Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 ttačun pri poštni hranilnici št. 14.194. Ifspeli /e v naših rokah Kot kmetje smo vajeni trdega dela in brezobzirne pravičnosti, ki jo narekuje narava sama. To je naša izpoved, naše geslo iu pečat našega programa. Vsak pameten gospodar ve, da ni mogoče delati brez složne družine. Ni dovolj, da si poišče delovne moči, treba je tudi, da bodo te moči imele enotno voljo za delo in da bodo delo z vnemo, vestno in enotno opravljale. V dneh agitacije nihče ne tehta besedi. Saj vsi vemo, da je agitacija v prvi vrsti potrebna zato, da krepko osvetljeno in v kričečih barvah prikaže misel oziroma program, za katerega se je zavzela. Agitacija je torej potrebna edino zato, da v tem ali onem krogu čim bolj poveča število pripadnikov neke zasnove. Bistveno pa se od agitacije razlikuje mirno, smotreno delo. In prav tak, kakor je razloček med agitaeijsikm vriščem in mirnim, smotrenim delom, prav tak je razloček med vsemi drugimi programi in med našim poštenim, vsemu narodu namenjenim in v korist vseh slojev naroda za-mimišljenim kmetskim programom" Mi nočemo vladati zato. da bi vladali, ne stremimo po oblasti zaradi oblasti, ampak mi hočemo oblast zaradi pravice. Mi hočemo in moramo po mirnem pogrebu starih, obrabljenih in puhlih gesel obnoviti in v pravičnem razmerju urediti odnos človeka (lo zemlje in zlasti iz tega izvirajoči odnos človeka do človeka. Zato je naš program v prvi vrsti gospodarski. Dokler človeku eksekutor trka na vrata in dokler mu prede pajek po želodcu, ni niti primernega časa niti primerne volje za paradna gesla. Dober gospodarski program pa itak že po svoji naturi obsega vse tiste potrebne in veljavne dobrine, ki so jih hoteli drugi pred nami oskrbeti — brez gospodarske podlage. Pri nas je bilo doslej toliko govora o svobodi. o naprednosti, o nacionalnosti. Vprašamo pa; Kdo si more misliti svobodnega človeka, ki je hkratu na vseh koncih in krajih zadolžen? Kako naj bo kdo napreden, če mu pošteno delo ne donaša niti toliko, da bi pošteno preživel sebe in svoje? Kakšna bo nacionalnost človeka, ki mora za kos kruha lizati umazane pete židovskega in sploh tujega kapitala? Samo ta tri vprašanja si je treba zastaviti; pa mora takoj razumeti celo vsak političen otrok, da je prvo, korenina in steber vsega drugega dela — temeljit, jasen in pošten gospodarski program. Izvedba takega programa pa je mogoča samo tedaj, če edinice z istimi gospodarskimi interesi nastopajo kot celote. In prvič v politični zgodovini našega naroda izza vojne se nam je zdaj posrečilo ustvariti vsaj ta temeljni pogoj uspešnega dela. Začetek je tedaj storjen. Dober začetek, pravi pregovor, pomeni pol uspeha. Na nas vseh, ki smo si s trudom in smotrenim delom priborili ta del uspeha, je sedaj ležeče, da ne ostanemo na pol pota. Treba se je strniti, treba je zastopnikom, ki smo jih izbrali, našim poslancem, dati tisto moralno silo, da bodo mogli svoj pro- gram tudi izvajati in ga v parlamentu uspešno zastopati. Ni dovolj, da je kdo volil. Treba je strniti vrste, treba jih je učvrstiti, da se bodo naši poslanci lahko opirali nanje kakor stavba na granitni temelj. Potem uspehi ne bodo izostali. Iz vsega tega pa sledi, tla je uspeh v naših rokah in odvisen od nas. Naša dolžnost bo, da si ga v celoti osvojimo in zagotovimo! 2asedan/e skupščine V ponedeljek dne 3. t. m. se je prvič se-slala novo izvoljena narodna skupščina. Za prvo sejo je vladalo vsepovsod veliko zanimanje, saj narod gleda v novi skupščini odrešenika iz slabih v boljše čase. Točno ob 10. uri je stopila v skupščinsko dvorano celokupna kraljevska vlada s predsednikom g. Jevtičem na čelu. Nato je stopil pred poslansko tribuno poslanec in bivši tajnik Narodne skupščine Ante Kovač ter predlagal v smislu poslovnika za začasnega predsednika najstarejšega narodnega poslanca 78 letnega kmeta Siefcna Jankoviča. Sivolasi Jankovič je na!o zavzel predsedniško mesto in otvoril prvo sejo Narodne skupščine. Uvodoma se je zahvalil Bogu, da mu je dal učakati tako slarost, da more zavzemati to častno mesto. Nato je v toplih besedah pozval novoizvoljene narodne poslance, naj vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, kajti narod željno čaka dela te Narodne skupščine. Predvsem naj se zavedajo svoje prisege, da bodo pošteni in da bodo čuvali narodno in državno edinstvo. Če bodo to svojo prisego verno izpolnjevali. bodo lahko vršili tudi vse svoje ostale poslanske dolžnosti. Spomnil se je na leto 1914., ko je bivša Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. Narod je takrat zapustil svoja ognjišča in svoje pluge ter pohitel, da izpolni svojo dolžnost do domovine. Temu zgledu naj slede tudi novi narodni poslanci in z isto požrtvovalnostjo gredo na delo za dobrobit naroda in države. Pri tem pa naj se vedno tudi spominjajo blagopokojnega kralja Uedinitelja (narodni poslanci vstanejo in kličejo: Slava!), ki je dal najlepši zgled, kako se mora služiti narodu in domovini. Ob koncu svojega govora je pozval narodne poslance, naj z vso vnemo podpro mladega kralja (viharne ovacije) in naj gredo po isti poti, ki jo je pokazal njegov veliki in nesmrtni oče. Skupščina je nato izvolila štiri začasne tajnike, nakar so narodni poslanci, ki so jih tajniki klicali vsakega posebej, izročili svoja pooblastila. Prva seja je bila s tem končana. Prihodnja seja je sklicana za jutri dopoldne ob 9. uri. Na dnevnem redu je izvolitev verifikacijskega odbora, ki šteje 21 članov. Kandidata v ta odbor sta iz Slovenije gg. Milan Mravlje in doktor Jenčič. f^zipravimo se Kje tiči vzrofe neuspeiba politične slvanke? Posledice pomanjkanja, bede in siromaštva se kažejo na vseh straneh. Nikoli nismo bolje videli, kako malo dajo naši ljudje na iakozvana čisto »idejna« ali pa čisto politična gibanja kakor pri zadnjih volitvah. Nikjer niso ljudje postavljali takih vprašanj na govornike, temveč se je povsod slišalo besedo »kruh, zaslužek, delo, davki, dohodki, obleka« itd. Življenje je prvo in to golo življenje. Tako so govorili vsi, ne samo oni, ki so odobravali program vlade in nosilca vsedržavne lise g. Bogoljuba Jevtiča, temveč tudi oni, ki so se nagibali k opozicijskim listam in prav posebno še oni, ki so ostali doma in niso hoteli na volišče. Torej čisto »gospodarsko-politične ali so-cialno-polilične stvari« so bile gonilna sila za tiste, ki so volili in tiste, ki niso volili. Zato bi popolnoma napačno sodil in sklepal vsakdo, iedor bi še kdaj računal, da se bodo naši ljudje vrnili v stare strankarske tabore, bodisi »liberalne ali klerikalne stranke«. Razvoj gospodarskih in socialnih dogodkov'je te politične tvorbe potisnil v ozadje kot popolnoma neprimerne za reševanje današnjih gospodarskih in ljudskih težkoč. Ljudje z njimi ne računajo več. Zakaj so so nekateri volilci vxd.vžali volitev? Kdor je za časa volitev razgovarjal z brezposelnimi delavci, ali pa z do skrajnosti osiro-mašelimi kmeti, je spoznal, da so ljudje zgubili vero, da bo še kdaj boljše. In v tej veri, da jim nihče več pomagali ne more, se ne brigajo ne za voiilve, ne za stranke in ne za druge politične reči. Ne trdimo, da ni imela pri abstinenci tudi hujskarija svoje besede. O ja, še prav veliko. Izkoriščala je bedo in trpljenje naroda ter hujskala za abstinenco. Razdiralni elementi so imeli jako hvaležno polje. Podirati, rušiti, zabavljati je vedno lažje kot graditi in povedati narodu ~ kako se naj lo težko stanje popravi. Jug. nac. stranka Mnogo je slučajev, kjer so se te politične organizacije polastile male klike in jo izkoriščale v svoje namene. Tam, kjer so ljudje verovali v lo slranko in hoteli pristopiti v njene vrste, jih je taka klika odklanjala, boječ se, da ne bodo mogli biti predsedniki in tajniki organizacije in da ne bodo mogli več komandirati in strahovali ljudi. V drugih slučajih niso ljudje pristopali v lo stranko baš zaradi takih klik, ki so se same postavile na čelo organizacij. V vseh teh slučajih je organizacija povsem odrekla. Tam pa, kjer so bile organizacije JNS urejene v skladu z razpoloženjem Ijudslva in so bile izraz kmetske volje, tam so napravile marsikaj dobrega in korislnega. Na občnem zboru Zveze slovenskih agrarnih interesentov, ki se je vršil v nedeljo dne 2. junija t. 1. ob navzočnosti polnoštevilno zbranih delegatov, ki so jih poslale Pašuiške in gozdne zadruge, je bila soglasno zglasovana sledeča za vse agrarne interesente nadvse važna resolucija : I. Zahtevamo ponovno in odločno, da se konča dela glede utrditve objektov in subjektov tia vseh veleposestvih pod agrarno reformo, da pridejo agrarni interesenti končno že do pravne in dejanske posesti zemlje, do katere imajo pravico i>o zakonu." Ta končna dela se vlečejo že predolgo in zborovalci imajo vtis, da je sedanji birokratski način končne likvidacije prepočasen in veliko predrag. Zahtevamo, da izda centralna vlada nalog, da se morajo ta dela takoj izvršiti in zaključiti brez nepotrebnih in dragih komisij na podlagi zbranega gradiva. II. Glede razlaščenih gozdnih delov zahtevamo enako odločno, da se imajo razlaščene šume nemudoma prevzeti od sedanjih lastnikov-vel ©posestnikov, ker more imeti sedanje zavlačevanje prevzema samo ta namen, da se že itak zelo okrnjena agrarna reforma v Dravski banovini še bolj brezuspeši. Sodni procesi, ki se ravnokar vrše, dokazujejo jasno, kakšnih grdih, nemoralnih sredstev so se posluževali prizadeti veliki šuinski posestniki, da v škodo naroda in diržave onemogočijo ali pa vsaj zavlačujejo iz- 3oj preti klikarstvu se je v stranki sami začel že od vsega pačelka. Ta boj je imel vse znake borbe med inleresi širokih narodnih plasti na eni strani in med interesi velekapitala in veleposestnikov na drugi strani. Jasno je, da velekapilal išče zaščite in vpliva povsod. On ne gre nikoli v abstinenco kakor brezposelni delavci ali kmetje. Kapital je vedno akiiven. Povsod se vrine, kjer ve, da bo mogel kaj doseči. Razumljivo je, da si je zelo prizadeval dobiti vpliv tudi v JNS. Z novimi volitvami so odprta vrata v novo politično dobo. Ljudje morajo vedeti, da jim sedanjih težkoč ne bo nihče odpravil, ako jih sami ne bodo. Sami jih morajo odpravili s krepkim javnim udejstvovanjem. Brezposelni delavci, siromašni kmetje in obrtniki morajo vedeti, da je vsaka abstinenca občutna zguba. Čim bolj se oni odmikajo od javnega življenja, toliko lažje delo ima kapilal in klikarslvo. Zato proč z abstinenco! Pripravimo se na novo delo, pripravimo se na nove gospodarske in socialne organizacije in sodelujmo povsod, kjerkoli se odloča o našem življenju. Pristopimo k delu in vzemimo organizacije v svoje roke, da ne bo potem tarnanja in zabavljanja na vse strani. Pripravimo se na pravo kmetsko demokracijo! vedbo agrarne reforme, kakor jo je predvidel veljavni, agrarni zakon, ki ga je podpisal sam blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedini-telj. Ti procesi so ljudstvu, ki težko čaka, da se tudi šumska agrarna reforma že končno izvrši, odprli oči in mu nalagajo opreznost, ki naj jo dobe tudi poklicane državne oblasti, ki morajo budno paziti, da se izvrši agrarna reforma po duhu svojega namena in pozitivnih zakonov. Prevzem že razlaščenih šum se odlaša leto za letom in proti tej prepočasni proceduri vlaga današnji zbor svoj protest. 111. Z upravo razlaščenih gozdov, kakor se vrši sedaj, zbor ni zadovoljen. Smatramo, da se je tudi šumska agrarna reforma izvršila v tem namenu, da se z njo socialno pomaga vsemu bednemu kmetskenm narodu. Sedanje začasne uprave nimajo nobenega živega stika s prizadetimi interesenti, niti z njihovimi organizacijami. Slej ko prej ponavljamo svojo zahtevo, da naj se v Dravski banovini izroči uprava razlaščenih gozdov »Zvezi Pašniških in gozdnih zadrug« za Dravsko banovino, ki bo te gozdove upravljala z vestjo poštenega upravitelja in trgovca, a v socialni prid vseh agrarnih interesentov Dravske banovine. Nimamo ničesar proti temu, da se postavi ta uprava Zveze pašnikih in gozdnih zadrug pod strokovno banovinski nadzor. Vse te 6voje zahteve smo že ponovno postavili, vendar se državne oblasti na nje doslej niso ozirale. Zato sklene občni zbor, naj g. narodni poslanec Milan Mravlje izroči to resolucijo osebno gospodu ministru za poljedelstvo, gospodu ministru za šume in rudnike ter gospodu predsedniku vlade in gospodu banu Dravske banovine. Ka/ fe pomeni? Neki beograjski časopis je prinesel pretečem leden pod naslovom »Mi in Bolgari« prav zanimivo in obširno razpravo, v kaleri piše med drugim tudi tole: »Vse gre, kakor je le mogoče želeli. Ali bati se je, da ne zapademo v skrajnosti. Naši vzajemni poseti so prepogosti. Samo zadnjih 15 dni je prispelo v Sofijo 40 naših železničarjev, 60 pevcev-učileljev iz Slovenije in 300 članov Jugoslovansko-bolgarske lige iz Beograda. Te dni prispo semkaj še jugoslovanski veleri-narji in agronomi. Napovedujejo pa se še vedno novi in novi kolektivni obiski, za binkošti kar cel posebni vlak. In končno pride še meseca junija na balkaniado v Sofijo preko tisoč gostov iz Jugoslavije. Vse le je treba bratski sprejeti in pogostiti, jih nastaniti in skrbeti za njihovo zabavo. Toda Bolgarija je siromašna dežela! Je mnogo znanih javnih delavcev, ki često nimajo niti dovolj kruha. Razen tega obstajajo naši medsebojni poseti večinoma v banketih. Na teh sestankih se vrste zdravice in često se oglašajo za besedo taki, ki so najmanj pozvani za to. Tako Bolgari, kakor mi smo sedaj došli v fazo, ko je Ireba pričeli z resnim delom. V taki atmosferi se pojavljajo poljubni »misionarji«, ki neodgovorno in prenagljeno prepovedujejo ne-prirodno nagle skoke. Govorniki pri tem ne računajo niti z najprimitivnejšim čuvstvom in razpoloženjem povprečnega bolgarskega in jugoslovanskega državljana. Vedno več se govori o onem, kar -je vprašanje bodočnosti, a vedno manj o tem, kar bi bilo treba storiti danes ali jutri. Problem zamenjave dobrin in vsa gospodarska vprašanja so popolnoma potisnjeni v ozadje. In to je ravno ono, kar bi moralo najbolj zanimali tako Sofijo kakor Beograd (op. ured.). Podane misli posebno na koncu članka so sicer na videz skromne, vendar tako važne, da jih mora čimpreje načeti tako Bolgarija kakor Jugoslavija, šele potem bomo lahko rekli, da je pravo zbližanje obeh bratskih narodov tukaj. V naših srednjih šolah angleščina obvezen predme! Prosvetno ministrstvo je izdalo te dni odlok, da se bo na naših srednjih šolah angleščina poučevala od 3. razr. dalje kot obv. predmet. Dijakom bo dano na izbero, da se uče angleščine ali nemščine. Prosvetno ministrstvo, ki je izdalo ta odlok v skladu s stališčem glavnega prosvetnega sveta, se je takoj informiralo, koliko je pri nas diplomiranih profesorjev angleščine. Na beograjski univerzi, kjer je katedra angleščine, je doslej diplomiralo iz angleščine 10 slušateljev. Zaenkrat študira angleščino kot glavni predmet 25 slušateljev, kot postranski predmet pa okrog 60 slušateljev. Za bodoče šolsko leto bi imeli okrog 15 diplomiranih profesorjev angleščine. Dokler jih ne bo dovolj, se bo poučevala angleščina samo na srednjih šolah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih mestih* Prizor povorke v Slivnem ob priliki poseta naših pevcev v Bolgariji %>olhleve Zveze slov. agvavnih JVacrf za&ona o pcspesevan/u sctdjczi&lva in vmegj?ad2izl{va V kmetijskem ministrstvu so pred nedavnim izdelati načrt zakona o pospeševanju sadjarstva in vinogradništva. Načrt tega zakona vsebuje celo vrsto važnih odredb, med katerimi so najznačilnejše naslednje: Ker je naše sadjarstvo doslej trpelo mnogo škode zaradi tega, ker smo gojili toliko različnih vrst sadja in nismo bili v stanju, dobiti v enem kraju večjo količino sadja ene in iste vrste, predvideva zakonski načrt, da bo v bodoče dovoljeno v drevesnicah gojiti in prodajati le določene vrste sadnih drnves, in sicer one vrste, ki jih bo odobrilo kmetijsko ministrstvo na predlog banskih uprav. Poleg državnih in samoupravnih drevesnic bodo lahko obstojale tudi privatne, toda le po predhodnem oblastvenem dovoljenju in pod pogojem, da se bodo strogo držale predpisov. Enaki predpisi veljajo tudi za vinogradništvo in za irsnice. Namen teh odredb je, da pridemo do enotnih tipov sadja in vina in da bo s standardiziranjem olajšan in pospešen izvoz. Zakonski načrl predvideva tudi vinogradniške rajone, izven katerih ne bo dovoljeno zasaditi vinogradov. Banske uprave bodo določile izbor onih domačih trt in ameriških podlag, ki se bodo smele razmnoževati. Na ta način naj se onemogoči proizvodnja slabih vin, istočasno pa naj se zaščitijo vinogradniški hriboviti kraji od konkurence vinogradov v ravnini. Rajone bo določilo kmelijsko ministrstvo po predlogu banskih uprav. Zakondski načrt med drugim določa, da bo moral oni, ki bo hotel dobiti sadike iz državne trsnice ali drevesnice, najprej prinesti vzorec zemlje, da se ugotovijo najprimernejše vrste za to zemljišče. Vinogradi v vinogradniških rajonih, ki bodo strokovno in pravilno urejeni po odredbah tega zakona, bodo 10 let oproščeni davka, oni vinogradi na živem pesku pa ne bodo plačali davka 20 let. Ne bodo pa oproščeni davka oni vinogradi, kjer Irte ne bodo zasajene v predpisani oddaljenosti ali pa bodo vinogradi zasajeni na slabo pripravljenem ali neprimernem zemljišču. Lastniki takih vinogradov ne bodo dobili nikake pomoči niti od države, banovine, sreza ali občine. Sadovnjaki, ki bodo zasajeni po predpisih tega zakona, bodo davka prosti 6 let, nasadi oljk in orehov pa 15 let. Važna je tudi odredba, da se bodo po predpisih zasajeni sadovnjaki in vinogradi o priliki katastrske klasifikacije vnesli v ono vrsto zemljišča, v katero je bilo dotično zemljišče uvrščeno, preden je bil zasajen sadovnjak ali vinograd, tako da za nove sadovnjake in vinogarde ne bo treba plačali po prenehanju davčne prostosti večjih davkov. Zakonski načrt predvideva med drugim tudi tako zvane skupne sadovnjake. Zakon namreč proporoča kmetom, da skupaj zasade na svojih komasiranih zemljiščih skupne sadovnjake, ker bodo tako imeli možnost, da bodo ti sadovnjaki zasajeni in vzdrževani po enotnem in sodobnem načrtu in so tudi stroški pri vzdrževanju za lak kolektivni sadovnjak manjši. V takih primerih bi kmetovalci dobili posebno pomoč iz javnih sredstev. Ker je špekulacija z orehovino dovedla v zadnjih letih do pravega pustošenja nasadov orehov, tako da je nevarnost, da bomo se doma ostali brez pridelka, zato je bila že nedavno izdana prepoved sekanja orehov. Zakon daje kmetijskemu ministru pooblastilo, da prepove sekanje rodovitnih dreves onih vrst sadnega drevja, ki imajo dragocen les, kakor je to pri orehu in pri višnji. Prav tako določa sankcije proli onim, ki bi se pregrešili zoper te predpise. Za širjenje in pospeševanje sadjarstva je predvidena posebna propaganda. V osnovnih in meščanskih šolah bodo odrejeni posebni dnevi v tednu, ki bodo posvečeni sadjarstvu. Obrambi sadnega drevja pred škodljivci posveča zakon- ski načrt posebno pažnjo. Pri pojavih nevarnih okuženj se morajo sadovnjaki in vinogradi posekati odnosno iztrebiti ter sežgali. Za proučevanje sadnih bolezni in za proučevanje novih metod v sadjarstvu odnosno raznih načinov uporabe ter predelave sadja se ustanovijo posebni instituti. Ustanovi se tudi posebna sadjarska šola, ki je danes še nimamo v naši državi. Svečan pogreb žrtev zločinske roke komandi »Gorenjec« piše: »Pohod« je zadnje čase postal kar interesan-ten. Številka za številko je bolj zanimiva. Pod naslovom »Kaj sedaj?« se nadaljuje politika slovenske fronte in celo »klerikalcem:: marsikaj da prav, baš v točkah, v katere so se generali j. n. s. s tako vnemo zadnja leta zaletavali. No, pa »Pohod« je sedaj spreobrnjen še v drugi meri. V zadnji 19. številki poroča pod naslovom »Nove metode sledeče: Danes so drugi časi in nove metodo. Agitacija med posamezniki je prazna stvar, ker današnji časi ne trpijo malenkostnih metod. Treba je res novega načina. Agitacije en bloc. Recimo med trgovci, posestniki, stanovanjskimi najemniki, železničarji itd. Prav gotovo skoro vsak volivec pripada enemu takih stanov in s tem je zajet v agitacije. Ko so se Slovenci kot en mož 5. maja izjavili za pravo politiko, so dali s tem najboljši odgovor onim, ki so skušali še nadalje uganjati politično alikimijo, ki je enkrat za vselej doživela svoj poraz. Gremo res v novo dobo, k res novim ljudem, v res nove metode! Joj, če bi kdo od separatistov, defetistov, anacionalnih elementov, rimskih hlapcev, nena-cionalnih internacionalcev, črne internacionale itd. pisal tako še komaj pred enim letom! Kaj mislite, kaj bi bilo? To bi se polnili zapori! Pa »Pohod;- še piše v istem listu, da se ni spreobrnil! Mar naj bi pisal cel čas v tem smislu kot sedaj, pa bi se ne bilo treba braniti očitka o spreobračanju in — kar je glavno — Slovenija ali slovenska fronta iu Jugoslavija ali slovenska fronta in Jugoslavija bi imeli čas za delo. ne pa za rušenje in varstvo lastnih pridobitev. Spremembe v pisanju pa je treba seveda pohvaliti. il« era©fn© sIoveMsiae© parlam. ciele^ciclra V petek, dne 31. maja t. 1. se je zbrala v Ljubljani prvič slovenska delegacija senatorjev in narodnih poslancev k posvetovanju. Cilj posvetovanja je bil ustvarili v parlamentarnemu življenju enoten nastop slovenske delegacije. Program za ta enoten nastop Slovencev je padal minister za soc politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič. Njegovim vsestransko zani- Za reševanje važnih sadjarskih vprašanj splošnega značaja je predvidena ustanovitev strokovnega sadjarskega svela, ki ga bodo tvorili predstavniki ministrstva in banovin in strokovnjaki izven državnih ustanov. Zanimivo novost prinaša zakonski načrt tudi v tem, da predvideva ustanovitev novega poklica, namreč sadjarskega mojstra. Sadjarski mojstri bi bili najnižji organi v organizaciji za pospeševanje sadjarstva in bi bili nameščeni v posameznih vaseh. To bi bili praktični delavci za strokovne sadjarske posle v sadovnjakih in kleteh. rja Franca Vrička in podnar. Franca Šiefanciča inivim in stvarnim izvajanjem so se priključili soglasno vsi senatorji in narodni poslanci. Po daljši debati, v katero so posegli večinoma novoizvoljen narodni poslanci je predlagal senator g. Ivan Pucelj za predsednika naše delegacije senatorjev in narodnih poslancev g. Ivana Mo-horiča. Za podpredsednika senatorja Ivana Hribarja, poslanca dr. Režeka in dr. Vebleta. Za tajnika poslanca dr. Fuxa in dr. Koceta. Za blagajnika poslanca inž. Zupančiča in Janžekoviča.' Predlog senatorja Puclja je bil od vseh navzočih soglasno sprejet. Vsa slovenska javnost je složnost senatorjev in novoizvoljenih narodnih poslancev z največjim zadoščenjem pozdravila. Saj se narod sam najbolj zaveda, da je samo v slogi moč. fH©«y©c5e je bila Oblasti v Zagrebu so uvedle strogo preiskavo proti neki denarni poslovalnici, katera je širši javnosti skoraj nepoznana. Delovala je samo z agenti, kateri so lovili proti proviziji po deželi žrtve. Obljubljali so jim, da dobijo v roku treh mesecev članstva od zavoda posojilo. Nekaj članov je za vabo posojilo tudi res dobilo, dočim so v večini reveži samo nasedli. Na podlagi suma prevare je bila vložena proti poslovalnici sedaj na oblast ovadba, katera je postavila takoj komisarja, ki je že doslej ugotovil za cele 4.0(10.000 dinarjev primanjkljaja. Proti tej ogroumi postavki pa je našel samo za 1 milijon dinarjev navideznih terjatev, dočim o kakem denarju ni ne duha ne sluha. V Sloveniji so bile slične ustanove, draga šola. Zato kmetjo pozor pred agenti, ki ponujajo posojila. Strahoten potres v severe^ ■zahodni cIndiji Nad 30.000 ljudi mrtvih Ogromna pokrajina v prednjezapadni Indiji Belučistan jo postala v petek ob tri četrt na 3 ponori prava mrtvašnica. Potres je spremenil pokrajino v kup razvalin. Porušena so mesta in vse vasi. Vse železniške, brzojavne in telefonske naprave so dobespdno uničene. Uničenih je tudi nešteto zrakoplovov, ki so se nahajali v tainoš-njih velikih hangerjih. Prebivalstvo, kar ga je ostalo pri življenju. ><» tres<» pred. lakoto in kugo, ki so v indiji za vsakim potresom pojavi. Politični pregled * Značilnost naše dobe je življenjska naglica. Vsi živimo in delamo tako, kakor da se nam neprenehoma nekam mudi. To naglico opažamo povsod in tudi že v kmetskem življenju, ki se sicer vedno najbolj uporno in uspešno brani ne-preskušenih novotarij. Vprav ta naglica prinaša v življenje vseh narodov nekako nestalnost. Svet živi kakor v večnem strahu. Nazori se venomer menjavajo. Kar je bilo še včeraj sveto, je danes pomandrano in zavrženo. Tako je ta teden v USA (Združenih državah Severne Amerike) vrhovno sodišče razveljavilo vse uredbe urada za gospodarsko obnovo. Kakor poročajo, pomeni sklep vrhovnega sodišča strašen udarec za gospodarsko politiko predsednika Roosevelta. Na drugi strani se oglašajo skupine, ki sklep vrhovnega sodišča pozdravljajo. Bližnji dnevi utegnejo prinesti nova presenečenja. Vsekakor je predsednik Roosevelt izjavil, da se bo sam zavzel za to, da se onemogočijo slabe posledice sklepa vrhovnega sodišča. V ospredju zanimanja je še vedno abesinsko vprašanje, ki ga Društvo narodov s svojim znanim sklepom ni moglo spraviti s sveta. Kolikor je mogoče posneti iz nasprotujočih si vesti, Abesinija nikakor ni voljna postati suženj Evrope, tem manj pa kakega posameznega evropskega naroda. S spretno razgrnjeno mrežo diplomatskega dela, v katerem so Italijani od nekdaj mfojstri, skuša naša zapadna soseda prepričati svet, da se ji v Afriki godi krivica in da more te spore rešiti le v neposrednih pogajanjih z Abesinijo. Kakšna naj bi bila ta pogajanja, nihče ne ve, ves svet pa ve in strmi nad množico v Afriko postavljene oborožene sile. Italijanska bojevitost ustvarja zlasti v Angliji obilo slabe volje. Po mnenju angleških listov nastajajo v prijateljstvu med Anglijo in Italijo vedno večje razpoke. Po smrti maršala Pilsudskega je na Poljskem prešla oblast v roke njegovih najožjih sodelavcev in prijateljev. Steber teh je predsednik republike Moscicki, ki mu stoje ob strani ministrski predsednik Slawek, generalni inšpektor vojske Hi gih je občni zbor podal obširnih smernic za bodoče delo, ki zre s popolno vero na svojega voditelja in predsednika tov. Kronovška Ivana, ki je veselo pozdravljen občni zbor zaključil. Po poročilih blagajnika tov. Hajšeka in drugih funkcionarjev kakor nač. ženskega odseka tov. Jarnovič Lojzke, nač. organizacijskega odseka tov. Kronovška Ivana, in nač. gospodarskega odseka tovariša Hajnšeka Franceta, je sledila o vsem obširna debata v katero so posegli posamezni delegatje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik tov. Kronovšek Ivan, podpredsedniki tov.: I. Merslavič Anton, II. Ocvirk Ivan, III. Košak Ivan, tajnik tov. Turnšek Aleksander, blagajnik tovariš Jesenek Andrej, odborniki pa tovariši in tovarišice: Povše Jože (Orlova vas), Kolarič Mira (Sv. Jurij ob j. ž.), Ravnak Franc (Vojnik), Koštomaj Jože (Ljubečna), Jarnovič jJjjBf iliil »Normaiidie« največji in najhitrejši parnik sveta, ki so ga ravnokar dogradili v Franciji. tako za Pododbor kot številna včlanjena Društva kmetskih fantov in deklet, katere so zastopali. Kmalu po 9. uri dopoldne je otvoril občni zbor predsednik Zveze in predsednik Pododbora tov. Kronovšek Ivan, ki je v jedrnatih besedah pozdravil delegate, katere je poslalo 19 društev, nadalje člane ljubljanskega in ptujskega Pododbora. V nadaljnjem je pozval navzoče, da po-časte spomin na žrtev v Marseillu s par minutnim molkom. Ob prehodu na dnevni rued, je predsednik ponovno očrtal idejno plat in širok program naših Društev kmetskih fantov in deklet. Po odobritvi zadn jega zapisnika je kot poslevodeči podpredsednik Merslavič poročal o delovanju in lepih uspehih Pododbora. Obširno in podrobno poročilo o delovanju za enoletno poslovno dobo je podal tajnik tov. Turnšek Aleksander. Iz tega poročila je posneti, da šteje celjski Pododbor 25 društev, v nekaterih krajih pa se pripravljajo ustanovitve. Vršil se je v preteklem letu I. prosvetno-organizato-rični tečaj za fante, enako izlet na Urško pri Dramljah, poleg rednih sej ožjega in širšega odbora so bili poslani zastopniki Pododbora k številnim prireditvam društev, ki so imela v vsem letu nad 20 prav dobrih predavanj, več strokovnih tečajev kot mlekarske, prikrojevalne, prosvetne itd. Razen številnih dramatskih predstav, so društva prirejala uspele javne manifestacije s konjskimi dirkami, tekmami koscev, žanjic itd. Pododbor je kot matična organizacija bil vabljen na nešteto prireditev drugih organizacij, tako se omenja kongres NSZ v Celju itd. Za svoje člane je Pododbor v nekaterih zadevah interveniral, ali kako drugače pomagal. Nadalje omenja, da je bila od strani Pododbora v pretekli dobi sprejeta deputacija pri min. dr. Ma-rušiču, pri banu dr. Pucu in nač. km. oddelka ing. Zidanšku. Kljub ovirani, ki obstojajo zlasti v tem, da še ni pri Pododboru stalnih pisarni- Lojzka (Dramlje), Povše Kari (Turje), Rojnik Franc (BrasLovče), Tofant Anton (Teharje). — Nadzorstvo pa tov. Staute Jernej (Celje) iii tov. Štukelj Vida (Frankolovo). Proslava lOletnice Vsled izredno slabega vremena 30. maja je prireditev preložena na binkošlno nedeljo. Ker bo program tekem izredno boga! in pester — lako po številu kakor po svoji originalnosti — vlada za prireditev veliko zanimanje. Poleg tekem koscev bo namreč tekmoval tudi moški in ženski naraščaj, pa tudi članice bodo pokazale svojo spretnost v postrežbi koscem. Najbolj korajžni se tudi pridno vadijo v plezanju po gladkem mlaju — vse pa nestrpno pričakuje praktičnih preizkusov tekem po skupinah. Saj to ni samo navadna senzacija! čas, v katerem živimo, namreč terja tudi od posameznika temeljite vzgoje za udejstvovanje v kolektivnem smislu. Mesto, da se v tekmah izraža le efekt posameznika — kar tako rado podžiga medsebojno zavisi in druga sorodna nagnenja — obeta nov način tekmovanja kmetske mladine vprav nasprotno; vzgajati tekmovalce kakor gledalce v smislu medsebojne povezanosti ter šele iz te zavesti se porajajočih drugih lepih lastnosti kakor: v potrebi medsebojne pomoči z besedo in dejanjem, o pomenu in potrebah organizacije itd. Ker torej 9. junij obeta zastaviti nov korak kmelske mladine, priporočamo (zlasti z ozirom na velesejmske ugodnostil iudi zastopnikom oddaljenejših društev, da se proslave v čim večjem številu udeležel Posebno še opozarjamo, da je sprejem gostov že ob pol eni na železniški postaji, nato se razvije povorka (z zvezinc zastavo na čelu) na posestvo tov. F. Bohinca. Na iovariško svidenje! Voglje Na zadnji seji smo sklenili, da priredi naše jpruštvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 25. avgusta veliko tekmo koscev, združeno 8 kmetsko veselico. Že sedaj opozarjamo tovariška društva na našo prireditev in jih vabimo k številni udeležbi! Ormož V nedeljo, dne 16. junija se vrši v dvorani jSkorčič ob pol 8. uri zjutraj I. redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ■ptujsko okrožje po običajnem dnevnem redu. »Vabimo vsa društva iz našega okraja, da pošljejo svoje delegate in vse odbornike, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ptuj Dne 4. avgusta t. 1. priredi Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ptuju svojo okrožno (tekmo koscev, združeno s kinetskim praznikom in mladinskim zborovanjem in prosi razna ptujska in druga okoliška društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Vitan Na kmetskem prazniku dne 7. julija se bodo pri nas vršile na njivi župana tovariša Ivana Tomažiča dve zanimivi tekmi žanjic: na prvi se bodo pomerile dekleta Kmetskih fantov in deklet od Sv. Bolfenka, na drugi pa iz Železne gore. Potem kolesarska dirka, na bližnjem vrtu sre-čolov, šaljiva pošta itd. Igra godba na pihala. Zato pa 7. julija vsi na Vitan. Skoke Ustanovni občni zbor je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet dne 24. maja t. 1. V navzočnosti vseh članov smo izvolili novi odbor, 'ki sestoji: tov. Mihael Ajdič, predsednik; tov. Milka Babic, podpredsednica; tov. Franc Kac, tajnik; tov. Franc Volil, blagajnik. Radi velikega števila članov, ki vedno bolj narašča, je pričakovati od novega društva mnogo lepih uspehov. Sv. Lovrenc v Slov. goricah V nedeljo, dne 16. junija t. 1. priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet svojo II. tekmo koscev ob 8. popoldne na travniku tov. Sen-čarja v Juršinoih. Vabimo vse tovariše in tovarišice sosednjih društev, kakor tudi ostale prijatelje, da se naše prireditve udeleže! . Zaplana Da ni naše delovanje tako enolično, smo napravili v nedeljo, dne 26. maja t. 1. lep društveni izlet k Cerkniškemu jezeru. Bilo nas je mnogo in zabavali smo se imenitno. Navžili smo se krasne prirode in se vrnili veselo razpoloženi z zadnjim vlakom domov. Beričevo Društvo kmetskih fantov in deklet v Beriče-vem je priredilo v nedeljo, dne 2. junija tekmo koscev in kmetsko veselico. Kljub temu, da je vreme nagajalo, je bil obisk zadovoljiv, tako pri tekmi, kot na veselici v Kmetskem domu. Izid tekme koscev je sledeči: 1. Ivan Grad (24 točk), 2. Anton Majdič (23 točk), 3. Franc Gostinčar (21 točk). Moste pri Komendi Tukajšnje novo ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 16. junija svojo prvo tekmo koscev, združeno z mladinskim zborovanjem. Prijatelji kmetskega pokreta, vsi na kmetsko prireditev! Braslovče Uspelo 1. tekmo koscev je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo 2. junija ob 3. uri popoldne na travniku g. Raka v Sp. Gorčah. Pred tekmo se je vršilo tudi mladinsko zborovanje, kjer je govoril delegat Zveze tov. Košan Ivan. Na veseličnem prostoru je predsednik društva tov. Rojnik razglasil izid tekme, pri kateri je dosegel prvo mesto tov. Vinko Krašovec iz Kamene in prejel lepo nagrado. Tekme koscev — priznanju kmetskega dela so se poleg številnega domačega prebivalstva udeležili tudi člani sosednih tov. društev, tako Orlavas, Sv. Jurij ob Taboru. Št. Pavel pri Preboldu in novoustanovljena Prekopa pri Vranskem. Gotna vas pri Novem mestu Društvo kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi priredi v nedeljo, dne 16. junija veliko tekmo koscev, združeno s kmetsko veselico pri tov. Matku v Gotni vasi. V slučaju slabega vremena se tekma preloži na praznik v četrtek, dne 20. junija. Vsa tovariška društva in prijatelje kmetske mladine vabimo, da se te naše prireditve udeleže! Prekopa Tudi pri nas smo si ustanovili pripr. odbor Društva kmetskih fantov in deklet, ker nikakor nočemo, da bi svojo mladost zapravili, brez da bi se obenem ne pripravljali na številne naloge, ki jih bo kmetska mladina morala v bodočnosti prevzeti. Ustanovni sestanek smo imeli 15. maja t. 1.. na katerem smo izvolili odbor, ki vodi priprave, in sicer: Preds. tov. Karničnik Fani, podpr. tov. Piki Nikolaj, tajnica tov. Karničnik Poldi, blag. tov. Zahojnik Anton. Dobrunje Društvo kmetskih fantov in deklet v Dobru-njah priredi na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija tekmo koscev na travniku g. Miha Anžiča v Dobrunjah. Po končani tekmi bo velika kmetska veselica s plesom, srečolovom, šaljivo pošto in prosto zabavo. Kdor hoče v veseli družbi pozabiti svoje skrbi, naj nas ta dan obišče! Izlet na Sv. Planino prirede na Binkoštni ponedeljek 10. junija sledeča Društva kmetskih fantov in deklet: Sv. Jurij ob Taboru, Orlavas, Braslovče, št. Pavel pri Preboldu in Tur je iz Zagorske strani. Tovariši in tovarišice, z veseljem in dobro voljo — na svidenje v ponedeljek na Planini! Zamenjani vlogi Sploh pa jutri ali pojutrašnjim odpotujeva, speci malo pšeničnjaka, zakolji dva dolgolilačna petelina, nemaram, da bi Nace govoril, da je z županom hodil lačen po svetu. Nace je zaupno zvedel, kaj se plete okoli njega. Prav1 iz srca se je smejal, bil pa je tudi s tem zadovoljen, ker je bil ustavljen proti njemu kazenski postopek radi zakotnega pisarstva. Zupan ga je dal poklicati, da mu še v pisarni uredi nekaj važnih listin. Kot nalašč mu pridejo v roke dokumenti, tičoč se njegove oddaje v blaznico. Oče župan so namreč pozabili zakleniti predalček z važnimi spisi in še ključ je tičal v njem. Sijajna misel je šinila v Nacetovo noro betico. Iz svojih listin je ponaredil enake, toda ustavil je županovo ime. Čez par dni sta se napotila v G raz. Med potjo izroči župan Nacetu vse spise, ki jih bo treba izročiti gospodom tam gori v umobolnici. Bil je zadovoljen, saj je Nace itak bolj vešč govorice, predvsem mu je pa Graz že znan. Dva dni sta si ogledovala mesto, posebno pa krčme, katere so Nacetu in tudi očetu županu najbolj ugajale. Ko se je pa županov stotak bližal na številko ena, si je mislil Nace, eno kronco imajo županov ata za potnino, vlak imajo že itak kreditiran v odgonski listini — za vsak slučaj! V najlepši malodane klasični nemščini se predstavi Nace gospodom v nemščini, poudarjajoč, da je njegov oziroma njihov »gojenec« ni nevaren, tu pa tam sicer malo besni, drugače pa le venomer trdi, da je župan iz Skarpijonove vasi in vedno zatrjuje, da zna njegova hčer delati najboljše rezance v celi štajerski deželi. Prosi pa cenjeno gospodo, naj postopajo z njim obzirno z obilno hrano, češ da je to premožen kmetovalec, in še ostale vrline je naštel o svo-ejm »varovancu«. Ko se je Nace ob županovi navzočnosti poslavljal od gospodov, je le ta nekaj, slutil. Ob odhodu je Nace slišal močno vpitje: »Ich birger-majster, ich birgermajster von Skarpijonsdorfk Jaz sem pa Nace Znalič, si je mislil Nace in si mel roki ter šel v prvo gostilno triumfirat nad krasno izpeljano prigodo. Nato se je pa napotil k svojemu bogatemu prijatelju, po katerem ej nato zvedel, da ata Skrobičev še venomer v blaznici vpijejo »Ich bir-germeister!« in da bo bolnikovo stanje trajalo najmanj pol leta, da se pomiri in da pride domov, lahko pa da še v enem mescu, vsekakor ne preje. Po štirinajstih dneh prelepega življenja pri bogatemu prijatelju se pojavi prepiti in skrokani Nace v svoji slavni Skarpijonski vasi, par dni sploh ni pokusil alkohola. Vaščani so ustanovili, da so Načeta v Grazu popolnoma pozdravili. »Za pet ran Božjih, kje so pa ata?« so silile v Načeta Ančka in mati županja. On jim pa odvrne, da so šli kar z vlakom na Hrvaško, pa ne po hrvaške vžigalice, ampak za konjskimi kupčijami, in najbrž še na Madjarsko! Ker je Skrobič res večkrat šel po takih potih, so mu vsi verjeli. Nace je previdno rešaval kot po navadi županove spise, pa tudi one iz nemškega Graza v nemškem jeziku, iz katerih je razbral, da Skro-biča ne bo še polna dva meseca nazaj. Ves čas se je držal Nace samo županove liiše. Vse je strmelo in se čudilo njegovi spremembi — skratka je bil ves drugačen, nehal je namreč pijančevati, pil je le doma zvečer na postelji. Nace in nobeden drugi ne bi bil prikladnej-ši na »Nudelbirtovm!« tako je modrovala in ugibala soseska, tudi mati županja so se s tem strinjali. Nekega lepega dne reče Nace: »Veste ljuba mama, Ančka je polnoletna, jaz jo ne vzamem radi tistih deset tisoč krone, ki jih ji izplača sodišče na dan njene polnoletnosti, mi bomo prijatelji, vi in oče kar lepo gospodarite naprej. Bila sva ž njo že v farovžu, gospod župnik nas bodo prihodnjo nedeljo oklicali, kar enkrat za trikrat, prosim vas le svetega blagoslova od Vaše strani, oče so mi ga že dali v Grazu! S solzami v očeh je poljubila Skrobičeva mati-župa-nja oba in dala blagoslov z oljkino vejico, namočeno v latovci žegnane vode. Le škoda, da se je ata župan baš ob tem važnem dogodku nahajal na konjskih kupčijah. Svatba je bila taka, da je ni bilo sedem let v sedmih farah enake. In ko sta se sedmi dan novoporočenca baš odpravila na poročno potovanje proti Brezjam, jo prisopiha oče župan iz Graza in je debelo gledal sladke ostanke pre-sladke svadbe. Županov oče so si šele čez eno leto umirili svoje živce, popolnoma pa nikdar, kajti iz latovce podeljeni materinski blagoslov gospe županje je imel tako silno moč, da je v treh letih Ančka porodila trikrat po dvoje otročičev in Nace Znalič je zračunal po vseh pravilih matematike, da jih je šest. Le ta nedolžni cvilež je šel sladko »nudelbirtu« na živce. Županovanje je že zdavnaj opustil; prav rad, se še sedaj podpisuje: župan v pokoju in tudi mi mu želimo rekvijeskat in pace, kajti odslej vodi vse županske agende njegov zet Nace! 2Vovicc Koujske dirke v Ljutomeru. Kolo jahačev iu vozače v v 'Ljutomeru je priredilo na praznik Vnebohoda v Ljutomeru že tradicionalne konjske dirke, ki so uspele nad vse pričakovanje po volj no. Dirke je vodil priznan strokovnjak veterinarski svetnik g. Škot; Rekultati dirk so pokazali tako lepe uspehe, da dobivajo kmetje čimbolj več veselja do te za nase gospodarstvo tako važne panoge. Ljubljanico začno poglabljati. Po tolikih romanjih naših predstavnikov v Beograd1 je z božjo pomočjo 1 o Rešimo to za vse barjane tako važno vprašanje. S prihodnjim tednom se začnejo po-globljeVklna dela, kjer bo dobilo zaposlitev mnogo bezposelnih delavcev. Dela IkkIo trajala najmanj eno leto. 50letnica Konjerejskega društva v Št. Jerneju. Narodni poslanci inž. Zupančič, dr. Fux, dr. Režek in dr. Lovrenčič so te dni intervenirali pri vladi glede proslave konjereskega društva v Št. Jerneju na Dolenjskem, ki bo obhajalo 17. julija SOletnico svojega obstoja. Naprosili so vlado, naj bi prevzela pokroviteljstvo nad to proslavo. Vlada je želji ugodila in jo bodo zastopali minister za kmetijstvo dr. Jankovič, minister za socialno politiko dr. Marušič iti lian Dravske banovine dr. Puc. Strašna novost! še nikoli! Svila po 11 Din. Stermecki, Celje. Nova iznajdba za kolesarje. Znani akrobat Ivan Dobovšek iz Jezice pri Ljubljani je iznašel po zatrdilu časopisov zelo važen izum za kolesarje. Po njegovem mnenju se bo dalo s pomočjo lastne fizične sile in njegovo iznajdbo, ki se pritrdi na kolo, doseči mesto dosedanjih 25 km na uro celih 40—50 km. Če bo to res, potem bodo avtomobili in motorna kolesa za staro šaro. Zaključek šolskega pouka. Z odlokom ministrstva prosvete se bo v Dravski banovini za-klučil šolski pouk že