Är©S»hm mtrn — io lete * s k 2fr—
$ teta 5 < * » a*—
lete a v » 2-50
®«€a®, j .	,	!•—
Avwtrife:--~-
lÜSo teto . . B *5'— SŠtoaajm««»® številke <*» SO vi«ar?«v. - ^
.'•V»«žr«58t*© la ugsrEtmllžvo: Maribor n&ea. S. - T«1<rfe>« ŽJ. «5.
«•
te ectek	;
«e «* «ratiagg*
Neodvisen polUičen lisi za Slovenjo Ifndstvo. j
Dr. Krekov govor.
V seji državne zbornice dne 16. junija-1. 1. je govoril poslanec dr. Krek sledeče:
Živimo v krvavoresni demokratični dobi. Jma-mo ljudsko klanje, imamo ljudsko lakoto, imamo ljudske kuge in vse to lepo obrobljeno z naj grozne jšim sovraštvom med narodi. V taki dobi je sklican parlament. Govori, katere smo slišali v tej razpravi, so nam nudili troje. .Najprvo — in s tem delom zbornice se bom najmanj časa bavil — se nahaja v zbornici nekaj gotovih glasnikov zlega, kot Markhli, Wolfi, ki pa tvorijo in pomenjajo najmanjši del zbornice in katere je potek dogodljajev postavil tako daleč v senco, da se ne splača trud, jih vlačiti ven iz te sence. (Prav dobro!)
Drugi del zbornice je pa tisti, ki je poslušal ljudsko dušo, katera polna žalosti blodi po grobovih, ter je tukaj nazna,nil njen glas. Bila je žalostna pesem, ki smo jo tukaj slišali, toda bila je potrebna. Iz tega stališča se morata razumeti tudi govora našega načelnika in načelnikovega namestnika in potem se ne bo moglo govoriti o sovraštva polnih govorih, marveč se bo moralo priznati, da so si naložili ti ljudski zastopniki skrajno zmernost (tako je!), samo da bi povedali najpotrebnejše, da se varujejo pravice našega ljudstva.
Tretji del je bil pozitiven in smatram za svojo dolžnost, izreči zahvalo tistim gospodom, ki so v tej ljudski zbornici po dolgem zimskem molku, po mrzli smrtni tišini, zapeli pomladno pesem nove dobe. I’ menujem — saj smo jih slišali od vseh strani — gospode dr. Redlicha, dr. Matajo, Hrubana, dr. Ren-nerja. Daszynskega, imenujem rusinske gospode in poljske govornike, Italijane. Vsem lem našo zahvalo. Zakaj njihovo načelo je, da je ena najplemenitejših dolžnosti v tej zbornici kakor tudi na vsem svetu, s-krbeti za to, da se zmanjša sovraštvo. (Živahno o-dobravanje.)
Storili so še več. Pokazali so, da imajo smisla za to, da se nanovo zgradi na^a domovina. Živimo v groznem času, v Času, v katerem si je sovražna si-ia v naši Avstriji pravzaprav stavila za dolžnost, da ookaže večini prebivalstva te države, da tukaj v tej državi ni doma. Zato je pač prva skrb, da se nam zopet vrne dom in domovinski čut. Pri tem moramo vsi sodelovati, vsi! (Pritrjevanje.)
Pri tej priložnost ponovim svoje že večkrat izrečeno načelo: Ne moremo v tej zadevi pogrešati sodelovanja socialnih demokratov Naša dolžnost je, da pobijamo načela socialne demokracije v toliko, v kolikor se ne strinjajo z našimi načeli,, je pa tudi ravno tako naša dolžnost, iti^z njimi tamkaj, kjer imajo prav, se z njimi bojevati in z njimi braniti pravico in resnico. (Živahno pritrjevanje.)
Gospoda! Pri tej priložnosti naj povem sledeče: Parlament je pokazal voljo, da ozdravi sam sebe in državo. Kje tičijo vzroki za težkoče te naloge, nočem danes izvajati. Povem samo: Gorje, ako ustava zaostaja, narodi pa korakajo naprej, dvakrat pa gorje potem, če ustava koraka naprej, izvršujoči organi pa nočejo izvrševati te ustave. In tukaj tiči v-zrok, da sanacijska akcija naše države napreduje tako okorno.
Tz duše ruskega, rusinskoga in poljskega naroda se je izvil svež, svoboden in naroden duh. Nas vse oživi j a ta sveži dih, prenovitev te zbornice in prenovitev Avstrije, kakor upam, bo povzročil ta pomladanski zrak. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Tak je parlament. In ministrski predsednik, s čigar govorom se danes bavimo — Klaj je z njim? V svojem govoru je rekel, da je njegov program Avstrija. Gospoda! Dostavimo: Avstrija, kakor jo dovoljujejo -Madžari in nemški „belangi.“ (Prav dobro!) Mi ne poznamo te pogojne Avstrije in vsled tega, ne sledimo njeni zastavi. Avstrije, ki ne pozna monarhije, ki nam hoče dati pojm države, o katerem nikdb nič ne ve. take Avstrije mi ne poznamo. Kako morete najti pojm države, idejo države v tej etnografično tako različnem in geogralično tako ločenem ozemlju od Dorne Vatre do Spuža v Južni Dalmaciji, seve brez Ogrske, brez Hrvatske,' brez Bosne in Hercegovine? Kaj takega more samo ministrski predsednik!. In v Čem obstoja državna misel tega našega ministrskega predsednika? Govori pač o ..stalnih temeljnih podlagah“ Avstrije. Kaj so pa stalne temeljne podlage Avstrije? V prvi vrsti dinastija. Pri tej priložnosti bi povdarjal, da je zločin, ta temelj Stresati in je po-tresanje dinastije, ako se vlada., ki nima večine za seboj, skriva zadaj za krono. (Živahno pritrjevanje.)
Druga močna podla/ga v tej državi je birokracija. Gospoda! Ge te ne stresamo, pride država na nič (prav dobro!), pride dinastija na nič in v Evropi ne pridemo do miru. Ta drugi temelj Avstrije, ki ima popolnoma drug izraz, kakor bi ga moral imeti iz ljudske volje, iz zgodovine in razvoja, ta birokratizem moramo potresati, dokler ne pade skupaj in dokler se ne bo postavil državni birokratizem pod pravo kontrolo parlamenta v službo ljudstva. (Živahno odobravanje.)
Vsebina govora ministrskega predsednika je bila prazna, sodim, tako prazna, da Še ni bil nobeden program kakega ministrskega predsednika tako prazen. Kratko povedano, je vseboval ta program sledeče točke: 1. nemški državni jezik in druge „Jbe-lange“ Nemcev, 2. plačujte davke, 3. sklenite nagodbo z Ogrsko, ne da bi vedeli, kakšna da je, ne da bi se z besedico dotaknili tega, koliko bomo morali plačevati za Ogre, le da bi jih mogli obdržati še za nekaj let pri tej monarhiji na odpoved. (Prav dobro!) To so točke njegovega programa, drugega nič. V prvem delu govora govori o celokupnosti in p delih. Kaj je njegova skrb za celoto? Njegova skrb za celoto pomeri ja: To, kar sem obljubil poslancu Wolfu, moram tudi izpolniti. To je za njega vse, oktroaji so za njega celota in deli ne smejo govoriti zraven, deli se ne smejo vtikati. Pri tem pa gre za najmanjši del zbornice in po odstotkih za Še mnogo manjši del nar šega prebivalstva v tej državi. To je, kar tiči v njegovem programu, služiti celoti in za kar bo delal raboto, za katero bo pa slabo plačan.
Glede davkov naj povem sledeče: Želeli bi pač bili, da bi nam bil povedal nekaj natančnejšega glede na financielno stanje države. Nekaj več bi pa že lahko bili izvedeli od njega, kakor samo to: nimamo denaria, plačujte, plačevati bote morali še več.
Glede nagodbe z Ogrsko bi opozarjal na to — kar smo danes Čitali v časopisih —, da so se sedaj \ršili dogovori z Apponyijem,. da je vstopil v ogrsko vlado — to se dotika tudi nas —, toda ne vemo, v kateri smeri se gibljejo ti dogovori; parlament zboruje, toda nikdo nalm ne pove kaj o tem.
Mi vemo, da je v nevarnosti naša mlinska industrija, da jo uniči kartel ogrskih mlinarjev. Mi vemo, da je ta kartel cene za žito in moko po vojlspd že sedaj monopoliziral. Vemo, da se nahaja« sedaj v nevarnosti ne samo naša mlinska industrija, ampak še tudi vsa poljedelska produkcija, da. postane odvisna od tega monopola. Vse to bi naj kar takole brez vsega sprejeli!
Ta gospod ministrski predsednik je oddal tukaj še dve vizitnici. Prva vizitnica je bil siunek v rebra splošni in enaki volilni pravici in sicer samo \ nekem podrejenem stavku, toda, kakor je že pri teh gospodih običajno, je bil tudi ta podrejeni sta- • vek dosti dolg in je bil jasen dovolj, da vemo, s kom imamo opraviti. Na tej vizitnici spoznamo duševno sorodstvo tega gospoda in njegove vlade.
Nastopa kot načelnik vlade, ki je sestavljena tako, da izziva nenemške stranke v tej zbornici. Nastopa v zbornici kot predstavitelj samega sebe — on je član gosposke zbornice — člani zbornice — med te spada tudi knez Auersberg — imajo pa to težavno nalogo, da zastopajo sami sebe. (Veselost.) Ti „zastopniki samega sebe“ so parlamentu škodovali, imeli smo vselej, odkar imamo splošno volilno pravico, tukaj na teh klopeh može, ki ne marajo splošne in enake volilne pravice, proti kaferi so se bojevali. Ti možje so zastrupljali zbornico, zastrupljali so parlamentarični in politični razvoj. (Pritrjevanje.) Vsak zastopnik samega sebe se pa nahaja v nasprotju z demokratičnim ljudskim zastopnikom, kajti mi zremo v Avstriji čisto kaj drugega, kakor kak tak zastopnik samega sebe, mi gledamo v Avstriji naše • kmete in delavce, ljudstvo, ki dela, ki se trudi, 1 ki žrtvuje svojo kri, ki plačuje in trpi; to mi smatramo za Avstrijo. Živimo v stiku s tem ljudstvom in vemo, kaj pomenja demokratično gibanje. Za vizitnico, katero je oddal Clam-Martinic, smo mu hvaležni, a reči moramo, da on ne spada,1 na ta stol, naj gre tje, kjer bo našel n j etn u enakih mož, naj gre med zastopnike samega sebe. (Odobravanje.) Beseda o z-drayi demokraciji, iz ust takega moža je — naj šemi dovoli to povedati — hinavstvo.
Druga vizitnica, katero je oddal ljubi gospod grof Clam, je bila vizitnica za Ogre, namerjena proti naši izjavi. Gospodje! Ce bi gospod ministrski predsednik imel kaj politične razsodnosti, bi bil moral po naši podani izjavi vstati in povedati:	Slove-
sen trenotek je, ko zopet vidimo zbrani parlament in
v tej slovesni uri moram konstatirati, da se je pred vsem stvarem v najvažnejših zadevah izvršila temeljna sprememba k boljšemu. Govori se' ne o zgodovinskih pravicah, ampak o narodnih pravicah, namesto vedno bolj obledelega zgodovinstva prihaja. na površje narodnostni moment kot vodilni moment. In ta narodnostni moment se strinja z načeli, katere smo podali kot odgovor na Wilsonovo noto. In potem bi bil moral Clam-Martinic reči:	Iz vseh teh izjav
zveni izpoved o pripadnosti k državi, pripadnosti k dinastiji.
Kaj je naredil iz tega Clam-Martinic? On pravi in zatrjuje, da je pričakoval drugačnih govorov v zbornici, on pravi in to je več kakor napačno in žaljivo, on pravi, dla bi se bila morala razločnejše izraziti zvestoba do države, kakor je bila izražena v izjavah, podanih v zbornici. To je eno. Nato je pa še govoril o „meglenih in razplavajočih državnih tvorbah“, ki se za njimi lovi. Ni bolj meglene in bolj razplavajoče državne tvorbe, kakor je tista državna tvorba, katero je tukaj v zbornici podal Clam-Martinic s svojimi trdnimi temeljnimi podlagami. (Pritrjevanje.) Gospodla! Gorje državniku, ki nima tukaj toliko poguma pojmovati monarhijo kot celoto in se zavzevati za to celoto; gorje državniku,, ki nima poguma, da bi priznal opravičene zahteve posameznih narodov in obljubil, da se bo potegoval za nje. (Pritrjevanje.)
Ge nekaj se mora povedati gospodu grofu! — Svojo nezmožnost je pokazal tudi s tem, d!a se v svojem govoru ni dotaknil glavne, rane našega javnega življenja, rane, ki sedaj najbolj skeli. To je nepo-stavnost, ki tukaj vlada vsled nepoznanjov naših zakonov od strani vojaške oblasti. (Pritrjevanje). To bi bil moral povdarjati in reči: Naša dolžnost je sedaj, da napake, ki so bile storjene, zopet po možnosti popravimo, da tudi v bodoče spravimo naše zakone do veljave in sicer pri vsakem, pri generalu ravno tako kakor pri poročniku na vsem ozemlju naše monarhije. Tega ni storil. Ce bi bil to rekel, bi bila v zbornici nastala olajšava in ostre oblike, v katerih so se izražale ljudske pritožbe, bi bile dobile drugačen izraz.
Ne morem končati, ne da bi sklepčno zlasti o-pozarjal na to, da ministrski predsednik pri razpravi izjav, ki so bile podane v začetku zasedanja, ni niti z besedico omenil važnosti naše izjave, izjave Jugoslovanov. Gospodje! Cisto kratko. Česa nam je treba na jugu? Na jugu ob Adriji nam je treba trdne državne zaslombe; za politiko ob Adriji, in na Balkanu nam je treba privlačne točke v naši državi. To je pa neinogoče, če se ne izpolni naša zahteva, katero smo določili v naši izjavi. Česa nam je pa še treba? Potrebno je za našo državo združenje vseh pridelujočih sil, ojačenje produkcije, v prvi vrsti poljedelske produkcije. Poglejte si sedaj tukaj na Dunaju razmere! S krvavimi solzami mora človek gledati, kako ljudje bljeđih lic in krvavih oči stojijo od polnoči naprej ali še poprej in se postavljajo tam pred trgovine, da dobijo par aek surovega masla ali kaj takega. Vsega tega bi ne bilo potrebno, ako bi bili imeli politiko, ki bi bila jugoslovansko vprašanje drugače umevala.
Na Hrvatskem je na stotisoče hektarjev najboljše zemlje, ki bi se lahko bila melidlirala in če bi bila mellolirana, bi bila več vredna kakor Bačka in rodovitnejša kakor Banat. Toda Hrvatska nima denarja, da bi mogla izvršiti melioracije. Poljedelska produkcija ne pride nikamor; dežela nima niti-toliko denarja, da bi mogla dobro oskrbovati svojo lastno veleposestvo Božjakovino. Tužno je na Hrvatskem. Tužno je pa tudi na Ogrskem, ker smo delali tako agrarno politiko, ki sicer nudi ogrskim magnatom višje dohodke, ki pa ni prinesla nobenega zvišanja produkcije. Hočemo li kruha, gospodje, moramo napraviti tudi naš jug rodovitne j ši in zemljo z-boljšati. Morje se nam smehlja nasproti in ljudje, ki bivajo na ozemlju ob morju, nimajo kruha, nimajo svojih hiš in domov ter propadajo. Na stotisoče se jih vsako leto izseljuje v daljno tujino in si iščejo letam svoj kruh, na stotisoče jih je! Zaslužili so zdaj v Ameriki na milijone. Ako jim damo demokratičnih domov, svobodno domovino, jih bomo mogli dobiti na-. zaj, ker bodo mogli tukaj najti priložnost za svoboden razvoj. (Prav dobro!) In z njihovim denarjem bomo mnogo lažje mogli zboljšati našo valuto kakor z odredbami, ki so dvomljive vrednosti, o katerih se sedaj govori. Ako hočemo rešiti izšelniško vprašanje, ne bo moglo biti rešeno, ne da bi bilo rešeno tu-? di jugoslovansko vprašanje. Ako hočemo napraviti
tam doli iredento za vselej nemogočo, tedaj, gospodje, se naj ne varamo: dve ideji ne bosta nikdar izumrli, ideja, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi eden narod in druga ideja, da državno spadamo skupaj in da moramo tudi skupaj priti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) In ako se v tej državi te ideje ne bodo izpolnile, bo kljub nam in kljub vsemu temu vselej prišlo do sporov in ti spori so za državo in so za Evropo in za mir smrtnonevarni. (Tako je!) Na jugovzhodu Evrope mora priti do reda ip do miru! ('Prav dobro!)
Gospoda! Demokratizacija javnega življjeiija, začenši pri gosposki zbornici (veselost in klici prav dlobro), je predpogoj za uresničenje vseh teh vidikov, izmed katerih sem si dovolil nekatere označit:. Moram pa sedaj, ko sem že poprej zadostno opisal milieu, v katerem je tukaj delovala vlada, čisto odkrito in drastično pokazati vso hinavstvo. Gospod minister za javna dela, ako bi bili tukaj v zbornijci sprejeli rudarski zakon v taki obliki, v kakoršni ga je sklenil odsek, bi ne trpeli pomanjkanja premoga. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Tudi ne bi i-rneli v Avstriji pomanjkanja kalija. Kdo je pa imel prav: vlada, katero je zastopala njegova ekscelenca, ali mi zastopniki ljudstva? Reče se lahko, da parlament ni maral delati. Delali smo pošteno in veliko, toda kakor hitro se to ali ono ni strinjalo s starimi načeli, kakor hitro je manjšina ljudstva, birokratič-na šablona, našla v tem kaj novega, ni šlo. In potem se je reklo, češ, parlament ni deloval. Ako bi bili sklenili socialno zavarovanje — bili smo na delu, da ga napravimo, v odseku smo ga že sklenili, sklenili smo kompromise, lahko bi vse delo bili tudi pospešili, toda vlada ni resno mislila na to, da bi i-mela socialno zavarovanje (odobravanje) — ako bi bili imeli socialno zavarovanje, bi sedaj ne imeli toliko perečih vprašanj o zavarovanju invalidov. O da. bi bili sklenili zakon, o kartelih! Zakon o kartelih
hinavstvo od strani vlade. Reklo se je takoj: Rroti kartelom, proti oderuštvu itd. moramo nastopati in se je sedaj na podlagi § 14 pojm o oderuštvu z blagom izmodroval na/način, da niso razni Kran-zi in ljudje, ki so sl napravili milijarde, nič zadeti. Nekatere so za kratko časa pozaprli, drugi so pa na prostem, toda stare babe zapirajo, ako prodajajo liier mleka za pol vinarja dražje. To je bilo tisto bedasto birokratično nasprotje med parlamentom in pa med vlado. Gospoda, ako ni bili ustvarili osrednjo blagajno, bi bilo sedaj v 'dobi vojnih posojil popolnoma dlrugače, kakor je v resnici.
Navedel sem tukaj samb nekaj zgledov in takih je na stotine. Delali smo, delati smo hoteli; toda na eni strani so se morale varovati pridobljene pravice in sedaj je napočila doba, ko se pridobljene pravice tako varujejo, da je razlastitev poglavitno v naši finančni politiki. (Veselost.) Vse propada in iz tega kaosa ni mogoče drugače ven, kakor da se s-nravi javno mnenje v soglasje z eMsekutivo zakona, z uradništvom, in z vlado.
Sklepam, gospodje! Največja nesreča za Avstrijo, odkar ima ustavo, je bil Stiirgkh. (Zelo dobro.) Druga nevarnost grozi naši domovini, tej nevarnosti je ime Clam-Martinic. (Živahno odobravanje.) Ali bna parlament moč, obvarovati našo domovino te nevarnosti ? (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Interpelacija poslanca dr« Korošca
y im en u J u g o s 1 ov a n s k e g a k 1u b a na p c 1 o kup n o v 1 a d o opsega n j a n j u slo-
LISTEK.
Zveplenk«.
Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.“
(Dalje.)
Očiščeni fosfor potiskajo raztopljen v steklene ali bakrene cevi, ki jih zapušča v obliki znanih fosr lomili palčic. P smeš vsled njegove vnemljivosti le hraniti v steklenici z vodo; ker je tako močan strup, ga ne dobiš niti v lekarni tako lahko v posest, dasi nudi priliko za dokaj lepili poskusov. Tudi predpisi za prevažanje P po železnici so ostri; spravljen mora biti v vodi in sicer v pločevinastih posodah, ki drže največ 30 kg, so dobro zalotane in spravljene v močne zaboje.
Do leta 1865 so bile tovarne za P tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji; vsled visokih cen za kosti pa so morale te države v 80. letih popolnoma opustiti to izdelovanje. Bili so časi, ko so morale tvornice za žveplenke in drugi konsumentje plačevati za P cene, kakoršne so jim poljubno narekovale tri kartelirane evropske tvornice, angleška v Adburv pri Birminghamu, francoska v Lyonu in ruska v Permu.
Elektrokemija šele je omogočila pred kakimi 20 loti na Nemškem (Nürnberg, Augsburg, Karlsruhe) zopet proizvajanje R Pravijo pa, da izdela velika tovarna v Wedensfieldu na Angleškem električnim potom sama več P nego vse druge tovarne na svetu skupaj.
Razen za žveplenke potrebujejo foslor tudi v metalurgiji za izdelovanje fosfornih brone, t. j. po-
venskega naroda p o o i v i 1 n i h i n v o - | ij a š k i h o b Pastvi h v v q j n © m č a s n.
Poslanec dr. Korošec je s tovariši v seji dne 16. .junija .1917 vložil naslednjo interpelacijo:
Ko je razgorela plamenica svetovne vojne v 1. 1914, se je slovenski narod enodušno strnil ob prestol vladarske hiše, in hitel z navdušenjem pod zastave, da v najbolj lastnem interesu brani meje monarhije proti navaljujočim sovražnikom, zadevajoč se stara izročila in v trdem prepričanju, da sta monarhija in dinastija najvarnejše zavetišče za svobodni razvoj naroda. To prepričanje je nepremagljivo ukoreninjeno in požrtvovalnost našega naroda se je podvojila, ko je spomladi 1915 dedni sovražnik začel ogrožati 'meje naše ožje domovine in so širni deli Slovenskih dežel postali bojišča. Vojna zahteva od nas ogromno žrtev na krvi, vojna uničuje temelje narodovih gospodarskih sil, širne pokrajine so razdejane ali uničene. A vendar ni omahnila vztrajnost našega naroda na sovražni in na domači fronti, junaštva naših polkov bodo vedno polnila stranice naše slavepolne vojne zgodovine.
Todia vojna je prinesla slovenskemu narodu trpka razočaranja, katerih posledic ni pregledati; od začetka vojne so civilna in vojaška' oblastva slovenski narod na vse načine zatirala in ga izpostavljala najhujšim ponižanjem, zlasti v narodnem oziru, vse to brez resničnega vzroka, le iz dotičnim činiteljem lastnega ali jim privzgojenega nezaupanja in ziohotja n apr am našemu narodu, deloma iz grobega nepoznan ja naših razmer; vodilni nagib narodnega Dreganj an j a je celo na merodajnih mestih cvetoče narodno sovraštvo do našega naroda, ki je zadobilo že najostudnejše oblike; slovenski narod trpi in se _bori dalje za svojo domovino, pač pa se vpraša, je-li država, ki jo brani s svojo kjrvjo in s svojim imetjem, brez moči proti takim državi zvestemu narodu storjenem sramota; če ne postane slovenski narod deležen popolnega zadoščenja, potem se je bati uso-depolnega nasprotja! med njim in med činitelji,, ki jih: zadene končna odgovornost; sicer ovčjekrotki narod se tudi. ne pusti brez obrambe uničiti.
Brez števila so svojevoljna dejanja oblastev proti nam v vojnem času. Le najmanjši del se je mogel objaviti ali je postal predmet pritožbe; te počivajo v zaprašenih aktih, počivajo pa neizbrisno tudi v duši našega naroda; pri vsakem koraku srečaš žrtve te svojevoljnosti, s kljubovalnostjo v očeh, z ogorčenjem v srcih, mnogi iše obvejiajni po zraku jetnišnic, in ti molče, dokler jim je molčanje zapovedano, dokler izteza dedni sovražnik svojo poželjivo roko po naših domačih tleh.
Pred naštetjem pretrpi5enih preganjanj naj bo pribito, da so ista imela Slovencem sovražen značaj in bila podpihovana od nemškonacionalnih krogov, s čimer so le-tih krogov nagibi in končni smotri zadostno ožigosani; slovenski narod so hoteli na vsak način predstaviti, da je sovražen državi in da je nelojalen.
Že ob izbruhu vojne leta 1914 se je začelo hujskanje proti Slovencem načrtoma, dočim je hitel cvet našega naroda pod zastave in je doprinesel prve krvave žrtve za skupno domolvino, so im naših deželah iztikali po veleizdajalcih in vohunih, ki so jih potrebovali, da bi dokazali, da je treba v našiti deželah Dostopati kakor v sovražni deželi. Ker na slovenskih tleh ni bilo mogoče razkriti resničnih državnih sovražnikov, sta orožništvo in policija napolnili črne liste s takoimenovanimi poUtičnanezahesljivimi elementi. to je z osebami, ki svojega narodnega prepričanja niso skrivali in bili vsled lega Kakim mogoč-
sebn« trdili in močnih kovin za izdelovanje osi, vijakov, koles v strojništvu, pa tudi kemična obrt potrebuje precej P za. napravo kemičnih; preparatov; vsakdanji znanec je P znanstveniku v kemični delavnici.
Imamo pa še drugačen P, ki ni strupen, brez-liki ali rdeči fosfor. Ako namreč greješ navadni beli P dalj časa (a ne ha zraku, ampak v vodeneu ali o-glenčevem okisu, ki ne vplivata na P kemično) pri temperaturi, ki je okoli 2%krat višja od. vrele vode, se spremeni v rdečega bratca, ki ima popolnoma drugačne lastnosti. Pa tudi pri navadni toplini se spremeni, ako ga v vodi izpostaviš za dalj časa dnevni svetlobi. Ta Sohrötterjev P ni strupen, se vname Še le pri 200 stop. C, ne pa s samim drgnjenjem, ne sveti se v temi in se rabi pri Švedskih vžigalicah za napravo torne ploskve.
Ge pa. razgrevamo rdeči P v zavarjeni cevi do 360 stopinj C, dobimo tretjo, še bolj-malo znano P-je-
I različico ali modifikacijo, črni, kovinski P.
Ne bilo bi lepo, ako bi se ločili od žvepjenkSo,
, ne da bi zinili besedice o žveplu, ki je vendar boter j žveplenke. Sumpor mu pravi Hrvat, sulfur ga kliče Latinee, zato je njegov kemični znak S.
Žveplo je ena oriih redkih prvin, ki jih hrani narava samorodne ali samočiste v.svojem naročju, velikanska pa je tudi množina/ žveplenih rud, kemičnih spojin žvepla z raznimi kovinami (železom, bak-
rom.	svincem, cinkom, živim srebrom, srebrom), ki jim pravijo rudarji kršci ali sijajniki ali svetlice po različni trdoti in barvi in siju.
Sicer ima nekaj S naša Hrvatska pri Radobo-ju in v Varaždinskih toplicah, nekaj tudi Galicija in Ogrsko, a največja evropska ležišča za S so na Siciliji, kjer se nahaja S med legami sadre in apnen-
ih kom na 'potu. Ce so izrekli o lem sistemu glasom, kake maščevalnosti in perfidije polne ovadbe kako nepreudarno, četudi kazenskopravno popolnoma nepomembno kritiko, so morali na podlagi razvpite u-stavolomne naredbe v vojaške zapore, so bili izročeni poljskim sodiščem, konfinirani ali internirani in se jim je dostikrat pripisala na podlagi ničevnihin-dicij državi sovražno mišljenje.
Tako je bil poslanec Roškar izročen kot veleizdajalec vojaškemu sodišču v Gradcu, ker ga je o-r-ožništvo brez vsake podlage označila kot srbofila; Roškar ni bil v tej obdolžitvi niti zaslišan, nego seje njegova kazenska stvar po večtedenskem preiskovalnem zaporu končala z obsodbo zaradi prestopka vmešavanja v uraden posel z globo. Ob sebi se razume, da je tudi to kažnjivo vmešavanje izzivalo orožništvo. Drugi poslanci so bili na podlagi najbolj ničevih govoric obdolženi konspirifanja proti državi; hujskanje je bilo posebno obrnjeno proti izobraženim krogom, duhovnikom Ud. Na. stotine žrtev so vlačili v ječe in jih spotoma izpostavljali zaničevanju in nasilnostih) nahujskane sodrge ter se je ž njimi v naprej delalo kakor z dokazanimi izdajalci. V Mariboru in v drugih mestih so nastale nekake organizacije za izdelovanje lažnjivih ovadb, ki so jih oblast-va rada poslušala. Konec so bile ustavitve in oprostitve. obsodbe zaradi političnih deliktov vzlic vpora-bi vojaškim sodiščem najstrožje zaukazanega merila niti dognane povprečnosti kakor v takih" nemirnih časih v drugojezičnih tudi nemških ozemljih, dasi so bili postavljena pod kazenski zakon tudi dejanja, ki se jih sicer v ozadju ni smatralo vrednimi preganjanja. Dognano je, da so se politična mesta z malimi izjemami zadržala n apr am temu sramotnemu početju ne samo pasivno, nego so s svojim d\nmljivim zadržanjem to hujskanje še pospeševala. Slovenskemu moštvu maršbataljonov se je opetovano prepovedalo. se okititi s slovensko-na.rodnimi trakovi, vsilili pa so jim nemškouacionalne znake, slovenska narodna pesem je bila ponovno prepovedana, enoletnim prostovoljoem se. je prepovedalo pod kaznijo, medsebojno rabiti materinski jezik, predstojniki so se rogali slovenskemu jeziku vojakov, slovenski vojaki in častniki so bili zaradi svojega narodnega mišljenja in njega posvedočevanja kot nezanesljivi državljani v evidenci in jim tako vžgan pečat, dovoljeno jim je le bilo, da se smejo za domovino boriti in umreti. Brezštevilne so pritožbe, ld smo jih dobit: iz vojaških krogov glede takega poniževalnega postopanja; pritožili so se in umrli, umrli na deset tisoč e.
Z začetkom vojne se je začela pri civilnih ob-lastvih in pri železnicah neznosna germiuuzaici/ja. Cvete vohunjenje za, mišljenje, vs>ak. slovensko-naro-dno čuteči in misleči uradnik je lahko gotov, da bo od danes do jutri ožigosan kot politično nezanesljiv. Crni kabinet je delal brezšumno, pri čemer so mu t stregli anonimni denuncijanti; nemški volksniti in j nemškonacionalne organizacije.
Trapsferiranja slovenskih uradnikov v nemške jezikovno ozemlje in njih nameščenja po .pionirjih germanizacije so na dnevnem redu, raba jezikov pri oblastvih v različnih deželah je n apr aim slovenskemu prebivalstvu postala neznosna, slovenskemu jeziku im Koroškem je bil zadan zadnji udarec, kot hi tam ne bilo jezikovnega ozemlja s 100.000 Slovenci,., na južnem štajerskem nimajo na jezikovne potrebe j prebivalstva nobenega ozira več, zlasti ne pri poli-
i" lični in finančni upravi, a tudi justična uprava je iztrebita/ na raznih krajih slovenski jezik celo iz zunanje službe, ta val sega že tudi na Kranjsko. Železnice so do delavcev dol germanizirane in raba
ca. Girgenti, Catania so znana, imena v tem oziru. Rudniki segajo kvečjemu po 50 do 60 m pod zemljo. Žvepleno kamenje odbijajo s kladivi, na dan pa ga prinašajo preko strmih stopnic in lestev — otroci od 8 do 16 let! S krvjo in solzami je pisana zgodbale-teh nesrečnih sicilijanskih otrok; starši so jih dajali lastnikom žveplenih rudnikov „v najem“ za več let, kot pri nas tovorno živino. Uboge otroke, ki so^ imeli pretežko in nevarno delo, so zelo slabo hranili in z njimi ravnali prav nečloveško. Brez števila teh nesrečnih. žrtev je našlo smrt v žveplenih jamah •ali so pa prilezle iz njih jetične in pohabljene za vse žive dni.
Izza leta 1895 se je menda, usoda mladoletnih trpinov zboljšala, tudi cene S-u so šle kvišku; vse pa največ s tem, da je fiskus odpravil carino za izvažanje S-a, Iz rud pridobivajo S s pomočjo destilacije: pri 447 stopinjah se namreč začenja S spreminjati v pare. Pečem, ki jih rabijo v ta namen, pravi Sicilijanec „calcarone“; kurijo jih pa ne z drva-mi,ki so silno draga, ampak s Š samim. Tako dobijo iz rud 60% S, 30% pa ga zgori. To precej' surovo S je treba še očistiti, kar se pa ne zgodi doma v Siciliji, ampak na Francoskem, kjer imajo mesta Marseille. Rouen in pariška okolica največje žveplene rafinerije.
Veliko bodočnost ima, pridobivanje S s pomočjo ekstrakcije. S se prav rad tepi v žveplenem oglencu. Ce torej zdrobljeno žvepleno rudo zmešaš s tako tekočino, se raztopi S v nji. Raztopino odliješ in malce segreješ (žvepleni ogljenec CS2 vre že pri 46 stopinjah Celzija), urno zbeži tekočina po ceveh in se * hladnih posodah spet zgosti v tekočino CS2. na dntt kotla pa imaš čisto S.
(Konec prih.)
slovenskega Jezika med uslužbenci se kaznuje z glo- j bamii in drugimi odredbami; poštna uprafva je že tu- j di na najboljšem potu posnemati železniško upravo. . Tujejezične šole rasejo kar iz tal; slovenske begun- » ske otroke puščajo brez poduka ali jih. odk/azujejo na j nemške prenapolnjene šole, za italijanske begunske > otroke pa ustanavljajo italijanske razrede. Slovenski * učni zavodi girievajo povßod. Najhujši nemškonaeio-nalni zagrizenoi vidijo svoja prizadevanja za čim hi- j tiejše germanizirani« ozemelj južno Mure prehitele j po praksi civilnih oblasti in sodelovanju vojaštva, j ( elo glasom nemškoradikialnega programa, naj bi o- f blastva občuje s strankami v zunanji službi prišla nasproti potrebam prebivalstva, toda ta, v obstoječih naredbah utemeljena in v praksi več ali mianj vpo-rabljena jezikovna navada se krha in se načrtoma opušča; viden je pravi obraz nemškega državnega jezika, to je germanizacije notranje in zunanje službe in izpodrinjeni e slovenskega uradniškega življa v posmeh na naše zapisane pravice, na prejšnjo prakso in na škodo prebivalstvu. Naš narod je požrtvovalno dal domovini krvavi davek,, ali svojih jezikovnih* pravic in jezikovnih potreb, stvojesamobitnosti in s trudom pridobljene kulture, svojo zemljo in svoje sinove v državni službi hoče proti takemu zatiranju nič manj braniti, kakor skupno domovino proti zunanjemu sovražniku; pravico hoče iskati v svojem jeziku, gojiti svojo samobitnost in braniti to naravno pravico do skrajnosti.
Vsled tega preganjanja se je polastila/ celega slovenskega naroda grenka srditost; oblastva pa so skrbno zaprla ventile, pri katerih bi moglo dobiti zraka to ogorčenje. Pritožbe ostajajo nerešene, če ne postanejo povod za nova preganjanja pritožnika; svobodno izražanje mnenja je kakor ob sebi umljivo «odvezano, slovenskemu časopisju zamašena usta, cenzura je slavila prave orgije nebrzdanosti in nespametnosti. Na drugi strani pa smejo nemškona-cio-nalni listi po poljubnosti kršiti zapovedani .„Burgfrieden“ in z umazanostjo in z blatom obmetavati slovenski narod, ki se ne more braniti. Najnedolž-nejše članke, ponatiske povsem neizpodtikljivili vesti ne pušča cenzura na dan. dočim je nemškonabional-nemu Časopisju dovoljeno vsako posplošeno sumniče*-nje slovenskega ljudstva. Lojajitetne izjave slovenskega naroda so bile ponovno po načrtu zamolčane, patriotične organizacije zlasti ob mejah našega jezikovnega ozemlja izročene našim narodnim sovražnikom in naši zastopniki iz njih s pristudenjem izrih-!eni; ostala nam je le ena pravica — žrtvovati kri in imetje. Naši narodni nasprotniki bogate z erarie-nimi dajatvami, naš narod pa obubožava, obremenjen je neprimerno težko z rekvizieijami in z vojnimi dajatvami, cela kronovina (Goriška) je zapadla opustošenju, celo naše ozemlje je pridruženo vojnemu torišču in nosi iieposredno bremena vojne.
Z obžalovanjem moramo pribiti, da so vojaška mesta sokriva popisanih razmer. Mestoma in časoma so strgala našo politično upravo poipolnomain postavila na odgovornosti polna mesta, zlasti K ---= mesta osebe, pri katerih se grozno nepoznanje naših razmer dlruži z vcepljenimi predsodki proti našemu narodu. Vojaška mesta zajemajo svoje informacije o naših deželah iz temnih, že vnaprej sovražnih |VŠrov.
S kratkim sklicevanjem na vojno stanje se odpravi vsaka še tako utemeljena pritožba in se utemelji v-saka še fei»ko trda odredba, ne da bi se mnogo vprašalo po postavi, pravici in primernosti.
To so le najpovršnejši obrisi dejanskih naših razmer na jugu monarhije
Vseh slojev slovenskega naroda se je polastila brezmejna srditost proti oblastnikom in povzročiteljem teh razmer; nevolje proti temu trpljenju ne bodo premagali še poznejši rodovi, ker presega še največjo silo slovenskega naroda ob času turških vojn in francoskih časov po zavratnosti. brezobzirnosti in nečlovečnosti-
vnrašamo celokupno vlado:
Ali more vlada te brezzakonite razmere v slovenskih deželah opravičiti in je-li pripravljena, takoj obnoviti ustavnost in narediti konec narodnemu in gospodarskemu zatiranju Slovencev?
Boj za vojno eilje*
Svetovna borba divja naprej. S tekočimi leti niso odtekle sile, ki so jo razvnele ter jo vzdržujejo, temveč nasprotno ji pritekajo vedno nove sile, čim dalje traja. Wilson je nedavno pred svetom svečano obljubil, da bo Amerika skrbela za ta dotok človeških in inaterielnili sil, dokler ne bo strt pruski militarizem ter bodo na vsem svetu zavladala čista demokratična načela.
Ta sedaj Še pričakovani dotok človeških in drugih sil, ki je z vstopom Amerike v svetovno vojno ojačil zavest in moč četverosporazuma tudi v vojaškem oziru, je razlog, da Anglija noče nič prav slišati o kaki reviziji svojih vojnih ciljev proti Nemčiji. In za to gre pred vsem v tej Svetovni borbi: ali zmaga nemško ali anglosaksonsko pleme. Revolucionarna ruska vlada bi sicer rada. s Svojo mirovno formulo: mir brez zemeljskih pridobitev in odškodnin, v četverosporazumovih krogih omilila zahteve, ki jih vsebujejo angleški in ameriški vojni cilji. Toda doslej še ni imela vidnega vspeha. Nasprotno je
od Wilsona dobila poduk, kako naj razlaga lastpo formulo. Francija je napram ruski formuli izjavila, da bi francoska zaposedba Alzacije in Lotaringijo ne bila aneksija., temveč le restitucija (povračilo), katero zahteva pravičnost in zgodovina. Ta vojni cilj je tudi sprejela francoska socialna demokracija, bodisi vladna bodisi vladi nasprotna;. Tudi tista struja francoskih socialnih demokratov, ki simpatizira s štokholmsikimi mirovnimi stremljenji, je sprejela, francosko zahtevo po vrnitvi Alzacije kot svojo mirovno zahtevo.
Avstro-ogrska vlada se je pridružila tej ruski formuli. Nemčija, se je dolgo obotavljala, nedavno pa se je tudi izjavila, za to formulo, toda samo napram Rusiji, ne pa tudi naprpjm njenim zaveznikom. V tei pripravljenosti in naklonjenosti je vključena želja po posebnem miru z Rusijo.
In res je bila v zadnjih dneh Rusiji že tudi stavljena mirovria ponudba. Eden izmed! sedem švicarskih zveznih svetnikov, ki tvorijo švicarsko vlado. Hoffmann, predstojnik oddelka za zunanje zadeve (torej nekak švicarski zunanji minister), je po švicarskem socialnodemokratiškem narodnem svetniku Grimmu iz Berna, ki se je mudil tiste dni y\ Petrogradu, posredoval za mir med Nemčijo in Rusijo. Sporočil je namreč švicarskemu poslaništvu v Petrogradu, da Nemčija ne bo začela nove ofenzive, dokler je z Rusijo mogoča mirna porajvjnava. Nemčija želi skleniti z Rusijo za obe strani časten mir z bodočimi ozkimi trgovskimi in gospodarskimi zvezami, s finaneielno podporo za obnovitev Rusije, z neposega-njem v ruske notranje razmere, s prijateljskim sporazumom glede Poljske, Litvajnske in Kurlandske, pri čemer se Rusija zaveže, da Avstriji vrne zasedeno ozemlje. Nemčija ne zahteva ozemelj, da. bi se povečala ali pomnožila svojo politično in gospodarsko moč. Ta brzojavka pa je bila prestrežena in ruska vlajda jo je dala objaviti. Posledica je bila, da je Hoffmanu odstopil kot zvezni svetnik, ker noče Švice spravljati na sum, da je zapustila, nevtralnost v prilog Nemčiji, in da je ruska vlada švicarskega so-cialdemokratičnega narodnega svetnika Grimma dala izgnati iz Rusije.
Ta ponesrečeni mirovni poizkus je dokaz za to, da sedanja ruska vlada, v kateri imajo socialisti veliko večino, noče nič slišati o kakem posebnem miru z Nemčijo. V tem je v popolnem soglasju z dumo, ki je v tajni seji sklenila., da bi bil posebni mir ali na-daljna nedelavnost na fronti izdajstvo napram zaveznikom. Duma zahteva takojšnjo ofenzivo za zavarovanje in vzdržanje pridobljene svobode.
Tsti duh tudi prevladuje v delavsko-vojaškem svetu. Sredi junija se je namreč v Petrogradu sešel glavni in občni zbor tega sveta, Minister socialist Tzerestelli je na tem zborovanju izjavil, da bi po mnenju začasne ruske vlade najhujši dogodek v boju za mir bil posebni mir z Nemčijo, ker bi tak mir u-'ničil nridobitve ruske revolucije ter bi bil usoden za mednarodno demokracijo. Poseben mir je torej skoro nemogoč. Takšen mir bi Rusijo potegnil v nov boj ob strani germanske koalicije. Ruška vlada, se trudi za konferenco med zavezniki, katera bi naj preuredila pogodbe; toda. izvzeta je londonska pogodba, katera zavezuje zaveznike, da ne smejo skleniti posebnega miru.
Sicer pa vsenemiškim krogom tak odpovedni mir ''Verzichtfrieden) z .Rusijo nikakor ni po godu. V Nemčiji vlada v tem oziru huda agitacija, kakor že smo razpravljali o tem v eni zadnjih številk. Ta a-gitaeija sega tudi v Avstrijo. Tropavski list „Deutsche Wehr“ piše, da bi bila posledica takega miru z Rusijo, da bi neoslabljena Rusija ostala bolj ko prej opora, in un vseslovanske misli v Avstriji in razdelitve naše domovine ter bi nas s svojim neizčrpnim ljudskim materialom mogla še vspešneje nego dose-da.j napasti. Prebivalstveno razmerje med Rusijo in Nemčijo je danes 177 milijonov : 68 milijonov, leta 2000 pa bo pri dosedanjem pomnoževanju 300 milijonov : 90 milijonov. Ob koncu tega stoletja more torej Rusija zbrati vojsko, ki ie triinpolkrat večja kot nemška. Le močna zavarovanja na vzhodu nas morejo obvarovati, da nas ne utlači ta ogromna držaiva. Te besede navaja in jim pritrjuje „/Marburger Zeitung“ dno 21. junija t. 1. Kajpada, stavijo vsenemški krogi svoje upanje na skorajšnji mir, ki gai bodo izsilili nemški podmorski čolni. Bodočnost bo pokazala. v koliko je to upanje utemeljeno.
Tako torej vlada vsepovsodi boj: na bojišču krvavi boj za mir, M je cilj in namen vsake vojske.: v zaledju pa, nekrvavi boj za. mirovne pogoje, ki bi naj prinesli časten in hasnovit mir.
Državni zbor.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je imel dne 19. junija, ob 9. uri dopoldne pod predsedstvom dp. Sylvestra sejo-Poročevalec dr. Steinwender je priporočal, naj se dovoli proračunski provizorij za diobo štirih mesecev. Nato je poročal finančni minister 'dr. pl. Spitzmüller. Finančni del poročila, finančnega ministra je bil proglašen za, zaupen. Nato predlaga, dr. pl. Spitzmüller po naročilu ministrskega predsednik:*., naj se vsled ministrske krize proračunski odsek čeprav za kratek čas odgodi.
V	sredo, dne 20, junija, se je razprava nadaljevala. Poročevalec ar. Steinwender je predlagal nekatere spremembe, med drugimi je stavil ta predlog : Vlada je upravičena, da si s kreditnimi operacijami, pri katerih pa so izključene nerazdolživne rente, priskrbi sredstva za pokritje po vojni povzročenih izrednih stroškov za dobo od I. julija do 31. oktobra 1917, kakor tudi za pokritje državnih izdatkov, ki niso kriti z drža,vnijmi dohodki, v upravnem letu 1916-1917. Rurnun dr. pl. Onciul pričakuje, da se bode ministrska kriza rešila, ako se vlada parlamentari-zira. Nemški poslanec dr. D’Elvert je nasprotoval načrtu, da bi se zdaj sestavil kabinet parlamentarcev. Nadalje je dr. D’Elvert govoril za kolikor mogoče hitro odplačilo vojnih dolgov. Zavzemal; se je za premoženjski davek, za večje naklade na dedščine, za znižanje cen kmetskim pridelkom in za varstvo trgovcev. Češki socialdemokrat Tušar je izjavil, da še sedanji čas ni zrel za sestavo parlamentarnega ministrstva. Češki Svaz bo glasoval proti proračunu. Finančni minister dr. pl. Spitzmüller je podal potem podrobno poročilo o posameznih točkah proračuna. Ali je naj začasni proračun šestmesečni, ali pa, kakor predlaga poslanec Steinwender, štirimesečni, je deloma politično vprašanje, o katerem se še zdlaj ne
‘ more zavzeti pravega stališča. Kar se dostaje najvišje postavke 6 milijard K za kreditne operacije, je treba pomisliti, da tukaj ne gre samo za pokritje vojnih izdatkov, marveč tudi za izdatke vojnega skrbstva. Ce bodo torej vojaški izdatki narasli, bo pa ee moralo manj porabiti za vojno skrbstvo. Torej je čim višja postavka ne toliko v interesu vlade, kakor v interesu ljudstva. Kar se tiče novih davkov, bo prilika o tem govoriti, ko se bo predložil novi davek jna vojne dobičke. Po Spitzmüllerju je govorilo več poslancev, med njimi češko-katoliški posldnec Kadlcak, ki je izražal željo ljudstva po miru. Govornik je kritiziral delovanje raznih vojnih central, pritoževal se je, da jkljub cesarjevemu povelju SOletnih črnovojni-kov ne pustijo domov. Nadalje je zahteval, naj se jezikovni odlok železniškega ministrstva z dne 5. jul. 1915 prekliče in izdajo predpisi, ki bodo odgovarjali državnim osnovnim zakonom. Govorili so še Rusin Romančuk. Italijan Pittoni, minister Handel in Poljak Kolischer. Nato se je obravnava prekinila.
V	četrtkovi seji proračunskega odseka je predsednik dr. Sylvester naznanil, da bo po novem poslovniku proračunski provizorij, ako se do 4. ure popoldne ne bo moglo vršiti glasovanje, odkazal zbornici^ kar se je tudi zgodilo, ker odsek do določene ure radi velikega števila govoraikbV/ ni končal razprave. Proračun torej gre iz proračunskega odseka brez glasovanja v plenum državne zbornice. Debate sta se v odseku udeležila jugoslovanska poslanca Bi-ankini in Jarc. Biankini je zahteval, naj se osvobodi vse internirane in konfinirane in naj se jih pošlje domov. Jarc pa je vložil, celo vrsto gospodarskih resolucij in je konečno izjavil, da bodo Jugoslovani Gorili vse. da omogočijo delazmožnost zbornice.
Seja načelnikov.
Po seji proračunskega odseka so se sestali klubovi načelniki. Predsednik dr. Gross je izjavil, da se bo v današnji seji državne zbornice pričelo drugo čitanje začasnega, proračuna. Za to čitanje so določene tri seje: v petek, soboto in pondeliek. V pon-deljek bo glasovanje o proračunskem provizoriju. V seji dne 3. julija se bodo vršile volitve v delegacije. Po sprejetju proračuna b'o zbornica sklepala, o podaljšanju poslanskih mandatov do 31. decembra 1918. V ustavnem odseku se je razpravljalo o odredbah, ki jih je izdala vlada, tekom vojske po § 14. Odsek bo razpravljal tudi o takih odredbah, ki pravzaprav s-padajo v druge odseke. V tem odseku se je tudi s-prožilo vprašanje, ali se naj vrše nadomestne volitve za mandate, ki so brez poslancev*. Nemci zahtevajo, naj se vršijo volitve za, vse proste mandate; poslanec Wanek pa je napovedal predlog; da sb naj razpišejo volitve samo v tistih okrajih, kjer so poslanci odmrli.
----------------------a... i................ «p»
Italijanska zbornica.
V	sredo, dne 20. junija, se je zopet otvorila i-talijanska državna zbornica. Po uvodnem govoru ministrskega predsednika Bosellija je govoril zunanji minister Sonnino. Dve veliki dejstvi, tako je izvajal, sedaj obvladujeta mednarodni položaj, vstop Severne Amerike v svetovno borbo in pa ruska revolucija. V tem, da se Zedinjene države tudi udeležijjo vojske zoper Nemčijo, spozna Italija slovesno potrditev svojega postopanja. Kar se dostaje Rusije, zasleduje italijanski narod in parlament razne, menjajoče se dogodke v Rnsiji z zanimanjem in bojaznijo. Za Rusijo je najgotovejša obramba, notranje prostosti in neodvisnosti utemeljena na edinost z zavezniki in na vstrajno nadaljevanje vojske. Rumunija se priprav-« tja na protiudarec, ki ga spremljajo vroče želie italijanskega ljudstva. H glavnim točkam, ki se bodo zahtevale za bodoči mir. spadla vpostaVitev Belgije, Srbije in Crnegore. Cilj svetovne vojske je osvoboditev stiskanih narodnosti. Poljska se mora osvoboditi m zediniti. Kar se dostaje Albanije, nima Italija drugega namena, kakor da jo brani zoper vmešavanje in zasledovanje tretje vlasti. Naravnostna in varna posest Valone in okolice je tesno združena s splo-
Stran <.
Sno oblastjo Jadranskega morja, ki je za Italijo življenjsko vprašanje, Po sklepu miru si bodo Albanci sami uredili 'svoje notranje politične in gospodarske razmere.
Na bojiščih.
Na italijanskem bojišču je zaznamovati zadnje dni večje boje v ozemlju Sedem občin. Dne
19.	junija so namreč Lahi po 24urni artilerijski pripravi pričeli z velikim napadom italijanske pehote. Posebno na severnem krilu, t. j. na gori Monte Formo in pri Cima Dieci, so bile naše postojanke izpostavljene hudemu navalu. Vsi sovražni navali so se zrušili v naši krčeviti obrambi. Samo pri gori Cima. Dieci (južno od mesteca Borgo v iSuganski dolini) so Lahi prodrli nekaj sto korakov naprej,, kar pa položaja popolnoma nič ne spremeni. Drugi dan, dne 20. junija, je bilo zopet mirno- Sicer pa na celi fronti nič posebnega.
Ruska in rumunska armada se baje pripravljata na novo ofenzivo. Ali pa sta ti dve armadi res tudi zmožni pričeti z ofenzivo, je drugo v-prašanje. Angleži in Francozi so sicer poslali Rusom na pomoč mnogo častnikov in vojnega gradivaj, a to še menda ne bo zadostovalo. Naši so na sovražne navale dobro pripravljeni. Do sedaj se Rusi o-mejujejo na pomnoženo artilerijsko delovanje.
Na mace donskem bojišču so ob reki ßtrumi v dolini med jezeroma ButkovO in ITiahino zasedli Bolgari 4 vasi, katere so morali Angleži in Francozi prepustiti Bolgarom. Ker so začele vi Sar-railovi armadi razsajati razne nalezljive bolezni, nar meravajo izpopolniti Sarrailovo armado s 45.000 možmi črncev iz Afrike
Od belgijske morske obali do fronte pri lArrasu ostri artilerijski boji. V Pikardiji in v vzho-Bni Champagni hudi boji pri Soissonsu in v Argojih', kjer so bili vsi francoski sunki odbiti. Po poročilih iz Pariza se bb pričela nova velika poletpa čet-rerošporazumova ofenziva na francoskem bojišču takoj, kakor hitro bo Amerika poslala zadostno število Čet na francosko bojišče. V ameriških pristaniščih je baje čez 1000 velikih parnikov zasidranih za prevažanje čet in municije iz Amerike v Evropo. Pritisk Amerike na nevtralce je vedno hujši. Amerika je naznanila Norveški, da bo izvoz žita iz Amerike (na Norveško tako dolgo ustavljen, dokler ne bo Norveška pretrgala vse zveze z Nemčiio. Nemški podmorski čolni so v mesecu maju potopili 869.000 ton sovražnih ladij.
Na turških bojiščih večji boji pri mestecu Kermanšah ob turško-perzijski meji, kjer se je baje iTurkom posrečilo predreti rusko fronto. — Na ostalih turških bojiščih nobenih važnejših vojnih dogodkov.
Napad na grškega kralja*
Dne 19. junija je bil grški kralj Konstantin, ki je po svoji odpovedi odpotoval iz Grčije preko I-talije v Švico, v obmejnem švicarskem mestu Lugano napaden. Udeležil se je v družbi nekaterih oseb koncerta. Nekateri ljudje so pri tem kralja izžvižgali. Prišlo je celo do resnih spopadov. Kralj je hotel nato oditi v svoj hotel, a nahujskana množica ga je zasledovala, tako da je bil kralj primoran bežati v bližnjo kavarno, iz katere je potem po stranskem potu, zastražen od vojaštva, prišel v hotel. Radi tega neljubega dogodka, so drugi dan zaprli nekega Italijana, ki je baje organiziral ta grd napad.
Politične vesti.
0 sodelovanju strank v narodnih vprašanjih. »Slov. Narod« poroča: Na podlagi naročila in storjenih sklepov zaupnikov Narodne stranke na Štajerskem je predsednik izvrševalnega odbora zagotovil predsedniku Jugoslovanskega kluba v državnem zboru podane državnopravne izjave. Z dopisom 15. junija je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec vzel zgoraj označeni sklep zaupnikov Narodne stranke na znanje, rekoč: V imenu Jugoslovanskega kluba se Vam in Narodni stranki zahvaljujem za izražene želje in za zagotovilo podpore
8 9? n 4 Z A .
Anr ». ■
Stališče hrvatsko-srbske koalicije nasproti Eszter-hazyju. Iz krogov hrvatsko-srbske koalicije se poroča, da so zavzeli njeni zastopniki na posvetu z ministrskim predsednikom grofom Moricem Ester-hazyjem sledeče stališče: Ker na Hrvatskem in v Slavoniji zdaj ni krize, ker ban in deželna vlada nista odstopila radi hrvatske notranje politike, marveč radi solidarnosti z ogrskim ministrskim predsednikom, srbsko-hrvatska koalicija ne namerava izpremeniti hrvatske politike in to tem manj, ker je temelj nadaljevanju dosedanje smeri na Hrvatskem zagotovljen v trdno strnjeni večini sabora: Sodelovanje z opozicionalnimi nagodbo odklanjajočimi strankami hrvatsko-srbska koalicija kot nagodbena stranka načelno odklanja. Isto stališče bodo zavzeli tudi zastopniki Unionistov v saboru.
—	Hrvatsko-srbska koalicija torej zopet ponižno klanja — Madžarom.
Dr. Milan Šuflaj, profesor v Zagrebu, bo baje imenovan za državnega tajnika v hrvatskem ministrstvu.
0 sprejemu hrvatskih strank. O sprejemu zastopnikov hrvatskih strank pri ministrskem predsedniku grofu Eszterhazyju pišejo zagrebške „Novine“: „Posve je razumljivo, da je vladina večina pošla u Budimpeštu, ali nikako se ne da shvatiti, što je radikalna opozicija imala raditi u Pešti. Ili se možda radi o trializmu, o ukinuću nagode s Madžarima, o financijalnoj samostalnosti, o velikim reformama za naš seljački narod ? Ne, o svemu se tomu nije radilo, nego o vladi i zato je trebalo konferirati. Starčevićeva je stranka prava dobro učinila, da nije išla u Budimpeštu. Šta ćemo mi moljakati Madžare? Naši se narodni iđe-jali moraju ostvariti složnim radom prema deklaraciji naših poslanika u carevinskom vijeću i u hrvatskom saboru, pa se dogodilo što mu drago.“
—	Mi se popolnoma: strinjamo s tem stališčem. Hrvati nimajo od Madžarov ničesar pričakovati. Stremljenje ogrske politike, pa naj jo vodi Tisza ali Eszterhazy, je da loči Hrvate od ostalih Slovanov in nas tako oslabi. Naš program pa je prejkoslej: Hrvati in Slovenci moramo skupaj! V vzajemnosti je moč!
Reški guverner odstopil. Guverner v Reki, grof Wickenburg, velik prijatelj Ogrov, Nemcev in Italijanov, je odstopil.
Nove volitve na Ogrskem? »Az Est« poroča, da baje ima ogrska vlada v rokah pooblastilo, da takoj razpiše nove volitve, če bi pri rešitvi vprašanja v preosnovi volilnega reda nastale kake težave.
Zahteve danajskih žensk. Katoliška ženska organizacija za Nižje-Avstrijsko je po podrobnem posvetovanju poslala županu dr. Weisskirchnerju sledeče zahteve: J. Ženske se naj voli v razne dobrodelne odbore, 2. ženskam se naj da aktivna in pasivna volilna pravica v mestni svet. Ženske naj se ne uvrsti v dosedanje volilne razrede, ampak se naj za nje ustanovi peti volilni razred, v katerem bodo imele določeno število mandatov. Za ta ženski razred se naj upelje proporc in volilna dolžnost
Večletna zaporna kazen za dr. Friderika Adlerja. Berolinski »Vorwärts« poroča: Kakor se nam brzojavno sporoča, se nad Friderikom Adlerjem izrečena smrtna obsodba ne izvrši. Sodni dvor je takoj po proglasu obsodbe vložil na najvišji sodni dvor predlog, v katerem se zahteva, da se smrtna obsodba izpremeni v večletno zaporno kazen. Takemu predlogu se zmerom ugodi, tako da se o izvršitvi smrtne kazni ne more več govoriti. Kakor znano, je petrograjski delavsko-vojaški svet naslovil na socijaliste osrednjih vlasti oklic, v katerem so se poživljali, naj povzročajo gibanje, da se prepreči usmrtitev Friderika Adlerja.
Na Španskem vlada veliki nered, V mnogih pokrajinah so izbruhnili resni nemiri. Ministrstvo je pooblastilo ministrskega predsednika, naj začasno razveljavi ustavo.
Kitajski parlament razpuščen. Predsednik ki-, tajske ljudovlade je odredil razpust parlamenta.
22. j.unya4917>
* Ministrski predsednik Wutingfang pa se brani pod-I pisati tozadevni odlok. Wutingfang je prosil, naj j se ga odpusti iz ministrske službe
Spominska plošča v Sarajevu. V Sarajevu so 1 na prostoru, kjer sta bila umorjena nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga, vzidali veliko spominsko ploščo, na kateri je ta-le napis:
„Nadvojvoda Franc Ferdinand in Njegova soproga vojvodinja Zofija pl. Hohenberg sta na tem prostoru dne 28. junija 1914 darovala svoje življenje in kri za Boga in domovino.“
Zaroka cesarjevega brata. S cesarjevim dovoljenjem se je zaročil nadvojvoda Maks z drago hčerko prvega najvišjega dvornega mojstra princa Konrada Hohenlohe-Schillingsfürst, princezinjo Frančiško, ki ima že po svojem rodu pravice članov bivših državnostanovskih vladarskih rodbin. Nadvojvoda Maks je bil rojen 18. aprila 1895 kot drugi sin nadvojvodinje Marije Jožefe. Princezinja Frančiška Hohenlohe je rojena 21. junija 1897.
Metropolit grof Szeptycki na poti domov. Ukrajinskim listom poročajo iz Stockholma, da je' metropolit grof Szeptycki že prišel čez rusko mejo in se vrača domov. ,^Gazeta Polska“ poroča, da bo metropolit postal kardinal.
Duhovniška vest. C. g. Maks AŠič, provizor pri Spodnji Sv. Kungoti, je prestavljen za prvega kaplana k Sv. Petru pri Radgoni. — C. g. Franc Toplak, kaplan v Središču, je prestavljen v St. Ilj pod Turjakom.
v^ Kateri zvonovi se bodo pustili? C. kr. deželni konzervatorski urad v Gradcu je dne 18. junija obvestil č. g. dr. Stegenšeka v Mariboru na njegovo vlogo glede oddaje cerkvenih zvonov, da se bo po poročilu ministrstva za uk in bogočastje vsaki cerkvi. ki nima umetniško- ali zgodovinsko-važnih zvonov. zazdaj pustil najmanjši zvon.
Iz finančne službe. Finančni nadkomisar 2. razreda v Mariboru, g. Martin Voh, je imenovan za finančnega nadkomisarja 1. razreda. Finančni tajnik v Mariboru, dr. Ferdinand Oplustil, je imenovan za finančnega svetnika v okrožju deželnega finančnega ravnateljstva za Primorsko. Dr. Oplustil je novi protestant in član prezbitrsfva mariborske 4 protestantovske cerkvene občine.
Občni zbor „Svete vojsk».“ V nedeljo, dne 24. junija, bo v St. liju v Slov. gor. občni zbor „Svete vojske.“ Na dnevnem redu je petje, deklamacije, govor o najvažnejših nalogah po vojski, poročilo o društvenem delovanju, volitev odbora in poljubni predlogi. Zborovanje se vrši v „Slov. Domu“1 popoldne po večernicah.
Zavedna Čehinja. Vdova Antonija Mibralova v Pragi je v svoji oporoki zapustila češki »Šolski Matici« 75.000 K.
Odličen uspeh slovenskega pianista v Pragi Iz Prage poročajo: Na glasbenem večeru, ki gaje priredil ob sklepu šolskega leta praški konservatorij, je nastopil tudi Slovenec g. Ciril Ličar, absolvent tega svetovnoznanega glasbenega zavoda, učenec profesorja K. Hoffmeistra. Gospod Ličar je vzbujal že pred leti v Ljubljani kot gojenec »Glasbene Matice« na njenih javnih produkcijah opravičeno pozornost. A od tedaj se je na praškem konservatoriju seveda še vsestransko izpopolnil. Na omenjenem glasbenem večeru je igral grandijozno, tehnično pa zelo težavno »sonato ero-ico« odličnega češkega komponista Vitezslava No-väka. Izvršil je svojo nelahko nalogo mojstrsko kar se tiče tehnične strani in sijajno kar se tiče glasbene interpretacije, tako da so prišle vse lepote tega krasnega glasbenega umotvora do popolne veljave. Tako more igrati le resničen klavirski umetnik. Gospod Ličar je žel seveda za svoje igranje splošno odobravanje občinstva, jki je do zadnjega kotička polnilo veliko rudolfinsko dvorano. Prav prisrčno mu je pa še posebej čestital k imenitnemu uspehu navzoči komponist sam in mu izrazil svoje posebno zadovoljstvo in svoje popolno priznanje. Iz referatov, ki so jih prinesli praški listi, samo dva značilnejša odlomka: »V prvi vrsti naj omenimo Cirila Ličarja, ki je znal tolmačiti jasno in tehtno in z mogočno energijo »sonato eroico« mojstra V. Noväka, katera stavlja tehnika prav tako kakor interpreta pred nenavadne naloge.« — »Gospod Ciril Ličar je podal z imenitno Noväkovo »sonato eroico« neka.) prvovrstnega, enako odličnega, ker se tiče izraza in strastipolne mogočnosti.« — Te ocene so tem večjega pomena, ker je znano, kako razvajeno je pra-
22. itmijja 1917._____________________ ^
ško občinstvo v glasbenem oziru in kako varčna praška umetniška kritika s priznanjem. Mlademu, simpatičnemu slovenskemu pianistu prisrčne če-stiike! Z. v »Sl. N.«
Prevažanje mrličev po železnici je vojaška o-blast za čas od 1. junija do 1. oktobra iz sanitarnih ozirov prepovedala. To velja za operacijsko in etapno ozemlje in za mrliče vojakov. Enako je c. kr. deželna vlada za omenjeni čas prepovedala prepeljavanje mrličev civilnih oseb.
Za pojasnila o ranjenih ali obolelih vojaških osebah naj se vsakdo obrne edinole na ta-le naslov: »Auskunftsbureau der österreichischen Gesellschaft vom Roten Kreuze, Wien VI., Dreihufeisengasse 4 (Kriegsschule),«
Slovenska Straža — kje si ? Družba sv. Cirila za Istro dobro deluje tudi v vojnem Času. Od vseh strani prihajajo darovi za družbo. Tako so darovali zadnji mesec med drugimi „Primorske Novine" (zbirko) 1000 K, Častniški zbor 1-26. 'domobranskega bataljona 1000 K, „Novine" 691 K, tvrdka Solo dohodek vžigalic 2587 K 20 v, profesor Spinčič dar trgovca Bogdanoviča 1000 K, Croatia 200 K, legat + Serafine Križ 4500 K, dr. Dfulibič zbirko v čast dr. Mile Starčeviča 500 K, občina Sisak 200 K, legat f .1. pakova 2000 K itd. Tako delajo bratje Hrvatje za svojo obrambno družbo. In mi? Na Kranjskem se struj ari in se razbijajo vseslovenske organizacije. Majhni ljudje v velikem času.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Namesto ven-®a na grob umrle usmiljene sestre Magdalene Fides Šiško je darovala Liza Šiško v Gradcu 10 K zatDi-laško kuhinjo v Mariboru.
Vspek premogarjev. Premogarji v Trbovljah, Hrastniku in iOjstrem so dosegli poravnavo z lastništvom teh premogokopov. Po tem 'dogovoru dobe premogarji 40% več plače kakor doslej in od teh plač 20% draginjske doklade. ,Vojna draginjskja doklada bo znašala za vsakega uslužbenca 12 v, za vsako neuslužbeno ženo 50 v, za vsakega otroka do 14 let, tudi če je nezakonski, 25 v, , za vsakega vdovca z 1 otrokom 1 K 75 v, za vsakega daljnega otroka 25 v iPlače se bodo izplačevale vsakih 14 dni. Od 1. julija se bo iz rudniških skladišč prodajalo blago po lastni ceni proti gotovemu plačilu. Delavci določijo Slana za nadzorstvo poslovanja konsumnih skladjišč. Vsak delavec lahko dobi 50 K predujma, da si ure-0i nakupovanje za gotov denar. — Pričakovati je, da se take ugodnosti dovolijo tudi premogarjem v Šaleški dolini in drugod na Štajerskem.
Slovenci v Nemčiji. Slovensko društvo svj. Barbare v Hambornu v Nemčiji je podpisalo 200 K šestega avstrijskega vojnega posojila.
Uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišša bodo: V pondeljek, dne 25. junija, pri Sv. Lovrenou nad Mariborom, v četrtek, dne 5. julija, pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in v pondeljek, dne 15. julija pri Gornji Sv. Kungoti. Stranke, ki imajo-'kak opravek „na sodniji, se lahko zglasijo na teh uradnih dnevih, Ha si prihranijo pot v mesto.
Oddaja trafike v Mariboru. Tpbačna trafika v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 77, se na diovo od-fla. Dohodek 2402 K 75 v. Vadij 240 K. Ponudbe do dne 3. julija ob 10. uri dopoldne, pri predstojniku o. kr. okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru, kjer se dobi tudi natančnejših pojasnil.
„Gradivo za govore o cerkvenem * zedinjenju« je naslov 48 strani brojeći knjižici, katero je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije Knjižica se dobiva pri Apo-stolštvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Gospodarske novice«
Pospešitev pomladanske setve v mariborskem okraju. „Slov. N." poroča:	„Posestniki v maribors-
kem okraju so se potom okrajnega glavarstva priglasili za ječmen za seme, ki se jim je tudi nakazal po 60 v 1 kg. Dva dni na to pa je bil V nekaterih občinah isti ječmen in sicer 20% zopet rekviriran za ©eno 28 v 1 kg! Kam je šel' ta prvotno za setev namenjeni ječmen? Kdo je vtaknil mastni dobiček v žep? Zahtevamo od gospoda okrajnega glavarja pojasnila."
Oblast, potegni se za nas! Iz mariborskega o-ffcraja se nam piše: Mnogi smo morali letos spomladi podorati zimsko žito, ker „ga je zima vzela." Vsejali Smo jaro pšenico, ječmen in oves. In te nam je vzela guša. Oves v suhih legah in v težki ilovnati zemlji se popolnoma suši, ječmen in pšenica pa Še semena ne bosta dala. Najbolje bi bilo, ako bi se te setve zopet podoraJo in vsejalo proso ali ajdo. A' o-krajno glavarstvo, ki bi bilo dolžno nam preskrbeti
STRAŽA.
semensko proso in ajdo, se ne zmeni za naše prošnje ali pa nas „odviža" s praznimi obljubami, „da bomo dobili.“ Slišim, da po kmetskih mlinih rekviriraj o ajdo. Zakaj pa se jemlje ajda samo v kmetskih mlinih, zakaj tudi ne v velikih mlinih milijonarjev Franza in Scherbauma? Bojim se tudi, da od rekvirirane ajde kmetje ne bomo mnogo dobili. Kaj nam je storiti? Odgovor: Oblast se bo na Vaše gotovo o-pravičene želje in zahteve sigurno ozirala in Vam o-skrbela dovolj semenske ajde. Bati se je samo, da bo po starem uradniškem načinu vsa zadeva Šla iz pisarne v pisarno, iz roke enega uradnika v roko drugega in da bo ajda došla kmetu v roke še le tedaj, ko bo že prepozno. Svetujemo, da odločno z ekspresnimi pismi zahtevate od okrajnega glavarstva: naj Vam takoj preskrbi dovolj semenske ajde. Občinski žetveni komisarji naj poročajo, koliko ajde se bo približno potrebovalo v občini. Prosimo Vas, da nam poročate. ali ste dobili kaj ajde ali ne.
Vprašanje. Kmet z Dravskega polja nam piše: Mi kmetje smo morali tekom leta najmanj štirikrat oddajati žito in druga živila. Čudno pa se nam zdi, zakaj Scherbaum s svojih posestev v Šmiklavžu, Rogozi itd. ni oddal dosedaj nič žita. Župan popiše zaloge žita in izkaže se, da bi moral Scherbaum s kmeti vred oddati v občini žito, a dosedaj se še to ni zgodilo. Vprašam glavarstvo, kako je s to zadevo. — Dostavek uredništva: Upamo, da bo glavarstvo stvar razjasnilo, da kmetje ne bodo ozlovoljeni.
Nove žitne cene na Ogrskem. Žitne cene na Ogrskem se od avstrijskih cen zelo razločujejo. Za pšenico je določena najvišja cena 49 K 50 v do 50 K za 100 kg. L. 1916 je bila najvišja cena 42 K. V enakem sorazmerju se bodo zvišale cene tudi za druge žitne vrste. Tudi cena za moko, posebno za finejšo se bo zvišala. 'Mšifiiasi
Naklada na vinski davek. Deželni urad za odmero vinske naklade zelo nepravilno predpisuje deželno vinsko naklado. Kdor je naznanil n. pr. 100 1 vina za domačo rabo in ga res nima več v kleti, se mu predpiše kratkomalo naklada za 900 in še več litrov vina. Ker se od vseh strani poroča o enakih nerednostih, pozivamo vse tiste vinogradnike, ki se jim je v tem oziru godila krivica, naj se obrnejo takoj na deželnega odbornika dr. K. Verstovšeka v Mariboru, da stori potrebne korake proti takemu postopanju. Navedejo se naj natančni podatki.
Snša,	Cesarska namestnija nam piše, da
morajo po mnogih krajih turščico in krompir ter mnoge druge rastline podorati. Namestnija priporoča, naj se v take prahe vseje ajda, proso, repa in enake rastline. Če bo kmalu prišel dež, bo sejanje ajde velike važnosti za ljudsko prehrano)
Lesni pepel je Izborno umetno gnojilo za ajdo.
Naše poljske rastline kakor n. pr. žito, ajda itd. ne-obhodno potrebujejo za svojo rast fosforovo kislino, ki se precej enakomerno porazdeli po celi mladi rastlini, a čimbolj rastlina zori, prehaja fosforova kislina v cvetje in končno skoraj vsa v zrel plo (zrnje). Brez zadostne množine fosforove kisline v zemlji kmetijske rastline ne morejo bogato ali sploh ne obroditi in ne pleniti klenega, debelega in težkega zrnja. To vse prav posebno velja za strniščno ajdo, ki rase kratek čas in mora zato takoj v pričetku v zemlji dobiti dovolj lahko zaužitne fosforove. kisljfne. Če naj strniščna ajda diohro obrodi, se ji mora pognojiti s fosfatnim umetnim gnojilom, najbolje s kakim superfosfatom. Pred vojno §o porabili kmetovalci na Kranjskem samo za strniščno ajdo na leto kakih 200 vagonov superfosfata. Superfosfata pa letos ne bo in če ne bo ajdi pognojeno s fosforovo kislino, ne bo bogatega pridelka, Če bo tudi vreme ugodno, in ne bo toliko škodljivo zgodnje slane. Kaj je torej torej storiti? Poiskati nadomestilo za superfosfat. Izborno in enakovredno nadomestilo za superfosfat pri gnojenju ajdi je pepel od lesa. Pepel od premoga ni ot gnojilo sploh nič vreden. Pepel lesa od listnaga drevja ima v sebi 3%% fosforove kisline in 10% kalija, pepel lesa od iglastega drevja ima v sebi 234% fosforove kisline in 6% kalifa. Pri gnojenju ajdi bi bilo torej vzeti na oral štirikrat toliko pepela kakor superfosfata, t. j. 800 do 1200 kg. Takih množin lesnega pepela pa seveda ne bo dobiti, a kolikor se ga dobi, bo dobro došel in bo vsaka množina pridelek ajdovega zrnja znatno pomnožila in zagotovila. Vsled pomanjkanja superfosfata sežite pri gnojenju ajdi po pepelu iz lesa, če hočete, da Vam bo ajda obrodila, in pričnite takoj zbirat, in iskat tak pepel že sedaj, kajti do setve ajde je samo Še dva meseča. 100 kg čistega, t. j. presejanega pepela odi lesa. je kot umetno gnojilo z ozirom na svojo vsebino fosfore kisline in kalija vredno v primeri z današnjo ceno superfosfata in kalijevih gnojil povprečno 10 K; seveda pepel od trdega lesa (bukovega aili hrastovega) tudi še več, od mehkega lesa pa primerno manj in istotako manj nečisti pepel ene ali druge vrste. Zbirajte in iščite pepel od lesa kot izborno umetno gnojilo za letošnjo setev strniščne ajde, da si zagotovite obilen pridelek. Če nam Bog obvaruje ajdo pred slano!
■	-___________Stran 5
2Sa lore*. Podelavanje starega svinca za strelno zrnje je tudi letos poverjeno tvrdki Simon Hofman v Plznu na Češkem.
Sadna letina.
(Dopis.)
V „Tagospošti" z dne 3. t. m. piše grof Attems -o bodoči sadni letini. Zanimiv je članek v marsičem. Po vsebini je'tudi vseskozi dober odgovor na razne ; nesmiselnosti v „Tagespošti" z dne 28. majnika. Jedro članka podajemo v naslednjem:
Leta 1908 je bilo štetje vsega sadnega drevja po Štajerskem. Takrat je bilo 7,480.180 jablan, 2,105.464 hrušk, 2,120.554 sliv (češplja), '526.897 čre-šenj, 300.474 orehov. Od takrat je sadno dreyje seveda se še bolj razmnožilo. Skupna svota vsega sa-Inega drevja v deželi je znašala pred 9 leti 12,533.569 komadov. Sadja se je izvažalo v normalnih Časih pri srednji letini 2500, pri prav popolni pa celo do 12000 vagonov, t. j. okroglo 100.000 ton. Kakor sadje letos kaže, je možno računati z dobro letino, kj bi dala za normalne razmere do 10.000 vagonov za izvoz. Z izvažanjem sadja letos ne bo nič ali pa zelo slaba, iz enostavnega razloga, ker ni železniškega vozovnega materijala (vagonov).
Grof Attems nadalje ve povedati, da so se glede sadja od strani vlade, oziroma prehranjevalnega urada, tudi že storili nekateri koraki, ki so pač Var žni. da zanje izve vsjak sadjerejee. Prehranjevalni urad na Dunaju je namreč ustanovil JVnovčevalnico za sočivje in sadje." Naloga le-te naj bo: 1. Določati najvišje cene pri sadju; 2. vnovčjevalniea ima e-dina pravico k nakupovanju in izvažanju na debelo;
3	podelitev dovoljenja za nakup na 'debelo drugim (trgovcem s sadjem) daje istotako edinole vnovčeval-niea kakor tudi izvozno dovoljenje takim trgovcem.
Če si te določbe natančneje ogledamo, vidimo, da imamo zopet enkrat nekak „urad", ki bo določal cene in bojimo se, da jih bodo določale osebe, ki o tem niti pojma nimajo. Homatije bodo nastale — v škodo sadjerejcev — že kar izpočetka. Nadalje: Sa-dj ere j ec bo moral prodajati sadje za določeno ceno, vnovßevalnica pa bo lahko prodajala sadje dalje, pri tem pa tudi imela proste roke, da sebi določa popolnoma druge, višje prodajne cene. Edino pravilno bo morda to, da raznim prekupcem ne bo možno sadja prehitro dražiti. Ker nadalje nedostaje prometnih sredstev, bodo ostale velike množine sadja v deželi. Če računamo, da se ga porabi doma normalno le e-no Četrtino, bi to bilo pri dobri letini 2500 vagonov. Treba bo skrbeti za dvojno: prvič, da doma ostalo sadje ne bo morda prešlo potom vnovčevatnice v roke par veletržcem s sadjem v domačih mestih, ki bi dražili sadje na škodo sadjerejcem in kupovalcem na drobno, in drugič, da se sadje vsled nemožnosti izvoza doma ne pokvari. Temu pridemo že nekoliko v okom, če poskrbimo, da se bo oni del sadja, ki ne more v svežem stanju prezimiti, pravočasno posušil, bodisi doma v 'domačih pečeh, bodisi v velikih sušilnicah po mestih, ki jih nameravajo napraviti letos pivovarne. Pivovarne bodo prenehale z varenjem piva in bodo uporabile svoje sušilnice za hmelj, za sušenje sadja. Ker pa bodo tudi pri tem skušale pridobiti čim možno mnogo dobička, bi se na zdelo le u-mestneje, sušiti sadje doma». Saj se morejo napraviti po vseh občinah, ki količkaj goje sadjerejo, sušilne peči, ki bi služile celi občini. Priporočljivo bi to bilo tudi radi tega, ker bi se s tem izognilo prekupovan-ju. Posušeno sadje bi prodal sadjerejee odjemalcu naravnost. sam .bi imel svoj primerni dobiček, odjem-niku pa bi bila prihranjena mnogo višja cena, ki bi jo sicer moral plačati prekupcu, oziroma trgovteu, ki je sprejel suho sadje sadjerejca šele potom tovarna-rja-sušilca.
Sadje v svežem kakor tudi v posušenem stanu bo igralo letos veliko prehranjevalno vlogo. Ohranimo si je doma, in ukrenimo že sedaj vse v to potrebno. (Slovenski Stajer je bogat na sadju. Skoda bi tudi bila, če bi se preveč sadja sprešalo za mošt-sad-jevec, saj želodec že danes čisto hudo godrnja in ljubši mu je grižljaj, kakor pa mokrota.
Razne novice.
Drage goske. V Toplicah na^Češkem je neka kmetica prodala gosko za 142 K. Goska je tehtala 8 kg. V tržni dvorani v Kraljevih Vinogradih v Pragi pa je bila te dni prodana goska za 160 kron.
100.000 avstrijskih trgovcev brez zaslužka. Praška trgovska in obrtna zbornica je izračunila, da se nahaja v tostranski državni polovici čez stoti-soč trgovsko-naobraženih mož, ki so brez zaslužka.
Vojna posojila pred 400 leti. Ko je bil ogrski kralj Ludovik II. v bitki pri MohaČu pobit in ubit,
}Q Fuggerjev pooblaščenec rekel angleškemu diplp-matičnemu zastopniku Hacketu: „Če bi bil imel kralj Ludovik 150.000 cekinov več denarja, pa bi bil zmagal." Povedal je resnico. Velebogataš Fugger je bil namreč ogrskemu kralju posodil le 5000 cekinov — za toliko je imel varnosti — in ni hotel več dati. Po-
sledi ca tega je bila, da je od kralja odpadlo mnogo velikašev in je bila bitka izgubljena. — Znano je, da je bil Karol V. izvoljen za cesarja, ker mu je ta Fugger posodil potrebne milijone. Tudli vojne cesarja Karela V. je Fugger financiral.. Leta 1536 je Fugger posodil cesarju 100.000 cekinov za vojno proti francoskemu kralju Francu I. in naslednje leto še
83.000	cekinov za priprave proti Turčiji. — Ko je ta cesar začel vojno proti Saksom, si je pri trgovski hiši Welser izposodil najprej 12*2.447 goldinarjev in potem Še 20.000 cekinov. Isto leto 1547 si je cesar zopet pri Fuggerjih izposodil 60.000 goldinarjev in pozneje v treh presledkih 280.000 goldinarjev. — Svetovnopolitičnega pomena je postala denarna moč Fuggerjev, ko je volilni knez Morio saksonski nastopil proti cesarjju. Cesar je bil že bolan in je moral bežati pred sovražniki, pa mu je priskočil na hijtro pomoč Anton Fugger in ga s posojilom 400.000 cekinov rešil iz obupnega položaja. — Ko je cesar Karel V. izročil vlado sinu, je bil samo za svoje (Španske dežele dolžan hiši Fugger nad tri milijone cekinov, za nizozemske dežele pa diva milijona goldinarjev.
Krompir aii — kavalerijo. Ravnatelj nekega urada za razdeljevanje živil na severnem Nizozemskem si je izmislil sledeče,., da bi prišel do krompirja. Odposlal je več brzojavk po krompir na vlado s sledečo vsebino: Grozi stavka. Odpoš-ljite takoj 6 železniških vozov, ali pa veliko policije, najboljša bi pač bila kavalerija. Že koj drugega dne so došli 4 železn ški vozovi, napolnjeni s krompirjem, dva vozova so pa sledila nekoliko pozneje.
Radi hrvatskega olja. Nek trgovec in železničar v bližini Maribora si je spravil meseca maja nad BOO 1 bučnega olja iz Zagreba. Olje je baje plačal v Zagrebu po 8 K liter. Tu pa ga je prodajal po 20 do 24 K. Sodišče ga je obsodilo na 6000 K globe in teden dni zapora.
Velika vročina. Vročina in suša je sedaj na višku. Take vročine in pomanjkanja vlage že več desetletij ni bilo kot je sedaj. Mnogi studenci in potoki v hribovitih krajih so popolnoma usahnili. Ponekod morajo ljudje hoditi po uro daleč po vodo. Toplomer v stavni dvorani Cirilove tiskarne v Mariboru je kazal več dni popoldne celo 84° Celzija.
Dopisi.
Maribor. Iz daljne Rusije pošilja našemu listu mnogo pozdravov hišnik v Narodnem domu, sedaj vojni vjetnik Marko Snajdar.
Maribor. Mestno kopališče je zopet odprto in sicer od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer.
Maribor. Okrajni zastop je sklenil, da se bo za 1. 1917 pobiralo 17°/0 okrajnih doklad.
Maribor. Vpisovanje učencev v 1. razred tukajšnje realke se bo vršilo dne 29. junija od 10. do 12. ure predpoldne in dne 30. junija od 8. do 9. ure predpoldne, sprejemni izpiti pa bodo dne BO. junija ob 9. uri predpoldne.
Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v prostorih g. Pfeiferja igri „Oh ta Polona“ in „Ljubezen Marijinega otroka.“ Obenem bo tudi srečolov. Čigar čisti dobiček je namenjen oslepelim slovenskoštajerskim vojakom. — Ker je namen tako blag, se vabi k prav obilni udeležbi !
Smolnik. Običajno opravilo na Smolnik;; po Petrovem pri priljubljeni smol n iški cerkvici, posvečeni Devici Materi brez madeža spočeti, letos vsled sedanjih razmer in težkoč izostane.
Št. Jakob v Slov. gor. Prejšnji petek je strela udarila v hišo posestnice Marije Vogrin v Spod. Dolu. Pogorelo je vse, škoda je izredno velika. Med nevihto je padala tudi toča, ki je napravila dokaj škode.
St. Ilj v Slov. gor. Našemu pristašu Jo& Hercog v Selnici je nagloma umrla hčerka Lenčika. — Brod v Selnici še vedno ni napravljen. Prosimo o-krajno glavarstvo, da se resno zavzame za stvar. — V tovarniškem vodotoku ob Muri v Ceršaku so našli pretekli teden močno razpadlo truplo nepoznanega u-topljenca, ki so ga spravili na šentiljska pokopališče. To je letos že drugi slučaj, da je Mura prinesla utopljenca in napravila občini blizu 100 K stroškov. — Sadja bo v naših krajih bolj malo. Najlepše še kažejo slive in hruške. V vinogradih pa je radi suše vse v najlepšem razvoju. Grozdje je že ocvejtelo. ijetos ni nikjer opaziti peronospore. Pač' pa že grozdna plesnoba močno nastopa. Jarine bo komaj toli-Ko, da bo za seme.
Središče. Protialkoholno društvo „Sveta vojs-la“ ima v nedeljo, dne 24. junija, popoldne po večernicah, v društveni sobi svoj redni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda je na vsporedu trogovor
;n deklamacije. Člani in prijatelji treznosti so uljudno vabljeni!
Ptuj. Vsi, ki so podpisali pri kmetski posojilnici V. vojno posojilo, si naj pridejo Čimprej po dotične listine.
Sv. Vid pri Ptuju. Dne 19. junija je umrla v 34. letu svoje starosti gospa Betika Tombah, soproga tukajšnjega veleuglednega trgovca Davorina Tombah. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 21. junija, ob 5. uri popoldne. Blagi ženi svetila večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Slivnica pri Celju. Preteklo soboto popoldne je izbruhnil v gospodarskem poslopju- posestnice-vdove Graseli požar, ki je razven hiše vpepelil vsa poslopja imenovane posestnice. Zgorelo je tudi v bližini se nahajajoče gospodarsko poslopje posestnice Eichberger. Kljub napornemu delu ni bilo mogoče rešiti gospodarskih strojev, in raznega blaga v skladiščih, škoda znaša več tisoč kron, ki je z zavarovalnino le deloma krita. Vzrok požara ni znan.
Sv. Jurij ob južni žel. 2e enkrat napovedana domoljubna svečanost se vrši gotovo in nepreklicno v nedeljo, dne 24. junija, ob 4. uri popoldne v dvorani Katoliškega doma. Na vsporedu je govor, deklamacije, dve gledališki igri in petje. Skoraj ves čisti dobiček je namenjen za vojne pohabljence, zato ste domačini in sosedje prijazno vabljeni. „
Celje. Tukajšnji list »Deutsche Wacht« se v svoji številki z dne 20. junija t. 1. bridko pritožil je, češ, pri nekem koncertu v hotelu „Stadt Wien« se je preteklo soboto igrala tudi slovanska pesem „Hej Slovane!“, kar je po mnenju imenovanega lista izzivanje Nemcev v Celju. Dobro bi bilo, ako bi bila „Deutsche Wacht“ povedala, da morajo celjski Slovenci nebrojnokrat poslušati ob raznih pouličnih obhodih po celjskem mestu razne skrajno izzivajoče in žaljive nemške pesmi v mestu, v katerem biva le malo pristnih Nemcev in je nemštvo samo umetno vzdrževano. Pravice do slovanskih pesmi si pa ne damo vzeti. Naši vojaki so pevajoč naše pesmi, šli navdušeno v boj za cesarja in domovino.
Zadnjo poročila došla v petals dne ZZ. junija.
Ministrska kriza.
Cesar Clamovo ostavko sprejel.
Grof Clam-Martinie je dne 18. junija zvečer podal cesarju ostavko celega ministrstva. Cesar si je tega dne še pridržal odločitev. Od tega dne naprej so se vršilai na Dunaju neprestano pogajanja in posvetovanja med državnozborskimi strankami in vlado. V sredo, dne 20. in v četrtek, dne 21. junija, je bil dr. Korošec pozvan k ministrskemu predsedniku. Tisti Clam, ki je dosed a,j vedno odklanjal jugoslovanske zahteve, je naenkrat vabil slovenske in hrvatske poslance v vladno večino, kateri bi naj pripadali Nemci, Poljaki in Jugoslovani. Vlada je obljubljala, da dobijo Jugoslovani, Cehi, Poljaki in Rusini svoje ministre-rojake. V sredo in četrtek so se vršila pogajanja ves dan. Vez med slovanskimi strankami so tvorili Slovenci in Hrvatje. Slovanski blok se ni dal razbiti. Vsled tega so se v Četrtek, dne 21. junija, pogajanja* razbila. Vse slovanske stranke so namreč edine v tem, da vladi grofa Clam-Martiniea ne morejo slediti in ji dovoliti proračuna, dočim sn pripravljeni vsaki drugi vladi dovoliti državne potrebščine. Cesar je pozval voditelja Jugoslovanov. dr. Korošca, k sebi, da mu pojasni stališče Jugoslovanov. Kmalu nato je grof Clam prosil cesarja, naj sprejme njegovo demisijo, kar je cesar tudi storil.
Ih-. Korošec pri cesarju.
Ko so bili v četrtek zastopniki večinoma vseh državnozborskih strank pri ministrskem predsedniku, se ie takoj videlo, da je glavno težišče sedanje krize v rokah Jugoslovanov, Cesar je o tem, zvedel in je pozival voditelja Jugoslovanov, dr. K o r o jš c a, v svoj glavni stan, v Baden pri Dunaju. 'Z napeto pozornostjo so v parlamentarnih krogih pričakovali vrnitve dr. Korošca iz Badna. Ob 5. uri popoldne je bil dr. Korošec sprejet od! cesarja v avdijenci. Dr. Korošec je cesarju naznanil sklep Jugoslovanskega kluba, po katerem Jugoslovani1 niso pr 'i -pravljeni slediti C 1 a m - M m. r t i n 1 c n , d o č i m s o v o 1 i n i v s a k i d r' n g v Ladi d o-
V o 1 i t i državne potrebe. Ob %8. uri zvečer še je dr. Korošec vrnil na Dunaj. Jugoslovanski klub se je takoj sestal k posebni seji, v kateri je dr. Korošec podrobno poročal o avdijenci. 'Med sejo Jugoslovanskega kluba se je doznalo, : dl a je cesar sprejel ostavko O 1 a m - M a r t i n i č e v e -ga k a b i n e t a.
Slovani edini.
Jugoslovanski klub je imel v sredo, dne 20. junija sejo, v kateri je dr. Korošec poročal o situaciji in predlogih, ki jih je stavil Clam, da reši krizo. Klub pa je sklenil, kakor že poročamo, da Claanovi vladi ne more dovoliti državnega proračuna. Jugoslovanski klub je tudi ostal v ozkem stiku s Poljaki, z Rusini in zlasti s Cehi, katerim se ni hotel izneveriti pod nobenimi pogoji. Posledica je bila, da so vse slovanske stranke sklenile, da Gluma ne bodo podpirale. Za kulisami so se gotovi elementi sicer silno trudili, da razbijejo edinost Slovanov, posebno da odvrnejo Poljake od slovanskega bloka., a Slovani so ostal i edini. Ko je ministrski predsednik vprašal Poljake, ali vstrajajo pri tem, da se morajo pritegniti tudi Cehi, je dr. Lazarski izja-vil: „Da, vsi Slovani morajo biti zastopani!“ Ker so Slovani edini, so sedaj tudi g o s p o, d at,r j i situacije ter so s svojo krepko edinostjo vrgli vlado, katera je h o t B 1 a vladati tako, kakor dav Avstriji ne bi bilo Slovanov in njihovih upravičenih zahtev, marveč samo nemški „bela n g i.“
Kdo bo novi ministrski predsednik?
Do sedaj, ko sklepamo uredništvo, še ni znano, kdo bo Clamov naslednik. Upanje pa je, da v Avstriji, ne bomo dobili več ministrstva, ki bi šlo na roko samo Nemcem, za Slovane pa bi imelo samo gluha ušesa in zaprte roke.
Ogrski (jtržavni zbor.
V četrtek, dne 21. junija, je bila ogrska poslanska zbornica sklicana k seji. V dvorano je došel tudi bivši ministrski predsednik grof Tisza, katerega so njegovi pristaši viharno pozdravili, levica pa je odzdravljala z burnimi „fej“-klici. Ministrskega predsednika grofa Esterhazija je levica pri vstopu v dvorano pozdravila z „elj en “-klici. Grof Esterhazy je warn podal vladno izjavo, iz katere povzamemo : Temelj in vodilo nove vlade je volilna preosnova. Glede nagodbe z Avstrijo prevzema sedanja vlada vse dogovore, v katerih se je prejšnja vlada zedinila z, avstrijsko. Na tej podlagi bo nadaljevala tudi pogajanja z Nemčijo. Ministrski predsednik proslavlja nato junaštvo Hrvatov v sedanji vojski ter izdavi, da je i-menovanie sedanjega hrvatskoga ministra samo začasno. Po končanih posvetovanjih s hrvatskim*! strankami bo predlagal cesarju, naj imenuje Hrvata za hrvatskega ministra. Glede volilne spremembe nova vlada izjavlja, da se bo volilna pravica pričela s 24. letom in da bodo vojaki, ki so odlikovani s Karlovim križcem, imeli volilno pravico brez ozira na svojo starost. Volilna pravica mora biti splošno enaka in tam, kjer inteligenca volilcev to dovoljuje, tajna. Posebno se bo pazilo na Čistost volitev. Ministrski predsednik upa, da večina ne ho zhbranila volilne spremembe. Ako se v tem oziru vara, pa bo vlada prisiljena med vojsko razpisati nove volitve. Glede preskrbe z živili ‘je ministrski predsedniki izjavil, da bo vlada rekvirirala letošnje pridelke že pri mlačvi. S tem se bo preprečilo, da bi gotovi špekulantje poskušali velike zaloge odtegniti splošni porabi.. Za. Esterhazyjem je govoril grof Tisza.
diüf
rnäno pmmMUl
21. junija.
Italijansko bojišče.
Na gorski planoti „Sedem občin“ je potekel v» čcrajšnji dan mirnejše. V bojih na tem ozemlju smo od 10. junija vjeli 16 italijanskih častnikov In 650 vojakov in vplenili 7 strojnih pušk. Na ozemlju Col-bricon vspešni boji z “ročnimi granatami. Naši na-skakovaini oddelki so na prednjem polju postojanke Laigzuoi zabranili, da sovražnik ni mogel zasesti jame, nastale vsled razstrelbe.
Na Kraški gorski planoti so bila manjša sov« ražna podvzetja odbita.
Vzbodno bojišče.
Na posameznih odsekih gališko-volinijske fronte je bilo sovražno artilerijsko delovanje vidno večje, pri Čemer je sodelovala težka artilerija.
Južnovzhodno bojišče.
Mestoma boji četašev.
lfsako množino
— wr@e------------
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
KtiHscma, umetnine in iniKlMJe,
po näj višji dnevni oeni vsako množino bo rovnio (örnio), srđedfh malin in črnih malin, (robidnio, ©Btrožaio). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci večjo množino tega blaga skupaj spravili. ftudulf Stare-VaSnllt» eksport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko.
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča ; trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Za s^sffilniiarje:
Papirnate ser vijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Cvetje
Nedeljski in prazniški evangeliji
Z RAZLAGO IN OPOMINI.
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
Našim hrabrim vojakom posvetil d?. M.-ž Slavi«, prof. bogoslovja. Založba kn. šk. lav. or- | dinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917. 'j Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzeli kn. šk. lavantinski ordinariat, je ravnokar izšla. ; Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Do- . dan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima nava- I dne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. • Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane j 50 Vinarjev, naroča se pa pri prečast. kn» ŠK* j
lavantinskem ordinariatu v Mariboru ali pa j v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.	j
Na Kalvarijo!
Ljudska izdaja. Mala 8*. 840 «trasi}.
30 Križevih potov.
Spisa! Franč. Ser. Šegula.
kislo zelje, vinski kamen, cehelm vosek, vsako mnoiino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddat?, prosim poročila, pridem tudi na dom bhgo prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Serec, trgov., Maribor, Tegetthofr-ova ulica 57.
^£Pre4led vsebine
1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1876) — 8. NovejSi jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p., sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M. LiguorL — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-
kih m6ž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen_______
16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25, Za postni čaB, — 26. K. p., na Veliki petek. — 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jeznsa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenja Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2‘50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Fo pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarna $v. Cirila v Mariboru.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi
iist v Novem mestu
Dolenjske ffovlce
vsi doleajski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske» Naprej plačana M ia naročnina 3 krone;
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene' istih ohrande po končani vojski najemu slovenskemu u merniku podobarju in poziatarju
IwatiM Saje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10, Danite z&aj vso zgodovinsko va.se i* predmete, osobito Vojne spornim
BfzojHvnl n »ilov Cirilova tiskarna Maribor
.or*)««?	tiskarsko stroko spaOajočse del® kakor r
'.«anile* knjig« brošur«, stenske *.« đraij* koledarji®.
.M, v A. Japanske urad» spovedne tu misijonske lutk» « inim, niočus ali sscdrtns tiskom, «rsdne savitk« * natisom glave te» razne eznanOse napise. Za «lavn* občinske, šolske in drage urade- uradne zavitke, osnanik, a* jisi\ '«glasa, plačilne predpise, prejemu» potrdila itd. Z* obrtnike in pisma, «svitke, okroiniee, račune, opomine, meniee, senike, fo-pisnies, SMdoraice, letake in lepak* s črnim in dragebanrnias tiskom. Za posojilnice, sadra ge m društva: pravila, sspimik®, pristopni«« in srjra-jenwBlee, letna poročila, računska zaključke, draštrene snake, vsMla M.
T r g o v i n a f t &k s rti e s v. Cir-\
MARIBOR, v lasmi hiši KproSka costa k« v •- s
priporoča svojo veliko «slogo rasnega papbja, perssnikov, peres, fk atiji« za prašnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, «»ritko» fW-vas* in kelih, t vwh velikostih), trgovski’.' kafjy. notesov, pismrae?« papaja v mapah in Žkatijah, navedek,' itd. — Svete podobe (ssaK velike in stenake), raspela vseh »«tikov*?, molitveniki, aoieki, škspuHrji. — štasokiRj« ra «rade ta it. ■■ Postrežb* teču* ta tettiilft*.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
Posolila dale
članom na vknjižbo, na poroštvo in sastav®	UfÜ€l§!f* Hf^
pod zel® ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil* vsak delavnik od 9 do 12. ure dopoldne niča sama brezplačne; stranka plača le koleke.	u
Zb t »laganje denarja po pašti «o na raspt ložndae c. kr. poštne hranilnice na Dnnaju št
leiitni davek plaönje zadruga
Graška (cesarja Viljema) cesta št. 9
lil
			-■ T
			
			
Izdajatelj in založnik: Konsoreb ..Straža.“
Odsorgrni uradnik: -Vekoslav Stunan,
fTisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.-
2a vsako uro se jamči!
Presizijske are, Sehafhaueea, JSoniths Omaga, Sterne Otete: Za kratkovidne nova. zboljšana stekla.
«V
Fasi? Burež Ms®s
urar, zlfetomer ln oö&lar,
Tegetthofiva testa 39. Prti urar od glav. kolodvora.
5
BEGUNCEM, INVALIDOM
f revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila daje
tvrdka B. Lukmanu, prej Jos. Leuz o a sl. v Ljubljani, Ahacljeva cesta št. 10. v bližini sv. Petra cer h o.
liže se zanesljiva dekla k živini.
Ponudbe na nprarništvo tega lista.
priporoča po atafnlffih cenah svojo bogato zalogo steklene 'm eetanaste posode, svetilk, ogledaš, vsakovrstnih šfp In okvfefe«? m «©«Sobe. — Prevzetj® vseh steklarskih del pr! cerkvah Im
MafsoIIđuefša in tožna postrstfea.
Gospodična
išče sobo in kuhinjo meblira.no, eventnelno celo oskrbo in sicer v okolici Maribora, Celja ali Zidanega mosta. Ponndbe pod „Ne
predrago“ na npravništvo lista,
poštena kuharica
se sprejme kot samostojna gospodinja h rodbini brez otrok. Želi se starejše med 30—40 leti. Ponudbe na uprsvništvo lista.
En par konj
za težko vprego knpi, Matija Obran, Maribor, Fischergasse štev. 9.
Slovenci,
Naročajte
in razširjajte
Stražo!
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je gospa i. t. d.
Betika Tombah,
trgovčeva soproga, dne 19. junija, sprevidena s svetotajstvi, v 84. letu svoje starosti mirno in udano v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke se je vršil v četrtek dne 21. junija na pokopališče pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Sv. Vid pri Ptuju, dne 21. junija 1917.
Žaluj oči ostali.

Spodnještaf. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zađ. z ute®, zav. *	<
rflaiaBammBt taft g«*»	a» la te i» steä
flüa	«asa.
Mrani!m> vlog® f
Za *a»spsj* ?• m jala» tem&m ■s*?m£tdm
Posojila m dajajo *.
frs«w*	im
Saw» t- ■•sm- -i ' mšm
i'imm «fesifesv- »&biw m
mšksjmrn
‘ "S' i m
Uradne sire
& m Mta te v*A» uešm

:# .» 't* iMM» ftyawiii	r «ewteft w
Pojasnila se dafajo “ *"*» -fr**
aas	ž-r> *š &.1» fc «b
2ssd8:sta rsKspolag® đ&msSm tsmoAIne nabiralnike.
«sefe»
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno S, 1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zaesruga s ©malenim jjantstvom.
Devoljfuia Slanom p os o jilt proti poroštvu» zastavi živiiertjsllh polic» posestev, vredne sinih pipirls v ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7*/,, 15 alt 22«/* lotih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojilo, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V*%-
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850ikron.
n
Na Najvišje dovolilo njegovega ces. |g| in kralj/apostolskega Veličanstva
33. c. kr. državna
z% vojaške dobrodelne namene.
Ta loteriia w danarjy vsebuje 2046 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.006 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
26. julija 1917. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IIP, Vordere Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
€. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek na dobrodelne loterije).
a*" Ure! Ure!
BBWSBW9
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Edina štajerska steklarska narodna trgovin
Ma debelo!	Na drehet® t
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • •
e e e
CELJE