Po&tnina plačana v gotovinl Leto XX. Celje, petek 22. aprilet 1938 Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem Cekov- nem zavodu v Ljubljani Stev. 10,666 // Stev. 17. Zanikrnost brez primere! Celje, 22. aprila. Celje so proglasili za turistični kraj. To priznanje si je Celje gotovo zaslu- žilo. Celje pa mora kot turistični kraj skrbeti za razne naprave in udobnosti, če hoee ostati turistični kraj. Pri tern j ga morajo podpirati tudi vsa oblastva j in mu nuditi pri odstranjevanju raznih j nedostatkov izdatno pomoč. To je tein- bolj potrebno, ker je Celje tudi važno gospodarsko središče. Predlanskim je celjsko prebivalstvo začelo s skrbjo opazovati, da postaja prej kristalno čista Savin ja od dne do dne bolj umazana in temnejša. Kmalu so ugotovili, da povzročajo to onesna- ževanje Savin je razna industrijska pod- jetja v celjskem in slovenjegraškem srezu. Po številnih protestih in inter- vencijah se je položaj lani nekoliko iz- boljšal. Od začetka letošnjega leta pa se katastrofalno onesnaževanje Savinje zopet nadaljuje. Savinja je zlasti v ju- tranjih urah vsa prepojena s temno tekočino, ki jo izloča državni premo- govnik v Zabukovci. Na vodi plavajo često tudi škodljive pene, ki izvirajo iz Woschnaggove tovarne v Soštanju. Dno Savinje je pokrito s temno navlako iz zabukovškega rudnika, strupene pene Pa povzročajo nevarnost nalezljivih bo- lezni. To nezaslišano onesnaževanje ogroža favno in onemogoča pericam pranje v Savinji. Po uradnem nalogu bi bila morala biti do 31. marca t. 1. urejena in tudi že kolavdirana nova, moderna separa- cija pri državnem premogovniku v Za- bukovci, v isti zadevi pa je bil določen Woschnaggovi tovarni v Soštanju rok do 1. maja t. 1, Minislrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdaio lani 1G. avgusta pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodarni naselij in indu- strijskih in obrtnih podjetij, ki tocno določa energične ukrepe in sankcije proti kršilcem. Ta pravilnik je bil se- veda izdan zato, da ga vsakdo upošteva in izvaja. To velja tudi za podjetja v državni eksploataciji — torej tudi za premogovnik v Zabukovci —-, saj mora- jo ravno ta podjetja prednjačiti v striktnem upoštevanju in izvajanju za- konitih predpisov. Ce pa premogovnik v Zabukovci bagatelizira zakonite pred- pise, mora sresko načelstvo v Celju kct pristojno politično upravno oblastvo poseči z vso odločnostjo vmes in s strogimi merami takoj uveijaviti zakonite predpise, ker to zahtevata av- toriteta države in vse prebivalstvo. Ob tej priliki apeliramo na bansko upravo, da posveti tej važni zadevi vso pozor- nost in ukrene tudi s svoje strani vse potrebno, da se kaznivo onesnaževanje Savinje enkrat za vselej prepreči. Zanimivo je, da je prcdložila mestna občina celjska neki spor zaradi onesna- ževanja Savinje üpravnemü sodišču v Celju. Upravno sodišče pa ni moglo re- šiti zadeve, ker banska uprava več kot pol leta ni predložila potrebnih spisov. Sele včeraj so prispeli ti spisi iz Ljub- Ijane v Celje ... Upravičeno torej pričakujemo, da bo ablast v rešitev tega vprašanja končno Poseglo z ono odločnostjo in avtori- teto, ki bi že davno bila potrebna. Sted- nja m ra.cionalno gospodarstvo v naših industrijah ne sme iti na račun zdravja posameznikov in na škodo celokupnega prebivalstva. Gospodarski interesi me- sta Celja kot turističnega kraja nam morajo biti vsem brez razlike prav ta- ko na srcu, kakor razyoj naše industri- je, ki bo zdrav in uspešen le tedaj, ako ne bo povzročal škode na zdravju in imetju širokih slojev našega prebi- valstva. Dnnajska vremenska napoved za so- boto 23. t. m.: Pretežno jasno in to- plejše, ponoči mraz. Neznosne razmere v poštni dostavni službi v Celju Celje, 22. aprila. V zadnjem času so nastale v poštni dostavni službi v mestu Celju razmere, ki so enako neznosne za občinstvo, ka- kor za poštne nameščence. Pred 11. leti, ko je bil promet mnogo manjši, je znašal stalež pismonoš, služiteljev v ambulanci, dostavljalcev za brzojave, denar in pakete in služi- teljev v notranji pisemski službi 32. Sedaj znaša stalež 28. Toda tudi to število ni nikdar popolno. Trenutno je kljub tako skrčenemu številu ena moč že več mesecev odsotna, ker je dodelje- na drugi pošti, dve starejši moči sta bolni in nazadnje je zbolel še paketni dostavljalec, tako da se v Celju sedaj paketi sploh ne dostavljajo več, ampak nosijo denarni pismonoše poštne sprem- nice stranki skupaj s pismi ter morajo stranke hoditi po pakete. Osobje je naravnost strahovito o- bremenjeno: Ker je eden izmed 10 pi- smonoš bolan, jih opravlja službo za vse območje mesta in okolice samo 9. Ta služba traja, ker je treba pošto raz- deliti in urediti, od 3. zjutraj do popol- danskih ur, potem pa je treba takoj zopet razdeliti dopoldne in opoldne do- spela pisma in se zopet podati na do- stavljanje, ki traja do 18.30 ali 19. S tem pa delo ni opravljeno, ker je potem treba tudi še sortirati povratnice in podobno. Dopusta, ki pripada name- ščencem po zakonu, že več let niso do- bili niti mlajši, niti starejši. Sedai ob praznikih, ko je bilo delo najmanj po- trojeno, je morala lokalna uprava do- stavno pošto za pisma urediti tako, da hodi en pisrnonoša na Breg in v Košni- co — torej na južno stran mesta in v Trnovlje, Skofjo vas in Ljubečno — na severno stran. To je mogoče seveda sa- mo tako, da se izmenoma dostavlja en dan na jugu mesta in drugi dan na severu. Oba ta dva okoliša sta tako ve- lika, da bi ob rednem dostavljanju itak imel pismonoša s svojim okolišem ves dan dovolj dela. Poudarjamo, da za te razmere ne za- dene lokalne poštne uprave nikakršna krivda. Poštna uprava si mora poma- gati z močmi, kakor so ji na razpolago. Glavna krivda je v tem, da je stalež tako nedostaten in da ne predvideva i| nobene rezervne moči, ki bi bila na razpolago upravniku, da jo uporabi tarn, kjer jo trenutno potrebuje. Pa ne samo to. Celje služi obenem kot rezer- va za vse območje od Velenja do Ro- gaške Slatine. To se pravi, da morajo uslužbenci ob itak tako skrčenem šte- vilu opravljati substitucije, kadar na onih uradih kdo zboli ali je sicer zadr- žan opravljati službo. To je velika na- paka in vsi poklicani faktorji imajo dolžnost, da se zavzamejo za to, da se nemudoma odpravi. Celje je tako važ- no središče in ima toliko gospodarske- ga življenja in prometa, da bi ne smelo biti na tako neprimeren in škodljiv na- čin zanemarjeno in zapostavljeno. Slika je naravnost katastrofalna, ce pomislimo, da od itak premalega stale- ža 28 uslužbencev danes vsled bolezni in službene odsotnosti opravlja službo le 24 uslužbencev. Tatvine v Rakuschevem skladišču Celje, 22. aprila. Pred trielanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se danes zagovarjali 30-letni trgovski pomočnik Valter Ha- berl s Sp. Hudinje pri Celju, 25-letni šofer Anton Bianki iz Gaberja pri Ce- lju, 29-letni trgovski pomočnik Vinko Žuraj iz Zalca in 41-letni trgovec Fra- njo Starec iz Celja. Haberl in Bianki sta bila obtožena, da sta v času od 15. maja do 16. de- cembra 1937 v presledkih ukradla tvrdki Rakusch v Celju iz njenega skladišča v Mestnem mlinu razno že- leznino (črno in pocinkano pločevino, žgano, pocinkano in galvanizirano ži- co, obročno, palično, oglato in ploščato železo, štedilniške plošče, gašperčke, podkve, žeblje, lito železno posodo. olrovje za pohištvo in zgradbe, razno železno orodje in drugo) v približni skupni vrednosti 60.000 din. V zakle- njeno skladišče sta se vsakokrat spla- zila skozi odprto okno. Starec in Zuraj, prvi kot lastnik trgovine Prva sloven- ska železnina, drugi pa kot njegov Ir- govski sotrudnik, sta bila obtožena, da sta obrtoma kupovala ukradeno želez- nino in železne izdelke, katerih vred- nost znaša okrog 49.236.84 din. Valter Haberl in Anton Bianki sta priznala tatvine v polnem obsegu in izpovedala sledeče: Lani 15. maja sta na poti v mesto opazila, da je na poslopju Mestnega mlina, kjer ima tvrdka Rakusch svoje skladišče železnine, v prvem nadstrop- ju odprto eno okno. Zvečer istega dne sta poskusila, ali bi se dalo skozi to okno priti v skladišče. Poskus se je v polni meri posrečil. Do okna sta sple- zala po železnem podstavku, ki podpi- ra železno napravo za dviganje traverz iz vagona v skladišče. Haberl, ki je bil od 1. 1922. do 1928. uslužben pri tvrdki Rakusch, se je dobro spoznal v notra- njosti skladišča. Haberl in Bianki sta takoj napravila načrt, da bosta iz tega skladišča kradla železo in železne iz- delke in jih razpecavala. Spustila sta se v pritličje in si tu izbrala primerno okno, sprostila vse zaporne naprave in skrbno priprla obe oknici, da se ne bi čez dan opazilo, da je okno odprto. Sko- zi to okno sta pozneje v okrilju noči prihajala v skladišče, si izbirala blago, ga odnašala skozi omenjeno okno in ga odlagala na skritem prostoru poleg že- lezniškega tira. Ko sta zapuščala skla- dlšč.c, sta okno vsakokrat dobro pri- prla. Od skladišea sta odnašala blago na tako zvano Pertinačevo posestvo ob Kersnikovi ulici, kjer stanuje Westnov uslužbenec Alojz Večko. Na tem po- sostvii je poslopje s stanovanjskimi prostori in shrambo, ki sta jo Haberl in Bianki izbrala za skladišče ukrade- nega blaga. Vecku sta natvezila, da zastopata neko tvrdko v Zagrebu, za katero razpečavata železo, ki ga jima pošilja tvrdka s tovornim avtomobilom in ki ga prevaža v Celje navadno po- noči. Iz tega skladišča sta nato razpe- cavala blago na vse strani, zlasti pa v Celju in celjski okolici. Največ nakradenega blaga sta oddala Prvi slovenski železnini na Kralja Pe- tra cesti v Celju. Haberl, ki je izučen v železni stroki, si je po temcljitem ogledu Mestnega mlina napravil nekak cenik, v katerem je označil blago in skalkuliral cene tako, da so bile pri- bližno za 20% nižjc kakor v trgovinah. Nato je obiskal razne trgovce in obrt- nike in jim ponujal blago. Izdajal se je za zastopnika tvrdke Branko Vojnovič v Zagrebu in zatrjeval, da kupuje nje- gova tvrdka železo iz konkurznih mas po znižanih cenah in ga torej lahko prodaja nekoliko ceneje nego druge ti- govine. Haberl in Bianki sta skoraj se- dem mesecev opravljala svojo dobička- nosno obrt. Zel^zo sta razpecavala podnevi po najetih voznikih ter z ročni- mi vozički in kolesi. V noči od 15. na 16. decembra 1937 so bile tatvine raz- krite. Neki železničarji so zasačili ta- tova ravno v času, ko sta nosila blago iz skladišča. Storilca sta pustila blago in pobegnila. O tem je bila obveščena celjska policija, ki je kmalu razčistila zadevo in ugotovila krivce. Ugotovljeno je, da znaša vrednost blaga, ki sta ga dobavila Haberl in Bianki tvrdki Prva slovenska železnina v Celju, 49.236.84 din. Devetim manj- šim trgovcem in obrtnikom v celjskem okrožju pa sta dobavila blago v skupni vrednosti 11.590.78 din. Blago, ki sta ga ukradla v zadnji noči in sta ga mo- rala pustiti na kraju samem, je vredno 1.160 din. Vrednost ugotovljenega ukradenega blaga znaša torej 61.987.62 din. Skoda pa je gotovo še večja, ker sta Haberl in Bianki brez dvoma razpe- cavala ukradeno blago še drugim ose- bam, ki pa niso znane. Fran jo Starec in Vinko Zuraj zani- kata sleherno krivdo. Priznavata, da sta kupovala od Haberla železnino, tr- dita pa, da jima nepošteni izvor blaga ni bil znan. Razprava, ki ji je predsedoval s. o. s. Brečko, je trajala od 8. do 13.30. Ha- berla in Biankija je zagovarjal odvet- nik g. dr. Sernec, Starca pa odvetnik g. Stante. Izpovedi prič so pokazale, da Starec in Zuraj v resnici nista vedela, da sta kupovala ukradeno blago. Haberl je bil obsojen na 4 leta robije, 400 din povprečnine in izgubo častnih pravic za dobo 4 let, Bianki na 2 leti in pol robije, 400 din povprečnine in iz- gubo častnih pravic za dobo 2 let, Zu- raj in Starec pa vsak na 1.200 din de- narne kazni in 100 din povprečnine. VSEM NAŠIM CITATELJEM PBAVO- SLAVNE VERE želimo srečne in zadovoljne velikonočne praznike! Imej čista usta! Ze od nekda| ceiiimo ljudi, ki imajo čista usta in blesteču zobo. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno pegovati. Zjutraj in zvečer zobno očetko in Chlorodont, pa zob« očistiti r vseh smereh! Nič stnihu: zobje to prenesejo. Le slabo iiege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. Krstna predstava „Cajkovskega" v Celju Gostovanje »Slovenske scene mladih« -Slovenska scena mladih« bo nasto- pila drevi prvič v Celju in bo vprizorila ob osmih v Mestnem gledališču himnič- no dramo Ivana Mraka »Cajkovski«. :; Slovenska scena mladih« se je osnova- la v začetku tega leta na iniciativo dramatika Ivana Mraka. Njen namen je predvsem vprizarjanje slovenske avantgardne drame, da si ustvarimo svoj lastni igralski slog. Proč od vsa- kršne šablone in posnemanja! Cim več- ja priprostost, enostavnost in iskrenost v podajanju! To so gesla, ki vodijo pri delu mlade igralce. Važen pa je nastop »Slovenske scene mladih« tudi zato, ker je to obenem krstna predstava nove Mrakove him- ; nične drame »Cajkovski«. Mladi avtor J ni samo interpret svoje drame kot reži- ser, marveč tudi kot nosilec naslovne vloge. S tem predstava na zanimivosti vsekakor samo pridobi. V izložbi Slom- škove tiskovne zadruge so razstavljeni posnetki posameznih karakterističnih seen iz Mrakove drame. Kdor si jih na- l tančneje ogleda. si mora priznati, da obetajo fotografije za drevi zares umet- niško enovit in čisto svojevrsten gleda- liški dogodek. Vsekakor tudi ni brez pomena, da so si naši mladi izbrali vprav Celje za svo- jo izhodiščno točko. Pokažimo jim, da so nam ljubi gostje in da znamo ceniti njihov idealizem in njihovo vnemo za slovensko besedo in slovenski izraz. Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 17. Redna stolica on J Oflu r«*. 8 Be 11410 *>• 34. W. 1935. Politični pregled X Francova vojska je zavzela važni pristanišči Vinarez in Benicarlo ter do- segla predmestja Tortose. S tern je pretrgala zvezo med Barcelono in Va- lencijo na kopnem. Nacionalistične čete so prešle tudi pri Madridu v napad in so zavzele več postojank. X Japonska vojska je zažla v juž- nem Santungu zaradi uspešne ofenzive kitajskih čet v kritičen položaj. V sre- do je začela protiofenzivo, ki pa je na- letela na silen kitajski odpor. X Imetja Habsburžanov v Veliki Nemčiji je vlada zaplenila. Za Otonom Habsburškim je bila izdana tiralica za- radi suma veleizdaje, ker je po zdru- žitvi Avstrije z Nemčijo pozval fran- cosko javnost, da bi s silo preprecila to združitev. Tak je zaslužen konec ža- lostne habsburške slave. Domače vesti — Ne smemo oškodovati svoje dr- žave. Mnogo tujcev iz Nemčije je pri- spelo za praznike v naše planine. Vi- dimo jih v gručah in skupinah tudi po Celju. Nakupujejo drobnarije za spo- rain, povprašujejo po tipično naših ju- goslovenskih izdelkih. Izgleda, da ni- smo dovolj pripravljeni mi Slovenci. Stvari, ki jih imajo doma, odklanjajo brez ozira na nizko ceno. Pri tern sem slišal izjavo: »Wir dürfen unseren Staat nicht schädigen«! Vse spoštova- nje pred takim Nemcem, ki se tako zaveda dolžnosti do svoje države in svo- jega naroda. Kako pa je z nami Slo- venci doma, in kako, kadar potujemo v sosedne države na sever in na jug? Ali se pač zavedamo, da smo Jugoslo- veni in da imamo dolžnosti do naroda in države doma in v tujini in da ne smemo delati lastni državi škode? Iz- prašajte si vest vsi tisti, ki ste tako radi glasni v kritiki države, ki se pa ne zavedate, da imate tudi dolžnosti do države in do naroda! Celje in okolica c Občni zbor občinske organizacije JNS za mesto Celje bo v sredo 27. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Na dnevnem redu sta med drugim poročili predsed- stva in narodnega poslanca g. Ivana Prekorška ter volitve. Vse članstvo je vabljeno, da se zbora zanesljivo udeleži. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. c Celjske znamenitosti. Učili smo se nekdaj v soli, da je Celje slovelo po svojih mogočnih gospodarjih Celjskih grofih. V novejši dobi pa je Celje uži- valo sloves kot priljubljeno tujskopro- metno mesto s svojimi toplimi in solnčnimi kopelmi v bistri Savinji. Tem zgodovinskim odlikam se je v najnovej- šem času pridružil še sloves celjskega telefona, celjske justične palače, Celj- ske koče pod Tovstom in črne, umazane Savinje. Celje se mrzlično pripravlja na svoj kulturni teden in na bližajoče se veliko tujsko sezono, kar vse naj pri- nese novega življenja in napredka. Snu- je se tudi že odbor privatne iniciative z energičnim nabiranjem za sklad, iz katerega se bodo dajale letne nagrade za najboljše razprave o problemu one- snaževanja Savinje, o njega izvoru in najuspešnejšem pobijanju te moderne nevolje. Merodajni činitelji v Celju si še sami niso docela na cistern, kdo naj bi prevzel ta kulturno - prornetni pro- tektorat, da bi ne bila prizadeta linija gradbenega načrta mesta Celja, pa tu- di ne interesi posameznih meščanov. Studij vseh teh kompliciranih zadev- ščin celjskih je preračunan na več let. Do tedaj v vsem svobodna nekaterim, po- tem pa neusmiljena odločnost, pa bo spet čista in bistra naša Savinja in red in mir v lepem Celju. c Kje se bo gradilo novo celjsko ko- pališče? Z merodajnega mesta se zatr- juje, da novo kopališče v Celju ne bo ob Savinji, pač pa ob Hudinji pri Smar- jeti. Tako se bomo lahko vozili kopat z avtobusi, ki bodo vzdrževali redne zveze vsake četrt ure. Voda v Hudinji sicer ni tako topla, je pa čista in zdra- va. Nekdaj sloveče mesto Celje ob bi- stri Savinji se preimenuje v Celje ob Hudinji. Na ta način pridobimo na času, da morda medtem vendarle očistimo spet Savinjo umazane nesnage. c Zakaj se spet odlaga razpis za na- daljnjo regulaeijo Savinje? Regulacij- in delalo tudi gospodarsko in za Celje v tem pogledu nekaj malega doseglo. Tako mislimo v Celju tisti, ki nismo postali Celjani šele po letu 1918., in z nami soglašajo naši gospodarstveniki in vsi nameščenci z izjemo onih malošte- vilnih, ki hočejo vse komandirati, pa v svoji slepi strasti ne vidijo naj- nujnejšega. c Ponovitev koncerta »Oljke« v so- boto 23. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Množina prireditev in lepo vreme sta v nedeljo 3. t. m. mar- sikomu onemogočila poset »Oljkinega« koncerta. Mnogo ljubiteljev zborovske- ga petja je izrazilo željo, da bi se kon- cert v celoti še enkrat izvajal kako so- boto zvečer. »Oljka« je ponovno doka- zala pripravljenost za sodelovanje pri raznih prireditvah kulturnega ali kari- tativnega značaja. Tako pri Ciril-Meto- dovem kresovanju, pri petju na grobeh ob Vseh.svetih, ob priliki Masarykove proslave in dr. Zbor je tudi pel pri maši na dan sv. Jožefa, zaščitnika obrtnikov. Zato se pričakuje, da bodo vsi, ki uvi- devajo to brezplačno »Oljkino« sodelo- vanje na kulturnem in karitativnem po- lju našega mesta, počastili njen kon- cert z obilnim posetom. Zbor, ki ga vo- di sedaj g. Ciril Pregelj, se je po mne- nju celjskih in mariborskih glasbenikov (kritike v »Jutru«, »Novi Dobi« in ma- riborskem »Večerniku«) vsestransko zelo zboljšal. Poje pa to pot izključno Danes morske ribe in ribja rižota Gostilna pri Angelu (Jadran) Presernova 20 narodne pesmi iz vseh krajev naše do- movine. Kdor hoče uživati lepote naše narodne pesmi v vzorni interpretaciji, v vseh čustvenih razpoloženjih od otož- ne melanholije do vriskajočega veselja — naj pride! c Cigava je naša zemlja (Haloze) ? O tej temi bo predaval g. prof, dr. P. Zgee v soboto 23. t. m. ob 20. v dvora- ni Delavske zbornice v Celju. Vljudno vabljeni! c O češkoslovaškem obrambnem za- konu iz leta 1936 je predaval v sredo v dvorani Delavske zbornice g. dr. Av- gust Reisman iz Maribora. V svojem KINO METROPOL CELJE *-»: 22., 23., 24., 25. aprila Kapetan Kost alia (Liebe geht seltsame Wege) Razkošno opremljen film z izbra-nmi jgralci kakor: Karl L. Diehl, Olga Cehov« in Karin Hardt 26., 27., aprila Lepi dnevl V glavni vlogi: Simone Simoa cerkve sv. Jožefa. V nedeljo je bilo ne- bo po večini oblačno, v noči na veliko- nočni ponedeljek pa se je ozračje zelo ohladilo in v ponedeljek zjutraj je zače- lo snežiti. Snežilo je do prvih popoldan- skih ur. Sneg je v dolini sproti skopnel, na hribih pa se je ustalil. Hud mraz je zadnjih dneh povzročil na sadnem drev- ju in v vinogradih zelo veliko äkodo ter navdaja kmetovalce pa tudi ostalo prebivalstvo z resno skrbjo. c Pozeba je povzročila včeiaj in da- nes v celjskem okolišu ogromno škodo. Uničeno je vse, kar je še evetelo, pri- zadeta pa je bila tudi že občutna Sko- da na povrtnini. Tako smo dobili za praznike in po praznikih prav žalostne pirhe. Prebivalstvo je obupano. c K. Savin: »Matija Gubec«. V okviru prireditev Celjskega kulturnega tedna bo vprizorila ljubljanska opera v Mest- nem gledališču v Celju opero »Matija Gubec«, delo savinjskega rojaka Rista Savina. Krstna predstava tega dela je bila 4. oktobra 1936 v Ljubljana in ob tej priliki so prinesli naši dnevniki ob- širna poročila. Za danes ponatiskujemo le dva odlomka. E. Adamič je pisal v > Jutru« 5. X. 1936: »Savin je velik in duhovit najditelj vseh novih instrumen- talnih barv, samosvoj, drzen slikar, ki so mu zlasti pri sreu čudovite zvočne zmožnosti lesnih glasbil. S samo po sebi umljivo lahkotno inspiraeijo najde vsa- ki situaeiji in vsaki ubranosti točno primerni glasbeni izraz.« — Sl. Osterc je pisal v »Mariborer Zeitung« ob pre- mieri: »Opera „Matija Gubec" je delo visoke umetniške kvalitete in velike življenjske sile. Delo nam v 5 dejanjih opisuje usodo hrvatakega kmečkega ljudstva okoli 1. 1573. Polnokrvna glas- ba nam enako močno slika te krepke dogodke in doseže zlasti v orkestra in velikih a capella zborih mogočne učin- ke.« — V enakem smislu so pisali tudi Na belo nedeljo 24. t. m. ob 15. vsi na TOMBOLO na Deckov trg v Celju — Nezaposlenost v Nemčiji. Po urad- > nih statistienih podatkih je bilo v me- secu februarju v Nemčiji 496.000 neza- poslenih delavcev. To število je v me- secu marcu naraslo na 508.000. — »SJovenski Narod« je praznoval pred dnevi 70-letnico svojega izhajanja ter izredno pomembnega in plodonosne- ga javnega udejstvovanja v borbi za našo duhovno, kulturno in nacionalno povzdigo in osvoboditev. — Veliki snežni meteži. Na teritoriju vrbaske banovine divjajo že več dni veliki snežni meteži. Po vsej Bosanski krajini kakor tudi v Banjaluki je zapa- del visok sneg, ki močno ovira promet. Istotako je po lepih pomladanskih dneh začelo močno snežiti v Liki in Kordunu. Mnogo turistov in tujcev, ki jih je pri- vabilo lepo in toplo vreme za praznike na Plitvice, je razočaranih odpotovalo. Poštni avtobus, ki vzdržuje zvezo na progi Otočac—Vrhovina—Plitvice—Ko- renica, je dospel do Plitvic, je pa po- zneje obtičal v snegu in ni mogel nada- ljevati vožnje. Vsled teh vremenskih neprilik so silno oškodovani poljedelci. Ker je nam april tudi že prinesel svoje muhaste snežne pozdrave in povzročil mnogo škode na zgodnjem sadju in v vinogradih, moramo vendar še biti srečni, da nas ni zadela taka katastro- fa, kakor v mnogih drugih delih naše države. — Starešinsko društvo bivših članov JAD »Triglava« v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Orlu« v Mariboru. Zaradi važnosti po- zivamo člane na polnoštevilno udeležbo in prosimo delegate za njihova poročila. Posebnih vabil ne razpošiljamo. — Odbor. ska dela v tretjem odseku Savinje pod Celjem bodo skoro dokončana. Gre pri tem za delo, ki bi moralo biti dovršcno že v jeseni lanskega lcta, ako bi bilo delo pravočasno razpisano in oddano. Sedaj pa se zopet iz nerazumljivih razlogov ne razpiše oddaja del za četrti odsek, dasi so vsi podrobni načrti od ministrstva za zgradbe v Eeogradu že davno potrjeni. S takim zavlačevanjem bomo zopet izgubili najprimernejši čas za regulacijska dela, ki so pri nas tako zelo potrebna. Temu vprašanju bi se pač prvenstveno moral a posvečati vsa skrb! c Nevzdržne razmere na celjski pošti. Celjski teles on je znan, uživa že sloves doma in v svetu. Vzornemu nefunkcio- niranju telefona pa že začenja delati vzgledno konkurenco dostava pošte. Ekspresna pisma, ki prispejo s ponoč- nim brzovlakom v Celje, se dostavljajo z redno dopoldansko pošto. Sedaj samo še čakajmo, da doživi isto usodo tudi dostava brzojavk, pa smo dosegli v mestu Celju, v samem središču starega Celja rekord napredka, ki pomeni na- zadovanje za celo generacijo. Stevilo poštnega osobja je nezadostno. Istočas- no, ko je promet zadnja leta silno na- raščal, se število osobja ni povišalo, pač pa je celo nazadovalo. Celje je danes veliko mesto, je središče velike indu- strije in trgovine z močnim gospodar- skim zaledjem Savinjske doline, je iz- hodišče v svetovno znana kopališča in zdravilišča. Celje je velika privlacna in izhodna točka za tujski promet. Celje ima občinsko upravo, ki se lahko ponaša z najboljšimi in najvišjimi zve- zami v Ljubljani in Beogradu, kar se že tretje leto v politično-osebnih vpra- šanjih povsod občuti in izvaja. Sedaj pa bi bil morda že čas, da bi se mislilo predavanju je obdelal tisti del zakona, ki govori o tem, kako se bratska re- publika pripravlja za obrambno vojno že v mirnem času, tako da je eventualni napad ne bo mogsl iznenaditi. Dobro obiskanemu predavanju je prisostvoval poleg zastopnikov drugih društev tudi predsednik JC lige g. dr. Juro Hrašovec. c Osebna vest. Generalštabni polkov- nik g. Dragoljub M. Mihajlovič, doslej načelnik štaba dravske divizijske obla- sti, ki je bil imenovan za poveljnika 39. pp., je v torek prevzel svoje nove posle. Polkovnika g. Mihajloviča iskre- no pozdravljamo v Celju in mu želimo, da bi mu postalo bivanje v našem me- stu čim prijetnejše. ostali kritiki. Ponatisnili bomo še ne- kaj značilnih odlomkov, da s tem opo- zorimo našo javnost na veliki muzikal- ni dogodek, ki se nam bo nudil z vpri- zoritvijo »Matije Gubca« vCeljtl. c Celjski kulturni teden. Rezervirajte takoj v knjigarni K. Goričar vd. na Kralja Petra cesti abonentske vstop- nice za prireditve Celjskega kulturnega tedna. Cena 100, 80, 60, 50 in 40 din za opero, glasbeno pevski in literarni večer ter za stalen obisk vseh razstav. c Ra/stava celjskega tiska. V okviru Celjskega kulturnega tedna bo tudi razstava celjskega slovenskega tiska od začetka do 1. 1914. Odbor CKT se obrača na cenj. javnost s prošnjo, da bi Kino Union Celje pr edv aja: DEKLICA JU-JU 22., 23., 24. in 25. aprila film Iskrena ljubezen malega dekleta, ki je mnogo trpcio, a jekom'no prejelo zasluženo nagrado. - Maria Andergast, Albrecht Schönhals 26., 27. in 28. aprila Janet Gaynor in Robert Taylor v filmu PEVETNAlSTfcETNA 24. aprila ob 10 in 14. ni a t i n e j a : Povratek iz pckla c Delegacija Sokolske župe Celje se udeleži v nedeljo 24. t. m. sokolske pro- i J slave na Rakeku. Clanstvo sokolskih I edinic župe, ki se namerava proslave ! ! udeležiti, se naj priključi župni delega- I ciji, ki odhaja iz Celja z vlakom ob 11. ; c Sokolsko društvo Celje-matica po- ziva člane in članice, ki se nameravajo v nedeljo 24. t. m. udeležiti poklonitve na Rakeku, da se do sobote opoldne pri- javijo pri župnem naeelniku br. Tonetu Grobelniku v Celjski posojilnici. Odhod v nedeljo ob 11., povratek ob 17. c Zimska Velika noč. Na veliko so- boto popoldne sta bili velikonočni pro- j cesiji pri kapucinski in pri opatijski ; cerkvi, na velikonočno nedeljo zjutraj ' pa je bila procesija na novi cesti okrog dala svoje event, tiske iz te dobe na razpolago, da bi bila razstava čim po- polnejša. Seznam razpoložljivih del in tudi dela se lahko oddajo v javni mestni knjižnici (strok. učit. gdč. Veri Levstikovi). c Zelezobetonski most v Skofji va«*i. V prostorih tehničnega razdelka na sreskem načelstvu v Celju bo v torek 3. maja ob 11. druga javna pismena ponudbena licitacija za gradnjo železo- betonskega mostu čez Hudinjo v Skofji vasi. Proračun znaša 499.573.90 din. c Soferski izpiti za kandidate iz ob- močja predstojništva mestne policije v Uelju in iz laškega sreza bodo v torek 10. maja ob 8. zjutraj pri predstojni- štvu mestne policije. ate*, n »NOVA D O B A « Stran 3. c Jadranski večer bo priredil podmla- j defc Jadranske straže na drž. realni gi- ttinauji v Celju v sredo 11. maja v Meetnem gledaliäcu. c Bolničarski tečaj, ki ga je priredil sreski odbor Rdečega križa v Celju, bo zaključen v nedeljo 24. t. m. z javnimi izpiti, ki se bodo pričeli ob 10. v Zdrav- stvenem domu. c Kolo jugosl. sester v Celju je poča- stilo spomin pokojne ge. Franje Tav- čarjeve na ta način, da je obdarilo več revnih družin za Veliko noč z živili. c Poslovalnica Putnika — Tourist office in blagajna mestne uvoznine se s 25. t. m. do preureditve paviljona pri kolodvoru začasno preselita v Celj- ski dom ter bosta poslovali v soboto 23. t. m. samo do 12. KINO DOM CELJE Dne 22^.in 23. t. m.: »Let v nevihti« Od 24. do 27. t. m.: »Bukanir« c S5etcv smrti. V nedeljo je umrla na Ostrožnem 69-letna preužitkarica Mari- ja Mulejeva, roj. Mlakerjeva, iz Pro- žinske vasi pri Storah. V celjski bol- nici bo umrli: 15. t. m. petletna hčerka rudarja Milica Zeleznikova s Kuretne- ga pri Laškem in dveletni sinček tovar- nifike delavke Franc Krempuš iz Voj- nika, v soboto 36-letni dninar Ivan Ko- šec iz Dreüinje vasi, v nedeljo 40-letni dninar Franc Vodišek s Polul, v torek 31-letni posestnik Karel Mastnak z Raz- bora pri Dramljah, 71-letni lončar Jo- sip Rednak iz Velenja in 24-letna de- lavka Frančiška Kozovinčeva z Zvod- nega pri Teharju, v četrtek pa 13-letni posestnikov sin Anton Sumljak iz Ra- ven pri Kalobju. N. p. v m.! c V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla danes v starosti 42 let učiteljica Slaabe ga. Ernestina Apihova. N. p. v m. e CBf izlctnikom na Oplcnac bodo že od Maribora na razpolago trije vagoni in sicer dva drugega razreda in eden tretjega razreda. Vsak izletnik pa mo- ra kupiti za vožnjo od vstopne postaje do Zidanega mosta vozni listek za oni razred, za katerega se je priglasil za potovanje od Zidanega mosta do Mla- denovca. V vagonih, ki bodo v ta na- mon dirigirani v Maribor, bo imel vsak izletnik svoj določen numeriran sedež. To velja za vse izletnike, ki bodo vsto- pili T soboto .30. t. rn. v Mariboru, na Pragerskem, v Celju in Laškem. Na Zi- danem mostu ne bo treba prestopati, ker ee bodo ti vagoni enostavno prikjlu- čili posebnemu izletniškemu vlaku Ljub- ljana—Mladenovac. c Proračun mestne občine celjskc. V -Službenem listu« dravske banovine z dne 20. aprila je objavljena naredba o proračunu mestne občine celjske za 1. 1938-39, ki jo je odobril finančni mini- ster akupaj s proračunom. Proračun za leto 1938-39 znaša 16,535.719 din in je za 1,538.000 din višji nego v prejš- njetn letu. Obeina bo pobirala, kakor v prejšnjem letu, na neposredne davke 75% občinske doklade (47% splosne do- klade, 5% doklade za javna dela, 3% gasilske doklade in 20% izredne dokla- de za regulacijo Savin je), nadalje 5% najemninski vinar (gostaščino) in 2% kanalsko naklado. Občinske trošarine, užitnine in trošarine ostanejo skoraj nespremenjene, prav tako ostale dav- ščine. Sprcmeni se le občinsKa davšči- na na motorna vozila, tako da se plača od osebnega avtomobila do 40 konjskih 3il 400 din ,(doslej 650), od osebnega avtomobila prcko 40 k. s. 800 din (do- slej 1000), od motornega kolesa 100 diö (doslej 150) in s prikolico 150 din (doslej 200 din). Obenem z narcdbo k proračunu je objavljen tudi pravilnik z* Pobiranje kanalske naklade od an , ki so oproščene zgradarine, na- dalje> pravilnik o pobiranju užitnine, pravilnik o pobiranju občinske davščine na vozila in pravilnik o pobiranju uvoz- nine s tarifo Končno je" objavljena uredba o občmski davšeini na preno- čišča. c Glavno cepljenje proti osepiucara. Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celja bo v ponedeljek 2. in torek 3. maja od 14. do 16. v sejni dvorani na mestnem po- glavarstvu. Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo v torek 10. maja istotam od 14. do 16. Ceplje- nju obvezni so vsi od 1. januarja do 31. decembra 1937. rojeni otroci in tudi vsi mali otroci, ki so pri lanskem cep- ljenju ali pri prejšnjih cepljenjih iz kateregakoli vzroka izostali. Opravičbe zaradi izostanka pri cepljenju odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, bo sprejemal mestni zdravnik na dan cepljenja in na dan pregleda na mestnem poglavarstvu. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 717 brezpo- selnih (636 moških in 81 žensk) naspro- ti 777 (637 moškim in 140 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 22 delavcev pri regulaciji Savinje, 4 hlapci, po 1 mizar, lesostrugar in viničar, po 6 privatnih kuharic in kmečkih dekel, 3 gostilniške služkinje, 2 služkinji ter po 1 pisarniš- ka praktikantinja, hotelska kuharica, natakarica in sobarica. c Nočno lekamiško službo ima od 23. do 29. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Cclje. Od 24. do 30. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo na- mestnik poveljnika g. A. Košir. r RADI , , PPEZIDAVE, PRODAIA 5E CENEI5E Iz Skofje vasi pri Celju. Od nas se malokaj čuje, odkar je potihnila tudi domača politika in se ne govori več o novih občinskih volitvah. Dela na cesti Vojnik—Smartno se pospešeno nadalju- jejo, da se tako nadoknadi to, kar se je v letih 1935., 1936. in 1937. zanema- rilo. Na novo se začne graditi tudi ce- sta Trnovlje—Zadobrova—Arclin in prepotrebna cesta v Smiklavž. Regu- lacijska dela na Hudinji bodo skoro dovršena. Vse je torej v najlepšem re- du, da smo zares lahko zadovoljni. Ta sveti mir velikonočnega zadovoljstva pa nara je ravno za praznike malo po- kvarila vest, da bomo imeli dostavlja- nje pošte iz Celja odslej samo vsak drugi dan. Smo pravzaprav predmestje velikega Celja, ki sega do Smarjete, zato pa najbrž izgubimo dnevno dostavo pošte iz Celja, ki smo jo imeli že od 1. 1900.! Naj bi se nas vendar malo usmi- lilo veliko kulturno Celje, ki se pri- pravlja na svoj kulturni teden, da bomo tudi v napredku in kulturi njega vred- ni kmečki in delavski sosedje. Sport :: Celje:Maribor. V nedeljo 24. t. m. ob 16. se bo pričela na Glaziji v Celju sinalna tekma za podsavezno prvenstvo med SK Celjem in ISSK Mariborom. Ker bo nastopilo Celje v boljši postavi nego preteklo nedeljo v Kranju in bo napelo vse sile, da doseže nujno potre- ben časten rezultat, bo srečanje z res dobrim mariborskem moštvom gotovo privabilo na igrišče zelo mnogo prija- teljev sporta. * V tekmovanju za naslov prvaka LNP so bili na velikonočno nedeljo do- seženi sledeči rezultati: v Kranju Celje: Kranj 2:2 (2:0), v Ljubljani Hermes: CSK 1:1 (1:1), V Mariboru pa je bila tekma med Mariborom in Zelezničarjem v 29. minuti drugega polčasa zaradi ne- discipliniranosti izključenega branilca Zelezničarja Frangeša in dejanskega napada na saveznega sodnika, ki je opravljal funkcijo stranskega sodnika, prekinjena ob stanju 1:1 (1:1). Ce- ljani so nastopili v Kranju docela po nepotrebnem v oslabljeni postavi in ni- so nudili prvorazredne igre. Zato so re- šili samo eno točko, ko so imeli dve točki takorekoč že v žepu. V moštvu SK Celja letos nekaj ni v redu. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres, v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. * Opozorilo motociklistom v Celju in okolici. Motoklub Hermes v Ljubljani bo priredil 1. maja v Ljubljani ocenje- valno vožnjo z motornimi kolesi brez prikolice in s prikolico. Motociklisti v Celju in okolici, ki se nameravajo or- ganizirati v celjski sekciji motokluba Hermesa, so vabljeni, da se zanesljivo udeležijo ocenjevalne vožnje. Odhod iz Celja 1. maja ob 5. zjutraj izpred ko- lodvora. Vožnja samo ob lepem vremenu. * Otvoritev teniške sezone v Celju. V soboto 23. t. m. se bo otvorila v Celju letošnja teniška sezona. Teniška igri- šča SK Celja v mestnem parku, posuta z novim peskom, bodo od sobote dalje na razpolago ljubiteljem belega sporta. Vse dosedanje in nove člane va- bimo, da se takoj prijavijo zaradi razde- litve terminov treningov. Posebno mla- dini priporočamo gojitev teniškega sporta in jo vabimo, da se vpiše v klub. Gospodarstvo = Potrošnja piva je narasla. Kon- zum piva je pri nas v preteklem letu nekoliko narasel, vendar pa proizvod- nja piva še vedno ne dosega niti polo- vice proizvodnje v normalnih časih. Vprašanje sirovin za proizvodnjo piva je vedno težje, ker so cene ječmena skočile od 140 na 190 din za 100 kg. Kvalitcta ječmena domačega pridelka pa postaja vedno slabša, tako da so naše pivovarne del svoje zadevne po- trebščine morale kriti z nakupi v ino- zemstvu. Nedopustno je, da se to do- gaja v naši agrarni žitni državi, kar je pač žalostno spričevalo za naše go- spodarstvo. = Organizacija prodaje naše goveje živine v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine se bavi z načrtom, da organizira na Reki centralo za prodajo naše goveje živine za vso Italijo. Ta način prodaje živine v Italijo je Mad- žarska že uvedla, Rumunija pa vodi v istem pravcu razgovore z Italijo. KEGULATOR Vašega organizma je koža ki se mora pred vetrom, son- cem in mrazom varovati. Aktiv- ni lecitin v Solea milu krepi tudi spodnji sloj kože, a kole- sterin Solea kreme ji daje hra- no. Zato je uspeh tako presenet- Ijiv. Iz naših krajev Store š Sokolsko društvo Store - Teharjo bo priredilo v soboto 30. t. m. »Zupan- čičev večer«. Na sporedu bo predava- nje o Zupančiču, recitacije njegovih pe- smi in glasbene točke. Za članstvo ude- ležba obvezna. Vljudno vabljeni tudi nečlani! š Sokolsko gledališče bo v kratkem gostovalo v Celju in St. Pavlu pri Pre- boldu z opereto »Kakor stari, tako mladi.« Št. Jurij ob j. 2. j SO občmskih revežev je občina za vehkonočne praznike obdarovala z je- stvinami in drugimi potrebščinami v vrednosti po 50 dinarjev. Prispevke za to akcijo je požrtvovalno nabirala ga. Smola. Nekaj je prispevalo tudi druš- tvo Rdečega križa. j »Grudico«, lepo mladinsko igro bo vprizorila naša sola v soboto 30. t. m. in v nedeljo 1. maja v šolski telovadnici. j Markirano pot na Svetje in k Celj- ski koči preko Resevne bodo te dni na- pravili nekateri šentjurski člani Slo- venskega planinskega društva. Dramfje d »Za staro pravdo«. Društvo kmet- skih fantov in deklet v Dramljah bo vprizorilo v nedeljo 24. t. m. ob 15. v stari šoli v Dramljah Tiranovo zgodo- vinsko igro »Za staro pravdo«. Igra prikazuje trpljcnje in borbe kmetov- tlačanov in upornikov pod vodstvom Matije Gubca. Ker je letos 365-letnica Gubčeve smrti, vabimo vse tovariše in tovarišice ter vse ostale prijatelje, da obiščejo našo prireditev. Slovenjgradec s Pozdravni večer nacionalne mladi- ne svojemu narodnemu poslancu. Pri petomajskih volitvah je bil izvoljen za narodnega poslanca v slovenjegraškem srezu g. dr. Anton Novačan, ki je bil pretekli teden imenovan za konzula v Bariju v Italiji in je vsled tega podal ostavko na svoj poslanski mandat. Ta- ko je prišel v Narodno skupščino kot njegov namestnik vrli nacionalni borec g. Anton Rogina iz Podgorja. Ob tej priliki je počastila slovenjegraška naci- onalna mladina svojega novega narod- nega poslanca, ki že vsa leta vneto pod- pira omladinski pokret, ter se mu v to- rek poklonila na njegovem domu. V imenu sloven jegraške mladine JNS je g. Bogdan Pušenjak v daljšem go- voru izrazil trdno prepričanje, da bo g. poslanec tudi v bodoče zvest pobor- nik naše vzvišene nacionalne ideje in da bo v teh usodnih časih, ki jih pre- življa posebno naš narod na severni meji, znal tudi na najmerodajnejših mestih braniti in čuvati naše nacional- ne interese. Vidno ginjen se je g. Rogi- na zahvalil govorniku za njegove bese- do in poudaril, da bodo šla njegova prizadevanja predvsem za tem, kako očuvati in utrditi našo soverno mejo. Mladina je sprejela vzpodbudne besede g. poslanca z navdušenim odobrava- njem in se po kratkih govorih gg. Ko- Gostilna pri Angelu (Jadran) Presernova 20 vabi danes na izbiro fino pripravljenih mor- skih rib. Vina dalmatinska in domača-prvo- vrstna. - Cenc ztnerne. - Postrožba točna. kolja in Pušenjaka najprisrčneje poslo- vila od svojega priljubljenega narodne- ga poslanca. Med petjem himne »Hej Slovani« in navdušenimi klici našemu mlademu kralju in našim voditeljem se je mladina odpeljala na svoje domove. s Vstajenj«^. Letošnjo velikonočno procesijo je sicer motil rahel naliv, vendar je posebno letošnje leto dalo živo sliko neomajne vere v srcih naše- ga prebivalstva. V procesiji so bili cast- no zastopani vsi državni uradi, zlasti velika pa je bila udeležba s strani pre- bivalstva okoliških vasi. Poseben Car so dajali vstajenju kresovi na bliž- njih vrhovih, med katerimi se je po- sebno odražal velikanski kres v obliki križa. Med procesijo je neutrudljivo igrala mestna godba in pel pevski zbor. Mnogo upravičcne kritike pa je povzro- čilo postopanje mnogih klerikalnih ve- Ijakov in tako zvanih odličnih katoliš- kili družin, ki niso smatrali za potreb- no, da ob priliki mimohoda procesije okitijo in razsvetlijo svoja okna. Ti ljudje ob vsaki priliki napadajo svoje Stran 4, »NOVA DOB A« Štev. 17. Posestvo v bližini Ljubljane obstoječe iz dveh pritličnlh his, gospodarskih poslopij, njiv, trav- nikov, dveh gozdov v iztneri 31/2 ha, od tega lepo obraščenega gozda 2 ha, vse na ravncm, se zamenja za približno vrednost po- sestva eventualno z vinogradom na Štajerskem v Savinjski dolini ali bližini Cclja. — Se pa tudi proda. — Ponudbe pod »Jeka« na upravo »Nove Dobe«. politične nasprotnike kot brezverce in i sovražnike cerkve, sami pa nimajo niti toliko verskega čuta v sebi, da bi ob tako svečanih prilikah manifestirali svoje visoko versko prepričanje. S tern svojim postopanjem so si pač najbolje izstavili legitimacijo, v koliko so upra- vičeni nastopati kot nekaki zagovorni- ki cerkve. Laško 1 Občiiiska seja je bila v torek 19. t. m. Na dnevnem redu je bila pred- vsem izvolitev raznih odsekov ter sta odbornika gg. Deželak in Hrastelj po- stala člana vseh odsekov razen kme- tijskega. To bi kazalo, da sta baš ta dva prava gospodarja na naši občini. V vodovodni odsek sta bila izvoljena tudi gg. Gerkman in Trop. Kakor smo že poročali, je bila županu doloeena letna plača 7.200 din. Na predlog ob- I činskega odbornika krojača Bezgovška I je občinski odbor sklenil povišati to j plačo za meseenih 100 din, tako da bo imel župan na leto 8.400 din, kar je za kmeta že čisto lep dohodek. Ce bodo place zviševali županu tako, kakor so že prvi mesec začeli, bo naš župan s i syojimi dohodki kmalu dohitel marsi- > käko visoko osebo. Nevoščljivi rau ni- smo. Gosp. Gerkman je predlagal, da se proračun v poziciji za kmetijstvo poviša od 1.000 na 5.000 din. Krojač Bezgovšek je temu ugovarjal, češ da j ni denarja. In res je bil predlog zavr- I njen. Sledilo je poročilo tajnika, da se je pod njegovim vodstvom vršil od Mi- haela Hrastnika zaprošeni krajevni ogled na Humu, kjer si namerava Hrastnik zgraditi vilo in iskati termalno I vrelce. Komisija je ugotovila, da bi mo- j ral Hrastnik za planiranje stavbišča | odvoziti 2400 m' gramoza in peska. i Mnenja smo, da je ravno to namen • prosilca, ki drugače no more dobiti do- voljenja za kopanje gramoza. Načrte je j delal Hrastniku inž. Savšek, ki je tudi | toplp priporoeal dovoljenjje zgradbe. Hrastelj pa je predlagal, da se prošnja odloži z dnevnega reda, češ da bi moral dovoljenje izdati gradbeni odsek, ki so J pa še ni konstituiral. Seja je trajala od 8. do 13. iz Cesar se vidi, da je naš občinski odbor zelo temeljit. 1 Veliko noč smo obhajali po starih navadah in običajih. Na veliko soboto ajutraj so fantje iz okolice pred glav- mmi cerkvenimi vrati napravili velik ogenj, ko je še vse spalo. Požgali so, kakor pravijo, dobre pol klaftre farov- ških drv, nakar jih je g. dekan razgnal in pomišljal, ali bi kljub temu »barbar- stvu in huronskemu vpitju« ogenj bla- goslovil, da ga raznesejo s tlečimi go- bami po sari. Pri popoldanski procesiji bi bili morali nastopiti poleg Marijinih devic tudi »slovenski fantje« v krojih, gasilci in nekaj dam v narodnih nošah. Prišle so res tri v nekakih zgornjesta- jerskih »dirndlih«, sarno da je bila bar- va belo-modro-rdeča. V našem okraju nismo poznali takih narodnih noš, baje so pa v navadi nekje v Savinjski dolini, od koder so jih hotele dame k nam zanesti. 1 Ali je to krščansko? Lep je običaj katoliške cerkve, da se v procesiji na veliko soboto po vstajenju Kristusa no- si njegov kip. Ze nekoliko let sem, ga je v Laškem nosil — seveda v civilni obleki — K., Sokol in naprednjak od mladih nog. V rani mladosti je bil K. tudi ministrant, pozneje cerkveni pe- vec itd., kar ni nič čudnega, saj v svoji nepokvarjcnosti in pridnosti misli in dela le to, kar mu velevajo občutki, in to, kar je pošteno in značajno. Letos pa so oni, ki se prištevajo med najbli- žje cerkvi, imeli sejo, na kateri so sklenili, da Kristusovega kipa ne smejo nositi katoliške roke poštenjaka — So- kola, najbrž, da ga ne bi oskrunile, marveč da ga lahko nosijo le roke ti- stega, ki so mu menda nepoštene misli čednost. K. se je, kakor se spodobi, pri g. monsignorju lepo opravičil in mu zagotovil, da bi pač ostalo vse pri sta- rem in v redu, če ne bi itd. Pa je vse- mogočni Bog opazil nedopadljivo igro. Baš ko je »slovenski fant«, ki si je v popolni hajmverovski opremi prilastil kip Kristusa-Mučenika, misleč, da kip pripada le njim, in stopil iz cerkve, je ljubi Bog to neslano igro hitro zaklju- čil. Pokorne mu naravne sile so se raz- gibale, skozi oblake je prodrl dež in procesije s Kristusovim kipom v rokah uniformiranega »slovenskega fanta« je bilo tako rekoč pred začetkom konec. En dokaz več, da Bog ljubi pač le po- štenost, pravičnost in značajnost. 1 Žeparji na sejmu. Na predveliko- nočnem sejmu se je ponudila konjunk- tura tudi raznim sumljivim ptičem. Ne- ki posestnici iz St. Lenarta je bilo ukradenih 300 din. Krivca so orožniki vjeli v osebi neke ženske iz Zagreba, ki ima baje dve imeni. Pravo ime je menda Pun. Prvotno je trdila, da je doma z Zidanega mosta, kar pa po ugotovitvah orožnikov ne drži. Oddali so jo v tukajšnje sodne zapore. Neke- mu posestniku je pa izginilo 1.200 din. Posestnik sam ne ve, ali mu je bil ta denar ukraden ali ga je pa izgubil. 1 Pra/niki in Radio-Therma. Slabo vreme je privabilo na velikonočno ne- deljo in tudi na velikonočni ponedeljek popoldne v naše kopališče Radio-Ther- mo izredno mnogo gostov, ki so se ob zvokih prvovrstnega jazza izvrstno za- bavali. Opazili smo mnogo Celjanov in Zalčanov pa tudi goste iz drugih kra- jev. Pies se pričenja običajno ob 16.30. Pravočasno dospeli gostje so kritizirali razvado, ki se je zadnje case tamkaj razpasla, da nekateri domačini pa tudi gostje iz okolice rezervirajo že prejšnji dan mize s tern, da naročijo pol litra vina na nezasedene mize, tako da ostali gostje v plesni dvorani ne dobe mesta kljub pravočasnemu prihodu. Zelimo, da upraviteljstvo ukrene potrebno. Menda res ne. bo prav, da redni in pra- vočasno dospeli gostje nerazpoloženi odhajajo, ko vidijo, da pollitri vina na več mizah ščitijo prazne prostore. 1 Nesrečna tlirka / vlakom. Pretekli petek je imel tukajšnji mizar F. S. s svojo izvoljenko sestanek v Celju. Ker se je ona odpeljala z večernim vlakom iz Celja, ji je obljubil, da bo s svojim motornim kolcsom prehitel vlak in jo bo že čakal v Laškem ob prihodu vla- ka na postaji. Ko je vozil z veliko brzi- no, je pri viaduktu pod Tremerjem za- del v oster kamen na cesti. Motorno kolo se je prevrnilo in g. S. je obležal ob cesti nezavesten s težkimi poškod- bami na glavi. Sele proti polnoči ga je našel trgovec g. König in ga prepeljal s svojim avtomobilom v Laško. Pone- srečenec je izven nevarnosti. 1 Prvega Ietosnjega divjega petclina v okolici Laškega je ustrelil na veliki četrtek zjutraj v revirju g. dr. Roša na Slomniku nad Tremerjem g. dr. Jo* sip Kavčič, sodnik apel. sodišea v Za- grebu. Petelin je bil izredno lep in je i tehtal 4.30 kg. Srečnemu lovcu če- , stitamo! I 1 Vse čitatelje našega lista v Laškeni j obveščamo, da je prevzel kolportažo na- | šega lista v Laškem Ladislav Ger- I movšek. Hrastnik j h Smrtna kosa. V mladostnih letih j je umrla gospa Lenčka Benetekova, so- j proga rudniškega nameščenca in zelo agilnega sokolskega delavca g. Jožet.a Benetka. Vedno veselo in dobre volje, je gospo napadla zavratna bolezen. Sla je iskat zdravje na Golnik, toda vrnila se je mrtva. Pokopali smo jo v torek na pokopališču na Dolu. Kako priljub- ljena je bila ljubezniva gospa v vsem Hrastniku, je pač najlepše dokazala ne- navadno velika udeležba pri pogrebu. Pokojna zapušča poleg ljubljenega mo- i ža dva sinčka, ki bosta zelo pogrešala Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih strojev in biciklov A. BREMEC-celje Miktoöi6eva ulioa 2 Telefon 202 Popravila se vrSijo strokovno! Nizkc ccne skrbno mamico. Vsi, ki smo poznali vedri in blagi značaj pokojne, jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Kruto prizadetemu soprogu in obema sinčkoma naše iskreno sožalje! h Nepotrebno hvalisanje. Na dan, ko j so zvedeli naši rudarji, da jim je plača za malenkost zvišana, je spravil med ljudi nekdo (ali bolje: neka ženska), da bodo mesarji podražili meso. Seveda je bil zaradi tega ves Hrastnik pokon- ci in to po pravici, saj ima jo ravno i sedaj cene živine bolj tendenco pada- J nja, kakor pa dviganja. Res so bili za- j radi tega klicani mesarji na občino. Da bi bila občina tukaj kaj dosegla. j pa ne drži, saj ni noben mesar mislil na povisanje cen. — Sicer bi pa v teh razmerah k podraženju me3a reklo tu- di sresko načelstvo svojo težko besedo! h S sedežem v Hrastniku se je osno- val nov dimnikarski okoliš, obsegajoe poleg občine Hrastnik - Dol tudi del občine Trbovlje in Zagorje. Ker je dimnikarski okoliš Trbovlje še vedno dovolj velik in pride z ustanovitvijo novega en dimnikarski mojster več do kruha, moramo ustanovitev novega dimnikarskega okoliša le pozdraviti. Za novega dimnikarskega mojstra je imenovan g. Perc iz Višnje gore, ki je mesto že prevzel. Kozje ko Gozdni požar. Na notico, ki smo jo objavili pod gornjim naslovom dne 25. marca, smo prejeli od Krajevne kmečke zveze v Kozjem popravek. Ce- prav smatramo, da Krajevna kmečka zveza v Kozjem ni legitimirana, da po- šlje tak popravek, smo vendar ustregli njeni želji. Popravek se glasi: »Ni res, da bi pri gozdnem požaru na Jožefovo katerikoli član naše organizacije odklo- nil sodelovanje pri požaru. Sivilja Prc- aiCck Ana je res pozvala h gašenju So- toška Ivana, ki je njen poziv zavrnil z opombo, da ni gasilec. Sotošek Ivan pa ni bil nikdar in tudi danes ni clan Kra- jevne kmečke zveze v Kozjem. — Kra- jevna kmec'ka zveza v Kozjem. Novak Alojz, predsednik. Perc Stanko, tajnik« Sokolstvo i x X. vsesokolski zlet v Fragi 1938. Od tiskovnega oddelka X. vsesokolske- ga zleta v Pragi smo prejeli: Zletna informacijska služba je pričela delo- vati v paviljonu »Myslbek« na Pfiko- pih v Pragi. Ima več oddelkov. Infor- j macijski oddelek nudi vsem informa- j cije vseh vrst in sprejema naročila vstopnic za predzletne dneve, za glavne zletne dneve, za večerno izvajanje scene in za zletne prireditve priredi- ! teljskega odbora. Ta oddelek bo izda- ' jal dovoljenja za filmanje in fotogra- firanje na stadionu in bo skrbel za ! prodajo zletnih tiskovin, ki jih je iz- | dala COS, dalje za prodajo zletnih to- S bačnih izdelkov in za prodajo zletnih ! fotografij, izdanih od kinematograf- j skega odbora. Informacijskemu oddel- ku je prideljen tudi oddelek vodnikov i tujcev. Propagandni odelek ima na skrbi vso domačo in inozemsko propa- gando. V njem se osredotočajo pripo- ' močki propagande zleta, države in mest '; češkoslovaške republike. Amerikanski oddelek vodi priprave rojakov iz Zdru- ženih držav severoameriških in bo skrbel za te goste ves čas njihovega | bivanja v Ceškoslovaški. Tujskemu od- delku je poverjena skrb za bivanje tuj- cev v CSR ob priliki zleta. Za slovan- ske udeležence zleta iz Jugoslavije, ; Poljske, Bolgarije in slovanskih manj- j šin iz drugih držav bo skrbel slovanski i oddelek. V paviljonu »Myslbek« je tudi ! poštni in telefonski zletni urad. Za ob- : vladanje velikega dela je pripravljenih I 400 članov in članic, ki govore 16 tu- jih jezikov. Predzletne prireditve se že pridno pripravljajo. Posebno veliko za- nimanje vzbuja večer »Sokolstvo v glasbi in petju«, na katerem bodo so- deJovali sokolski pevski krožki. Se z večjim zanimanjem se pričakuje »Mon- sterkoncert sokolskih glasbenih zbo- rov«, ki bo v drugi polovici maja. Ka- kor ob priliki dveh preteklih zletov, bo tudi za letošnji X. zlet izdala Ceško- slovaško-jugoslovenska liga v založbi COS »Vodič po Pragi«, ki bo še bolj dovršcn kakor prejšnja dva. V njem bo n. pr. posebej upozorjeno na različne zgodovinske spomenike in umetniška dela jugoslovenskega izvora v Pragi. Vodič bo izšel tudi v bolgarščini. Okna dobro ohranjena in nekaj izložbenih oken ter jeklenih rolojev, tramov in snežnih ščltnikov ugodno pro dam. Stermecki - Celje. Dvosobno meblovano stanovanje se išče za takoj. Ponudbe na droge- rijo »Sanitas«, Celje 77. Trgovski lokal na prometnem kraju, na križišču treh cest, se takoj odda. Kirbiš, Celje. Solnčno sobo meblovano, s posebnim vhodom, odda jnirna stranka. Naslov v upravi lista. Iščem 3 Bohne» stanovanje s kopalnico in pritiklinami, po možnosti v centru mesta. Ponudbe na upravo lista pod >Solnčno«. Lepa, solnčna in zračna meblovana soba SG takoj odda. Vprašati: Celje, Na okopih 7. Mala Siisa I obstoječa iz dveh stanovanj s sobo ia ku- hinju, v Celju, 5 minut od centra, se proda. „ Pojasnila: Rustja Celje. Na belo nedeljo vsi na otvoritev nove gostilne v Zagradv (nasproti strelišča) Za obilen obisk se priporočata Alojz in Uröka Cilenftek Odda se prazna soba Naslov v upravi lista. Elegantne pletene carniiure za verande, predsobe in druge vsakovrstne koSarc izde- luje po naroCilu Grenko Franc, ple«ar- utvo, Orla «as p. Braslovče. Na željo pride s katalogom na dom. Lepa soba s kopalnico in posebnim vhodom se odda. Celje, Aiiklošičeva 5. Semena vrtna in poBjska, sveza, kaljiva, dobite pri Svrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralia Petra c. 17 - pri .Zvoncn* Gostilna splavarjev prcj Skct (blizu postaje) v LaSkem toči razna sortirana vina, pivo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. — Cene zmerne, postrežha solidna. - Priporočata se Slavko in Marija Gačnik. Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarnl in trgovinl s papirjetn franc LeskovšeM Celje. Glavnl tri 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodo^nefne instalacije strelovodne naprave Prevzemo vsa v zgoraj navedene stroke spada|oLa dela ia popravila — Cene zmerne — Poitrežba toina In icttdna Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan öetina — Oba v Celju