K franko postaja. Ako ostane ta cena neizp?emenjena, je eksport pšenice iz Jugoslavije dvomen. K ceni od 650 K je treba namreč najprej prišteti izvozno carino 50 dinarjev ali L'00 K za 300 kg, nadalje transportne stroške iz Bana-ta do zadnje postaje v Jugoslaviji. Transportni stroški iz Banata do Maribora ali Logatca zns~ajo po r.ovi tarifi IS.00 K za vagon ali 1S0 K za metrski stot. Ekspcrterja 1» stala torej pšenica na izvozni postaji 1030 kron (650 -f 200 -f 180 K)'za 100 kilogramov. Te cone veljajo za obari or t po železnici, dovoz po Donavi do Bratislave pa je nekoliko ecneji. Vpoštevani niso ,,postranski stroški", tako za snremstvo, za eventualno le-žarino itd. Gotovo je, dn roben eks.porter se ne loti dela, ako mu ni že vnaprej zagotovljen visok dobiček. Računati pa mora pri tern, da bo v inozemstvu konkuriral svetovnim■ trgom. Avstrijci, Čehi, Nemci itd. bodo kupili pri nas le tedaj, ako jim bomo nudili žito vsaj po isti ceni kakor Amerika ali Anglija. V Ameriki stane sedaj pšenica približno 6 dolarjev za 100 kg, v Angliji pa 34 šilingov. Po predvojni vrednosti noše krone bi sta la pšenica v Ameriki 30 Iv, v Angliji p? približno 40 K metrski stot. Z ozirom na devalvacijo nase krone pa stane metrski stot pšenice v New Torku in v Angliii po sedanjem nab, to je z občutno zgubo, to zgubo Da pokrili s tem, da bodo našemu konsumentu ptgptco po oderuških cenah prodajali. Tskib praktik ix>-zna zgodovina nešteto. Da se temu izognemo, da morajo naše aprovizacije, ki jih imamo po^bno v Sloveniji dovolj, poseči vmes. s tem, da izpodko-pavajo domači trg izvozuičarjem, da no bodo mogli posebno pri nas na Slovenskem navijati cen žita in moke, ter s tem dobičkom kriti eventualne izgnlie pri ekspertu. Finančni minister je že obljubil denarno podporo takim aprovizačniin organizacijam. Končno So eno opazko. Ti računi držijo le v slučaju, da s a naša valuta ne poslabša, čim slabša r.aša valuta, tem večje cene. V slučaiu pa, da se poboljša, n. pr. ako se fiuar.č-nemu ministru Stojanoviču posreči, napraviti sličen protisunek proti tuji valuti kakor meseca junija t.1., pa mora cena pšenice še bolj pasti. Neodreseno donine. a V Trstu gori zaloga pavole. Po poročilih iz Trsta je v novem han-ganju 71 že pred štirinajstimi dnevi izbruhnil požar, katerega doslej ni bilo mogoče udušiti. Mnogo tisoč ton pavole, ki je že v skladiščih v Vladi-vostoku trpela in se je vsled tega tem laglje vnela sania od sebe, je v plamenu. Da se izprazni ogromni hangar, bilo bi treba vsaj mesec dni in na stotine delavskih moči. Poskusili so omejiti požar na ta način, da spuste v vodo goreče partije pavole, a Ker bi se s tem provročila milijonska škoda, je češkoslovaški konzulat proti temu protestiral. Pavola je last Češkoslovaške. Škoda znaša že doslej več milijonov lir. Lc trajno deževje bi moglo požar polagoma pogasiti. a Slaven sin slavnega očeta. Pod reško zastavo se zbirajo poleg nezre-kih fantov tudi temni elementi. Pone-verjenja, nasilstva, tatvine in poboji so na dnevnem redu v Reki, kjer vlada pesnik ne s peresom, ampak z bodalom. Te dni pa sc je zgodilo najlepše: na Reko je pri božal D' Annunzijev nezakonski sin, za katerim je izdala rimska policija tiralico. Kakor poroča »Edinost", je ta nadebudni sin vzornega očeta v Rimu popival po vseh nočnih kavarnah, se vlačil okoli z vlaeugami, zapeljeval omožene in neomožene in zapravljal ogrgume vsote. Rimska gradu. — Uprava kr. Narodnega gicda-lišsa v Ljubljani poživlja gg. dose-. dan je abonente, ki reflektirajo za bo-1kur7;)1 Približno -^0 K. doeo sezijo na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5. septembra v pisarni opernega gledališča uied 10. in 12. ter 3. in o. uro. Od 6. septembra dalje se sprejemajo novi abo-nentje. Cene ostanejo iste kakor lani. — Letošnja ljubljanska gledali ška sezona se otvori 16. septembra. — Učiteljska knjižnica. Iz posameznih učiteljskih knjižnic v Ljub-jani se ustanovi velika skupna učiteljska knjižnica, ki s.e bo še spopol-nila s pedagoškimi doli. Knjižnica x> služila v študijske svrhe učitelj stvu in bo tvorila dobro pripravo za samoizobrnzbo in za nameravani pe-dagogii, ki se bo prej ali slej ustanovil na ljubljanski univerzi. — Abonement v zagrebškem gle- Za nas pridejo kot eksportne države pred_vsr>m v poštev: Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Grčija in k večjem Italija. Za eksportno ceno nr.še pšenice bodo merodajne cene, ki iih lx>do hotele plačati te države. Češka ima še vedno vezano trgovino z žitom. Za tekoče poslovno leto f 1920/21) je tam že določena cena, in sicer se bo prodajni kilogram krušne moke po 99 vinarjev in kilogram moke za pecivo po 1"C0 K za nbožne sloje, za ostale pa po 2-60 K, oziroma po 4*70 K vse to v češki valuti. Torej najdražja moka ne bo stala na Češkem več kakor 7*60 jugoslovanskih kron. Nemčija, ki tudi ima vezano trgovino z žitom, je določila za tekoče leto ceno pšenice na 153 dališču za sezono 1920/21 so je jako mark metrski stot. to je po sedanjem podražil. Cene za 4S predstav so"sle- la,ml. nekaj več kakor 300 K. deče: lože v parterju 10.000 do dva- Priznati je sicer treba, da te uradna jst tisoč kron, v I. nadstropju osem- ?e 00X1 <; ne morejo biti merodajne za do deeettisoč kron. v drugem nad-1 importivano blntro in da bodo Nem-s trop ju en tisoč do dva tisoč kron. Se- ei in Cc,li prisiljeni, plačati višje dišča cercle tri tisoč kron, parket en cene za pšcuico iz inozemstva. Na tisoč dvesto do dva tisoč štiristo kron, strnni_ pa je treba vpoštevati balkon štiristo do en tisoč dvesto I dejstvo, da je v Ameriki pšenica za kron. K temu pride še državni vese-1 mesec december t. I. kakih 50 centov. lični davek — Udruženje demokratske vzajem nosli. Kakor poroča „Pravda", se snuje v Beogradu Udruženje slovan ske vzajemnosti, ki bo izdajalo knjige v seh slovanskih jezikih. Predsednik Udruženja bo raski senator Smo-ljanincv. X Vlomilci ukradli strup. V Berlinu ss je te dni izvršila čudna tatvina. Kakor poroča .,Vossische Zei-tnng", so ukradli doslej neznani vlomilci iz laboratorija vseučiliške klinike razen nekaterih znanstvenih instrumentov 175 steklenic najhujšega trupa. Ena pettiločinka t«ra trupa zadostuje, da usmrti človeka. Strup je brez duha in ckusa. X Velikanska ščuka. Pri Budimpešti je neki ribič pred kratkem vjel v Donavi velikanska ščuko, ki je tehtala ravno 300 kilogramov. Ščul:owjc iupil neki hotelir za 30.000 kron. X Razprodaja Avstr«*e. Francoska tobačna družba na Filipinih in nizozemska banka nameravata vzeti Avstrijsko tobačno režijo v zaki.ip za jO let. Avstrija dobi nanjo veliko posojilo po ugodni obrestni meri. X Poroka bivšega saksonskega prestolonaslednika. Bivši saksonski prestolonaslednik se je dne 20. avgusta 1.1. oženil v Breslavi s hčerko tajnega svetnika Heimanna. Torej z gospodično iz meščanskih krogov. X Fiiiatelistični kongres. V času od 4. do 6. septembra t 1. se vrši v to je po sedanjem kurzu kakih 40 K nri 100 kg ceneje kakor sedaj. Računa se namreč na padanie een pšenice na svetovnem trgu. V Nemčiji to mnenja, da bodo plačali za ameri-kansko pšenico tekom jeseni in zime ojeroalo 350 mark za 300 ko. f0 jr 700 K po sedavjem kurzu; ker je transport na1 Češko reka j draži?, bo stala amerikanska pšenica v Pragi kakih 800 jugoslovanskih kmn. Iz tega se jasno vidi, da naša pšenica ne bo motri a konkurirati z amerikansko na Češkem in Nemškem. ako se eene pri nas znatno ne znižajo. V Banatu stane pšenica 650 kron, s carino in s transportom pa 3030 N, kakor je zgoraj ugotovljeno. Da bi se eksporter ju izplačal izvoz, bi morale pasti cene najmanj za 200 kron pri 100 kg. Glede tretje eksportne države, to ie Nemške. Avstrije, vc-lja skoro isto kakor gledo Češke. Transport ameri-kanske pšenice do Dunaja preko Trsta je le malo draž"i Jcakor do Prage r>reko sTsnibnnrj. Mogoče jo sicer, da bo sedaj kupovala Nemška Avstrija nekoliko d razi p. kakor po svetovni ceni, ker še niso transportne razmere in trgovske zvc;;e med Dunajem in Ameriko urejene. To pa je samo začasno. - Pri sedanjih razmerah nc more torej izvoz pscnice \pJivati na cene v smeri — navzgor! Dogoditi pa ,se vendar more, da bo eksport pšenice Tjovišal domočo ceno, in sicer v slsičaju, ako bodo eks-»'orterji, ki navadno delajo z velikimi kapi tali, in ki nimajo nikakili ob-zirov na prebrano našega prebival- Zurichu mednarodni kongres trgovcev s poštnimi znamkami. Kongresa saistva, nakupili velik del naše žetve, = Dovolitev uvosa zabranjero -a blaga, ki jo bilo naročeno pred 23. 3. 3 920. V »Službenih Novinali" z dne 23. avgusta 1.1. je priobčena narod-ba gospodarsko-finančnega komiteja, s katero se dovoljuje uvoz vsega onega pri uvozu zabranjenega blaga, gledo katerega se nesumljivo dokaže, da je bilo naročeno, še predno je stopila v veliavo naredba ministrskega sveta o zabranitvi. uvoza. t. j. pred 23. marcem 1.1. Vsakdo, ki ima take naročilne pogodbe in obveznosti, mora v roku 3 5 dni od dneva priob-čenja te navedbe v ..Službenih Novinali" pri generalni direkciji carine v Beogradu vložiti z zadostnimi dokazi podprto prošnjo. Po preteku tega roka vložene prijave se ne bodo sprejemale in tudi na prijave, ki so bile vložene brez naročbe zadevajoeih dokumentov se no bo oziralo. Prošnje, oddane na pošti proti povratnemu r»cepisu vsaj petnajsti dan po pri-občen-ju naredi)« o dovolitvi uvoza zabranjenega blaga, smatrale se !x>-do za pravočasno vložene. V razpisu je istočasno z naradbo komiteja pri-občen tudi postopek pri carinjenju tega blaga. Ko rajšnji seji ministrskega sveta minister za agrarno reformo poročal, da je agrarni komite sklenil, oddajat? zemljo v zakup obdelovalcem na štirf leta. Tozadevna naredba je že po cM pisana. = Bombaž. Naše ministrstvo a& nove ima odobren kredit za nabavo^ bombaža. Želeli bi, da ministrstvo ne zamudi ugodne prilike nakupa tega-tako potrebnega blaga, da pa je skrajno oprezno pri tem, ker je bombažni trg še podvržen velikemu valovanju cen. Cena bombaža od vi s i v prvi vršil od produeirane količine v Severni1 Ameriki in od višine dolarja. Ame-rikansko žetev bombaža cenijo na 12 V-i milijonov bal. Če se ta cenitev uresniči, upajo nemški trgovski krogi, da cene padejo. V Ameriki sami r.o cene bombaža silno visoke. Funt ("453 g) bombaža stane loco New York sedaj 36 centov (= 96 SHS kron), med tem ko stane blago za julijski termin prihodnjega leta samo 27 centov (27 SHS K). = Promet s kožami, usnjem in obutvijo. Deželna vlada za Slovenijo je sporazumno z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani izdala naredbo, s katero se razveljavljajo naredbe deželne vlade za Slovenijo glede omejitve svobodnega prometa s sirovimi kožami, usnjem in obutvijo. g. Svoboden izvoz svin]. Glasom sklepa gospodarsko-finančnega odbora ministrskega sveta je dovoljen svoboden izvoz svinj iz Jugoslavije v inozemstvo proti plačilu odgovarjajoče carine v zdravi valuti. = Novi davki v Nemčiji. Nemški državni minister Kock je izjavil, da se bo moral preteči državni bankrot preprečiti na ta način, da sc, ponovno obdavči premoženje in Vojni dobiček. Državni minister jc označil davžno mejo na premoženje do 70 So. a na vojne dobičke do 95 Borzne cene valut in deviz. (Zgornja številka znači valute, spodnja pa de?ize.) Zagreb Si./S. 4130 Dunaj 24/8. s. K i s. K. L it marka dolar angl. f. fr. fr. iT. fr. lq nap. d'or e. rob. dinarji juS-K Budimpešta | HS Čarih 2+./S. 2-60 173—i 500—6 203-»9- •10 10 «2 5 514» 1 104-5-10J { = 230—g 130 260 18-325 435 SE0 1010 M5 9-80 ■ 27-65 11-85 605*.— 21-C5 41-95 5-90 2-45 Stanje Ceško-slovaškcga denarja. Na Češkem izvršuje posle emisijske banke začasno posebni bančni urad, ki je podrejen finančnemu ministrstva. Ta nrad tiska in izdaja bankovce, eskontira menice itd. Glasom zadnjega izkaza je bilo v prometa 9 miljard 318 noljonov Č.-s. K. Stsnje češkega denaija je torej v primeri z dragimi državami povoljna. V naslednjem so navedena aktiva in pasiva tega urada z dne 7. avgusta 1.1.: Aktiva: Gotovina ▼ bankovcih (zadržani ban, kovci Avstro-ogrske banke) .... Menice.................. Posojila na vrednostne papirje .... Nakupi za državni valutni zaklad . . Tuje valute ............... Druga aktiva . * - - ...... ...» . Skopaj . .. Pasiva: 9,516. milj. E 712. „ „ 1,9M. „ „ 135. „ „ 450. „ „ 171 .. .. 12,980. milj. K. Vsota pri kolkovanjn zadržanih bankovcev ..........*••.... Promet bankovcer-. . ......... Upniki v žiro-prometn......... ■'lagajniške nakaznice....... ... Draga pasiva - .- .•>••..•>.-Skopaj . . 9,134 miQ. E 9,318. „ „ 1,1««- .. » »» .. 12»..... 12,980. milj. K . stvo nujno potrfcbniii snp'.'i v_ južnih morajo udeležiti trgovci iz vseli dežar.: eksportjrali pšgjii^p po gvcto^Tiib. ce-1 krajih pojfrita. ------------------------.-v"- --------•- j.. ...... - — . v. • ' " *■--.». T i": V u--. i k Zagrebška borza dne 24. avgusta. denar blagD Jadranska banka . . . i.....v.... 2375 ZiSO Ljubljanska kr. banka ...... ..... —— — Slov. esk. banka.............»'. --- Banka i štedionica za Primorje. Sošak- . 1030 1200 Banka za trg., obrt i ind.......... 450 455 Prva hrv. štodioaiea..................WO 815 Hrv. zorna jska banka........... 11400 11600 SrpsVa banka........................... . Narodna banka . ........ 780 793 Kc-ka p očka banka....... . HO 520 .•Croatia«, d. d. za indostrijo drva . . - - uiavoaia», d. d. za indostrijo drva, Brod na Savi..................J«75 1750 Dobrovačka parebr. plov.. Dubrovnik . . 7003 7200 Hrv.- Jar. d. d. za ind. aecera, Osijek . . - - Zagrebički paromlin........... . 630 700 , d. d. za cement Poriland. . . i . - - Vremensko poročilo. Dan 83. arg. 21. avg. 24. avg. S - -šle • S _ S s = o oo >Z£ > 21. uri 7. nri 14. ari 36-8 36 7 853 t-B£ IS'3 12-7 19-7 Vetrovi sev. zapad. slab soaver Jab jojo^zh Nebo oblačno oblačno del. obL »•7 Vremenska napoved ss jutri: hladno vetrovno vreme. Srednja včerajšnja temperatura 161, normalna 18-t, Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit jF. Udapu^ % •MS£š52ž£iš£££££2žžiSiš££iJ fRInhnbi ^ m°an0 blasjo za moške UlUUUni se dobi po primerni ceni v tr-Igovini: J. Kunovar, Stari trg 10. ! s» g—i in pošteno dekle kot učenka sa ,JB manufaitnmo trgovino ali [šivilja, ki bi pomagala pri gospodinjstva. ;Lahko z dežele. — Naslov v upravništvu i lista < ntro». 18 S—2 Ifegovanie rok in nog pri gosp. Guhry v Hožni ulici št. 17 (ca dvorišča). £ Staroznana. gostilna se priporoča * I _ V V | cenjenemu občinstvu. « i a urasceK l6P pmi* § » «f J i r» «- »• fi za balinanje. Dobra » I Vodmaf, Bohorsccva ulica 9 kuhinja. Pristna vina. J liiiiSfSkiiifaiaTto žrgovž^ i d o h H II Združene veletrgovine 49 is mm, flsur, Mi Zaloga žita, mlevskifa izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga. • krušne, sobne in pečnice (tablice) *ff Eul} za Štedilnike ima vedno v zalogi J. Gregoreo & 2*r. Koam&d, Mengeš ?St. 25. 11 4-2 M firsno ali stanovanje 1. ali 15. septembrom t. L £va uradnika aii visokoiolca. Soba je velika in zračna in ima električno luč. Naslov v upravništvu «Jutra». 51 3—1 Ma mte, drugo deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Savar & Komp., LJubljana, Wol-fova alipa št. 12. 13 10-2 iS Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseh vrst od njih iz mesta in z tiežele. SelišJtar Ivan, urarskimojster, Ljubljana, Potv Složno dolino št. 10. 2 3—2 P^ Marljive in vestne kolporferje sprejme uprav-nfiStvo dnevnika „Jutro", Sodna ulica 6. PFAFF šivalne stroje, PUCH vozna kolesa, plašče in cevi priporoča 38 3—1 Ign. Vok Ljubljana, Sodna ul. 7. i ilmerilsaiisifo strojno i a n H i B Olje, lahko, a Tre t ena; » H olje za transmisije; § olje, strojno za poljedelske stroje; ■ olje, strojno za težke stroje; • olje za avtomobile, lahko; § olje » „ , izredno tožko; ■ olje za cilindre; ■ olje proti prahu. 45 S Glavna zalog«: teSZaeldJ.zo.;. prej A. Zankl"_™ sinovi. aaBBBBsaeassaBBauaaaBBassa 13 IjvecjB šlrode in nodloge = SB OteHjBtB = ako uničite nemudoma inisi (navadne in poljske) podgane „ JPopom", stenice * „Raf ščorlie z JofII©", \ia_po { Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter izborno in hitro učinkujejo. Trgovci popust, -o- Po povzetja razpošilja 42 3—1 L G. KOTAH, drogerija UK&IJana, Wcliova ulica 3. škatlja po K fr— steklenica 1 , po K 10 — « a 2-1I rsrscs llj »S ti M J Hi »i i - ■■ «=.-1 S Satf & ^^i^šar a na « iSljB Kpalja Petra. ces«a bBljO i dobila veliko množino rasnega inozemskega a :-.:.- -i blaga po najnižjili novik csnak. ===== V z£lG3.l vse ?5?oIsik© in 3$vžl|cS;e potre&SSSne. VsakoTrstao ioloiijali in laierijali Maso dobavlja ra 82?j©3 po najnižjih cenah 37 b-i ¥e letrgovina Fran Bsresda, Ljubljana EraoKs^a essSa Z, Telefsn 5nžs?«rD. 3«3. Bavnotam S3 proda po primerili ceni večja množina Sofirlh mM sodou m taliojSoJo opomSio. Sifcja za ©5»sSelovanIa Sesa, vodne teraine, Sage, hidravlični regulatorji, stiskalnica za klobuke, transmisije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnično potrebščine, elektromotorju ■ t Udobno se sedi v pletenih naslanjačih, ki jih izdeluje razen drugih pletenin 4 2-2 M Ui Sin® pri Ptuju, 51«®. Trgovci, zahtevajte specialno ponudbo ati obisk naSega potnika! I Prejel sem veliko partijo izbornega belega f banafskega vina 1 iz okraja Baje. K 13 50 za liter. — V posodi I ' kupca K 13*30. f Milko Jesih, veletrgovina vina | Ljubljana. 1 3-2 Rudnik. 1B3E ara Medica & C9. manufakturna veletrgovina Ljubliana, Sodna ulica 7. 44 ^ impiije in prepis deuize in saiute pa nolugodoslsih Slovenske esSeiaptae linnke = dnsunlh Eeosh. = Ljsfoljassa Ima pos^n borzni nasproti glasnega fe9iod?o?a — oddelek. — tekstilna toiarna družba 2 o. z. 19 3—2 ggose 27, p, Bsnunlej izdeluje nojravioo, volnene jopiče, cvitro, športno potrobSClno !n različno druga ploienine iz bombaža in volne. = Sprejema naročila za jessnsko m zimsko sezijo. n L A N A" - izdelke ima v izložbi ia na prodaj tvidka •» _ 1» Ljubljana, »»^»aatg P?ešcr.t9va uEies. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn = iz Prostejova (Češkoslovaška)---- Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Dsrenda > nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante in dečke ter za vsakovrstne deiavske s';oje. 33 5—2 Trpežno blago. Samo na de&aJo. I IT* 23 3-1 Priporočamo trgovino z avtomobili, motorji, kolesi, vsemi deli in opremo ::: ter pnevmatiko ::: J, €lorec,Zzjubljana Gosposfetska cesta 14. ilitogar^ia: Vegova, ulica 8. is r • m A te TELEF, interurb. ST. 117 SPEDICIJSKO IN KOMISIJSKO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR (JUGOSLAVIJA) 17 *-« MEDNARODNI TRANSPORTI, PREVAŽANJE BLAGA iV^ij' ij^u VSAKE VRSTE, ZACARINJANJE, REEKSPED1CIJA, SE-A L_i 8_J# - LITVE, NABIRALNI VOZOVI, SKJ-ADISCA- VELETRGOVINA S PREMOGOM iN KURIVOM. R ^ fr^t r/-^ »-n d. z o. z« Liubllana9 Durcaisks sesfa if. 9 ima v ekladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšentšno in koruzno moko, koruzni zdrob, pšenico in koruzo v srnis, oves, koruzo za krmo. Sladkor, amerikanskš rjavi v vrečah in beli ceSki v kockah, kavo, olie, sir, sol, 2i 101-1 rež, vžigalice, milo. C jt r>—ff rs—d fv—a iS—a 11>—g i g c>—— l WK0 Uubllana, Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, 16 13—1 ppiporoJEa MUC« 9 JS.nto - feolesa ter vsake vrste gumijeve predmete, izolirane - --v—Jice za elek- i .i tritno napeljavo, elektrotehnični material po najnižjih cenah. Telefon 8.470. vnik Jutro* j.