Številka 229
TRST, v torek 20. avgusta 1907.
Tečaj XXXII,
IV* Ishaja mkl du 'Vt
ftvdi «b nedeljah In praznikih »h 5„ M M«edeljklh «k 9. zjutraj
Posamične Številke se prodajajo po S avč. (6 atotink) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Godci, Sranju, $t Petru, Sežani, Nabrefini, Sv. Luciji, Tolmina,
AjdovBčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Hd. CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Broke 73 mm, visoke 2Vi mm); ta trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 sto t. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprav* Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moči
SaroAnina znala
sa vse leto 34 K. pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —. m. aaročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira
larsčUia u ledeliito iidaile »Ediioitr itau: celoieao K 5-20, pol leta 2-bo Val dopiai naj se poSiljajo na urednifitvo liaU. Nefrankovan*
pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se me vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poliljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Gtorglo Oalattl 18. (Narodni doa>.. Izdajatelj in odgovorni urednik dTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinoat", — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica GKorgio Galatti it. 18 Poštno-branil nični račun It. 841*6b3.
■Ut. 11*7. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Cesarske vojaške vaje in legar.
GRADEC 19. „Tagespost" poroča, da ne bodo vzlic legarju odpovedane cesarske vojaške vaje. Ne udeleže se pa vqj reservisti iz onih krajev, kjer razsaja bolezen.
f Urednik Ryba.
PRAGA 19. Sinoči je v Planu pri Ta-borju umrl bivši državni poslanec Viljem Rjba, urednik „Narodnih Listov". Rybaje bil star 48 let.
Potres.
DUNAJ 19. Centralni meteoroligični zavod je v soboto zvečer beležil potres v daljavi pribliŽDO 8000 kilometrov. Potres je pričel ob 6. uri 39 min. ter je končal okolu 8. ure.
C. in kr. vojna mornarica.
ZADER 19. Prva divizija c. in kr. eska-dre je danes ob 8. uri, druga ob 9. uri zjutraj odplula proti jugu.
Demonstracija proti cesarski himni.
BUDIMPEŠTA 19. V soboto zvečer je bila v nadškofijski palači v Jagru prirejena veselica na čast nekemu pevskemu društvu, ki je prišlo tjakaj na izlet. Ko je orkester zasvirali avstrijsko himno, je velik del občinstva, na čelu mu poslanec Hellebronth, demonstrativno zapustil palačo.
Tittoni v Av.triji
CONEGLIANO 19. Minister za unanje btvari Tittoni je sinoči dospel iz De3ija. Prenočil je tukaj ter je danes zjutraj preko Pon-tebe in Celovca odpotoval naravnost na Se-mering.
Japonske vojne ladije v Napolju.
NAP0LJ 19. V četertek pride semkaj divizija japonskih vojnih ladij pod poveljstvom admirala Jijna. Ladije ostanejo v Napolju nekoliko dni ter obiščejo potem še nekatera druga pristanišča gornje Italije.
Dogodki v Maroku
LONDON 19. Listi poročajo iz Tankerja, da so včeraj pupuludne dospele vesti iz ifeza, vsled katerih s»c vtogne politični položaj ie bolj poostriti.
V sredo je sultan vsled nenadne panike ukazal poklicati uleme, šerife in dostojanstvenike iz Feza, katerim je izjavil, da je Francija svoj mandat prekoračila in da treba ukreniti potrebno, da se Maroko obrani pred napadi od strani Francije. Sultan je na to odredil, da naj vsak izmed najviših slojev pošlje takoj v Fez svojega zastopnika, da se proti postopanju Francije protestira. Listi na-glašajo, da je možno to postopanje sultanovo tolmačiti edino iz razloga, da so nenadno paniko provzročile dvorne spletke. Toda posledice tega postopanja utegnejo biti zelo nevarne.
PARIZ 19. Listi poročajo iz Casablanke od 17. t. m.: Španske čete so včeraj reko-gnoscirole njim odkazane pozicije ter so se potem zopet povrnile, ne da bi bile o tem obvestile generala Drude, ki je na tej strani opustil straže, ker se je menil popolnoma varnega. Postopanje Špancev je napravilo mučen utis. Praske trajajo dalje. Od šestih rodov, sta se dva podvrgla. Šestnajst Marokan-cev, ki so poskušali ukrasti orožje, je bilo ubitih več drugih ujetih in ustreljenih.
LONDON 19. Kakor porcča „Standard* iz Tangerja, pravijo pisma, dospela tjakaj iz Feza, da se čuti magzen onemoglim, da bi vdušil gibanje, ki utegnilo izbruhniti v Fezu
PODLISTEK.
Iz M, lw ie m noče.
Kakor kakšen kriminalni roman se čita zgodovina „grofa Gubitosi", bivšega policijskega šefa neapoljskega, ki jo priobčuje tu-rinska „Stampa". Je zgodovina revnega urad-uikovega sina z imenom Antonio Parlati, ki je pričel v Neapolju kakor žepni tat, si potem s tatvinami na železnicah in po hotelih nabral bogastva in se čez nekaj let pod imenom „grof Gubitosi" pojavil v Neapolju, živel v krasni palači, prirejal gostije, občeval z najimenitnejšimi krogi, ne da si je ta družba belila glavo z vprašanjem, odkod da jemlje grof denar za svoje elegantno življenje.
Med tem pa — tako piše list — ko se je naslajal zgoraj v razkošnih sobanah grofove palače bogati Neapolj, so sedeli v zadnjem koncu hiše v tihih sobah grofovi „tajniki" in delali. Sestavljali so vozne načrte, zasledovali naj natančneje življenja tek bogatih ljudi, vodili knjige o imovinskih in rodbinskih razmerah plutokracije pol Evrope ifx čakali na grofova povelja, da vzganejo celo
proti inozemcem. Minister za unanje stvari Sliman je zato prosil francoskega konzula, naj svetuje vsem francoskim podanikom, da se ne pokažejo na ulicah, kajti tako se prepreči nemire.
Atentat m bombo.
BATUM 19. Na okrajnega načelnika v Osurgetiju (gub. Kutais) Jermolova, je bil izvršen atentat z bombo. Jermolov in njegova žena, ki ga je spremljala, sta bila lahko ranjena.
TANGER 19. (Ag. Havas). Francoske čete v Casablanki so imele 18. t. m. od 7. do 11. ure dopoludne odbiti izredno hud napad. Boj se je vršil na fronti, dolgi šest kilometrov. Napad je bil odbit z mitra-ljezami in streljanjem iz pušk. Špahi, podpirani od topov križarke „Gloireuso se borili proti Arabcem mož proti možu. Na strani franco-zov je padel en mož, en stotnik in dva moža sta bila ranjena, ranjenih je bilo tudi 12 konj.
LONDON 19. Reuterjev bird poroča o včeraj&njem napadu na Francoze pri Casablanki : Dne 18. t. m. so Morokanci predpo-ludne napadli Casablanko. Francozi so bili nekoliko časa v šotorišču, vendar je bil ko-nečno odposlan pod varstvom vojnih ladij proti sovražniku. Marokanci so streljali na oddelek iz zasede ter so ubili enega moža. Ko je bilo odposlano ojačenje, je bil sovražnik odbit.	_
Rusija.
Kazenska rasprava radi viborikega proglasa.
PETROGRAD 19. Obtožnica proti 169 členom prve dume, ki so podpisali viborški manifest, je že gotova. Razprava prične 6. novembra t. 1*
Mestni poveljnik v Odesi odstavljen.
ODESA 19. Tukaj vlada velika razburjenost, ker je odstavljen mestni poveljnik Gregorjev, ki je že večkrat preprečil izgrede. Na neki avdijenci pri ministerskem predsedniku je ttregorjev natančno razložil svoje mnenje o položaju. Sedaj je odstavljen. Naslednik mu bo eden izmed treh reakcijonarnih generalov Dumbadse, Jakomin oziroma Vasiljev.
Cesarjev rojstni dan v Krasnem Selu.
PETROGRAD 19. Včeraj je bil v šoto-rišču v Krasnem Selu, povodom rojstnega dne cesaija Fran Josipa prirejen banket, katerega se je udeležilo 60 oseb. Med povabljenci so bili tudi členi avstro-ogrskega poslaništva. Car je napil na zdravje cesarjevo.
Proti sidom.
BEROLIN L9. „Orna stotina" razširja letak, v katerem označa žide kakor vzrok kolere in drugih bolezni.
Ustanovili občni zbor
„>Tarodne delavske organizacije".
V včerajšnji številki smo poročali o sijajnem vspehu ustanovnega občnega zbora te organizacije. Danes podamo v celoti: Govor predsednika dr. Josipa Mandića.
Predragi mi tovariši!
Danes smo krstili najmlajše dete v veliki rodbini tržaškega Slovenstva. Vi vsi navzoči ste bili botri in priče tega zgodovinskega čina, a mene ste na poseben način počastili s tem, da ste to narodno novorojenče poverili moji oskrbi in ljubezni ter je prepui tili
▼ moje negovanje. Kako da mislim delati za „Narodno delavsko organizacijo", o tem sem Vam povedal že prej, po izvolitvi, ki je zame toli častna. Dovolite mi samo naglašati, da sem si svest, kako velikansko odgovor-! n o s t sprejemam kakor predsednik. Ne zahtevam ne priznanj ne ovacij — videli me i bostr^ha delu. Moja deviza se glasi .,8lava delu".
Današnji dan je zgodovinske važnosti za tržaško Slovanstvo. On podava vsemu Slovanstvu sliko o našem dosedanjem delovanju na narodnem polju, današnje slavje ni drugo kakor častni izraz našega naravnega, impulzivnega razvoja. Da smo danes tako močni, da smo bili v stanu ustanoviti tako važno organizacijo — to imamo zahvaliti ne le naši dosedanji narodni zavednosti, ampak tudi delovanju in požrtvovalnosti „izsesevalcev" tako bi se izrazili naši nasprotniki — naših prezaslužnih bivših in sedanjih prvoboriteljev. Da je temu res tako, nam postane jasno takoj, ako pomislimo na gospodarski značaj naše nove vstanove, na položaj tržaških Slo* vencev pred 10 leti in danes. Zakaj nismo prej vstanovili „N a r o d n o delavsko organizacijo?" Včerajšnji „Lavoratore" pravi: da je vstanovitev naše organizacije „epilog" državnozborskih volitev; z drugimi besedami da smo v to bili prisiljeni vsled števila glasov, ki jih je v okolici dobil socijalno-demokratični kandidat. Jaz pa odgovarjam: nismo jo dosedaj vstanovili, — ker nismo mogli. Mi smo dosedaj živeli v prvi fazi narodnega razvoja v prvem dejanju drame našega razvoja, v dobi junaških !in krvavih bojev za narodni obstanek; 1 morali Bmo se boriti, da ne izginemo v 'morju j potujčevanja, od katerega smo bili obdani. Nismo mogli misliti na gospodarski razvoj, na 'gospodarsko vprašanje, med tem ko nam je jhifta gorela in je naš nasprotnik devastiral 'naše posestno stanje. Mi smo morali dosedaj 1 zbirati svoie moči in gledati, da si pridobimo (nekoliko politične moči. Res je sicer, da je vsaka politika ob enem tudi gospodarsko pra-šanje. Politika in gospodarstvo stojita sploh j v nekaki medsebojni zvezi med seboj, eno : nadomešča drugo. Da — je celo ljudi — ki 1sploh zidajo vse na proizvajalnem, torej gospodarskem sistemu. To je takozvani historični materialistični sistem. V to naziranje, ki uči, da so gospodarske razmere alfa in ornega vsega, da one edino vstvarjajo zgodovino in da se vse takozvano etično življenje, torej tudi narodno-politično zida le na gospo-i darskem temelju — so verjeli vsi socijalni demokrati, in dasi je to naziranje izgubilo v zadnjem času mnogo tal pod seboj, vzlic temu , še verujejo. V to pa mi ne moremo verjeti in moramo reči, da so tudi etične potrebe, v prvi vrsti narodnost, so-'odločilne in znamenite. Zaradi tega se naša organizacija kaže kakor nadaljevanje našega dosedanjega vspešnega in nesebičnega dela. Vse ima svojo evolucijo ali razvoj. To resnico je spoznal tudi marksistični socijalizem. 0 tem nam priča „minimum" programa avstrijske socijalne demokracije, formuliranega v Brnu leta 1899 nasproti „maksimumu", ki ga predstavljata eisenaški (od leta 1869) oziroma komunistični (Gotaški od leta 1875). To spoznanje so definirali tudi socijalisti z besedami: Na mesto revolucije — evolucija, namesto nasilne in krivične revolucije, korenite
vojsko kakih 300 plačanih zločincev, da dajo izvršiti v kakem francoskem ali laškem mestu veliko tatvino, vlom ali rop... Kajti grof Gubitosi je bil izpremenil svoje malo tatinsko podjetje v veliko tovarno za zločine. Ni več delal sam, pustil je delati. Od plena sta pripadali njemu dve tretjini, njegovim „delavcem" ena tretjina. Na zimo je odhajal grof na potovanja.
V Nizzi, v Monte Carlu in drugih prvih letoviščih je stanoval v prvih hotelih, se seznanjal z najimenitnejšemi osebami in metal denar s polnimi rokami na cesto. A samo na videz. Kajti dama, kateri je bil podaril kot kavalir 10.000 frankov, je našla drugi dan svoje kovčege šiloma odprte in z darilom noblega grofa Gubitosi so bili izginili ob enem tudi vsi briljanti, ki jih je bila prejela dama od kakega drugega grofa. Kakšen knez ali vojvoda, kateremu je bil pomagal grof Gubitosi iz ]jabe hipne zadrege s par tisoč Iranki, je moral kaj kmalu obžalovati izgubo svojega denarja in povrhu še svojih najdragocenejših prstanov in drugih okraskov. In grof Gubitosi je jemal seveda tudi tam, kjer ni bil dal.
„Zaslužil- je milijone. Vozil se je vedno v salonskem vozu ali v L razredu, se vozil z avtomobilom, jahto in motorjem... Ali isti vlak, ki je na svojih baržunastih blazinah >e-
paratnega kupeja zibal grofa Gubitosi, je vozil v svojih vagonih III. razreda tropo čisto neznatnih moških, katerih zunanjost s tem razredom ni bila v nikakem protislovju. In ti možje so zapustili vlak na isti postaji, ki jo je bil grof Gubitosi določil za končni cijj svojega potovanja. Ti možje so bili „delavci" velikega podjetja v zločinski stroki. Sledili so' grofovim sledovom in polagali svoje roke na darove, ki jih je bil razdelil grof, in jemali so še toliko zraven, da se je grofova noblost tudi zanje v največji meri izplačevala.
Specijaliteta grofa Gubitosi so bili vodniki tujcev po laških mestih. V vsakem mestu, ki ga obiskujejo popotniki, je vzdrževal grof vojsko takih vodnikov vsake vrste in iz vseh slojev. Imel je poznavalce umetnosti, in take, ki so imeli uvesti tujca v skrivnosti ženske ljubezni; imel je poznavalce pokrajin, ki so znali z najbolj navdušenimi besedami hvaliti vsako sliko okolice, in imel je tudi take, ki so oskrbovali za tujce razne posle in opravke. A dočim so ljudje občudovali krasote Italije, so smukale roke vodnikov v žepe in kovčege njihovih varovancev — vse za grofa Gubitosi.
Antonio Parlati ni bil le glava treh mednarodnih band hotelskih in železniških tatov, mož je naredil tudi v državni službi karijero. Pričel je, enako toliko kamoristov, kakor zaupnik policije. Tu je izdajal svoje tovariše
socijalne reforme. Res možate in iskrene besede! Da je to tudi naše stališče, o tem Vam hočem pozneje govoriti. Nismo se smeli protiviti socijalni evoluciji. Toliko na adreso onih, ki so, bodisi iz iskrene zavzetosti, ali pa iz prevelike prevzetnosti metali nam polena pod noge, češ, da se nismo brigali za delavstvo, „da smo radi svojih „strankarskihnacionalističnih", „buržoaziskiha itd. nazorov in interesov otežavali razvoj delavstva.
Kako naj bo naše delo? Bratje! Poglejmo politični položaj, kakor ga vidimo sedaj pri Jugoslovanih in pri drugih narodih, posebno Avstrije. Videli bomo nekaj, kar smo v zadnjem času navajeni imenovati „novim kurzom4*. Vsi narodi in v s e naro dno s t i s k ušaj o izrabiti v svoje narodne (ne mialim egoistične in šovinistične) interese politično konstelacijo. Prototip tega novega kurza nam je brvaško-magjarsko vprašanje oziroma taktika hrvaško-srbske koalicije. Kaj je prav za prav ta novi kurz? Na nekem shodu na Sušaku, katerega sem se tudi jaz udeležil, je vrli poslanec Supilo definiral ta novi kurz tako-le : „Novi kurz" ni nič dru-zega, nego izraz naziranja, da se ne res a-vaj o kulturni in narodni gospodarski problemi z lepimi besedami spovda rja njem s „ stališča", s to ali ono „ogrado" ampak s pozitivnim delom. Na podlagi te politike hočemo delati. Naše geslo naj bo : pozitiv-n o delo !
Socijalni demokratje naj počakajo par let in bomo videli v koliko so njihova obrekovanja v temelj ena.
Kakor novoizvoljen predsednik Vam izjavljam in obljubljam, da bomo vsi delali, generali in vojaki — intenzivno in nesebično. S tem zamašimo usta marsikateremu nevernemu Tomažu, posebno pa tržaški socijalni demokraciji, ki se je v našo organizacijo še preden se je rodila, tako brutalno in nelojalno zadirala.
In tu, dovolite mi, cenjeni tovariši, da Vam pojasnim svoje stališče, nasproti socijalni demokraciji. To je radi tega potrebno, ker marsikateri od Vas morda misli, da hočem-> z našo organizacijo uvesti kak „narodni socijalizem" ali kaj sličnega. Tukajšnji socijalni demokratje pa, kakor izhaja posebno iz nelojalnega pisanja današnje številke „Lavora-tora", strašijo Vas, češ, da se stremljenje po zboljšanju Vaših socijalnih in gospodarskih razmer, katero odlikuje našo „Narodno delavsko organizacijo", ne more strinjati z dejstvom da so nekatere politične osebe, reprezentanti istega političnega društva, katero je pri zadnjih državnozborskih volitvah zadalo toliko posla socijalni demokraciji — na čelu, oziroma v odborništvu društva. Iz tega sklepajo, da se pod pretvezo socijalnih reform skuša podaljšati življenje buržoazijskemu sistemu, da se hoče Vas, razsodne delavce, slepiti in izrabiti vas v osebne in strankarske namene. Umestno je torej, da pogledamo, aH je res socijalno polje monopol socijalne demokracije, oziroma v čem sestoji pravi socijalizem.
Kaj je prav za prav socijalizem? Socijalizem je tesno vezan z zgodovino člove-čanstva sploh, posebno delavstva. Delavstvo je dandanes velikanska
in obenem je tolažil svoje ogorčene drugove z bogatimi darili.
Med tem ko je dal policiji v roke kakega nenevarnega, dresiranega in plačanega lopovčka, je drugie potom nevarnega dresira-nega in plačanega lopova pustil izvršiti velik vlom. Vmes je plačeval pod roko dolgove državnih dostojanstvenikov, pomagal zdaj tu zdaj tam kakemu vplivnemu možu z majhni eni in velikimi svotami „iz zadrege14, in ko ni bil pri neapoljski policiji že davno nihče v dvomu glede pravega značaja grofa Gubitosi, tedaj ni bilo pri policiji že nobenega človeka več, ki ne bi bil dolžan grofu kožo in lase. In tako je prišlo, da je postal Antonio Parlati lepega dne kvestor neapoljski. Tako je prišlo, da je nekega dne vsa neapoljska policija obstajala iz organiziranih kamoristov, ki so napravljali lov samo še na one tatove, ki niso hoteli izročiti dveh tretjin svojega plena kvestorju, šefu policije. Grof Gubitosi je postal gospod Neapolj a.
Samo eno se mu ni hotelo posrečiti : uspešna zveza s karabinieri. Karabinieri, orožniki, so se uprli grofu in policijskemu šefu. Njih poveljnik Capezzulo zlasti je bojeval neizprosen boj zoper gospoda policijskega šefa | in dosegel je popoln uspeh : posrečilo se mu je, da je razkrinkal grofa in tako je doletela 6lednjič „gospoda Neapolja" zaslužena usoda.
Stran TI
►EDINOST« štev. 229
V Tr?tu, 20. avgusta 1907
politična in ekonomična moč. sestanka je bil, da je vlada drugi dan odpu-K h ko je prišlo do tega ?	| stila iz službe okolu 70 učiteljev in učiteljic.
(Pride še).
Sklicanje deželnih zborov.
V nedeljo se je na Dunaju pod pred-sedstTom mimsterskega predsednika vršil mi- -	£ katerem se odloči o nori
Sfld učiteljstva in o njihovem eventnelnem
Vsled tega postopanja so, kakor piše „Balk. Tribuna", učitelji do skrajnosti razburjeni. Izlasti vlada silno ogorčenje v Vatci, v katerem so vsi učitelji socijalni demokrati. Zveza bolgarskih učiteljev je sklicala izreden kon-
štrajku. Učitelji se nadejajo, da se njihovemu štrajku pridružijo tudi nezadovoljni železniški
sklicanjem deželnih zborov. Kakor se zago tovlja, je ministeraki svet sklenil, da se ne
ničesar, ker se vršijo sedaj tozadevna pogajanja med nemškimi in italijanskimi deželnimi poslanci. Ne bosta pa sklicana deželna zbora kranjski in istrski, ker ni nade, da bi za-mogla poslovati. Gališki deželni zbor bo sklican za 9. septembra; drugi deželni zbori se sestanejo pa v drugi polovici septembra in bodo odprti do srede oktobra. Državna zbornica bo otvorjena bržkone okolu 20. novembra.
Iz Hrvatske.
Demonstracije proti banu Rakodczayu.
Kakor poročajo iz Zagreba, ie bila v soboto na predvečer cesarjevega rojstnega dne pred banovo palačo sovražna demonstracija proti Rakodczavu. Ravno ko je vojaška godba svirala cesarsko himno, je množica pričela žvižgati in kričati »Abzug Rakodczay". Tudi v nedeljo po maši v stolni cerkvi se je demonstracija ponovila, ko se je ban Rakod-czav peljal domov.
Dogodki na Ogrskem.
Madjarski šovinisti — izbrisali imena hrvatskih delegatov.
..Pokret" poroča, da so v skupnem držav i.L-aii zboru v Budimpešti izbrisana imena na klopeh hrvaških delegatov. Gibanje za splošno volilno pravico na Ogrskem.
Socijalna demokratična stranka na Ogrskem je kakor uvod za predstoječo {veliko gibanje za splošno volilno pravico izdala brošuro 15 strani pod naslovom: „Na narod4*, in sicer v 250.000 iztisih. Ta letak je sestavljen v vseh deželnih jezikih ter na jasen, popularen način tolmači in pojasnjuje cilje socijalne demokracije in potrebo uredbe splošne volilne pravice.
Dogodki na Ruskom.
Polkovnik umorjen.
Iz Bialostoka poročajo: V nedeljo je bil umorjen poveljnik tukajšnje posadke, polkovnik Schroder.
Teroristi ugrabili milijon rabljev.
V Radomu so teroristi udrli v blagajno kreditnega društva, kjer so ugrabili milijon rublje v. Dva vojaka, ki sta hotela ropaije prijeti, sta bila ubita.
Socijalni demokratije in volitve za dumo.
Shod socijalnih demokratov v Petrogradu je vsprejel nastopno resolucijo : Pri prvih volitvah nastopi stranka kakor popolnoma samostalna, na ožjih volitvah sklepe pa po potrebi kompromis z vsemi stankami, ki zavzemajo opozicijsko stališče proti kadetom.
K ustanovnemu občnemu zboru „Nar. delavske organizacije*. Poročali smo včeraj, da je dr. Gustav Gregorin, Id je tako požrtvovalno sodeloval pri ustanovitvi ».Narodne delavske organizacije", poslal iz Bleda, kjer se nahaja na letovišču, občnemu zboru krasno, z ljubeznijo do delavstva na-d ah njeno pozdravno pismo, ki so je zboro-valci navdušeno vsprejeli in ki je podavaco tukaj v celoti.
Ugledna
-Narodna delavska organizacija"
Trst.
Obžaljujem, da se ne morem udeležiti osebno ustanovnega občnega zbora te ugledne, ne le za tržaške Slovence, marveč za vse Slovence sploh velevažne delavske organizacije, katero sta poklicala v življenje skrb za gmotne, kulturne in moralne koristi našega narodnega delavstva in pri vsaki priliki dokazan rodoljubni čut istega delavstva, katero, akoravno zatirano od različnih nasprotnikov in v j vsakem ozira vendar ni klonilo in ne klone duhom v težkem boju za vsakdanji kruh, a pri tem Še vzgled imovitetšim slojem, ne pozablja na više ideale in posebno na svojo slovensko narodnost.
Aho pa ne morem osebno prisustvovati ustanovnemu občnemu zbora, temu prazniku tržaškega slovenskega delavstva, sem z Vami, cenjeni zborovalci, vsaj v duhu ter izražam tem potom iskreno željo, naj bi seme, ki je polaga naš dični delavski stan, steber tržaškega Slovensta, obrodilo stoteren sad ter naj bi „Narodna delavska organizacij a'« postala to, kar smo imeli v mislih vsi, ki smo jo pripravljali namreč zbirališče in torišče vsega našega delavstva, istega buditeljica in odločna in neustrašena hraniteljica njegovih pravic proti napadom katerih si bodi nasprotnikov njegovih gmotnih, kulturnih, moralnih in narodnih koristi.
V tej nadi kličem iz vsega srca : „Nar. delavska organizacija v Trstu" naj živi, cvete in raste v prospeh in v ponos našega zavednega dalavstva in na korist in slavo vse-skupnega našega naroda f
Dr. Gustav Gregorm.
Ljubljanski župan in državni poslanec g. Ivan Hribar pa je poslal na organizacijo nastopno brzojavko :
Ljubljana 17. Zavednemu narodnemu delavstvu moje iskrene pozdrave in naj bo njegova organizacija krepka trdnjava za obrambo stanovskih interesov in močan jez proti navalu tujega življa.
Veselica v Rojanu v prid „Narodne delavske organizacije". Veselica, prirejena v nedeljo od rojanske „Narodne Čitalnice" in pevskega društva „Zarja" v proslavo usta-
Drobne polil lene vesti.
Zaplenjena knjiga. Državno pravdništvo je zaplenilo nedavno izišlo knjigo novitve »Narodne delavske organizacije" je
grofa Sternberga: „Apel na cesarja". Vzroki te zaplembe še niso znani.
sijajno vspela. Vsi prostori in dvorišča so bili natlačeni. Največji del občinstva je tvorilo
Tajne listine izginile. Argen- i seveda narodno delavstvo, med katerim je
tinski vladi v Buenos-Avresu so izginili tajni dokumenti glede nameravane pomnožitve vojnega brodovja.
V Lizbono sta dospeli japonski vojni ladiji „Citose" in „Tsukuba". Kralj Karol je vsprejel japonskega admirala v avdijenci, na to je pa obiskal japonski ladiji. Vojni ladiji sta v nedeljo odpluli v Napolj.
vladala velika navdušenost, njemu na čelu vrli novoizvoljeni predsednik dr. J. M a n d i ć, slavljenec dneva.
Po zadnji pevski točki in pred burko „Župan" spregovoril je predsednik „Narodne delavske organizacije" dr. Josip Mandić na splošno željo k množici. Povdarjal je važnost današnjega dneva za tržaško narodno delav-
Brzojavna proga Budimpešta	stvo. Da smo napravili nekaj res velikega,
Carigrad. V soboto je bila otvorjena	dokaz so nam razburjenost in potrtost v ita-
brzojavna proga Budimpešta Carigrad. O tej	lijanskem in socijalno-demokratičnem taboru,
priliki je minister za trgovino Košut odpo-	način pisanja v „Lavoratoru" in v »Piccoluc.
slal srbisk, bolgarski in turški vladi brzojavke,	Mi se pa tega pisanja ne bojimo. Mi gremo
v katerih izraža nado, da bo nova proga sredstvo	po svoji nam od ljubezni do delavstva —
mirnega obrata in skupnega delovanja.	naznačeni poti. Metternich, avstrijski državnik
Srbija in Vatikan. „Odservatore	8e je držal liberalnega načela: »Vse za
Romano" javlja, da bo povodom imenovanja	ljudstvo, toda nič pO ljudstvu«.
„Strossmaverjevega naslednika v Djakovu po-	Mi pa rečemo: Vse za ljudstvo iu
skušal državni tajnik kardinal Merrv del Val	po ljudstvu! Zahvalil se je bratskim
urediti na širji podlagi cerkveno vprašanje	društvom „Naredni Čitalnici" in pevskemu
med Vatikanom in Srbijo, oziroma djakovsko	društvu „Zarja" v Rojanu na prijateljskem,
mestu aretovan vodja črnogorske vseučiliščne	sledila neopisna navdušenost. Vsi so vstali in
mladine dr, Marko Darković, radi veleizdaje	zapeli narodno pesem. Po kratkem odmoru
in razžaljenja kneza Nikole in odveden v za-	odigrala se ie burka M. Vilharja »Župan«,
por na Cetinje. Drugemu voditelju mladine	Vsi vrli igralci so res delali čast temu ne-
dr. Lazarju Merušiču je odvzeta koncesija	pozabnemu dnevu. Po veselici se je razvila
za vršenje zdravniške prakse.	živahna, prav narodna, ljudska zabava. Pevalo
Srbski trgovci proti Pašiču.	se je in plesalo do pozne nočne ure. In tako
Iz Budimpešte poročajo; da so se srbski	se je zaključil — v navdušenju ta veliki dan
trgovci uverili, da je ministerski predsednik	— na čemer gre tudi zasluga Narodni čitai-
Pašić najglavneja ovira, da ne more priti do	niči in pevskemu društvu „Zarja" v Rojanu.
trgovske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Trgovci	Povodom cesarjevega godu je bil ga bodo radi tega pozvali, naj odstopi, da odpuščen ostanek kazni 38 kazn]encem v dr-
reši domovino od nevarnosti. Opozorili ga	žavnih kaznilnicah. Med temi pomiloščenimi
bodo, da je on — Pašić — svoječasno po-	je eden iz kaznilnice v Gradiški, eden pa iz
z val trgovce, naj vztrajajo v borbi proti Av-	one v Kopru.
stro-Ogrski, ali da je to ostalo brezvspešno.1	Oznanilo. Naznani« se, da so izkazi vo-
Strajk bolgarskih učiteljev,	lilcev v prid »bninsko komisijo glede davčnih
Bolgarska vlada je izdala nov iakon. s kate-	skupin razloženi 14 dni t. j. od 28. avgusta
rim je povsem omejena svoboda ljudskih uči-	do 10. septembra t. 1. pri podpisani c. k.
teljev. Nasproti temu drakonskemu zakonu	davčni administraciji v sobi št. 141 in da jih
so imeli učitelji v Sofiji shod, na katerem so	lahko prigleda vsak volilec kakor tudi dotične
hudo napadli vlado in ministre. Rezultat tega	obrtne zadruge od 9. zjutraj do 2. popo-
ludne. C. k. davčna administracija v Trstu,} dne 16. avgusta 1907.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" vabi cenj. člane in tudi nečlane kolesarje, da se udeležijo sprevodov (zjutraj ob 10. uri pred kolodvorom in popoldan ob 2. uri pred gostilno konsumnega društva pri Sv. Jakobu) oh priliki slavnosti razvitja zastave pevskega društva „Ilirija" pri Sv. Jakobu, ki se bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. v čim večem številu.
Sokolski izlet na Repentabor. Pišejo nam: Krasen je bil to dan neskaljenega radovanja, saj, kadar se Tržačan snide a Gori-čanom je vedno nlušnoa. Naš Sokol z veliko množico „civilistov" dospel je v Repentabor, v ta mirni kotiček dičnega Krasa, s prvim popoludanskim vlakom. Na kolodvoru sta ga pričakovala goriški in solkanski Sokol, domače pevsko društvo in svetoivanska godba. „Zivio" in „Na zdar"-klicev ni bilo konca ne kraja. Po pozdravu predsednika repentaborskega pevskega društva smo pa vsi ob zvokih godbe korakali na telovadišče. Telovadišče, uprav idealno v teh pasjih dnevih. V lepem kotičku, med zelenjem, pod krasnim modrim nebom so se vršile skupne vaje goriškega, solkanskega in tržaškega Sokola. Pri tem pa je izvajalo pevBko društvo svoj izbrani program prav lepo in hvalevredno in svetoivanski godci so delali s svojimi pljučami vsako čast. V šotorih razpostavljenih okrog telovadišča je bilo dokaj živahno Življenje in izletniki so z vso vnemo gasili svojo žejo in netili svoje navdušenje. Se-le pozno smo se neradi poslovili od milih Goričanov in gostoljubnih domačinov, želeči si, da se kmalu zopet vidimo.
Slovenska dramatična šola v Trstu. Naznanjamo s tem, da se prične redni pouk v dramatični šoli s sredo 21. t. m. Vsi, ki so prijavili svoj pristop, naj se zglasijo ta dan ob osmih zvečer v sobi dramatičnega društva v Narodnem domu, kjer prejmejo nadaljne informacije. Kdor bi bil zadržan priti ta večer, naj se zglasi zag »tovo v teku tega tedna pri režiserju g. Verovšku v dramatični sobi in sicer ali od 11—12. dopo-ludne ali od 6 -7. zvečer. Ob enem javljamo, da je za vstop v dramatično šolo Še vedno čas in naj se, kdor želi ša pristopiti, ali prijavi pismeno ali pa predstavi osebno g. režiserju Verovšku ob gori označenih urah v sobi dramatičnega društva, in to lahko vsaki dan.
Cenjeni diletantje obojnega spola soisto-tako vabljeni, da pridejo jutri v sredo zvečer ob osmih v društveno sobo v svrho raznih inštrakcij in nekaterih zelo važnih in nujnih razgovorov.
Gg. odborniki „Dramatičnega društva" naj se blagovolijo polnoštevilno vde-
lfliiti važne nocuJSnje oilburu v*j seje, sklicane na osmo uro.
tbžaSka MALl™KBON2a:A.
O aretovanem žganjarju Konstantinu Zafopulo nam poroča policija, da je sokriv na raznih večih tatvinah, ki so bile izvršene tekom zadnjih dveh let. Glede tatvine, izvršene pred nekoliko tedni v Skorklji v dvorcu Bartoli, kjer je neznan tat vkral za preko 13.000 kron dragocenosti, je policija izvedela, da je tat naslednji dan šel k Zafo-pulu ter mu ponudil vse vkradene dragocenosti za 2500 ali 3000 kron. Ker pa Zafopulo ni imel toliko denarja v blagajni, je rekel tatu, naj počaka za hip, da gre on v banko po denar. A ko je Zafopulo odšel, se je tat zbal, da je šel Zafopulo morda klicat policijo, ter je vsled tega všel.
Na preiskavi, izvršeni v žganjarni, je policija našla več cmotov najfineje svile. Zafopulo jo je tatovom plačeval po 100 kron omot, a on je svilo prodajal po 400 kron omot.
Nevaren ljubček je 35 letni trgovski agent Artur Cherubini, ki stanuje v ulici Ca-puano. Njegova ljubica Anella Ferrari je prišla včeraj na policijo in tam prijavila, da jo je on predvčerajšnjim opo-ludne v ulici Cornelia Romana — ki je jako samotna — prijel za vrat in jo hotel zadu-! šiti. Komaj in le s težavo da se ga je rešila. | A še dne 15. t m., ko sta bila o neki pri-! liki v Rojanu, ji je bil rekel: „Jaz moram enkrat storiti konec s teboj, a potem se vr« : žem pod vlak !"
Brata tatova. 16-letni kotlarski vajenec Karol P., stanujoči v ulici del Pozzo, je predsinočnjim skušal v ulici del Molino a Va-pore ukrasti novčarko iz žepa nekemu tam mimo idočemu človeku. Slučajno je pa to videl redar, ki je paglavca takoj prejel in aretoval. A na to je priskočil v bran areto-vanega njegov 25-letni brat Ernest P. — ki je tudi kotlar — in je hotel Karola iztrgati iz rok redarju. Redar je pa še njega aretoval.
Nevaren tovariš. 24-Ietni mornar Anton T. je bil aretovan včeraj na zahtevo mornarja Antona Dušmana, s katerim je prenočeval skupaj na nekem prenočišču v ulici di Crosada. Dušman trdi namreč, da mu je Anton T. vkradel iz jopičevega žepa 36 kron denarja. Ko so ga na policiji preiskali, so pa ^našli pri Antonu T. Ie 20 kron in 58 stotink. Na to je povedal Dušman. da je vrnivši se v sobo, našel Antona T. blizu mesta, kjer je bil obešen njegov jopič, dočim sta bila dva druga mornarja pri oknu. Antona T. so pridržali v zaporu.
Preiskoval je spečega. 36-letni ogljar Anton H., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je bil predsinočnjim o polunoči aretovan v ulici del Pozzo bianco, ker je preiskoval žepe nekemu člo-
veku, ki je tam spal na tleh. Bil je na poli* ciji vzet na zapisnik in potem izpuščen.
Samomor. 4 dni v vodnjaku. Včerai
popoludne so našli v vodnjaku hiše št. 471 v Skednju vtopljenega 45 letnega Antona Mahniča. Konstatovalo se je, da je bil v vodnjaku že od minolega četrtka, torej 4 dni. Vtopljenca so vzeli iz vodnjaka in ga prenesli v mrtvašnico na pokopališču.
Smelnioa. Žalostna obljuba. Gospodar (slugi) : „Če bos vedno tako priden, kakor si bil teh prvih 14 dni, potem boi še v moji službi ▼ mrl".
Koledar in vreme. Danes: Štefan, kralj ogrski; Krunoslav ; Zorka. — Jutri : Ivana Frančiška, vdova; Zelidrag; Miijana. — Temperatura včeraj : ob 2. ure popoludne 23° Celzius, — Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Beljaško omizje v Trstu. Naznanjamo cenjenim znancem, da obhaja naše omizje danes 20. t. m. na večer v „Hotelu Balkan ' obletnico svojega obstanka v Trstu.
Tržaško kolesarsko društvo Balkan" vabi gg. odbornike, da se gotovo vde-ležijo današnje seje, ki bo ob 8. uri zvečer, ulica S. Francesco št. 2.
Jubilejne slavnosti, ki jo priredi „Delavsko podporno društvo'4 v Trstu dne 1. septembra, se vdeleže nadalje po deputacijah z zastavami: pevsko društvo „Vodniku iz Doline in „Prešern" iz Boljunca. Ker imamo žalostnih dokazov, da niso vsled nerednih poštnih zvez mnoga društva prejela pozivov, in se zato niso ista Še prijavila na slavnost, javljamo tem potom vsem našim narodnim društvom, da so vsa povabljena na veselico, ki naj bo splošna slavnost našega Primorja. Da zamore pa odbor dati še tekom tega tedna tiskati program, prosimo slavna bratska društva, da se prijavijo vsaj do prihodnjega četrtka.
Odbor.
Odbor pevskega društva „Kole' naznanja gg. pevcem, da bo pevska vaja jutri zvečer ob navadni uri. Ker nastopi društvo v nedeljo pri razvitju zastave pevskega društva „Ilirija", bo naprošeni vsi pevci, da se te vaje gotovo udeleže.
Sv. ivanski tamburašk* zbor bo imel dne 22. sept. t. 1. svoj koncert v Padričah. Program se objavi pravočasno.
Vesti iz Goriške.
Tatvina na pošti v NabreŽini. Sinoči malo pred 9. uro je neznan tat na poštnem uradu v Nabrežini vkral 7 pisem,v katerih je bilo vsega skupaj 7000 k denarja. Poštni uradnik je namreč izbiral pisma. Izbral je bil rečenih 7 pisem, v katerih je bil denar. A ko je po kuucanem Opravilu l»o£el vzeti onih 7 pisem z mesta, kamor jih je bil položil, jili m več našel.
Trojčke je povila pred nedolgim časom v Tržiču soproga g. I. Grudna, c. kr. viuo-rejskega nadzornika pri c. kr. namestništvu v Trstu, in sicer dva dečka in eno deklico. Dečka sta umrla po preteku 8 dni, deklica pa živi.
x Davčni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici vodi g. finančni svetnik Josef Lach. En izgled, kako se tam uraduje : Administrator hiš znanega in bogatega ple-menitaša goriškega, katerega zbog nekdanjega bivšega političnega delovanja posebno Slovenci na Goriškem črez vse cenijo in spoštujejo ter ga je več nego dvajset občinskih zastopov imenovalo častnim občanom, naznanil je pred pol letom davčni administraciji, da je eno stanovanje v eni njegovih hiš prazno. Ker ni dobil naznanila o odpisu davkov, šel je vprašat na dotični urad, kaj je temu vzrok? Uradnik, pri katerem je bil naznanilo uložil, mu je rekel na kratko, ko je pregledal take vložke, da ni nobenega naznanila, torej se tudi davki niso mogli odpisati. Upravitelj je šel na to k finančnemu svetiiiku, mu razložil stvar in pripomnil slednjič, Ja je pripravljen s prisego potrditi, da je naznanilo resnično vložil. Gosp. Lach pa mu je odgovoril osorno, daveč veruje svojim uradnikom nego njemu. Administrator se je vrnil k uradniku in ga, pripravil, da poišče še enkrat po aktih in resnično je našel dotično uložbo, zamešano med druge akte. S potrdilom v roki se je administrator vrnil k svetniku, a ta ni imel niti ene obžalovalne besede. Sploh je pa na tem uradu veliko nereda iu polagoma prinesemo vse na dan. Po3ebno pa naslikamo postopanje tega svetnika v stvareh osebne do-hodarine in mu dokažemo, da so uradniki radi davkoplačevalcev tukaj in ne obratno. Našim poslancem pa toplo priporočamo c kr. finančnega svetovalca Josipa Lacha !
Komen. Pri nas so se vršile od i. do 14. t. m. vojaške vaje 47. pešpolka. Prišlt so semkaj iz Maribora in Gorice ter se utaborili tukaj in v Svetem. — Vojaške vaje so bile precej naporne z ozirom na tukaj in na vsem Krasu trajajočo sušo, kajti od Binkošti nismo imeli izdatnega dežja. Vodnjaki so povsodi večinoma prazni; le tu pa tam se nahaja v večih in boljših vodnjakih — za veliko silo — nekaj vode. Radi pomanjkanja vode je moralo vojaštvo dovažati vodo iz Nabre-žine. Čudno ni, da so ob takih razmerah vojaki bolehali in da je bilo vsaki dan čimdalje več »maroderjevc. — Poleg tega, da so bili »marodi« v sobi internirani, vozarili so jih še vsaki dan v goriško bolnišnico. Res čudno, da se ni še pojavil legar (tifus), kakor se je drugod na
V Trstu, dne 20. avgusta 1907
»EDINOST« štev. 229
Stran TI T
Kranjskem, kjer se vrše vojaške vaje. — Dne 14. t. m. so nas vojaki zapustili in ;.dšli v Gorico. Od tam pojdejo čez Ajdovščino. Logatec na Gorenjsko in Koroško, kjer se bodo v celovški okolici vršili cesarski manevri", katerih se udeleži cesar sam. Pravijo, da bo tam koncentrirano 60 do 70 tisoč mož. — Pri tukaj Mijih vajah nas je najbolj zanimal tako-imenovani „Maschinengevvehr" (strojna pu-^,ka). Ta nova iznajdba bo v bodoči vojski kolosalno delovala in morila ljudi. V eni minuti napravlja ta stroj 1500 strelov in spušča se navadno na v masah in kolonah prodirajoče vojake in krogle padajo liki toča ob veliki nevihti. — Izvrstna vojaška godba je svirala vsaki dan od 6.—7. ure zvečer na trgu ; imeli smo torej tako imenovano „Platzmuzik". Vojaška godba pa je svirala tudi v cerkvi vsako nedeljo pri drugi maši ob 10. uri. Maše se je udeleževalo tudi vojaštvo. Tudi v Svetem je dvakrat na teden ob isti uri svirala godba pod znano lepo lipo poleg cerkve, kjer je letoviška bivajoča tržaška gospoda rajala tako, da je Čisto pozabila na tropično vročino in saharsko sušo. Naš gospod »Ž van« pa je z njemu prirojeno uljudnostjo stregel žejno gospodo z dobro pijačo in tudi s tem, česar je treba »z a p o d zob«. — Ob tej priliki moram omeniti, da je imel neki v Komnu bivajoči vojak — smolo, da je izgubil mošnjiček, v katerem je bilo 33 kron. — To je bila žalost za vbogega Marsa. Akoravno se je to v cerkvi razglasilo, vendar ni bilo denarja nazaj, t. j. najditelj je denar obdržal za-se. Vsled inicijative okrajnosodnega oficijala g. K. Bunca je tukajšnja inteligencija prispevala v to, da je g. Bunc nabral toliko kronic, da se je vrnilo vbo-gomu vojaku zgubljenih 33 kron ; poleg tega se je nabralo še toliko svitlih kronic, da je dobila godba dva sodčeka po 50 1 svežega piva za dar, ker nas je kratkočasila z lepim sviranjem.
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. aept. 1906 do 14. avg. 1907 je prišlo v Opatijo 29.182 oseb. Od 8. do 14. avg. 1907 je na novo dospelo 860 oseb. Dne 14. avg. 1907 je bilo nnvzočih 3484 tujcev.
Vesti iz Kranjske.
Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih
društev. Program XIX. glavne skupščine „Zaveze avstr, jugosl. učiteljskih društev" dne 24., 25. in 26. avgusta 1907. leta v Radovljici. 1. V soboto, dne 24. avgusta: Ob 1*08 uri jjcpoludne ob prihodu vlaka iz Ljubljane sprejem na kolodvoru v Radovljici. Došle skupšči-narje pozdravita mestni župan radovljiški in predsednik Radovljiškega učiteljskega društva". 2. Takoj po sprejemu sestanek v hotelu :.KunsteljM, kjer zvedo za prenočišča oni, ki so se zglasili zanje. 3, Ob 2. uri seja upravnega odbora v šolskem poslopju. Dnevni red:
a)	Poročilo o delovanju vodstva „Zaveze" ;
b)	določitev poročil za delegacijo ; c) predlogi in nasveti. 4. Ob 3. uri zborovanje delegacije v šolskem poslopju v risarski dvorani. Dnevni red : a) Predsednik otvori zborovanje ; b) legiti? mirt ^je delegatov in delegatinj ; c) tajnikovo poročilo o delovanju „Zaveze" in zavezinih društev ; Č) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1906. (§ 15. posl. reda) ; d) blagajniško poročilo : c) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda) ; f) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7., III. a, Zav. pravil) ; g) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil) ; h) določitev časa prihodnji XX. glavni skupščini „Zaveze" (§ 22. Zav. pravil); i) volitev vodstva in upravnega odbora „Zaveze" (§§ 11. in 12. Zav. pravil): j) predlogi in nasveti. 5. Ob 8. uri zvečer zabavni večer v hotelu „Kunstelj".
Vabilo in vspored zabavnega večera se natisne posebej.)
II.	V nedeljo, dne 25. avgusta: 1. ob uri predpoludne glavno zborovanje v šolskem poslopju v risarski sobi po vsporedu, ki ga določi delegacija. 2. Ob 1. uri popoludne banket. (Kuvert brez pijače tri krone.) 3. Po banketu izlet na vozovih na Bled.
III.	V ponedeljek, dne 26. avgusta : ob 5*27 uri zjutraj se cdpeljo z blejskega kolodvora oni, ki napravijo izlet v Gorico in Trst; ob 8*48 uri predpoludne pa oni, ki izlete na Koroško in si ogledajo Celovec, Vrbsko jezero, Beljak, Trbiž.
Za letošnjo glavno skupščino so zglašene sledeče razprave : 1. „Slovensko zadružništvo m sodelovanje učiteljstva pri njem". O tej točki poroča gosp. Vlado Pušenjak, potovalni učitelj, ki ga je določila v to slav. „Zadružna Zveza" v Celju. 2. „Neizmernost prostora in easa". Poročevalec gosp. Henrik Schreiner, e. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. 3. „Roditeljski večeri", Poročevalec gosp. Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljani. 4. „Naše šolstvo". Poročevalec gosp. Janko Likar, učitelj v Ljubljani. 5. „Poročilo o posvetovanju delegatov glede snovanja avstr. slovanske učiteljske zveze" Poroča gosp. Drag. Pribil, c. kr. šolski nadzornik na otoku Krku. 6. „Na delo med l;udstvo !" Govori gosp. Anton Pesek, učitelj v Nara pij ah pri Ptujski gori.
Stavki: 1. Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska in narodna dolžnost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh in obrambo šolstva in učiteljstva ter za prosveto naroda. 2. Predpogoj izvenšolskemu delu je možat in ne-
omadeževan značaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti v šoli. 3. Suprema lex (najvišje načelo) nam bodi brez ozira na stranke in osebe edino le procvit šolstva in napredek prosvete naroda. 4. Delo izven šole je: a) prosvetno (izobraževalno in delo za gospodarski napredek naroda) in b) politiško. 5. Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno ter podlaga in predpogoj politiškemu delu; samo slednje brez prvega ni vspešno ter dostikrat celo kvarljivo narodu in tudi — politiku. 6. Največjo važnost polagaj in posebno pozornost obračaj učiteljstvo pri iz-venšolskem delu na to, da se mladina nadalje izobrazuje in vnema za gospodarski napredek. 7. V ta namen naj Be po potrebi osnujejo posebno društva za mladino, oziroma naj se pri obstoječih narodnih društvih (izobraževalnih, gospodarskih L dr.) ustanove posebni odseki (pododbori) za mladino. 8. Naše izven-šolsko delovanje naj se vrši po enotnih načelih in 8istematiŠkem programu ter trdni organizaciji. 9. V ta namen naj vsako učiteljsko društvo izvoli agilen odsek za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic ; vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše „Zaveze" v močno falango. 10. Namen in delokrog teh odsekov je začrtan v „poljčanskih" resolucijah (glej „Učit. Tovariš" t. I. št. 19.: „Moška beseda štajerskega učiteljstva" in v št. 25. istega lista : „Med ljudstvo!" 11. Pri letošnji glavni skupščini „Zaveze" ▼ Radovljici se naj izvoli osrednji akcijski odbor, ki naj poskrbi, da bodo vsa slovenska in istrsko-hrvat-ska učiteljska društva ustanovila odseke za izvenšolsko delovanje in da bodo ti odseki vršili svojo nalogo. 12. Naša deviza bodi: Le v vstrajnem in vspešnem delu je spas in napredek naš in našega naroda!
Cenjeno učitelj stvo prosimo, da se sprejema v Radovljici udeleži v najobilnejšem številu. Udeleže naj se ga tudi tisti, ki pridejo že poprej v Radovljico.
Vodstvo „Zaveze" Drag. Česnik,	L. Jelene
tajnik _ predsednik.
Vesti iz Koro&ke.
Borovi je. Tukaj se razmere čim dalje bolj jasnijo. Vse razsodno prebivalstvo obsoja neprimerno surovo in skrajno nestrpno divjanje Nemcev in nemčuijev in se naklanja čim dalje bolj na slovensko stran. Dosedanja bojazljivost in pohlevnost je že v toliko premagana, da se ne ustrašijo več Slovenci javno se pokazati. Tako so slovenski izobraženci peli zadnjič v gostilni poskočne pesmi in takoj je privabila vesela pesem mnogo do-mačincev, kateri so v veličastnem zboru in prav izvrstno peli lepe slovenske pesmi na nemalo jezo Nemcev. In Borovljanci so znani kot izvrstni pevci. Ali dosedaj so prepevali slavo samo Nemcem v dveh pevskih društvih „Alpenrose" in „Stahlklang % ki sta znani kot najboljši na Koroškem. Najboljši pevci pa so izključno le Slovenci in se pogovarjajo celo na vsenemških slavnostih v Gradcu in na Dunaju med seboj le slovensko. Ali tudi v tem oziru je, kakor kažejo zadnji dogodki, led prebit in upati je, da v prihodnje tudi slovenska grla ne bodo tako sramotno tlača-nila nemškim privandrancem.	Strel.
Slov. akad. fer. društvo „Gorotan" priredi dne 25. t. m. v Srejah pri Vrbi j javen ljudski shod v Hribernikovi gostilni in otvori ob tej priložnosti ljudsko knjižnico. Na dnevnem redu je več predavanj, nato prosta . zabava s petjem in tamburanjem.
Književnost in umetnost.
R. Saršon: Ivančić: Pčele pjesme, j Rijeka, tisak „Riječke Dioničke tiskare" 1907. Naklada knjižare Šikića. (Str. 37). Cena 50 stot.	____1
Gospodarstvo.
Nasajevanje jagnedi ali topolov
se od merodajnih strani toplo priporoča. Les od topole se jako pogosto rabi, posebno tudi za škatlje za sir itd. Za slednje se rabi ta les posebno zato, ker ga puste miši pri miru. Prav sedaj, ko je topolovega lesa v Avstriji tako malo, a se ga potrebuje velike množine, bi bil pravi čas, da naši kmetje zasade mnogo topol. Ker ta drevesa hitro rastejo, bi v kratkem imel marsikateri lep dobiček.
Razne vesti.
Kuga v San Frančišku. — Iz Wa-
shingtona poročajo, da so v San Frančišku od 15. t. m. naprej obolele in umrle za kugo tri osebe. Kugo so zanesle baje podgane, zato se je proti tem živalim pričel splošen boj.
Don Peroai — dobrotnik. Don
Lorenzo Perosi, znani glasbenik oratorjev in papežev kapelnik, ki je bil nedavno od rimske sodrge insultiran, je daroval v dobrodelne svrhe 120.000 lir, ki jih je prejel od neke ameriške gramofonske družbe.
Orožna smrt otroka. Dveletno dete kolarja Techla v Donicah je palo pred par dnevi v kotel vrele vode. Otrok je bil naravnost skuhan, vendar je še potem živel eno uro ter slednjič izdahnil v groznih mukah.
Kaj se vsa na morju ispije. Na ladijah „Severonemškega Lloyda' v Bremenu se je v minolem letu izpilo : 48.069 steklenic šampanjca, 126.138 steklenic rude čega vina, 128.138 steklenic steklenic renskega in mo-zeljskega vina, 18.436 steklenic konjaka, 20.777 južnih vin, 62.202 steklenic likerjev, 2,011.814 steklenic piva in 495.485 steklenic
Zelo dobro vpeljana
žsanjebiiharija
v bližini Ljubljane
z mnogimi odjemalci
se takoj proda
radi rodbinskih razmer.
Denarja freba imeli 14-20.000 K
Ponudbe pod Priložnost 225 postrestante Ljubljana.
Tovarna pohištva
ulica delta resa 31. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
n
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne = bolezni -
ima
SVOJ AMBULATORIJ v Trata v ulici Sanitk Štev.
2
ORPINUJE: vsak dan od 10.1/, do 12.1/, ure zjutraj in 4.—5. popol.
Novo konsum. društvo v BorMoh
(za velikimi 2eleznl6niml mostovi)
===== razpisuje službo = j
J(r£marja.j
Položiti je kavcijo. — Ponudbe je po-1 slati na Odbor Novega konsumnega društva v Barkovljah (za velikim mostovi) do 30. avgusta 1907.
Comingio Anese £SrJn: •
Velika izbera koralov.
Popravlja vsaki predmet po najzmernejlh cenah Kupuje staro zlato in srebro.
TRST — ulica Gavana IO - TRS?
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop

ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojači* ;
Trst, nlica Torretile it. 34 (t dot i ■ „£Ua mtova cttt& di Crfesse*.
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in tleč* r ===== vsake vrste.	---
Delavske hlače prve vrste, kakor blago vseh vrst iz najpopolnejše nova-
rr-4—
Denarna posojila
v vsakem zne-H sku, proti jamstvo, zamorejo dobiti osebs vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, | v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obresti m oziroma proti amortizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZIDARI t, ulica della Caoerma it. 14, I. nadet •d 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.



Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase la v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme rlD9eratni oddelek" v ulid GiOrgio Galatti St. i* (Narodni dom) polunadstropje. levo. Urad j d odprt od 9. ijutraj do 12. in od 3. do 8. pcp. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost." ,
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdiranje zobov braz ~ vsake bolečine
v z obar sk cm kafcteetu
Dr. 3. Čermak m jj. Jusent?
TRST
tilica daNa Caserma llev. 13. II.
Patentiran divan-postelj MACHNICH
Ok>flsi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicaoii.
Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke.
Skladltte najfinejša in solidnega pohištva
v modernem slogu. — Popolne Bobe.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in H ===== olepševalno delo. ==
anton machnich. trst, ul. s. Giovanni 10
•I
m
Artistično - kromolito-graflčni zavod I. reda.
B0NIVENT0 & Comp.
TRST, nlloa Tiziano Veoellio št. 4. — Tel. 19-97
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev.
Poseduje stroj povsem nov, in nujnovejega zistema.
»N
4»
Zlato kolajna : DUNAJ - TURIH PALEBKO.
Zlate kolaji.e: SUKAJ -TUEII PALESKO.
X*. Magrini & Figlio
TRST, ulica S. Giovanni št. 14 (Palača Salem) Telef. 1354 ODL'KOVANA TOVARNA IN ZALOGA
H CLASOVIKJEV ■
Specijaliteta priznanih in najboljih pianlnov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrich Ebrbar na Dunaju.
Koncertni fiaraii Ebrbir so na raipolago gg. loicertfetoT. — HARMONIJI, ELFKTR. AUTOMAT® PIAHINI, PHONOLA.
_ 9m~ Daje v najom, v ztaeno m obroka. Popravlja ln akordlra Cene znernc.
ohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Itaiia
TRST — Via Malcanton 7
Stran IV
»EDINObT« št. 229
V Trstu, dne 20. avgusta 1907
OTEL BALKAN "^^""Talf.lS HOTEL BALKAA
mineralne vode. Kave se je porabilo 386.741 funtov, čaja 34.246 funtov, čokolade in kakao 29.571 funtov, sladkorja 962.521 funtov, svežega mleka pa 1.307.089 litrov, nadalje 68.181 steklenic mleka za dojence, 67.029 steklenic in škatlic kondenzira nega mleka.
f Aleksander Jeličić. V Zagrebu je 16. t. m. v 70 letu starosti umrl mestni blagajnik Aleksander Jeličić, eden najstarejih urad Diko v glavnega mesta.
Tujci v hotelu „B a I k a n".
Na novo so došli dne ig. avgusta:
Mobar D., zasebnik, SIS KI; Toborav C., profesor, Didki V., revident, Gobec J., uradnik, Zinko W., učitelj, Indra J., učitelj in Bock A., tehnik, PRAGA; Flek J., učitelj, Gruber H„ posestnik, Silbermark J., trgovec in Hafner A., zasebnik, DUNAJ ; Krbal F., uradnik, KRŠKO; .Fanežič A., zasebnih, LJUBLJANA; Koštal F., prof., KOLIN; Bassin* L, uradnik, LAUTERN; <_ernj A., prof., TABOR; Miksik C., uradnik, PRAGA; Pogorlec, uradnik, SARAJEVO: Pollak It., zasebnik, KAMNIK.
Offlrii! QP PrazDa a,i meblirana goba z razgle-VIUUO. 5v dom na morje, pji slovenski družini v Bojanu. Daj a ae tndi hrano. Naslov pove „In se-
ra tni oddelek Edinosti".
985
F. Ščuka
Ferriera štev. 25.
prodaja kuhinjsko opravo: omare,
Na prodaj
nosti".
je 20 bi kraškega terana. Naslov pove »Inaeratni oddelek Edi-
963
PrnHam S°?tiIn°; dobiček, blizu južnega I I U U d III kolodvora, radi odpotovanja. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti".	946
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da preselim svojo gostlno „S tad t Laibech" iz ulice Giulia št. 15 v isto ulico itev. 33 sedaj kavarna Saturno, ter se priporočam za mnoeobroini obisk J. KANTE	970
nncnnH ic^O stanovanje pri pošteni družini UUopUU lOLrG g postrežbo in hrano proti smernemu plačilu v bližini državnega kolodvora. Ponudbe 27. t. m. na „Inseratni oddelek Edinosti". (969
0 ZOlOŽbf »TISKARNE EDINOST*
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti itev. 18 je izšel v slo ven. prevoda
©
VOHUN
ROMAN
Anglešti 8pM J. F. COOPER.
Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 430 strani male osmerke stane
1 krono 60 st.
po pošti 20 stot. več.
Dobi u|it vseh knjigarnah po Slovenskom.
Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanima znesku
Pristen istrski tropinovec
žganjarija v ulici Tintore štev. 4, hiša D u s -s i c h.	875
Električna železnica.
s>i>h©d iz OPtlN: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44,	12.12,
12.44, 1-»6, 1-44, 2.36, 3.24, 3 40, 4.08, 4.32, 4.56, 5-12» S S6» 6 »3. 6-30. 6.46, 7.04 7*3o, 7-56, 8.20, 9.08, 9.56, 10.48, 11.32.
Odhod z Opčin-Državna železnica: 7.25, 11.34 1.39, 6.24, 7.50, 10.42.
odhod iz testa : 6.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9-5fcp 10.44, "-3a. 12.04, 12.20, 12-52, i.20, 1.56, 2-44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9.56, IO-32, II.32. 12.10.
Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 predpoludne ter odrine iz Trsta ob ari 10*25
Ifnhal Antnn TRST, ulica Giuliani št. 25 l\uuai nillUII Trgovina jestvin, sveže blago, cene zmerne.	719
Prodajalnica jestvin in kolonialnega blaga
Ivana Godnig
se je preselila iz ulice Bar-riera vecchia štev. 31
v ulico Madonnina štev. 9
vogal ulice San Apolinare.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod ==
Angelo Devetoh - Trst
vilo« Acqnedotto 22. — Tel. 1448
M. SALARIN1
▼ nlioi Pont© della Fabbra it. 2.
(Vogal oL Torrente.)
Pomlad!
Poletje
oooooooooooooooo « BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima flvojo novo
prodajalnlco ur
■ v TRSTU =====
ilica Vincenzo Belllnl štev.
nasproti cerkve rv. Auiodb norv^h
prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Zaloga oblek in površnikov
M goapode, defike In otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter ramena in —^^^ modra obleka za delavce.	——
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje ae zvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko.
PODRUŽNICA:
„ALLA CITTA Dl LONDRA"
ul. Poete Unore št. 5. (vogal nI. Torre bianea)
Y romantičnem trgu Vrhnika
pri Ljubljani preskrbljeno z zdravo pitno vodo in gojzdnimi sprehajališči v obližju, 15 m od poataje 30 m od novo se gradeče postaje ob južni železnici se po zelo nizki ceni
proda hiša
z dvojnimi stanovanji po tri sobe in drugimi priti-klinami, v hiši je vodovod, ob nje prostorni vrt. Več se poizve pri g. IVAN-u OGRIN-u, stavbo, mojstru na Vrhniki štev. 248.
a
Angelo Iiizza
slikar, dekorater, stika izveske itd., lakir 1 Trst — ulica Paduina St. 9
(vogal allea CUom).
Vsprejema vsakovrstno dekoracjjsko, omet-niško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.
Častim se naznaniti P. N. gg. trgovcem
da
sem prevzel zastopništvo mlina na vet-
Pester Mtiller & Backer
Priporočam se podpori gg. trgovcev z mok in otrobimi ter bilježim udani
Angelo Deveta i
Trst. ulica Acquedotto 22.
Telefon 1448.
B Učiližče in vzgojevališče za deklice, b
Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na moije, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemikem Italijanskem, francoskem ln angleikem jeziku ; v sodbi, glasovir, gosli, citre, pelje, t ionskih rodnih delih, v risanju In slikanju. — | — | — j — j — | — | — |
t ŠOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besengbi 6 ■ ■ ■
24» avgusta t. 1»
se odpre na novo skladišče pohištva
liucio Fopda uiica deir Istria 18
s prodajo navadnega in finega pohištva. CENE ZMERNE. ——	—- DELO SOLIDNO. —•
©
©
©

- » v Trstu m
nI. giorgio galatti IS gE/ D (JCarodni don) D
izdeluje
vso tiskarska dela
v najmodernejem slogu bodisi v pri* prostem ali večbarvnem tisku ca
po zmernih cenah. V V
- Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko.
©
©
©

/ Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu v\\\\w\\\w
ISTRIA" W
Grenkasti
/iker

Pivo 2-krat varjeno „TRIUMPH" Furlansko vino iz posestev princa Hohenlohe Vino iz Visa, furlanski in istrski tropinovec, rum, slivovec.
M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39
Poslopje „Gledališče Goldoni".
OAmAf\ laf starega, zdravega ter z do-tu idi brimi spričevaii opremljenega v vseh strokah mesarstva izurjenega mesarskega pomočnika, kateri bo imel razun mesarstva tudi opravilo pri živini in s konjem Plača 30 K mesečno hrana, perilo in stanovanje. Naslov pove „Inseratni odd. Edinosti".
fi. JKitlovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
Virgilio Cisilino
TRST, ulica Barriera vecchia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, za pestnic, ovratnic, parfimov itd.
B^T" po konkurenčnih cenah.
FRANCESCO S. DONATI
elektrotehnik TRST, mile« teli' Acquedotto It. 96
iitKTiiiTin deKretetaifiu feliliia i prideiiiS mehanično delalnlco
Spr«J«ma rp«]j»TO •Itktrifin« ruavetlJaT«, rroBMT,
totafsnov, »trtloTcnloT, kmkor tudi nehaclina d«U, U M v sT«si ■ e]«ktrot«kDlko, kakor popra*« dlnamlS-■Ik B«t*rjOT la pre«fnoT« rrettljk kkkerlnopi «1 Ml llltMl,
Cm Jak« znerne In Jrvrilttv pepolaa.
W

EDINA HLADILNA PMAoA JE:
Sumeči citart ZI
Šumeči citrat „ZIRILLI
od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno ------rv okusno in hladilno pijačo
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat rZirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezik a t bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo. bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šumeči citrat „ irillia je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski b«. ^znj.
NB. Šumeči citrat „Zirilli" ni enak dragim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke
Telefon št. 1863.
Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št 6.
Telefon št. 1863.