208. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. V Ljubljani 10. septembra. Ko so 1863. leta ruski polki po trdem boji uduSili poljski ustanek in je zavlsdala po ravninah poljskih grobna tibota, spominjajoča na glasovite krilate besede nV ordre regne a Varsovie", je marsikdo mislil, da je prišla doba, da se uresničijo besede, ki jih je pri M«ciejowicah izustil hrabri Tadej KoBciuBzko, ko je iz mnogih ran krvaveč vzdihnll „Fiois Poloniae!" Še tako navdušeni prijatelji Poljakov izgubili so takrat zadnjo nado, da se temu narodu Se kedaj posreči, popeti se na stališ, ki mu pristaja po njegovem Številu, po njegovih zmožnostih in deloma po slavnej ojegovej zgodovini. Nikdo ni bil tako vročekrven, da bi bil pričakoval Bkornega preobrate na bolje, marveč vsakdo miloval je „severne Francoze" in njih prežalostno OBodo. A Poljaki sami, ki bo v marsičem res podobni vročekrvnim in sangviničnim Francozom, neso se udali praznemu jadikovanju in lenej resignaciji, temveč uvažuje svoje zmote in krive nazore, prišli so do pravega izpoznanja samih sebe in ko se je to zgodilo, prestopili so z idejalnega na realno stališče, na katerem so z jekleno vztrajnostjo in doslednostjo pričeli svoje novo delovanje. In kakor so Francozi od 1871 leta do danes dovršili svojo organizacijo, Bvoj narodni preporod, tako so tudi Poljaki v dvaj setletnej dobi v gmotnem in duševnem oziru tako Bilno se ojačili, da bo dan danes narod, katerega mogočni njegovi sosedje pri svojih političnih kombinacijah jemljo v poštev. Nekdaj obubožana in zanemarjena ruska Poljska je dan danes izredno imovita in cvetovi deželn, Poznansko povzdignilo se je v toliko, da je ondu stanujoči poljski živelj že danes neprebavljiva masa sicer jako krepkemu nemškemu želodcu in Poljaki, pod žezlom avstrijske krone živeči, vedeli so si v teku času pridobiti toliko koncesij in toliko veljave, da so sedaj jako važen faktor v našej politiki in da vzbujajo zavist zlasti v nemško-liberalnih krogih. Kolika je Poljakov politična važnost, videli smo najbolje v preteklem in deloma še v tekočem letu, ko se je po časnikih ugibalo o možnosti volku vojne mej Rusijo in Nemčijo in so se razpeljavale razne posledice, ki so zavisne baš od naroda poljskega, na čegar Širnih ravninah bi bilo prvo in gotovo tudi glavno pozorišče tej ogromuej vojni. Kajti ni dvojbe, da bi narod nad deset milijonov broječ, odličen po svojej zgodovinskej proteklosti, po Bvojem žarnom rodoljubji in svojej inteligenci veliko pripomogel k končnemu izidu, bodisi na tej ali na onej Btrani. Nemški listi so pri omenjeni priliki računih tako, da bi se Poljaki v tem slučaji nagnili na njihovo stran, a poljski časopisi so jih precej odločno zavrnili, kajti v Poljacih zvršil se je v zadnji čas tudi ta preobrat, da neso več tako separatistični, marveč, da so čim dalje tem boljši Slovani in velik del svoje veljave imajo pripisovati svojej vedno bolj slovanskej politiki. Da se je v tej zadevi res na bolje obrnilo, kaže nam grofa Dzieduszvckega govor svojim volilcem, v katerem mej drugim pravi, da je mnogo njegovih rojakov razumnikov še tako zaslepljenih, da ruski niti čitati ne znajo, in v katerem odločno zahteva, naj bi bil ruski jezik na vseh galiških gimnazijah obligaten predmet. Po do sedaj navedenem in če pomislimo, da je pod ruskim žezlom največi in najimovitejši del Poljske, ki je vrhu tega eminentne strategičue važnosti, je več nego naravno, da so OBtrovidni ruski državniki že davno mislili na to, kako oblažiti in odstraniti naBprotstva mej Poljaki in Rusi, kako so ž njimi pogoditi in poravnati, da bode namesto dosedanjih razmer nastopilo obestransko spoštovanje — prijateljstvo. Mnogo so v tej zadevi storili državniki ruski, a najsijajneje jamstvo za sporazumljenje in srečno bodočnost obeh sorodnih narodov je brez dvojbe pr bod ruskega cara v bogato Varšavo in njega navdušeni vsprejem. Slovanom sovražni listi sicer trosijo o tem pohodu razue vznemirjajoče vesti v svet, ker jim sporazumljenje Poljakov in Rusov ni po godu, a vsak trezno misleč človek ve, da so take vesti večinoma laži; vsak Slovan pa se mora radovati, da so uavstale ob Visli boljše razmere in da se je pomirilo prejšnje sovraštvo mej krvnima bratoma. Čim bolj bodo te razmere napredovale, tem več koristi bodo uživali Rusi, kakor tudi Poljaki in slednjim ne bodo več klicali: „Fiuis Poloniae !" marveč iz vsega srca bodo peli, da še Poljska ni propala. Obrtniški shod na Dunaji. [Izvirno poročilo „SIov, Naroda".] Na Dunaji 7. septembra. (Dalje.) Prva oficijalna seja bila je v navzočnosti 4000 ljudii v dvorani novega rotovža v nedeljo popoludne. Vsprejeli so se sledeči važnejši predlogi: 1. Fabrikantje morajo tudidokazati svojo z možnost O. Kune iz Ljubljane govoril je proti tej resoluciji, naglašaje, da je praktično neizpeljiva. Njegov govor vzbudil je veliko pozornosti mej Dunajskimi doktorji, klaknji obrtniškega shoda. 2. Kupčevalci (Handler) ne smejo vsprejemati nobenih naročil. 3. Vsak obrtnik je zavezan, pomočnike uporabljati k a m o v svoji delavnici. 4. Spričevalo obrtniške šole ali višje učilnici ne nadomestuje nikakor spričevala, katero mojster vajenca da. I>, Pri nastopu obrtnije mora prosilec za obrt zgotoviti tako zvano „mojstersko delow,(MeisterstUck). Jako čudno je bilo, da je bil dopoludanski shod mnogobrojno, popoludanski pa slabo obiskan. Večine obrtnikov del egirancev ni bilo, vser pa je bilo morda 400 ljudij pri shudu. G. Kune zagovarjal je sklep kranjskega ob nega društva, a n'egov predlog ni obveljal, kei j zanj glasovalo samo 60 vnanjih odposlancev. Dr. Krona vvetter je predlagal, da bi bili sklepi zadružnih razsodišč „inappelabel". Ta predlog je obveljal. Neki odposlanec (žid iz Černovic) hotel je potem govoriti, ali začel je tako velikausk škandal, da je še le čez nekoliko minut mogel govoriti. Ko je pa žid izgovoril, so pa prebrisani in doslednji Du-najčanje njegovim bedarijam navdušeno ploskali. Taka je takozvana „Wiener Gemlithlichkeitl" (Konec prih.) Politični razgled. Notranje to. S tein činom se bode gotovo jako prikupila vlada narodu, zlasti pa še vladar sam. Švicarski zvezni svet je vse kantonske vlade opozoril na rovanja anarhistov in priporočal jim, da naj vse store, kar je treba za javno varnost. V nedeljo so imeli v Druslji belgijski konservativci shod, du bi se izrekli zu nov šolski za kon. Razburjeno ljudstvo jih je pa razgnalo. Policija in mestna garda sta bili primorani miriti z orožjem. Na obeh straneh je več ranjenih. Pa tudi v drug'.h mestiin je radi tega velika razburjenost in so že bili nemiri. Poročilo francoskih listov s francosko-kitajskega bojišča javljajo, da Francozi še neso začeli bombardovuti Ke-Lunga, ampak se je le nekaj časa streljalo mej dvema francoskima vojnima ladijama in nekim kakih 5000 mož močuun kitajskim taborom. stavi na nje. V Kitaji otroke odgojuje mati in težko da bi kedaj dosegli tako stopiujo civilizacije, da bi mogli misliti o popolnejšej odgoji. Mati upa po svojih otrocih dobiti vse časti; tako čuvstvo ženskemu srcu daje moč. Mi smo naredili iz ženske, bitje „vedno upajoč". V tej nadi ona živi, tolaži se z njo v nesreči, potrpežljivo čaka, da jo otroci nagrade za žaljenja, ki jih mora pretrpeti od svojega moža. Povem še nekaj o prešestovanji. Evropski zakoni ne kaznujejo strogo prešeštovanja. Pri nas pa ima mož sam pravico ubiti ženo, ali pa odpustiti jej, ako jo zaloti na lici mesta. Žensku. Navadno si v Evropi predstavljajo kitajsko žensko, kakor popolnem pozabijeuo bitje, ki še ne more hoditi, katero ima mož zaprto mej svojimi služabnicami in priležnicami. To je sama fantazija. Kitajske ženske hodijo tuko dobro kakor mi z vami, in tudi morejo tekati na svojih majhnih nogah, poleg tega se dajo nositi na nosilulcah na sprehod in celo ne zakrivajo Bvojega obraza s pajčolauom. Kuko zabavno knjigo za Kitajce bi lahko ^spisal Nova egiptovska konferenca o ka- terej smo že jedenkrat omenili, se baje snide meseca oktobra v Parizu. Anglija je neki dotičnim vladam naznanila, da bode gledala ua to, da bodo kolikor hitro mogoče plačane odškodnine za poškodovanje, koje je naplavilo bombardovanje Ale-ksundrije. S tem se nadeja Anglija druge vlade pridobiti na svojo stran in vsaj toliko spor&zumljenja doseči, da bi druga konferenca ne bila tako ne spešna, kakor je bila prva. Dopisi. Iz Rudolf ovega 7. septembra [Izv dop] (Vsprejemni izpit v naše gimnazije.] Kaj neki pregrešnega je obsegal vaš uvodni članek „Vsprejemni izpit v naše gimnazije — —", da bo ga zapečatili? Ko bi smeli soditi po prvej polovici, ki je zaplenbi ušla, obsegala je tudi drug" zaplenjena polovica le dejanske razmere, ki se iz mini-sterskih naredeb morejo izvajati. Pa v stran z neuspešnim ugibanjem in s tožbami, ker namenil sem se čitajočemu občinstvu navesti le par fakt, ki naj bi podpirala našo pravico do izključno slovenskih vsprejemnih izpitov. Pred vsem moram našim nasprotnikom zabičati, da je ministerski ukaz od 22. julija 1882 ustanovil slovenske razrede v nižjem gimnaziji. Naš ravnatelj Fischer je bil to kar naravnost priznal v dotični konferenci in uradno je bil to tudi prijavil v lanskem programu, kjer pravi, da dotični ministerski ukaz ustanovlja slovenske razrede v nižjej gimnaziji. Da bi bil naš ravnntelj rajše kot rad kaj dru zega v roke dobil, znano je v obče dolenjski.mu prebivalstvu, vsaj je to ravno isti ravnatelj Fischer, katerega so slovenski Usti Že večkrat opisali, kako se kot hud Nemec neprestano napenja, da bi pokopal našo gimnazijo na Dolenjskem. In zak»j? Le zaradi mržnje proti Slovencem in zaradi navdušenja za germanizacijo. Ta strastni naš sovražnik je torej oficijelno priznal resnico in pravico rečenega mini-sterskega ukaza, ki ust novija prva dva izključno slovenska razreda z izključno slovenskim učnim jezikom. Ker se torej ta ukaz popolnem ujema z onim ministerskim ukazom od 14. marca 1870 (o vsprejemnih izpitih), morali bi se vsprejemni izpiti pri nas vršiti le slovenski. Po tem, jedino postavnem potu se bi pribrani dotičnim učiteljem dokaj zelo mučnega dela. In čas bi bil, da bi se visoka deželna naša vlada nas usmilila ter odpravila nemške vsprejemne izpite za slovenske razrede. Iu pri našej gimnaziji imamo le slovenska prva I dva razreda, ker Nemcev mej našo učečo se mla-j dino ni. Dokler se nemški vsprejemni izpiti ne od-1 pravijo, koristilo bode učiteljem na gimnaziji v Ru-! dolfovem, Ljubljaui in v Krauji prav malo, naj si. ! ministerstvo izda še več naredeb, ki bi jim kot na-| redba od 27. maja 1884 štev. 8019 imele zlajšati j preveliko delo pri vsprejemnih izpitih. Žalibog, da j se ta naredba ozira le na učitelje, ne pa na učence j vzprejemance — iu vender so le zaradi slednjih učitelji na gimnaziji. Nadejamo se, da bode to stvar naš deželni šolski svet obrnil na postavni pot ter že pri bodočih izpitih začetkom druzega tedna ukazal izpraševati samo slovenski. Vsekakor pa bi dobro bilo, da bi tudi deželni poslanci to stvar sprožili v deželnem zboru, ko bi vlada iz lastnega nagiba tega ne storila. Pravim deželni poslanci, ker o tem, kuj o njih mislijo in govore, in kako bi se čudili, da jih potniki, ki so jih tako prijazno vspre-jeli, tako malo poznajo. Najbolj razžaljivo je sa naB, da opisujejo naše ženske kot neumnu, smešna bitja, brez vsakega upliva, ki so sumo zato, da rode otroke. Brez dvojbe je naša ženska kaj malo podobna evropskej, nazadnje pa je vendar ženska, z VBemi lastnostmi, katero so lastne temu spolu in se ujemajo z njenim poklicem, z jedno besedo, ona je tudi Evina hči. V Kitaji ima, kakor posod moški spol več pravic kakor ženski. Mož in ženska, kukor člana rodbine imata vsak svoje dolžnosti, za kutere ja pripravlja popolnem različna odgoja. Jeden se uči in pripravlja, za državne službe, drugi si pa pridobiva znanje za dobro gospodinstvo. Abstrakne znanosti so po našem mnenji nepotrebno breme za žensko, ne zato, da bi za nje ne bila sposobua, ampak zato, ker jo odvračajo od njenega pravega poklica. Žeuskej se ni treba popoluovati kajti rojena je lepa od prirode, ter znanost jej ne daje te gracije in mehkosti, katera je glavni krus domačega ognjišča. Nt»ša ženska ne žaluje zato, da ne ometa pragov ministrov, kukor se nečem osebno obračati na upogljivega zastopnika našega mesta, na našega najnovejšega dnevnika urednika, ki je, kakor se govori, navdušen Ie za nemške vsprejemne izpite. Iz Črnomlja 8. septembra. [Izv. dop.] Na dopis i? Črnomlja v štev. 203. .Slov. Nar." v pojasnilo in resnici na čast dovoljujemo si spregovoriti nekoliko besed. — Dopisnik priznava sam, da se je vodujak iztrebil in streljanjem poglobil in da so cevi prekratke bile; da je bil ročaj dolgo časa privezan, da ga neso otroci in doraščeni majali, brez potrebe polomili, ker voda ni priteci hotela i. t. d. Je li v taistem še nad tisoč veder vode bilo, je jako dvomil ivo — zakaj bi se sicer še vodu z velikih streh: Komende iu Sladovičeve grajšine v vodnjak prav za prav v rupo napeljevala V Dostavile so se sicer sedaj cevi in sesalka postavila se je nižje, a odslej ne bodo mogle več ženske, ampak prav močni možaki sesalko goniti. Da to ni vodnjak, za katerega se je vendar le iz deželne blagajnice 500 for. a. v. potrošilo (bilo bi iz dua srca želeti, da je v pravem pomenu vodnjak, studenec), ampak je le rupa (nakapuica)), jo iz tega razvidno, ker voda ne izvira iz zemlje ampak, se s streh vanj naceja — po tem takem se tudi zasluge g. Šuštaršiča na ništico znižajo. Koliko se je za vse to iz občinske blagajnice trošilo, ali se bo trg posipal, da li se bo posojilnica ustunovila? — vse to so do sedaj velike skrivnosti, o katerih bodemo o pravem Času poročali in fakta naštevali. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec". Preiskava proti „krvavcem" (slovenski izraz za anarhist) dokazala je, kar smo mi že davno trdili, da je precejšen del našega delavskega stanu po nekaterih fanatikih aapeljau; na krivem potu, da se širi kužna vera socijalizma i u anarhizma, to pa najbolj zategadelj, ker ae v spložnej apatiji nihče ne briga za velevažni Četrti stan, za stan delavcev, ki so torej pristopni vsacemu, kdor jira začne razlagati novodobni evangelij občnega prevrata, iu znane omamljive a pogubonosne ideje o bodočnosti delavskega stanu, ki je odmenjea da nastopi dedščino vseh onih najviših deset tisoči itd. Videč torej, da so merodajui naši krogi delavskemu vprašanju nasproti brezbrižni, nas je jako veselo presenetilo, da so delavski krogi mej seboj združili toliko močij in postavili tako krepek jez krvavcev kužnim nazorom ter v ta namen ustanovili društvo „Slavec". Da je ta misel zdrava, umestna, da bode plodna, temu dokaz je tega društva ustanovna veselica" preteklo nedeljo. Društveni odbor stekel si je pri tej priliki gotovo splošno iskreno priznanje in dokazal, da je vodstvo v spretnih, energičnih rokah. Že okusne dekoracije Čitalniškega vrta iu steklenega salona s trobojnicami in cesarskimi zastavami, lepa razsvitljavu, osobito pa lični transparent z društvenim gaslom izvabili so mnogo glasov pohvale, ki se je pa še podvojila in potrojila, ko je pri drugej točki nastopilo nad GO pevcev, ter pod g. Justina vrlim vodstvom pelo Bendlov zbor „Svoji k svojim", tako točno in krepko, da so po končanem zboru vsi prostori glasnega rokopleska odmevali. Društvo je še mlado, a zbor je za kratek to delajo evropske ženske, ki morajo biti zraven pri vsakej seji parlamenta. Kitajska žena ne igra nobene politične role, moški sami opravljajo vse državne in občinske zadeve. Pa prestopite prag hiše, iu pridete v kraljestvo ženske, kjer ona uživa oblasti, kakeršne še ne pozna evropska ženska. Na Francoskem govore, da žena deli osodo z možem, v tem ko v resnici ni nikjer bolj zavisna od moža. Jaz sem z začetka to verjel, a ko sem se bolj seznanil z zakoni, prepričal sem se, da so to le prazne besede. Francoska ženska, ko se omoži, zgubi vse pravice, še celo s svojo lastnino ne sme gospodariti. To bi jako osupnilo . . . Kitajke, kajti one imajo v tem obziru jednake pravice z možmi, morejo jih zameuiti pri kakeršnih koli gospodarskih opravilih; zakon jim priznava prav'co prodajanja in kupovanja imetja, sklepati trgovske pogodbe, dopuščati svojim otrokom možiti se, iu dajati njim doto. V rodbini z vsem gospodari ženska. Njej je tudi izročena odgoja otrok. Če^ prag svoje rodbine ne stopa Kitajka. Ona živi v rodbini in je srečna, nko jej je nebo poslalo dobrega moža. (Datfe piih.) čas društvenega obstanka jako dobro uvežban in broji mnogo in lepih glasov. Pri 4. oziroma 5. točki nastopil je društveni predsednik tovarnar g. A. Jeločnik , ter s krepkim glasom govoril slednji pozdrav: Pesen dar je iz neba, Ki srcć veselo vžiga; Kadar tare skrb duh&, Petje ga nad prah povzdlga. Kako lepo in krasno je označen v teh kratkih vrsticah pesnikovih smoter našega novo ustanovljenega društva .Slavec" ! S čim si more delavec, trudivši se cel teden v znoji svojega života blažiti srce bolje, nego z nebeškim darom milodoneče pesni, kaj ga povzdiguje nad prah ubozega trpina, kadar mu tare skrb duha v borbi za svoj in svojih obstanek bolje, nego veselo popevauje v krogu jcdnakomislečih bratov in sester ? Delavsko vprašanje sili od dne do dne vedno bolj na površje 1 Žalibog, da pričakujejo nekateri rešitve tega velevažnega vprašanju od sredstev, katera so nevarna posamičuemu, kakor tudi državi. Tudi Ljubljana ni čisto prosta tega, kajti pojavljati bo se začeli tudi v našej sredini zadnji čas taki kužni nazori. Toda hvala Bogu, dotične ideje ostale so tudi Kiimo ideje dotičnih — celota, masi slovenskega delavskegn stanu je neokužena, ni polje za tako delovanje. Najboljši dokaz temu je ustanovitev n aSega društva. Mladi, krepki in gotovo tudi vroče krvi polni možje imeli so kreposti iu značaja dovolj, odstraniti se in odcepiti od one stranke, katera poskuša širiti take gnile nazore in ustanovili so si društvo, čegar namen je jedino le vedriti duh, blažiti srce! Da so pravo zadeli, dokaz nam je denašnji večer in ponosnega Brca spolnujem častni nalog ter pozdravljam slavno občinstvo v imenu odborovem za-hvaljevaje se najtopleje za čast, kojo nam je izkazalo v tako mnogobrojnem številu. Društvo naše je mlado in slavno občinstvo nema Bog vedi kaj pričakovat«, prosim torej, da ho li to, kar bode čulo, milo. Dete je novorojeno, šibko, a starišc ima zdrava, kateri ga bodejo gotovo vzgojevali v pravem duhu ter ga priveli do one Btopinje v Ljubljanskega mesta socijalnom življenji, koja mu po pravici gre. Toraj bratje pevci kviško na nas je, doseči oni cilj, vsestranske podpore in simpatije nam ne bode manjkalo, ako se zvesto držimo svojega gasla: In ker pesen vzbuja slast, Bratje, v petji so združimo Ter med Siri svet nosimo Drage domovine čast! Z glasnimi živioklici bil je vzprejet ta pozdrav, pevski zbor pa je zapel Vilharjevo „Slav-jansko". Ves program izvajal se je jako dobro in vojaška godba domačega pešpolka št. 17. je posebno vrlo sodelovala k skupnemu uspehu ter svirala mnogo slovauskih z buruimi živioklici vsprejetih Bkladeb. Društveno gaBlo, beBede g. J. Cimpermana, uglasbil je krasno gosp. Stoeckl v Zagrebu, žal, da je ta kompozicija prekasno došla in se jej pevci neso mogli priučiti. Z ustanovno veselico združeno bilo je tudi kegljanje. Kegljalo se je 680 serij. Dobitke so dobili: I. in šaljivi dobitek g. Fr. Hribar. II. in zadnji dobitek g. Cirenstain. III. dobitek gosp. A. Jeločnik. IV. dobitek za največ serij g. Cirenstain. Društvo „Slavec" sme z moraličnim kakor tudi z gmotnim uspehom prvega svojega nastopa biti zadovoljno. Videlo je pri tej priliki, da ima mnogo simpatij mej občinstvom, da sta mu obstoj in bodočnost gotova in da bode odslej zavzemalo gotovo častno mesto v društvenem življenji Ljubljanskem, akoravno se je tudi tem povodom opaževalo, da se naši dostojanstveniki, naši „viši krogi" odtegujejo takim veselicam in je bilo videti prav veliko odsotnih, kar bi koncem prosvetljenega našega stoletja ne Brnelo biti. Čestitajoč društvu „Slavec" na lepem prvem uspehu mu želimo najboljši napredek in razvoj, članom delavskega stanu pa prav toplo priporočamo, da se okolu „Slavca" združijo v veliko močno društvo, ki bode skrbelo za pošteno zabavo in za koristi delavcev. Domače stvari. — (Klub narodnih poslancev) imel je včeraj popoludne ob 3. uri v prostorih trgovinske in obrtne zbornice sejo, v kateri se je konstituiral. Predsednikom kluba je bil izvoljen gosp. župan P. Grasselli. — (Deželnegazbora kranjskega) prva seja, kolikor neamo o nje poročali včeraj, vršila se je le v ta namen, da so se deželnega odbora pred loge izročile raznim odsekom v pretres in poročanje. Po nasvetu poslanca g. M urniku razdelilo se je poročilo deželnega odbora za dobo od 1 avgusta 1883 1. do konca julija 1884 1. raznim izvoljenim odsekom, po večini pač odseku za poročilo in finančnemu odseku. Poročila o dopolnilnih volitvah, želel je poslanec g. K lun, da se tukaj rešijo, a proti vil se je temu predlogu Dež man, češ, naj se deželni zbor strogo ravna po svojem opravilniku, po katerem mora biti vsaka predloga vsaj 48 ur prej v rokah deželnih poslancev, predno se obravnava. Deželni glavar grof Thurn je tudi tej želji ustregel in se bodo dotične predloge obravnavale še le v prihodnji seji. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželne vino-in sadjurejske šole na Slapu z* 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklad* kranjske zeinljiščue odveze za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada za 1. 1885 ;fporočilo deželnega odbora, s katerim se predluga računski sklep za 1. 1883. in proračun za 1. 1885. gledišnega zaklada; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada prisilne delalnice za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi kranjskih dobrodelnih zakladov za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga normalno-Šolskega zaklada računski Bklep za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračuu kranjskega normalno-šolskega zaklada za leto 1885; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo proračuni za leto 1885. in ručunski sklepi za I. 1883. ustanovnih zakladov ; poročilo deželnega odbora, zarad povekšanja nekaterih plačil v prisilni delalr.ici ; poročilo dežel-negu odbora, s katerim se predloži računski sklep kranjskega deželnega zaklala za leto 1883. potem glavni pregled gospod urjenj a s premoženjem dežel- i nega zakb'.da in njegovih podzakladov za leto 1883, i se vsa izroči finančnemu odseku; Poročilo deželnega I odbora, glede uravnanja Savo mej Černučami, Št Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazami, se izroči upravnemu odseku; poročilo deželnega odbora, glede povišanjo porsonalne priklade vodji vino- in sadjerejsku šole na Slapu, bo izroči fiaatičnemu odseku; poročilo deželnega odbora o lastni režiji v bluznici na Studencu, se izroči posebnemu odseku; poročilo deželnega odboru, s katerim bo predlaga statut sirotnišnice za dečke „Collegium Marianum" Vincencijevega društva v Ljubljaui, se izroči upravnemu odseku; poročilo deželuega odbora o premem t d § 33. uradne instrukcije za kranjsko deželno blagajnico, se izroči finančnemu odseku. Potem se seja sklene. — (Umrl) je predvčeraj v Spodnji Šiški grof Viljem "VVurmbrand-Stuppach, 79 let star. Pokojnik bil je mnogo let predsednik katoliškega društva kranjskega, katero dostojanstvo je pred 5 leti odložil. Društvo ga je takrat imenovalo častnim članom in mu izročilo krasno izdelano adreso. — (Umrl) je v 8. dan t. m. v Kastvu g. Ernest Jelušič, duhovnik, nadučitelj in predsednik „bratovščine hrvatskih ljudi u Istri" iz zuane rodoljubne obitelji Kastavsko. Blag mu spomin ! — (Začetek šol.) Na mestnih ljudskih šolah in na obraževališči za učiteljice v Ljubljani prične novo šolsko leto v 16. dan t. m. Upisovanje pa je od 13. do 15. t. m. — (Šola Glasbene Matice) pričenja v ponedeljek 15. dne t. m. s poukom na glasovir (v 6 oddelkih), na gosli, vijolo, ćelo in bas; potem v petji (samospevu in zboru), in pa o glasbeni teoriji za zrelejše gojence od 3. letnika dalje. Za pouk se plačuje naprej, 1 gld. na. mesec. — V novo se vzprejemajo gojenci 12. in 13. dun t. m. dopoludne od 11.—12. in popoludne od 2.—3. v prostorih glasbene šole, na Bregu št. IG. I. nadstropje. Vsi čiherni gojunei zbero Be v nedeljo, 14. dan t. m. ob 11. dopoludne v čitalniški dvorani; ondu se je oglašati tudi lanskim učencem. — (Pretekle praznike) bilo je veliko tujcev v Ljubljani in na Gorenjskem. Samo z železnico odpeljalo se jih je nad 2000, veliko romarjev pa se je vozarilo na „lojteroicah" na Bled in Brezje, na Rv. LuŠarije in na Dobrovo. Posebno veliko bilo je Dolenjcev, zlasti Črnomaljcev in Metličanov. — (Iz Ptuja) se nam piše 8. t m.: .Neko-lekovani dnevnik trdi, da je ravnokar za Kranjsko imenovani deželni živinozdravnik J. VVagner našega jezika vešč. Oficijozni list troši to vest svojim vernim čitateljem. Če ima g. Wagner kako spričevalo o zuanji slovenščine, bode to spričevalo gotovo jednako onim umrlega Macuna. Mogoče je to tudi pri nas Slovencih, vsaj se še vedno nahajajo za narod naš toliko škodljivi „Macuni.u Če pa tacega spričevala še nema, dobil je bode pri uredniku najnovejšega dnevnika. A mi ostanemo pri trditvi, da Wagner slovenski ne zna in to je sramota, da taki ljudje — o zmožnostih še vedno molčimo — dobivajo take službe v slovenskoj deželi. — (Vodstvo Rudolfove železnice) poslalo je na Škofjološko železniško postajo uradnika, ki besedice slovenskega ne umeje. Bilo je čuti, kako so naši ljudje o tem godrnjali, češ, zakaj nam ne pošljejo uradnika Slovenca, da bi bo ž njim lehko pogovorili, Nemec ostani pri svojih ljudeh! Kakšna zmešnjava je bila na tej postaji včeraj in denes pri nakupovanji voznih kart, posebno takrat, če kdo zahteva karte za t ju in nazaj. Da bi slučajno ne bilo tolmačev (popotnikov) zraven, izvestno bi bil ta gospod popotnikom vse druge karte usilil, nego so za gotov denar zahtevali, človek bi se čudom čudil, da sme Slovencem vedno tujstvo gospodariti in skoraj že tudi gospodinjiti, ko ne bi vedel da ljudje, ki so poklicani in nekako tudi izvoljeni na pravem mestu proti takšnim brezobzirnostim postopati, rajše tujcu ,na roko gredo", ali zaradi ljubega miru molče! -- (Včeraj šnji mesočni 8omenj)jebil glede na to, da bode 15. t. m. veliki somenj, še dobro obiskan. Prignalo se je 213 konj, 278 volov, 302 kravi in 55 telet, skupaj 848 komadov živine. Tudi s Hrvatskega bo prignali nekaj volov. — (Panj čobel) ukral je z vrta učiteljske pripravnice v Resljevih ulicah v petek zvečer neznan tat, gotovo nekoliko čobelar-strokovujak, ki i je mislil, da so čebele že dovolj nanesle in da ita v bodoče ne bo več kaj prida ber. Panj prenesel čez ograjo, na cesti iztrgal Batovje, čebelam pa -likodušno dal svobodo zlato. Redarstvo tatu zasleduje. — (Tatvine.) V nedeljo dopoludne hotel je Italijan Jože Sandrigo nekej ženski iz žepa ukrasti mošnjiček. A ženska ga je zapazila in mu mošnjiček iztrgala. Policija je tatu prijela. — Ani Trpoti, po-8trežkinji na sv. Jakoba trgu, ukral je v soboto ne-znau tat zlatnine za 16 gld. — (V mestnej klavnici) se je meseca avgusta zaklalo 293 goved, 259 prašičev, 635 telet, 668 ovac in kozlov in 1 kozliček. Ogledanega (od zuuaj dopeljanega) mesa je bilo 1095 kil. — (U bežal) jo, boječ se ukora, ker je brata pretepel in ranil, 171etui Ivan Jarec iz Črne vasi štev. 17, ne ve se kam. Skrbni Btariši ga iščejo, a doslej zaman. — (Razpisano) je mesto c. kr. okr. sodnika v Postojini. Prošnje do 22 t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 10. septembra. „AViener Zeitg.u; S cesarskim patentom skliče se deželni zbor gališki v novo zasedanje v 12. dan septembra. Napolj 10. septembra. Kralj obiskal je včeraj večjo bolnico za kolero, hodil je od postelje do postelje, celo k umirajočim, tešil je bolnike ter zaukazal, da se podraženje živeža prepreči. Kraljev obisk napravil je globok utis. Strežnik izmej kraljevega spremstva obolel je za kolero. Zdravnikov je premalo. Govori se, da je od včeraj polunoči nad osemsto ljudij za kolero zbolelo. Razne vesti. * (Dvom in skrb.) Henrik VIII., kralj angleški in Franc L, kralj francoski sta bila, kakor je obče znano, vladarja jako nagle in hude jeze. Ko je torej Henrik VIII. jedenkrat mislil svojega kancelarja Tomaža Mora zaradi neke kočljive pre-pirne stvari k Francu I. poslati, ugovarja poslanec in meni, da, se boji za svojo glavo, ako fraucosken.u kralju prinese tako sitno, neveselo iu nadležno ua- znanilo. „ Nikar se ne bojte", pravi oa to Henrik ace Vam Franc glavo odseka, bom zaukazal vsakega Francoza, kateri je v mojej oblasti, ob glavo djati ja — nJaz sem Vašemu Veličastvu jako hvaležen, reče nmijoc kancelar, a zelo dvojim, da bi katera teh glav mojemu truplu prav bila!" * (Ni pravila brez izjeme.) Slavni saksonski dvorni pridiger Kober je jedenkrat v Draždan-skej dvornej cerkvi vpričo deželnega kneza pridigoval in ostro šibal ostudno pregreho pijančevanja, katero je takrat po vseh nemških dvorih bilo običajno. Knez, kttteri je dobro čutil, da tudi nanj meri božja beseda, jezno pogleduje odkritosrčnega pridigarja. Ko Kober to zapazi se mu zdi koristno in primerno povrniti se k poprejšnjemu govoru in konča svojo pridigo z besedami: ^Resnično je pijančevanje ostudna pregreha in vsak kristjan se mora pred pijančevanjem varovati, samo naš milostivi knez ne, kajti ta ima, ta zna in temu tekne tudi. Amen." — ' (Vzorna sošolca.) Zločinca, kateri je bil zatožen zaradi cestnega ropa in umora, so pripeljali k sodniji pred lorda Hold-a. Zatoženec je bil k smrti obsojen in sodnik, v njem spoznavši svojega nekdanjega sošolca, ga vpraša še po usodi svoj ihdruzih sošolcev, s katerimi je bil bolj znan. pZ*libog, Milord", odgovori ropar z globokim vzdihanjem, „ruzun Vas in mene, so najine pridne sošolce že vse obesili." * (Stava z oslom.) Nekdo, ki je živel dalje časa na posestvu blizu Kingstona na Jamaiki, pripoveduje o tej-le mičnej stavi: Nekega vročega poletnega dne sem, časopise prebirajoč, ležal v naslonjači. Kmalu začujem pod svojim oknom glasen krik in prepir. Iz radovednosti ustanem, pogledam skozi okno ter zapazim zamorca, kateri se je na ves glas s tovorom obloženim oslom prepiral. „Tako, toraj nečeš dalje? Ali res miBlš tukaj ostati? Dobro, toda jaz stavim za jeden „bita, da te bom spravil naprej. Staviš z menoj? Dobro, tedaj pazil" To izgovorivši, prime zamorec sivo dolgoubo žival zu rep jo z vso močjo vrti okrog in okrog ter jo res pripravi, da je s tovorom potovala dalje. Zvedel bi jaz rad, kaj je mož s stavo nameraval; „bit" je namreč majhen denar na otoku Jamajki. „Vi ste stavo dobili", ogovorim nato možu; „kdo bo pa plačal bit?" „Kdo? — Osel! Najin gospodar mi je dal s seboj jeden „bit", da bi v Kingstonu „kupit oslu krme; — zdaj je pa ne dobi in jaz obdržim ta denar zase", smeje odgovori zamorec. Tujci: dne 9. Beptembra. Pri Nlonai Trapman i Z Trsta. — Dr. DolivodiC iz Hrvatskega. — Jordan iz Celja. — Horn iz Gradca Pri iriallel : Baron Kleinmavern z Dunaja. — Zara-paro, Verzenassi iz Trstu. — Rumstciner iz Pulja. — Wohl, Ilaae, Bertochner z Dunaja. Pri avstrijskem «eaarji: Langman iz Gradca. Umrli so v IJuhlJani: 5. Beptembra: Ludmila Belič, šivilja, 22 let, na Bregu 8t. 14, za jetiko. 6. septembra: Frančiška Hogler, sirota, 14 let, Kravja dolina št. 11, za oslabijenjem močij. 7. septembra: Srečko Pm-, mizarjev Bin, 4 raes., Opekarska cesta št. 9, za katarom v črevesu. — Janez Ernest StOklinger, hišnega posestnika sin, 2 mes., Rimska cesta št. 15, za božjastjo. MeteoTologično poročilo. S Čas opa- Stanje barometra a zovanja v mm. *i o. 7. zjutraj 739 26 mm. □0 2. pop. 788*64 mm. C4 9. zvečer 739-56 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. -f. 10 6"C brezv. -j- 15 6" C ;sl. svz, -fl2 8" C si. svz megla oni. obl. 3'GO min. dežja. Srednja temperatura -f-12 8°, za 2'2° pod normalono. Tržne cene v 1Jubijani dne 10. septembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, b ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fiiol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh friŠL-n „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo „ „ .Svinjsko „ , Košrtunovo , kokoi • * • i . . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . mehka, „ „ , . kr. 6 50 5 4 4 39 a 76 5 1 20 20 5 40 8 — 8 — 8 40 2 36 — 96 — 80 — 70 — 74 — 1 85 — 27, 5 — t>4 — 56 •m. «6 - 32 — i 40 — 1 co 1 51 7 60 4 1 90 80 gld. 75 kr 81 w 50 _ 105 m 10 95 9 85 «47 _ 297 20 121 • 60 1 9 i* ■ 66 • n r» n 75 ■ 59 n 55 124 t 50 n 170 m — m 104 ■ 55 9 122 m 15 92 m — n 88 ■ 60 n 105 • — A 115 n 50 * 121 m — n 108 m 30 n 105 s 50 176 n 75 n 19 n — n 106 m — 211 ■ — Dunajska boiza dne" 10. septembra ti. (Izvirno telegrafično porocilo.) Papirna ren a . . ........ Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne ;tkcije ...... London - ..... Srebro .... ........ Napol. . . ......... C. kr. cekini. ...... . . Nemško marke...... 4\, državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 »v str. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6"/0...... n m » .... „ papirna renta 5°/...... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. P2nulj. obe. avstr. 4,/il)/o *lati M8t- ust' • Prior, oblig. Elizabetine zupad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......10O gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. jTPupujcm in plačujem po najvišji ceni krompir, fižol, ■■i vsnko vrste zellida, kakor orehovo perje in lu-■čine. norico, fieimlnovo zrnje, češminovo lubje od korenin in od palic itd., Jeiloe, auh želod, žir ali bukvico. (568—1) Josip Leveč, trgovec na Sv. Petra predmestji pri mesarskem mosta. Igčc se mlad komptoirist, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožeD, za neko tukajšnjo trgovino s tloiuaMmi pridelki. — Ponudbo do lft- septembra pod: M. 608*' poste reatante LJublJauM. (570—1) Hiša na prodaj jo v I.piitl|anl, Hrenove nI Ive Nt. II, obstoječa iz 7 sob, ravno toliko kuhinj, drvarnic in 3 kleti, potem 1 prostorne shrambo za šoto in primerno velikim dvoriščem. — Najemsriim hišo znaša 356 gld. iu je po đavkih, ako so odbijejo uzdrže valni stroški in davki, vredna čez 4800 gld. Hiša je prosta dolga in se proda, ker posestnik ne Btanuje v Ljubljani, prostovoljno za 4500 gld. Od te svote se mora J10O0 takoj plačati, ostali znesek pa zamore ostati proti 6°/, obn-Bti uknjižen v zemljiških knjigah. Opomni ae, daje hranilnica na nisu Bvoto od 1500 gld. posoditi obljubila, katero zamore kupec takoj tamkaj vzeti. Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Sloven-skega Naroda". (569—1) \ HENRIK NlCMAN i ika Starem trgu li. št. priporoča svojo zalogo ► i c. kr. ljudskih šolskih kak i 4 ter raznega ^ \ pisalnega orodja, papirja itd. i 4r v^r^r^rv^rv w^r"w^r^r^r^r^r Umetne (32—68) J/ ustavlja po najnovejšem amerikaiiskem načinu Sbrez vsakih bolečin ter opravlja plouabovanja in e ^ vse zobne operacije • t zobozdravnik A. Paichel, ♦ tf e poleg IlradeckTJevega mostu, I. nadstropje. * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Št. 170. Ms. sv. (567—1) PriČetek Sol, V mestnih ljudskih Šolah v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni lojl, v mestni dekliški soli in v nunski dekliški šoli prične se šolsko leto 1834/5. v 10. dan septembra 18S4L Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15. dan Beptembra t. 1. /a I. mestno deško šolo v licejalnem poslopji, za II. mestno deško Šolo v Šolskem po-Blopji na Cojzovi cesti, t& mestno dekliško šolo t redutnein poslopji in 2,a nunsko dekliško šolo v nunskem samostanu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—3) Oroslavu Dolencu v I J ni »I j i ni, v < i leda 1 i.^lUli nlioali. M. PETEK 7 Velikoj Nedelji na Štajerskem, trgovina z različnim blagom in z domačimi pridelki, priporočajo se za postrežbo in pošiljatev: skipka (Knoppern), čebulja, laških kostanjev (Rosskastanien), kosti, in vsprejema tudi naročila na izvrstno atccjorclco viri.©. (562—2) Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „0-erran.a.u.la,", 4200 ton, okolu 5. oktobra. „IBcLst .A_n.grlia,*\--— — — — — — Kajuta za potniko »OO Koltl. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj ho obrnejo na (552—6) J". TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Euilllano ur Ani. Poglajen, generalnega agenta t Trstu. ~imHm"aimri/Wull*t,u " ' 1 imaiMl— UMI NAJBOLJŠI ^ovR ZA C\GAH£f » Je pristni C P I!1 JFV4*MJk f