349 2018 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 347.236.1(497.434)"14" Prejeto: 30. 6. 2018 Jurij Šilc dr., višji znanstveni sodelavec, C. Cirila Kosmača 51, SI–1211 Ljubljana-Šmartno E-pošta: jurij.silc@siol.net Nekdanji ortenburški vazali in fevdi na Ribniškem v času grofov Celjskih IZVLEČEK V prispevku obravnavamo fevdalne razmere – vazale in fevde – na Ribniškem med letoma 1418 in 1456, torej v času, ko so bili nekdanji ortenburški fevdi v rokah grofov (pozneje knezov) Celjskih. Grofje Ortenburški so od sredine 13. do začetka 14. stoletja na Dolenjskem in Notranjskem od oglejskega patriarha prejeli v fevd obsežen kompleks zemljiških gospostev, tudi Ribnico. Z njihovim izumrtjem (1418) je ta posest prešla v roke grofov Celjskih. Po smrti Hermana II. Celjskega (1435) je postal senior rodbine njegov sin Friderik II., ki je ponovno potrdil oziroma podelil celjske fevde. Tako je leta 1436 nastala fevdna knjiga, danes najstarejši še ohranjen popis celjskih fevdov, v dveh ne povsem enakih izvodih; prvega hranijo v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, drugega pa v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Podobno se je zgodilo po smrti grofa Friderika II. Celjskega (1454), ko sta nastali novi fevdni knjigi, tokrat ločeno za grofiji Ortenburg in Celje; obe sta danes v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Z umorom Ulrika II. Celjskega (1456) je rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni prevzeli Habsburžani. KLJUČNE BESEDE Ribnica, grofje Ortenburški, grofje Celjski, fevdi, vazali, 14.–15. stoletje ABSTRACT FORMER ORTENBURG V ASSALS AND FIEFS IN THE TERRITORY OF RIBNICA DURING THE TIME OF THE COUNTS OF CILLI The article focuses on the feudal conditions – vassals and fiefs – in the territory of Ribnica between 1418 and 1456, i.e., at a time when the former Ortenburg fiefs were in the hands of the Counts (later Princes) of Cilli. Between the mid-thirteenth and early fourteenth century, the Counts of Ortenburg received in fief from the Aquileian Patri- arch a vast complex of landed estates, including Ribnica, in Lower and Inner Carniola. Following their extinction (1418), this estate passed into the hands of the Counts of Cilli. After the death of Herman II of Cilli (1435), the helm of the family was taken over by his son Frederick II, who renewed his confirmation or, rather, feoffment of the Cilli fiefs. This is how the fief book was compiled in 1436, now the oldest preserved inventory of the Cilli fiefs, in two not entirely identical copies; one is kept by the Archives of the Republic of Slovenia and the other by the Styrian Provincial Archives in Graz. In a similar vein, two new fief books were compiled after the death of Count Frederick II of Cilli (1454), one for the County of Ortenburg and one for the County of Cilli. Both are kept by the Archives of the Republic of Slovenia in Ljubljana. The murder of Ulrich II of Cilli (1456) left the family without its last male representative and after a short war, their property was taken over by the Habsburgs. KEY WORDS Ribnica, Counts of Ortenburg, Counts of Cilli, fiefs, vassals, 14th–15th centuries 350 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Pragospostvo Ribnica »Pragospostvo« Ribnica je bilo v visokem sred- njem veku verjetno posest oglejskih patriarhov, ki so ga že v 12. stoletju podeljevali v fevd svojim vaza- lom iz rodu svobodnih Turjaških. 1 Tako se leta 1220 gospostvo Ribnica (dominio … Reiveniç) omenja kot posest svobodnega gospoda Engelberta II. Turjaške- ga. 2 Po izumrtju starih Turjaških 3 je bila posest vr- njena Ogleju in patriarh Bertold Andeški je – morda že med letoma 1245 in 1248 – gospostvo Ribnica in nekatera h gradu Čušperk pripadajoča ozemlja podelil v fevd grofom Ortenburškim. 4 Ti so tako na Ribniškem že v drugi polovici 13. stoletja posedovali obsežen kompleks zemljiških gospostev, ki se je v za- četku 14. stoletja s pridobitvijo Loža še povečal. Ribnica z gradom, 5 ki so ga verjetno že v 12. stoletju zgradili oglejski vazali svobodni Turjaški, 6 je bila ortenburško politično-upravno središče in se leta 1350 že omenja kot trg (ze Reyfnitz im marcht). 7 Čeprav je bil v Ribnici vseskozi ortenburški upravni grad, so njegovi gradiščani večinoma anonimni. Kot upravnik gradu se 30. novembra 1397 omenja Her- man (II.) Čušperški, 8 1. maja 1414 pa Tristram (III.) 1 Prva nedvomna omemba Turjaških je iz 3. maja 1162, ko je kot priča v listini, ki jo je izstavil koroški vojvoda Herman, nastopal svobodnik Engelbert I. Turjaški (Engelbertus de Vrs- perch liber homo) (StLA, AUR, 1162 V 3; obj. v MDC I, št. 229; gl. Komac, Vzpon Turjaških, str. 18). 2 Engelbert II. Turjaški je dal 7. aprila 1220 plemičem iz Loža v fevd Sodražico v svojem gospostvu Ribnica z vsem pripa- dajočim do meja Loža, ti pa so mu prepustili tri kmetije pri Brežah, ki so jim bile zastavljene (ARS, AS 1063, sig. 6719 [1220 IV 7]; obj. v UBKr II, št. 34; reg. v GZS 5, št. 310). 3 Konrad, zadnji iz rodu starih Turjaških, je umrl pred 9. ma- jem 1248 (gl. Komac, Vzpon Turjaških, str. 18). 4 9. maja 1248 je dobil grof Herman II. Ortenburški po že pokojnem zetu Konradu Turjaškem od patriarha v fevd pa- tronatno pravico nad župnijo Poljane (Stari trg ob Kolpi) in dve tretjini desetin od vseh že obstoječih ali bodočih novin, ki sodijo h gradu Čušperk (ÖStA-HHStA, AUR, 1248 V 9; obj. v UBKr II, št. 156; GZS 6, št. 59; Bernhard, Docu- menta patriarchalia, št. P41). Grof Herman II. Ortenburški je namreč svojo hčer Katarino poročil s Konradom, zadnjim iz rodu starih Turjaških, ki je umrl brez potomcev. Iz te zveze sta Ortenburškim ostali gospostvi Ribnica in Čušperk (po- zneje razdeljen na Čušperk, Ortnek, Poljane in Kostel). Tako so večino stare turjaške posesti, v zgodovinopisju imenova- ne tudi pragospostvo Ribnica, podedovali grofje Ortenbur- ški, medtem ko so novi Turjaški skupaj z gradom prevzeli le manjši del posesti (gl. Adam, Donesek k zgodovini, str. 8–9). 5 Po zasnovi že zgodnjegotski grad je prvič omenjen 25. aprila 1263 v dedni pogodbi med bratoma Friderikom I. in Hen- rikom II. (sinovoma grofa Hermana II. Ortenburškega), ko slednji na Kranjskem poleg gradov Kamen in Jama na Go- renjskem prejme tudi gradova Čušperk in Ribnica s posadka- mi, imetjem in vsem pripadajočim, kar je ležalo med Kolpo in Soro (ÖStA-HHStA, AUR, 1263 IV 25; obj. v MDC IV, št. 2805; gl. Otorepec, Doneski, str. 81). 6 Gl. Kos, Vitez in grad, str. 211. 7 ÖStA-HHStA, AUR, 1350 VII 1. 8 Herman (II.) Čušperški (Herman von Zobelspërg zu der zeitt pfhlegr in der Reyffnicz) je takrat skupaj z bratrancema Hen- rikom in Petrom Čušperškim pečatil listino, s katero sta Gre- gor Räutter in žena Neža za 33 mark pfenigov oglejskega iz Sajevca. 9 Ortenburžani so kmalu po prihodu zgradili tudi bližnji grad Ortnek 10 in osnovali pripadajoče gospo- stvo, kot del nekdanjega velikega gospostva Čušperk. Na Kočevskem so Ortenburžani sredi 14. stoletja začeli z intenzivno nemško kolonizacijo; 11 nekaj po- dobnega so poskusili tudi v Ribniški dolini, o čemer govori ime kraja Nemška vas, ki se leta 1394, ko se prvič omenja, in tudi še v 15. stoletju imenuje »Ba- varska vas«. 12 Na Ribniškem so se v prvi polovici 14. stoletja skoraj dvajset let vlekla ozemeljska nesoglasja med grofi Ortenburškimi in (novimi) Turjaškimi. Leta 1342 so se slednji pred ograjnim sodiščem v Ljublja- ni odpovedali zahtevam do vzpetine, na kateri je stal grad Ortnek, območju Črnega Potoka pri Velikih denarja prodala hubo v Prevolah v Suhi krajini Marijini bra- tovščini in kapeli Treh kraljev v Ribnici za večno luč (ARS, AS 1063, sig. 321 [1397 XI 30]). Herman (II.) se 4. maja 1417 že omenja kot gradiščan na Ortneku (ÖStA-HHStA, AUR, 1417 V 4; reg. v URGSt III, št. 325); na tem mestu je bil še 29. septembra 1423 (ARS, AS 1063, sig. 478 [1423 IX 29]). 9 Janez iz Gradca (v Beli krajini) je takrat grofu Frideriku III. Ortenburškemu za 261 mark soldov beneškega denarja prodal devet hub v Damlju pri Sinjem Vrhu tostran Kolpe; listino, ki je bila izdana v Ribnici, sta pečatila tudi Tristram (III.) iz Sajevca (Tristramen von Rwsspach die zeit phleger in der Reyffnicz) in Henrik Čušperški (ÖStA-HHStA, AUR, 1414 V 1). 10 Ortenburški grad Ortnek se prvič omenja 16. oktobra 1329, ko je bila tam spisana listina, s katero grof Herman III. Or- tenburški priporoča Pavlu Bojaniju, glavarju v Tržiču/Mon- falcone, svojega kaplana Henrika za vikarja v Šmartinu pri Kranju (listina v kodeksu v ACC, CDB, št. 129; obj. v IMDK 13, št. 17). Z Eberhardom Pfefflom pa se 12. novembra 1335 prvič omenja tudi gradiščan na Ortneku (ARS, AS 1063, sig. 6140 [1335 XI 12]). Blizu so tudi ruševine stolpa Ottenstein (gl. Valvasor, Topographia, str. 175) – morda gre za predhod- nika ortenburškega Ortneka ali za utrdbo iz prvotnega turja- škega obdobja (gl. Kos, Vitez in grad, str. 196). 11 V prvi polovici 14. stoletja so na čelu Ortenburžanov stali trije vnuki Hermana II., oziroma sinovi leta 1304 umrlega grofa Friderika I., in sicer: Majnhard I., Albert I. in Oton V. Po smrti Majnharda I. leta 1332 ali 1333 sta dolenjsko posest upravljala njegova sinova Majnhard II. in Herman III., ki pa sta kmalu umrla, prvi leta 1337, drugi leto pozneje. Nekaj pred tem, leta 1335, je umrl tudi Albert I., brat takrat že pokojnega Majnharda I., tako da je živel le še tretji od bra- tov, Oton V., ki je bil tedaj senior rodbine (gl. Lackner, Zur Geschichte, str. 181–184). Oton V. je dal postaviti fevdalno središče nove dolenjske posesti, in to kot naselje s kapelo sv. Jerneja v kraju, imenovanem »Mahovnik« (villa … in Mos- wald), pozneje Kočevje (Gotsche). 1. septembra 1339 je oglej- ski patriarh Bertrand de Saint-Geniès kapelo povzdignil v podružnico ribniške župnije (BCU, Ms. 1472/III, f. 45’). Do smrti Otona V. leta 1343 so na Kočevskem polju nastale prve vasi s koloniziranimi podložniki, domnevno z vzhodnotirol- skih in zahodnokoroških območij. Njegov nečak Oton VI., sin grofa Alberta I., ki je bil poročen z Ano, hčerjo zadnje- ga žovneškega gospoda in prvega celjskega grofa Friderika I., je ambiciozno nadaljeval in izpeljal nemško kolonizacijo oddaljenejših ozemelj na Kočevskem, kar je bilo povezano z obsežnim krčenjem gozdov (gl. Wakounig, Studien). 12 V listini iz 14. marca 1394 se omenja ortenburški vazal, ime- novan po Nemški vasi (»Bavarski vasi«) (von Payerischdorf) (ÖStA-HHStA, AUR, 1394 III 14; reg. v URGSt III, št. 268). 351 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Laščah ter vasema Zamostec in Sodražica. 13 Leto pozneje je na Ortneku med njimi prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma. 14 Grofje Ortenburški so s smrtjo Friderika III. (28. aprila 1418) v moški liniji izumrli, grofje Celj- ski pa so si na osnovi 23. novembra 1377 sklenjene pogodbe o obojestranskem dedovanju v primeru iz- umrtja 15 pridobili njihovo celotno dediščino. Kmalu po smrti grofa Friderika III. Ortenburškega se je grof Herman II. Celjski polastil ortenburške dediščine, če- prav je kralj Sigismund Luksemburški 10. maja 1418 za upravitelja te posesti in skrbnika mladoletnemu otroku (sinu ali hčeri) pokojnega Friderika III. Or- tenburškega postavil oglejskega patriarha Ludvika 13 ÖStA-HHStA, AUR, 1342 X 23. Kot je razvidno iz te listi- ne, je bil današnji potok Veliki graben nekoč zgornji del reke Rašice. 14 Ortenburška grofa Oton VI. in Friderik II. sta 18. junija 1343 s poravnavo na Ortneku končala vse spore z bratoma Volker- jem II. in Herbardom V. Turjaškim (KLA, GAFA, sig. 53 [1343 VI 18]; obj. v TKL I, št. 69). 15 Pogodba med grofom Friderikom III. Ortenburškim (sinom Otona VI. in Ane Celjske) in Celjskimi (grofom Hermanom I., njegovim sinom Hermanom II. in nečakom Viljemom) je bila spisana 23. novembra 1377 (ARS, AS 1063, sig. 4300 [1377 XI 23]; reg. v MDC X, št. 837). K pogodbi je dal iste- ga dne soglasje tudi tridentinski škof Albert II. Ortenburški, stric grofa Friderika III. Ortenburškega (ARS, AS 1063, sig. 4301 [1337 XI 23]). Tecka, brata Friderikove prve žene Marjete. 16 Kralj je že 26. junija 1418 grofu Hermanu II. Celjskemu dovolil obdržati zasedeno posest, ki mu jo je nato 29. februarja 1420 podelil v dedni fevd. 17 Patriarh, ki je med letoma 1420 in 1439 bival v pregnanstvu, 18 nekaj časa tudi na celjskem dvoru, je maja 1425 v Celju grofu Hermanu II. potrdil oglejske fevde, ki so jih imeli prej grofje Ortenburški; 19 s tem so se celj- ski fevdi praktično podvojili. Celjski so tako dobili v roke velik del Kranjske z gospostvi in gradovi na Gorenjskem (Radovljica, Kamen, Waldenberg), No- tranjskem (Lož) in predvsem Dolenjskem (Kravjek, Čušperk, Ortnek, Ribnica, Kočevje, Kostel, Poljane pri Starem trgu ob Kolpi, Stari grad pri Otočcu). 20 16 Ulrik, starejši brat patriarha Ludvika Tecka, se je leta 1394 poročil z Ano Poljsko, vdovo grofa Viljema Celjskega. 17 Listina je bila izdana v Wrocławu (Breslauu) v prisotnosti številnih cerkvenih in posvetnih knezov (ARS, AS 1063, sig. 4435 [1420 II 29]). O tem gl. Orožen, Celjska kronika, str. 47; Štih, Celjski grofje, str. 238, op. 97. 18 Več o tem v Domenig, Ludwig von Teck, str. 150–157. 19 6. maja 1425 (ARS, AS 1053, sig. 4447 [1425 V 6], sig. 4448 [1425 V 6], sig. 4449 [1425 V 6]), 13. maja 1425 (ARS, AS 1063, sig. 4450 [1425 V 13]) in 18. maja 1425 (ARS, AS 1063, sig. 4451 [1425 V 18]). 20 Dediščina po grofih Ortenburških je grofom Celjskim pri- nesla okrog 34 gradov in desetino manjših stolpov na Koro- škem in Kranjskem. Več o tem gl. Kosi, Grajska politika, str. 479–480. Če upoštevamo dejstvo, da so imeli grofje Celjski s pridobitvijo grofije Ortenburg (1420) v oblasti kar tri četrtine Kranjske, je ob pokneženju (1436) obstajala resna in realna možnost, da se Kranjska zlije v Celjsko kneževino (zemljevid izdelal J. Šilc). 352 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Ortenburški in celjski vazali na Ribniškem O vazalih grofov Ortenburških na Ribniškem je ohranjeno le listinsko gradivo; 21 žal pa ni ohranjena nobena fevdna knjiga grofije Ortenburg in Strmec/ Sternberg, da bi lahko natančneje določili orten- burške fevde in vazale v času do začetka 15. stoletja. Vazali, ki so imeli v fevdu posest na Ribniškem, so prihajali iz dolenjskih ortenburških krajev, s Čušper- ka, iz Sajevca, Sušij, Dan in Nemške vasi, pa tudi iz ortenburških gorenjskih posesti, npr. iz Valburge pri Smledniku in z Brega pri Begunjah. O vazalih grofov Celjskih na Ribniškem največ izvemo iz fevdnih knjig. Kmalu po smrti 22 grofa Hermana II. Celjskega so morali vazali kot izraz zve- stobe novega seniorja, grofa Friderika II., zaprositi za ponovno potrditev oziroma podelitev fevdov. Tako je nastal danes najstarejši še ohranjen popis celjskih 21 Predvsem v zbirki listin v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani (ARS, AS 1063), v splošni zbirki listin v Avstrij- skem državnem arhivu na Dunaju (ÖStA-HHStA, AUR) in v zbirki listin stanovskih arhivov v Spodnjeavstrijskem dežel- nem arhivu v St. Pöltnu (NÖLA, StA Urk). 22 Leta 1435 je cesar Sigismund Luksemburški ostarelega grofa Hermana II. Celjskega poklical v Bratislavo, kjer ga je name- raval poknežiti, a je grof zbolel in tam 13. oktobra 1435 umrl. fevdov. 23 Fevdna knjiga je bila sestavljena v torek po sv. Florijanu, 8. maja 1436, in je ohranjena v dveh ne povsem enakih izvodih; prvega hranijo v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, 24 drugega pa v Šta- jerskem deželnem arhivu v Gradcu. 25 Knjiga v prvem delu vsebuje fevde grofije Ortenburg, v drugem delu pa grofije Celje. V ljubljanskem izvodu so vpisi do leta 1447, v graškem pa do 1441. Podobno se je zgo- dilo po smrti grofa Friderika II. Celjskega. 26 Tokrat sta bili sestavljeni dve novi fevdni knjigi, ločeno za grofiji Ortenburg in Celje; obe sta danes v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. 27 V času Celjskih grofov se v letih 1441 in 1442 kot gradiščan v Ribnici omenja Janez Mehovski, kot gra- diščan na bližnjem Ortneku pa Nikolaj Lengheim. 28 23 Gl. Kosi, Grajska politika, str. 485. 24 ARS, AS 1073, I-57r. Gl. Schwanke, Die Kanzlei, str. 68–74. 25 StLA, HStAC 3/15. Gl. Schwanke, Die Kanzlei, str. 77–79. 26 Umrl je na Žovneku julija 1454. 27 Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Celje iz 1455 (AS 1073/I-3r), Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Orten- burg iz 1456 (AS 1073/I-2r). Gl. Schwanke, Die Kanzlei, str. 74–75. 28 Omenjena 8. avgusta 1441 (KLA, GAFA, sig. 328 [1441 VIII 8]; obj. v TKL II, št. 214) in 10. maja 1442 (KLA, GAFA, sig. 332 [1442 V 10]; obj. v TKL II, št. 219). Ulrik s Seničnega, bratranca Henrik in Herman (II.) Čušperška, Viljem Lamberg, brata Štefan in Janez Ravbar, Gregor s Kompolja, Janez (I.) Dürrer, Friderik iz Dan in Nikolaj (I.) iz Sajevca potrjujejo, da polje in lovišče med gospostvoma Metlika in Poljane pripadata gospostvu Ortenburg. Pečatili: Ulrik s Seničnega, Henrik in Herman (II.) Čušperški, Viljem Lamberg, Štefan in Janez Ravbar ter Gregor s Kompolja. Izdano v Poljanah (Stari trg ob Kolpi) na dan sv. Jerneja (24. avgusta) 1396 (ÖStA-HHStA, AUR, 1396 VIII 24). 353 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Plemiči iz Sajevca 29 (gl. Genealoška preglednica 1) Med pomembni ortenburški vazali na Dolenj- skem in Notranjskem so bili plemiči iz Sajevca. V virih jih prvič zasledimo 10. avgusta 1332, ko sta bila brata Seibot (I.) in Tristram (I.) iz Sajevca priči pri prodaji dveh hub na Blokah (pri Fari in na Stude- nem), ki ju je Elizabeta, hči Hermana iz Viševka pri Ložu in žena Janeza iz Planine, prodala Dominiku (I.) Čušperškemu. 30 Omenjena brata sta 25. julija 1340 od Turjaških, bratov Henrika II., Ortolfa I. in Friderika I., kupila dvor pri Goriči vasi z dvema hu- bama, mlinom na Bistrici, hubo v sadovnjaku in tre- mi hubami v bližnjih Otavicah ter desetine v Goriči vasi, Hrovači, Gorenji vasi, Zapotoku, na Vinicah, v Sušjah in na Bregu pri Ribnici. 31 Poleg omenjene posesti na Ribniškem sta Seibot (I.) in Tristram (I.) takrat od Turjaških kupila tudi petnajst hub v bližini gradu Poljane, in sicer v (Dolenjih, Gorenjih in Sred- njih) Radencih ob Kolpi. Te hube je Tristram (I.), skupaj z ženo Zofijo ter Hermanom in Tristramom (II.), sinovoma pokojnega brata Seibota (I.), 1. julija 1350 za 60 mark pfenigov oglejskega denarja prodal Ortenburžanom. 32 Poleg omenjenih Hermana in Tristrama (II.) je bil morebitni sin Seibota (I.) tudi Seibot (II.), ki je bil poročen najprej s Krumperško, drugič pa s Katari- no Harder 33 in je umrl pred letom 1401. 34 Imel je si- nove Friderika, Tristrama (III.) in Martina ter hčere Dorotejo, Kristino, Ano, Marjeto in Gundulo. 35 Kot očetova dediščina je bil pretežni del teh, takrat or- tenburških fevdov podeljen sinu Frideriku, ki pa je že pred letom 1406 umrl. Po njegovi smrti je brat Tri- stram (III.) 25. maja 1406 grofu Frideriku III. Or- tenburškemu prodal osem hub v gospostvu Lož: tri na Knežji Njivi, dve v Markovcu, dve v Nadlesku in 29 Nem. von Ru ͦzzpach, von Ru ͦspach, von Ruezzpach, von Rw ̈ sspach, Ruspacher, Ruespacher ipd. 30 ARS, AS 1063, sig. 98 [1332 VIII 10]. 31 ARS, AS 1063, sig. 6179 [1340 VII 25]. 32 ÖStA-HHStA, AUR, 1350 VII 1. 33 Katarina je bila hči Jakoba Harderja, čigar brat je bil krajši čas opat v benediktinskem samostanu Šentpavel v Labotski dolini. 15. avgusta 1404 so se namreč Elizabeta, hči pokojne- ga Jakoba Harderja, ter njena nečaka in nečakinja, Tristram, Martin in Doroteja, otroci pokojnega Seibota iz Sajevca in Elizabetine sestre Katarine, s šentpavelskim opatom Ulrikom dogovorili glede neke tamkajšnje dediščinske posesti (prep. v StiAStP, Cod. 3/0, f. 178; reg. v UBStP, št. 343). Šlo je za posest pri Šentpavlu v Labotski dolini, ki jo je Jakobovim otrokom 13. decembra 1356 podelil stric Henrik (II.) Harder, ki je bil v letih 1356–1357 opat v šentpavelskem samostanu (StiAStP , UStP , št. 192 [1356 XII 13]; reg. v UBStP , št. 238). 34 23. marca 1401 je bila Katarina že vdova in je hubo v Šent- joštu nad Horjulom v polhograjski župniji zastavila Viridi iz Milana, vojvodinji avstrijski, za posojenih 10 mark pfenigov (ÖStA-HHStA, AUR, 1401 III 23; obj. v GZL II/42). 35 Štiri sestre, Kristina, Ana, Marjeta in Gundula, so 26. avgusta 1410 prodale vso materino dediščino okoli Krumperka (ARS, AS 1063, sig. 407 [1410 VIII 26] in sig. 408 [1410 VIII 26]). eno v Novi vasi na Blokah. 36 Naslednji dan, 26. maja 1406, pa mu je grof podelil fevde pokojnega brata Friderika iz Sajevca. 37 Šlo je za posest, ki so jo vazali iz Sajevca leta 1340 kupili od Turjaških: dvor v Sa- jevcu, na katerem je prej živel pokojni Friderik, dvor v Slatniku, na katerem je živel Tristram (III.), poldrugo hubo in mlin v Goriči vasi in tri hube v Otavicah ter dve tretjini desetine od petnajstih hub in pol v Gori- či vasi, osmih hub v Hrovači, devetih hub v Gorenji vasi, štirih hub na Bregu pri Ribnici, šestih hub na Vinicah, šestih hub v Sušjah, petih hub v (Velikem in Malem) Zapotoku, osmih hub v Jurjevici, desetih hub v Slatniku in tridesetih hub v Brežah. Tretjina desetine v Brežah se je delila na petine; dve sta šli Tristramu (III.), tri pa njegovemu (neimenovanemu) bratrancu. Tristram (III.) je 4. maja 1417 dvor v Sa- jevcu in nekaj desetine (dve tretjini od petnajstih hub in pol v Goriči vasi, osmih hub v Hrovači in devetih hub v Gorenji vasi) podaril sorodnikoma Viljemu (I.) in Tristramu iz Valburge. 38 Vendar je ta desetina, verjetno po smrti Tristrama (III.), ponovno prešla v roke vazalom iz Sajevca, saj je leta 1441 Martin iz Sajevca, mlajši brat Tristrama (II.), od Celjskih gro- fov ponovno dobil v fevd desetine od petnajstih hub in pol v Goriči vasi, osmih hub v Hrovači, devetih hub v Gorenji vasi, treh hub na Bregu pri Ribnici, šestih hub na Vinicah, šestih hub v Sušjah in petih hub v Zapotoku. 39 Ko je Martin umrl, je skrbništvo nad njegovimi mladoletnimi otroki prevzel Jakob Strmolski. Ta je zaradi poplačila stroškov za potrebe varovanih otrok 9. maja 1445 del celjskih fevdov, ki jih je imel Martin (desetine od treh hub na Bregu pri Ribnici, šestih hub na Vinicah, šestih hub v Sušjah in petih hub v Zapotoku), prodal Viljemu (II.) in Fri- deriku, bratoma iz Valburge. 40 Tristram (I.), brat Seibota (I.) iz Sajevca, je imel hčer Ano, ki se je leta 1371 poročila s Friderikom Somrakom, ortenburškim uradnikom v Radovljici; 41 Tristramov sin pa je bil verjetno tudi Nikolaj (I.), ki je 24. avgusta 1396 na gradu Poljane pri Starem trgu ob Kolpi skupaj z drugimi ortenburškimi vazali po- trdil, da polje in lovišče med gospostvoma Metlika in Poljane pripadata gospostvu Ortenburg. 42 Nikolaj (I.) se je poročil z Elizabeto, hčerjo Ditrika s Šum- berka, in ji je 11. maja 1405 s privoljenjem grofa Fri- derika III. Ortenburškega zastavil za jutrnjo v višini 36 ÖStA-HHStA, AUR, 1406 V 25. 37 NÖLA, StA Urk 1686 [1406 V 26]. 38 ÖStA-HHStA, AUR, 1417 V 4; reg. v URGSt III, št. 325. 39 ARS, AS 1073, I-57r, f. 44’; StLA, HStAC 3/15, f. 44’. 40 NÖLA, StA Urk, sig. 2595 [1445 V 9]; ARS, AS 1073/I-57r, f. 57’. 41 Friderik Somrak je 15. marca 1371 ženi Ani za jutrnjo v vi- šini 60 mark soldov beneškega denarja zastavil svoj dvor v Lescah, desetino v Novi vasi pri Lescah (ortenburški fevd), gmajno na Gorici pri Radovljici in hišo v Radovljici (NÖLA, StA Urk, sig. 806 [1371 III 15]). 42 ÖStA-HHStA, AUR, 1396 VIII 24; reg. v MHVSt 7, št. 273. 354 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 mark šilingov dvora v Brežah in Sajevcu, pol hube v Jurjevici ter svoj delež desetin v Jurjevici, Brežah in Slatniku. 43 Nikolaj (II.), sin Nikolaja (I.), je imel leta 1436 v fevdu dvore v Sajevcu, Slatniku in Brežah, 44 43 ARS, AS 1063, sig. 378 [1405 V 11]. 44 Priloga, št. 9. poleg tega pa še dvor v Brežah, dve hubi in pol v Sajevcu, pol hube v Jurjevici ter tretjino desetine od hube v Brežah, Jurjevici in Slatniku. 45 45 Priloga, št. 4. Grof Friderik II. Celjski potrjuje, da je predenj prišel Jakob st. Strmolski kot zakoniti varuh otrok pokojnega Martina iz Sajevca in ga prosil, naj desetine na Bregu pri Ribnici, Vinicah, v Sušjah in Zapotoku podeli v fevd Viljemu (II.) in Frideriku, bratoma iz Valburge, ker jih je zaradi povračila dolgov za potrebe varovanih otrok prodal njima. Grof je vse to podelil omenjenima bratoma in njunim dedičem – sinovom in iz posebne milosti tudi hčeram. Izdano v nedeljo po vnebohodu (9. maja) 1445 (NÖLA, StA Urk, sig. 2595). Genealoška preglednica 1: plemiči iz Sajevca (Ruespacherji). 355 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Dürrerji 46 (gl. Genealoška preglednica 2) Dürrerji izhajajo iz Sušij in so bili ortenburški va- zali, ki so se pozneje naselili tudi na Spodnjeavstrij- skem. 47 Prva med njimi se 29. marca 1384 omenjata Bertold (I.) in Janez Zeseri Dürrer. Bertold (I.) je pečatil listino, s katero Janez Zeseri izpričuje, da je od svaka Viljema Lamberga prejel 50 mark soldov be- neškega denarja kot doto ženi Kunigundi, Viljemovi sorodnici. 48 Tudi 26. junija 1384 je bil Bertold (I.) med pečatniki listine, s katero sta ortenburška grofa Albert II. (tridentinski škof) in Friderik III. Janezu Loškemu z Brega (Marofa pri Starem trgu pri Ložu) v dedni fevd podelila obsežno posest okrog Loža. 49 Bertold (I.) se kot pečatnik omenja še 19. oktobra 1388, 50 20. aprila 1399 pa že kot gradiščan v Ložu; 51 na tem položaju je omenjen še 29. aprila 1403 52 in 30. oktobra 1404. 53 Njegov brat je bil morda Jakob, žup- nik v Ložu ter arhidiakon Kranjske in Marke, ki se prvič omenja 15. septembra 1398. 54 14. aprila 1404 sta mu nečak Janez (I.), verjetno sin Bertolda (I.), in žena Zofija za 46 mark pfenigov prodala hubo na Ve- likem Vrhu v župniji Bloke. 55 Omenjeni Janez (I.) je bil med ortenburškimi vazali, ki so 24. avgusta 1396 potrjevali meje ortenburške posesti. 56 Župnik Jakob Dürrer je umrl pred letom 1415. 57 Bertold (I.) je imel istoimenskega sina Bertolda (II.), ki je bil poročen z Lindeško ter je imel sino- ve Boltežarja (I.), Nikolaja (II.) in Andreja (I.). 58 Med njimi je bil najdejavnejši Boltežar (I.), ki je bil v štiridesetih letih 15. stoletja tudi gradiščan v Lo- 46 Sušje, nem. von der Du ͦ rr, von der Dürr, von der Durr, von der Dwr ipd. 47 Gl. Wissgrill, Schauplatz, str. 273–275. 48 Listino je pečatil tudi Jurij iz Poljč pri Begunjah na Gorenj- skem (ARS, AS 1063, sig. 251 [1384 III 29]). 49 Prep. iz 16. stoletja v KLA, GAFA, sig. 190 [1384 VI 26]; obj. v TKL I, št. 236. Poleg samega stolpa Marof pri Starem trgu pri Ložu je bila posest še na Babni Polici, Bloški Polici, v Iga vasi, na Knežji Njivi, v Kozarišču, Markovcu, Nadlesku, Podcerkvi, Podgori pri Ložu, Starem trgu pri Ložu in v »Se- ničah« (nekje pri Ložu). Pečatili so še Jakob Pfeffel, Herman Snežniški, Janez Lamberg in Oto z Gorij pri Bledu. 50 KLA, GAFA, sig. 199 [1388 X 19]; obj. v TKL I, št. 247. 51 NŠAL, NŠAL 101, št. 221 [1399 IV 20]. 52 KLA, GAFA, sig. 230; obj. v TKL II, št. 12. 53 ARS, AS 1063, sig. 374 [1404 X 30]. 54 ARS, AS 1063, sig. 330 [1398 IX 15]. Jakob je na predlog Viljema Lamberga, gradiščana na Waldenbergu pri Radov- ljici, župnijo Zasip podelil duhovniku Petru, imenovanemu Naiger, sinu Nikolaja iz Radovljice (gl. Otorepec, Gradivo, št. 79). 55 ARS, AS 1063, sig. 369 [1404 IV 14]. 56 ÖStA-HHStA, AUR, 1396 VIII 24; reg. v MHVSt 7, št. 273. 57 Marko Stupel je namreč 11. decembra 1415 hubo v Depali vasi pri Domžalah v mengeški župniji, ki jo hasnuje Peter, prodal velesovski redovnici Doroteji, hčeri Nikolaja Sauerja, za 50 goldinarjev dobro tehtanih dukatov. Prodajalec dolo- ča, da po Dorotejini smrti huba preide v last samostana, ki se mora vsako nedeljo spominjati pokojnega župnika Jakoba Dürrerja, ki je priskrbel potreben denar za nakup hube (ARS, AS 1063, sig. 5373 [1415 XII 11]). 58 Zahn, Das Familienbuch, str. 403, 404. žu. 59 Okrog leta 1445 mu je grof Friderik II. Celjski podelil v fevd pet hub pri Starem trgu pri Ložu. 60 16. januarja 1446 je dobil v fevd še po eno hubo v Za- gradcu in Mali vasi pri Grosupljem ter tretjino dese- tine v Zdenski vasi in Cesti v Dobrepolju. 61 Fevdi v Dobrepolju so se okrog leta 1457 povečali še za hubi v Bruhanji vasi in Mali vasi. Dodatno pa je takrat sin Boltežar (II.) dobil v fevd obsežno posest okoli Podkuma in Loža. 62 Njegov stric Nikolaj (II.) je kot skrbnik nečaka Friderika (II.) Dürrerja, 63 sina takrat že pokojnega Andreja (I.), okrog leta 1456 dobil v fevd dve hubi v Brežah in tretjino desetine v Slatni- ku, Brežah in Jurjevici; poleg tega pa še šest hub v Škrjančah pri Ivančni Gorici, šest hub v Jezeru pri Trebnjem in eno hubo v Brezovici pri Mirni. 64 Niko- laj (II.) je imel v fevdu tudi grad Lanšprež, tri dvore in štiri hube v Sušjah, mlin na reki Ribnici in hubo v Otavicah, po eno hubo v Podpeči in Borštu (delu Podgorice) v Dobrepolju ter sedem hub v Zapužah (danes del Mirne na Dolenjskem); 65 kmalu zatem je imel Nikolaj (II.) v fevdu tudi tri hube v Rodinah pri Trebnjem, tri v Podborštu pri Šentjanžu in štiri v Jezeru pri Trebnjem. 66 Brata Boltežar (I.) in Nikolaj (II.), oba člana kranjskih deželnih stanov, 67 sta 3. februarja 1446 ustanovila spominsko obredje za pokojnega brata Andreja in svojce pri ljubljanskih frančiškanih ter za to dala posestvo pri župnijski cerkvi na Šutni pred Kamnikom. 68 V začetku 15. stoletja zasledimo tudi Nikolaja (I.) Dürrerja, ki ga ne moremo natančno sorodstveno po- vezati z Bertoldom (I.), a je bil morda tudi on njegov sin. Nikolaj (I.) je imel tri sinove: Bertolda (III.), Ju- rija (I.) in Friderika (I.), ki se skupaj z njim omenjajo 18. junija 1418. 69 Takrat jim je Herman II. Celjski podelil v fevd posest pri Gornjem Gradu, ki je bila 59 Kot gradiščan se Boltežar omenja okrog leta 1445 (ARS, AS 1073, I-57r, f. 123) in tudi 28. marca 1447, ko je pečatil listino Janeza Goldsmida, tržana v Ložu (NŠAL, NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu, št. 605 [1447 III 28]; reg. v LNŠAL II, št. 605). 60 ARS, AS 1073, I-57r, f. 123. 61 ARS, AS 1073, I-57r, f. 59’-60. 62 StLA, HStAC 3/17, f. 56’. 63 Friderik (II.) Dürrer je bil pozneje, med letoma 1478 in 1484, glavar Pordenona (Kosi, Spopadi, str. 188, op. 798). 64 ARS, AS 1073/I-2r, f. 17; StLA, HStAC 3/17, f. 5’. 65 ARS, AS 1073/I-2r, f. 17; StLA, HStAC 3/17, f. 6. 66 StLA, HStAC 3/17, f. 69–69’. 67 Oba sta leta 1446 omenjena v seznamu kranjskih deželnih stanov, Boltežar celo dvakrat – očitno gre za očeta in sina (Nared, Seznami, str. 333–334). 68 ASFPL, ZL, 1446 II 3; obj. v GZL IX, št. 75. Za pokojnega Andreja, pokopanega v frančiškanskem samostanu v Ljublja- ni, naj bo v sredo ali četrtek po sv. Jakobu zvečer peta vigilija in exsequies na grobu, zjutraj peta zadušnica in pet govorje- nih maš, nato exsequies na grobu. Sredi pete zadušnice mora duhovnik izreči skupno spoved in prositi za duše svojcev. Naslednji dan mora biti 30 maš. Pri vseh teh mašah, pa tudi vsako nedeljsko in praznično mašo se mora prositi za duše svojcev (gl. Snoj, Petje, str. 109). 69 Wissgrill, Schauplatz, str. 273. 356 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 prej fevd pokojnega Alberta Kozjaškega. 70 Bertold (III.) je bil verjetno poročen s Snežniško, 71 omenjen je v dveh seznamih Kranjcev iz let 1421–1422 72 in zadnjič kot pečatnik leta 1437, 73 njegov brat Jurij (I.) pa je bil med letoma 1448 in 1452 glavar v Devinu. 74 Sin Janeza (I.) je bil morda Janez (II.), ki je imel leta 1436 v fevdu dvor v Leskovcu pri Krškem, pet hub in pol v (Velikem oziroma Malem) Podlogu in tri travnike pri Krakovskem gozdu, dve hubi v Pri- stavi pod Rako, po eno hubo v Dolenjih Raduljah in Zaborštu pri Bučki ter domec v Krškem. 75 Boltežar (I.) Dürrer, ki ga zadnjič zasledimo kot pečatnika listine, izdane 11. oktobra 1468, 76 je imel 70 Albert Kozjaški je bil v letih 1388 in 1400 glavar v Kostanje- vici, ko so jo imeli v zastavi Ortenburžani (gl. Kos, Vitez in grad, str. 164). 71 21. aprila 1428 je Jurij Snežniški z namenom ustanovitve zgodnje maše v cerkvi sv. Petra v Ložu prodal hubo na Volč- jem v župniji Bloke, ki je bila oglejski fevd, cerkvenim klju- čarjem za 33 mark in 100 soldov beneškega denarja. Listino je poleg izstavitelja pečatil tudi njegov svak Bertold (III.) Dürrer (NŠAL, NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu, št. 601 [1428 IV 21]; reg. v LNŠAL II., št. 601). 72 Nared, Seznami, str. 330, 332. 73 Takrat je pečatil neko listino bratov Čreteških, ki naj bi bila nekoč med turjaškimi listinami (gl. Wissgrill, Schauplatz, str. 273). Je pa Bertold 2. avgusta 1430 pečatil listino, s katero je Štefan Nundorfer, kolar v Ribnici, domači župnijski cerkvi zastavil hubo v Lopati v Suhi krajini za 57 goldinarjev dobro tehtanih dukatov (ARS, AS 1063, sig. 501 [1430 VIII 2]). 74 Wissgrill, Schauplatz, str. 273. 75 ARS, AS 1073, I-57r, f. 82’; StLA, HStAC 3/15, f. 109’. 76 Takrat je Mihael Ritter iz Podcerkve (pri Starem trgu pri Ložu) prodal rovt z vsem, kar sodi zraven, cerkvi sv. Primoža štiri sinove: Janeza (III.), Boltežarja (II.), Andreja (II.) in Jurija (III.). 77 Janez (III.) je okrog leta 1455 dobil v fevd desetine v Leskovcu pri Krškem, Veni- šah, na Bregah, Vihrah in Jelšah na Krškem polju. 78 Janeza (III.) med letoma 1451 in 1459 pogosto sre- čujemo kot pečatnika listin. 79 V letih 1478 in 1479 pa je bil gradiščan na Pernsteinu in Thernbergu na Spodnjeavstrijskem. 80 Plemiči iz Dan 81 (gl. Genealoška preglednica 3) se omenjajo v 14. stoletju, prvič 23. aprila 1337, ko je Leopold iz Dan, sin Hertla Ribniškega iz Dan, s so- glasjem žene Vilpurge, sina Nikolaja ter bratov Ber- narda in Bertolda stiškemu opatu Janezu in samo- stanu prodal tri hube v Poljanah pri Stični. 82 Bertold in Klemena v Otoku ob Cerkniškem jezeru za 18 ogrskih zlatnikov (NŠAL, NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu, št. 607; reg. v LNŠAL II, št. 607). 77 HA-GNM, Urk, sub dat. [1456 III 16]; reg. v RKF XIX, št. 442. Cesar Friderik III. je 16. marca 1454 Boltežarjevim sinovom Janezu, Boltežarju, Andreju in Juriju podelil v fevd osem hub na Rakitni, štiri v (Gorenjem oziroma Spodnjem) Jelenju, dve v Klenoviku (zaselku Prevega pri Polšniku), eno v Magolniku in eno v Osredku (pri Podkumu). To posest je imel prej v fevdu oče Boltežar (StLA, HStAC 3/17, f. 56’). 78 ARS, AS 1073/I-3r, f. 27’; StLA, HStAC 3/17, f. 69. 79 Za samostan Pleterje (ARS, AS 1063, sig. 5608 [1451 III 1]; ARS, AS 1063, sig. 5610 [1453 III 4]) in za Freichawerje z Vrhovega pri Šentjerneju (NŠAL, NŠAL 101, II, Vače, št. 622 [1456 XII 6]; ARS, AS 1063, sig. 676 [1459 XII 21]). 80 Wissgrill, Schauplatz, str. 273. 81 Nem. aus dem Poden, de Podem, von Poden ipd. 82 Prep. iz 18. stoletja v SAS, ZKL [1337 IV 23]; obj. v CKL I, št. 166; reg. v Grebenc, Gospodarska ustanovitev, št. 164. Genealoška preglednica 2: Dürrerji (von der Dürr, prvotno iz Sušij pri Ribnici). 357 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 se kot priča omenja še 25. julija 1340, 83 njegova hči Kunica, ki je bila poročena s Hermanom z Zgornjega Otoka pri Mošnjah, pa 4. julija 1368. 84 Proti koncu 14. stoletja se med ortenburškimi vazali omenja tudi Friderik iz Dan, ki je bil morda Leopoldov sin – prvič 1. junija 1384 med pričami v Čedadu, ko oglejski patriarh Filip iz Alençona Ja- kobu Strmolskemu, župniku v Lanišču, in Jakobu Staynerju kot pravnima zastopnikoma grofov Alber- ta II. in Friderika III. Ortenburškega podeli v fevd grad Lož z vsem pripadajočim; 85 in drugič 24. avgu- sta 1396, ko s številnimi ortenburškimi vazali potr- 83 ARS, AS 1063, sig. 6179 [1340 VII 25]. 84 ARS, AS 1063, sig. 5113 [1368 VII 4]. 85 ÖStA-HHStA, AUR, 1384 VI 1. juje, da polje in lovišče med gospostvoma Metlika in Poljane pripadata gospostvu Ortenburg. 86 Iz njihovega rodu izhaja tudi Jurij, ki je leta 1436 od Celjskih grofov dobil v fevd dvor v Danah, na ka- terem je takrat bival in so mu pripadale štiri hube. V fevdu je imel še šest hub v Kotu pri Ribnici, štiri hube in pol ter mlin v Jurjevici, 87 poldrugo hubo v Brežah, posest v Lipovšici, opuščeni dvor južno od Bukovice in žago na reki Ribnici, verjetno na me- stu, kjer se vanjo izliva potok Smečec. Opuščenemu dvoru so pripadale tri hube; ležal je na vzpetini, kjer izvira omenjeni potok Smečec. Posest dvora je sega- la od izvira potoka do gozdne meje Velike gore na eni strani ter od izvira potoka do višine »Kramitach« (morda gre za današnji vrh Vinograd) proti Ugar- ju na drugi strani. Les in pašniki izven omenjenih mejnikov proti vodi v dolini Ribnice so bili v skupni srenjski rabi z drugimi vasmi v ribniški pokrajini. 88 Vso to nekdanjo ortenburško posest je imel Jurij v fevdu še vsaj do leta 1457. 89 86 ÖStA-HHStA, AUR, 1396 VIII 24; reg. v URGSt III, št. 273. 87 Jurij iz Dan je dve hubi in pol v vasi Jurjevica zastavil Bolte- žarju Lambergu (ARS, AS 1073, I-57r, f. 15; StLA, HStAC 3/15, f. 14). 88 ARS, AS 1073, I-57r, f. 15; StLA, HStAC 3/15, f. 13’. 89 ARS, AS 1073, I-2r, f. 20’; StLA, HStAC 3/17, f. 22. Genealoška preglednica 3: plemiči iz Dan (Podem). Matija iz Nemške vasi se poravna z grofom Friderikom III. Ortenburškim glede činža, ki so ga na njegovih posestih protipravno pobirali ortenburški uradniki. Pečatila sta Friderik (IV .) Čušperški in Herman Durstel. Izdano v soboto pred nedeljo Reminiscere v postu (14. marca) 1394 (ÖStA-HHStA, AUR, 1394 III 14). 358 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 V azali iz Nemške vasi 90 Prva omemba ortenburškega vazala, imenovane- ga po Nemški vasi, je iz 14. marca 1394. 91 Takrat se omenja Matija iz Nemške vasi oziroma »Bavarske vasi«, kakor se je naselje imenovalo še v 15. stoletju. Njegov sorodnik je bil verjetno Henrik iz Nemške vasi; ta je imel pred letom 1417 v zastavi dvor v Sa- jevcu, ki ga je za 90 mark pfenigov oglejskega denarja prodal Tristramu (III.) iz Sajevca, ta pa ga je 4. maja 1417 podaril sorodnikoma Viljemu (I.) in Tristramu iz Valburge. 92 Leta 1436 se med celjskimi vazali omenja Viljem iz Nemške vasi, ki je takrat dobil v fevd dvor in hubo v Nemški vasi, hubi v Prigorici, hubo v Lipovcu in hubo v Dolenjih Lazih. V fevd je dobil tudi dve hubi v Ponovi vasi in pet hub v Mali vasi (danes del Iške), kar je bil prej fevd Ane in Urše, hčera pokojnega Ostermana iz Mačerol. 93 Omenjeno posest je imel Viljem v fevdu tudi leta 1457. 94 Dvor v Nemški vasi je imel pred Viljemom iz Nemške vasi v fevdu Jurij Čušperški. 95 Viljem je bil tudi član kranjskih dežel- nih stanov leta 1446. 96 V azali iz Sodražice 97 Med celjskimi vazali zasledimo tudi Heranda iz Sodražice; ta je imel leta 1436 v fevdu posest v Za- potoku, ki jo je hasnoval podložnik Gregor Košica. 98 V azali z Brega pri Ribnici 99 Celjsko posest je imela leta 1436 v fevdu tudi Ana z Brega pri Ribnici, soproga Štefana Ebrarna. 100 Ana je verjetno poimenovana po naselju Breg in ne po dvoru, ki so ga takrat imeli v fevdu Čušperški. 101 Čušperški (gl. Genealoška preglednica 4) Plemiči, imenovani po Čušperku, so bili tako tur- jaški kakor tudi ortenburški in pozneje celjski vazali. Ko je Engelbert II. Turjaški 7. aprila 1220 bratom Karlu, Rupertu in Albertu iz Loža podelil v fevd So- dražico, se med pričami listine omenja tudi turjaški vazal Hartvik Čušperški. 102 Po izumrtju Turjaških je oglejski patriarh gospostvo Čušperk podelil v fevd 90 Nem. von Payerischdorf, vonn Payersdorff ipd. 91 ÖStA-HHStA, AUR, 1394 III 14; reg. v URGSt III, št. 268. 92 ÖStA-HHStA, AUR 1417 V 4; reg. v URGSt III, št. 325. 93 Priloga, št. 10. 94 StLA, HStAC 3/17, f. 8’. 95 Priloga, št. 1. 96 Nared, Seznami, str. 334. 97 Nem. von Strodasicz. 98 Priloga, št. 11. 99 Nem. von Willigen Rayn. 100 Priloga, št. 8. 101 Priloga, št. 13. 102 ARS, AS 1063, sig. 6719 [1220 IV 7]; obj. v UBKr II, št. 34; reg. v GZS 5, št. 310. grofu Hermanu II. Ortenburškemu, ta pa je turja- ške viteze zamenjal s svojimi. Prvi med njimi se 9. aprila 1275 omenja Bernard Čušperški, 103 nato 15. avgusta 1276 brata Hohold in Ulrik (I.) [Chater] 104 ter 8. maja 1301 105 in 22. junija 1304 106 tudi Friderik (I.) Chater. V darovnici stiškemu samostanu iz leta 1308, 107 ki je bila spisana v Dobrepolju, se med pri- čami omenjajo: brata Herman (I.) in Dominik (I.) Čušperška, sinova neimenovanega brata Friderika (I.) Chaterja, 108 torej njegova nečaka, in Friderik (II.) [Chater] Čušperški, 109 ki je bil verjetno sin Friderika (I.) Chaterja; pričal je tudi Ulrik (I.) Chater. Bra- ta Herman (I.) in Dominik (I.) se skupaj s svojim stricem omenjata tudi 22. junija 1316. 110 Dominik (I.) se nato omenja 28. marca 1322 skupaj s sorodni- kom Ulrikom (II.) Gepawerjem, sinom Eberharda 103 Takrat je Friderik iz Mirne samostanu v Stični prodal svo- jo vas Zagorica pri Čatežu za 36 mark pfenigov dunajskega denarja; na zadnjem mestu se med pričami omenja Bernard Čušperški (prep. iz 18. stoletja v SAS, ZKL [1275 IV 9]; obj. v Baraga, Grad Mirna, št. 17; reg. v Grebenc 1973, št. 68). 104 ÖStA-HHStA, AUR, 1276 VIII 15; reg. v RGTG II, št. 177; MHDC V, št. 213. V prvi polovici 14. stoletja so bili na ortenburškem Waldenbergu (pri Radovljici) plemiči po imenu Geschlecht. Tako se 22. junija 1304 omenja Ulrik (ÖStA-HHStA, AUR, 1304 III 22 (dve listini)), med šte- vilnimi brati pa se 5. aprila 1343 omenjata tudi Hohold in še en Ulrik (ARS, AS 1063, sig. 117 [1343 IV 5], sig. 118 [1434 IV 5]). Ta dva sta sicer živela prepozno, da bi ju lahko enačili s plemičema na Čušperku, a so podobna imena in grbi sila zgovorni in le domnevamo lahko, da so Ortenburžani Čuš- perk naselili s kastelani iz rodu waldenberških Geschlechtov (prim. Adam, Donesek k rodoslovju, str. 10). 105 Takrat je Majnhard IV. Turjaški samostanu v Stični podaril hubo v Polici (pri Grosupljem), da bi bil pokopan v samo- stanski kapeli sv. Katarine. Med pričami se takoj za župnikom Jakobom iz Šentvida pri Stični omenja Friderik Chater (prep. iz 18. stoletja, obj. v AS-DS, št. 16; reg. v Grebenc, Gospodar- ska ustanovitev Stične, št. 107). 106 Takrat sta brata Ditmar in Ulrik z Greifenfelsa grofu Fri- deriku II. Ortenburškemu prodala osem kmetij v Suhi pri Predosljah za 60 mark pfenigov oglejskega denarja (ÖStA- -HHStA, AUR, 1304 III 22; obj. v GZL XI, št. 32). Njun oče Ditmar z Greifenfelsa in sorodnik Oton z Vivšnika/ Weißenegga sta grofu jamčila za prodajo (ÖStA-HHStA, AUR, 1304 III 22; reg. v MHDC VII, št. 224). Pri obeh li- stinah, izdanih v Ljubljani, so bile priče: savinjski arhidiakon Witigo, stolnik Popo s Kraiga, točaj Rajner III. Ostroviški, Ulrik s Silberberga, Friderik (I.) Chater, Ulrik Geschlecht, Markvard iz Polhovega Gradca, Albert Sommerecker, Majn- hard iz Gorij in Friderik iz Kompolja pri Krašnji. 107 Takrat je Viljem Piber stiškemu samostanu deloma podaril, deloma prodal tri in pol hube na Glogovici. Reg. v AS-PS, str. 378–379 pod letnico 1308; Grebenc, Gospodarska ustanovi- tev Stične, št. 124 (pod letnico 1308) in št. 134 (pod letnico 1318). 108 Morda je bil oče Hermana (I.) in Dominika (I.) leta 1276 omenjeni Hohold Čušperški. 109 Friderik je verjetno istoveten s Friderikom Chaterjem, ki se omenja leta 1340 (ARS, AS 1063, sig. 6179 [1340 VII 25]) in zadnjič leta 1355 (ARS, AS 1063, sig. 6779 [1355 VIII 5]). 110 Takrat se je grof Majnhard I. Ortenburški pomiril s svojim stricem, grofom Henrikom Goriškim, in imenoval pet svojih služabnikov, med njimi tudi Friderika (I.) Chaterja ter brata Hermana (I.) in Dominika (I.) Čušperška, ki naj bi bdeli nad ohranitvijo miru (ÖStA-HHStA, AUR, 1316 VI 22; reg. v MDC VIII, št. 324). 359 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 (I.) Pfeffla, in Friderikom z Osolnika, takrat imeno- vanim tudi po Čušperku. 111 Dominik (I.) se skupaj s svojim morebitnim bratom Vidom Čušperškim omenja še 10. avgusta 1329 112 in zadnjič 10. avgusta 1332. 113 Eberhard (I.) Pfeffel, ki je bil verjetno po- ročen s Čušperško, je imel poleg že omenjenega sina Ulrika (II.) Gepawerja še vsaj dva sinova, Nikolaja Kaula 114 in verjetno tudi Eberharda (II.) Pfeffla. 115 111 Takrat sta Ulrik (II.) Gepawer in Dominik (I.) Čušperški v Kamniku pod Krimom za Ulrikovega sina Zebra spisala da- rovnico bistriški kartuziji za tri hube v Dobcu; porok Friderik je tu naslovljen kot »dictus Ozzelniker de Zobelsperch« (ARS, AS 1063, sig. 4782 [1322 III 28]; obj. v GZL XI, št. 39). Friderik je na Čušperku živel le krajši čas. 112 Takrat se je grof Majnhard I. Ortenburški zavezal spoštovati določila poravnave z Volkerjem II. in Herbardom V. Turjaškim (KLA, GAFA, sig. 36 [1329 VIII 10]; obj. v TKL I, št. 48). 113 Takrat je Elizabeta, hči Hermana iz Viševka pri Ložu in žena Janeza iz Planine, Dominiku Čušperškemu prodala dve hubi na Blokah (pri Fari in na Studenem). Med pričami sta bila tudi brata Seibot (I.) in Tristram (I.) iz Sajevca (ARS, AS 1063, sig. 98 [1332 VIII 10]). 114 Nikolaj Kaul s Čušperka se prvič omenja 20. novembra 1347, ko je prodal neko hubo v župniji Marijinega rojstva v Šmarju pri Ljubljani. Listino, izdano v Ljubljani, je poleg Nikolaja pečatil še njegov bratranec Friderik (III.) Čušperški (ARS, AS 1063, sig. 136 [1347 XI 20]). Nikolaj Kaul se z ženo Elizabeto zadnjič omenja 3. aprila 1353, ko hubo na Malem Vrhu pri Šmarju proda Vulfingu Omejcu iz Ribnice, ki jo je kupil za večno luč v domači cerkvi sv. Štefana. Listino je pe- čatil tudi Nikolajev brat Ulrik (II.) [Gepawer] s Čušperka (ARS, AS 1063, sig. 158 [1353 IV 3]). 115 Eberhard (II.) Pfeffel se 12. novembra 1335 omenja kot gra- diščan na Ortneku (ARS, AS 1063, sig. 6140 [1335 XI 12]). Najverjetneje gre za sina istoimenskega očeta, ki je bil pred 28. marcem 1322 že pokojni (ARS, AS 1063, sig. 4782 [1322 III 28]; obj. v GZL XI, št. 39). V drugi polovici 14. stoletja je bil med Čušper- škimi najbolj dejaven Friderik (III.), verjetno sin Friderika (II.) Chaterja, ki je imel brata Gregorja. 116 Poročen je bil z Zofijo, s katero je imel sinova Fride- rika (IV.) in Jurija (I.). Friderik (III.) je bil eden naj- zanesljivejših ortenburških vitezov, dejaven na No- tranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem. Omenja se med letoma 1347 in 1393. 117 Oba njegova sinova sta bila celjska vazala. Leta 1436 je imel Friderik (IV.) v fevdu grad Boštanj pri Sevnici in številno okoliško posest, 118 Jurij (I.) pa dvor v Bukovici, dvor v Goriči vasi, hubo v Nemški vasi ter dvor pri sv. Martinu (gre za predhodnika poznejšega gradu Boštanj pri Veli- kem Mlačevem), ki ga je nekoč zgradil njegov sorod- nik Nikolaj Kaul, skupaj s travnikom in mlinom ter poldrugo hubo na Velikem Mlačevem. 119 116 Prvič omenjen 1. novembra 1350, ko daje Eberhart (II.) Pfeffel svoji hčeri Ani, Gregorjevi ženi, za jutrnjo 18 kmetij na Rašici, med Ortnekom in Turjakom (ARS, AS 1063, sig. 6250 [1350 XI 1]; prim. tudi Adam, Grad Kamen, str. 27). Gregor je omenjen tudi 4. aprila 1359 (ARS, AS 1063, sig. 167 [1359 IV 4]). 117 ARS, AS 1063, sig. 131 [1347 II 2]; KLA, GAFA, sig. 74 [1353 III 12]; ÖStA-HHStA, AUR, 1353 VII 21; ARS, AS 1063, sig. 4598 [1354 VII 13]; KLA, GAFA, sig. 84 [1356 I 7]; ARS, AS 1063, sig. 6307 [1357 VII 18], sig. 6780 [1358 IV 28]; KLA, GAFA, sig. 92 [1358 V 4]; ARS, AS 1063, sig. 167 [1359 IV 4]; KLA, GAFA, sig. 98 [1359 VI 5]; ARS, AS 1063, sig. 6783 [1360 V 31]; KLA, GAFA, sig. 114 [1363 VIII 22]; KLA, GAFA, sig. 118 [1364 VI 26], sig. 120 [1364 VIII 3], sig. 121 [1364 VIII 3], sig. 122 [1364 VIII 3], sig. 134 [1367 X 23]; ARS, AS 1063, sig. 6502 [1380 XII 21], sig. 4380 [1393 III 19]. 118 ARS, AS 1073/I-57r, f. 91, 108; StLA, HStAC 3/15, f. 113. 119 Priloga, št. 1. Genealoška preglednica 4: Čušperški (von Zobelsberg). 360 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Nejasen je pojav Gutenberških Ceplov na Ču- šperku. Ko je ortenburški gradiščan Jakob Cepel 12. septembra 1367 v Ribnici pečatil listino, s katero je Tomaž iz Zapotoka ribniškemu tržanu Mihaelu prodal dvor v Zapotoku, na pečatu jasno razberemo napis »s. Iocobi de Zobelsprch«. 120 Kot kaže, se je nek- do od Čušperških poročil s sestro Lenarta Cepla z Gutenberga in v zakonu z njo imel vsaj dva sinova, Jakoba in Ortolfa, pri čemer je Jakob izrecno nave- den kot Cepel. 121 Na prehodu v 15. stoletje se omenja še pet bra- tov oziroma bratrancev, imenovanih po Čušperku, in sicer: Peter, 122 Merkel, 123 Dominik (II.), 124 Her- man (II.) 125 in Henrik. 126 Od Čušperških v sezna- mih kranjskega plemstva in deželnih stanov najdemo Hermana (II.) in (njegovega sina) Hermana (III.), Friderika (IV.), Merkla, Erharda, Janeza in Jurija (II.). 127 120 ARS, AS 1063, sig. 6406 [1367 IX 12]. 121 23. aprila 1347 je v Škofji Loki Lenart Cepel z Gutenberga s soglasjem žene Vilburge in Jakoba Cepla ter Ortolfa, sinov svoje sestre, Henriku, staremu sodniku v Loki, prodal štiri hube na Laborah ob Savi (ARS, AS 1063, sig. 132 [1347IV 23]). 122 Omenjen med letoma 1397 in 1403 (ARS, AS 1063, sig. 321 [1397 XI 30], sig. 362 [1403 IV 24], sig. 363 [1403 IV 24]). 123 Omenjen 12. oktobra 1399 (ÖStA-HHStA, AUR, 1399 X 12). 124 Omenjen 24. aprila 1400 (KLA, GAFA, sig 220 [1400 IV 24]). 125 Omenjen med letoma 1397 in 1423 (ARS, AS 1063, sig. 321 [1397 XI 30]; KLA, GAFA, sig 220 [1400 IV 24]; ARS, AS 1063, sig. 439 [1416 XI 8]; ÖStA-HHStA, AUR, 1417 V 4; ARS, AS 1063, sig. 478 [1423 IX 29], sig. 5018 [1430 VIII 2]). 126 Omenjen med letoma 1380 in 1414 (ARS, AS 1063, sig. 6502 [1380 XII 21];ARS, AS 1063, sig. 245 [1382 V 25]; KLA, GAFA, sig. 199 [1388 X 19]; ARS, AS 1063, sig. 282 [1391 VIII 16], sig. 286 [1392 III 12], sig. 287 [1392 III 13]; NŠAL, NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu, sig. 599 [1393 III 12]; ARS, AS 1063, sig. 321 [1397 XI 30], sig. 362 [1403 IV 24], sig. 363 [1403 IV 24]; ÖStA-HHStA, AUR, 1414 V 1). 127 Nared, Seznami, str. 330–334. Plemiči iz V alburge 128 (gl. Genealoška preglednica 5) Ortenburški in celjski vazali so bili tudi plemiči iz Valburge pri Smledniku, ki so imeli posestva pr- votno le na Gorenjskem. Njihov začetnik je Ulrik iz Valburge, ki se omenja med letoma 1324 in 1327. 129 Njegov potomec (najverjetneje vnuk) je bil Peter, ki se prvič omenja 25. januarja 1380, ko mu je grof Fri- derik III. Ortenburški v znak zvestobe podelil v fevd posest v Predtrgu pred Radovljico. 130 24. junija 1394 mu je grof Herman II. Celjski podelil v fevd dvor in tri hube v Valburgi, tri hube in domec na Podreči ter po eno hubo v Hrašah, Polju pri Vodicah in (Spod- njih ali Zgornjih) Pirničah. 131 Del te posesti (tri hube v Valburgi, domec na Podreči in huba v Polju pri Vo- dicah) je bil 18. aprila 1414 po Celjskih grofih pode- ljen v fevd Petrovemu sinu Viljemu (I.) kot očetova dediščina. 132 Vazali iz Valburge so bili sorodniki vazalov iz Sajevca, saj je bil Peter iz Valburge poročen z Ano, hčerjo Tristrama (I.) iz Sajevca in vdovo Frideri- ka Somraka, ortenburškega upravnika v Radovljici. Tako je 4. maja 1417 Tristram (II.) iz Sajevca sorod- nikoma, že omenjenemu Viljemu (I.) iz Valburge in njegovemu bratu Tristramu, podaril dvor v Sajevcu ter dve tretjini desetine od petnajstih hub in pol v Goriči vasi, osmih hub v Hrovači in devetih hub v Gorenji vasi. 133 Te ortenburške fevde je Viljemu (I.) 12. maja 1436 potrdil tudi grof Friderik II. Celjski. Viljem (I.) je dobil v fevd dvor in dve tretjini desetine od desetih hub v Sajevcu, dvor v Bukovici, dve hubi in pol ter mlin v Goriči vasi, tri hube v Otavicah, dve tretjini desetine od osmih hub v Jurjevici ter polo- 128 Nem. von Sand W altpurg, von Sand W alpurg, W aldpürger ipd. 129 Omenjen 20. decembra 1324 (NŠAL, NŠAL 101, št. 97 [1324 XII 20]) in 9. april 1327 (ARS, AS 1063, sig. 4019 [1327 IV 9]; reg. v CKL I, št. 119). 130 NÖLA, StA Urk, sig. 1024 [1380 I 25]. 131 NÖLA, StA Urk, sig. 1348 [1394 VI 24]. 132 NÖLA, StA Urk, sig. 1891 [1414 IV 18]. 133 ÖStA-HHStA, AUR, 1417 V 4; reg. v URGSt III, št. 325. Genealoška preglednica 5: plemiči iz Valburge (von Sand Walpurg). 361 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 vico desetine od tridesetih hub v Brežah in desetih hub v Slatniku; druga polovica te desetine se je delila na petine: dve sta šli Viljemu (I.), tri pa njegovemu (neimenovanemu) sorodniku. Po svoji polsestri Neži Somrak je takrat dobil v fevd še tretjino desetine v Novi vasi pri Lescah, šest njiv v Predtrgu pri Radov- ljici in hubi na Rečici pri Bledu. 134 Grof Friderik II. Celjski je Viljemu (I.) leta 1436 podelil v fevd še hubo v Goriči vasi. 135 Sinova Viljema (I.) iz Valburge, Viljem (II.) in Friderik, sta 9. maja 1445 od Jakoba Strmolskega, skrbnika mladoletnih otrok pokojnega Martina iz Sajevca, kupila del posesti, ki so jo imeli v fevdu va- zali iz Sajevca, in sicer: dve tretjini desetine od treh hub na Bregu pri Ribnici, šestih hub na Vinicah, še- stih hub v Sušjah in petih hub v Zapotoku. 136 Kot kaže, sta bila po letu 1457 tako oče Viljem (I.) kot tudi njegov sin Viljem (II.) že pokojna, fevdi pa so prešli v last mlajšega brata Friderika, ki je bil duhov- nik in je imel beneficij kaplana pri oltarjih Naše ljube Gospe ter Mohorja in Fortunata v Ribnici. 137 Ta je 134 NÖLA, StA Urk, sig. 2377 [1436 V 12]; ARS, AS 1073/I- -57r, f. 20; StLA, HStAC 3/15, f. 17. 135 Priloga, št. 12. 136 NÖLA, StA Urk, sig. 2595 [1445 V 9]; ARS, AS 1073/I-57r, f. 57’. 137 StLA, HStAC 3/17, f. 27’. del fevdov prodal: desetino od petnajstih hub in pol v Goriči vasi Andreju Lambergu, 138 dvor v Sajevcu in dve tretjini desetine obeh dvorov v Sajevcu pa Jane- zu Čušperškemu. 139 Friderik je 29. septembra 1461 s svojima sestrama Ano, ženo Jošta Gretzbergerja, in Marjeto, ženo Štefana Strassbergerja, sklenil dogovor o delitvi dediščine po pokojnem očetu Viljemu (I.) in materi Amaliji. 140 Marjeta je 10. aprila 1462 svo- jo polovico dvora za 226 ogrskih goldinarjev prodala svoji sestri Ani. 141 Raini 142 (gl. Genealoška preglednica 6) Za ortenburške vazale Raine (Breške) se je dom- nevalo, da je bil njihov viteški dvor morda Breg ob Kokri, vendar vsi do sedaj znani viri kažejo, da je bil to verjetneje Breg pri Begunjah. 143 Dvor na Bregu pri Begunjah je prvič omenjen kot celjski fevd Rainov 138 StLA, HStAC 3/17, f. 3’. 139 StLA, HStAC 3/17, f. 56’, 70. 140 NÖLA, StA Urk, sig. 2922 [1461 IX 29]. 141 NÖLA, StA Urk, sig. 2935 [1462 IV 10]. 142 Nem. ab dem Rain, von Rayn ipd. 143 Gl. Otorepec, Občina Preddvor, str. 85; Oitzl, Poselitvena sli- ka, str. 309, op. 124. Več o rodbini Rain (Breških) gl. Slana, Grad Strmol, str. 159–167 in priloženo genealoško pregled- nico (Rodbina vitezov Strmolskih in povezava z rodbino Breških). Grof Friderik II. Celjski podeli Viljemu (I.) iz Valburge fevde na Ribniškem (dvora v Sajevcu in Bukovici, posestva v Goriči vasi in Otavicah ter desetine v Sajevcu, Jurjevici, Brežah in Slatniku) in pri Radovljici na Gorenjskem (Predtrg, Nova vas pri Lescah in Rečica pri Bledu). Izdano v Celju na dan sv. Pankracija (12. maja) 1436 (NÖLA, StA Urk, sig. 2377). 362 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 leta 1436, ko ga je grof Friderik II. Celjski podelil v fevd Frideriku (II.) Rainu. 144 Friderik (II.) in njegova nečakinja Magdalena, hči pokojnega brata Nikola- ja (II.), 145 sta takrat od grofa Friderika II. Celjskega prejela v fevd obsežne ortenburške fevde, in sicer: poleg že omenjenega dvora na Bregu pri Begunjah še dvor v Nemški vasi, hubi v Prigorici, hubo v Li- povcu, hubo v Jurjevici, dve hubi, mlin in desetino v Zamostcu, hubi v Sodražici, hubo v Borštu (danes del naselja Podgorica v Dobrepolju), hubi v Starem trgu ob Kolpi, šestino desetine v Dolenji vasi, Prigo- rici, Nemški vasi in Slovenski vasi, rovte pri Otavicah ter posest na Koroškem (dve hubi v Šentpetru in eno v Kazazeh, oboje danes del Špitala ob Dravi). Fride- rikova žena Neža pa je dobila v fevd dvor v Begunjah in štiri hube v kraju Erlach (»Jelše«, nekdanje naselje pri Radovljici). 146 Po smrti Friderika (II.) Raina so bili 6. junija 1444 ti fevdi podeljeni sinu Janezu (II.), še vedno skupaj s sestrično Magdaleno. 147 144 Pri tem dvoru verjetno ni šlo za današnji Breg pri Žirovnici, temveč za neki toponim »na Bregu« pri Begunjah. V fevdni knjigi grofov Celjskih za grofiji Ortenburg in Celje, sestav- ljeni 8. maja 1436, je bilo sprva zapisano »hof zu Vegawen am Rayn gelegen in Ratmansdorffer pharre«, pozneje pa je bilo »zu Vegawen«, tj. Begunje, prečrtano (ARS, AS 1073/I-57r, f. 21). Ko sta po smrti Friderika (II.) dvor podedovala sinova, naj- prej Janez (II.) in po Janezovi smrti Jurij (II.), je v fevdnih knjigah lokacija dvora opredeljena kot »am Rayn zu Figawn im dorf in Ratmansdorfer pfarr gelegen« (ARS, AS 1073/I-2r, f. 9') oziroma »am Rain zu Figawnn im dorff in Ratmansdorf- fer pfarr gelegen« (ÖStA-HHStA, HS W 724, f. 267'). Leta 1472 sta brata Andrej in Jurij (II.), sinova Friderika (II.), ku- pila tudi bližnji dvor Breg pri Žirovnici (gl. Smole, Graščine, str. 408). 145 Nikolaj (II.) Rain (ab dem Rain) se prvič omenja 24. avgusta 1415 kot pečatnik listine, s katero sta brata Lenart in Bene- dikt, sinova pokojnega Janeza Zgoškega, ob izpolnjeni pol- noletnosti od svojih skrbnikov Nikolaja iz Lesc, Jurija Lam- berga in Heranta iz Kellerberga prejela očetovo posest (ARS, AS 1063, sig. 432 [1415 VIII 24]; reg. v Otorepec, Gradivo, št. 94). 146 Priloga, št. 5. Omeniti velja, da je bila vsa našteta posest leta 1436 prvotno podeljena v fevd le Frideriku, a je zapis, ki ga najdemo samo v ARS, AS 1073/I-57r, f. 19, prečrtan. 147 Priloga, št. 16. Ravbarji (gl. Genealoška preglednica 7) Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške, 148 od ko- der so s pomočjo Ortenburžanov prišli na Kranjsko. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof Friderik III. Ortenburški bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zasta- vil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi. 149 Oba se skupaj omenjata še 24. avgusta 1396, ko sta na gradu Poljane pri Starem trgu ob Kolpi po- trjevala meje ortenburške posesti med gospostvoma Metlika in Poljane. 150 Janez (I.) se kot pečatnik listine zadnjič omenja 31. avgusta 1407. 151 Med prvimi od podedovanih ortenburških fevdov na Ribniškem je novi senior, grof Herman II. Celjski, po ohranjenih listinah 24. maja 1422 nekdanjemu ortenburškemu vazalu Frideriku Ravbarju podelil dvor z desetinami v Nemški vasi. 152 Friderik je bil verjetno sin Janeza (I.) in je imel od leta 1433 v fevdu grad Kravjek. Ta je bil v času habsburško-celjske fajde porušen, a so ga Rav- barji pozneje obnovili in jim je do konca 17. stoletja služil kot eno glavnih rodbinskih središč. 153 Friderik Ravbar je imel brata Janeza (II.), 154 s ka- terim sta 28. septembra 1436 ljubljanskemu meščanu Vidu Spenglavcu prodala dve hubi na Velikem Vrhu na Blokah za 65 funtov pfenigov dunajskega denarja; eno je hasnoval podložnik Herandt Kocijančič, dru- ga pa je bila opustela. 155 Njun brat je bil morda Ul- 148 V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu za- seda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber). 149 ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4. 150 ÖStA-HHStA, AUR, 1396 VIII 24; reg. v MHVSt 7, št. 273. 151 ARS, AS 1063, sig. 398 [1407 VIII 31]. 152 ARS, AS 1063, sig. 5746 [1422 V 24]. 153 Jakič, Vsi slovenski gradovi, str. 172. 154 Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330). 155 Insert v KLA, GAFA, sig. 365 [1460 XII 1]; obj. v TKL II, št. 285. Genealoška preglednica 6: Raini (prvotno z Brega [pri Begunjah]). 363 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 rik Ravbar, ki je 7. novembra 1436 že omenjenemu ljubljanskemu meščanu Vidu Spenglavcu in njegovi ženi prodal še pusto hubo na Velikem Vrhu na Blo- kah za 20 funtov pfenigov dunajskega denarja. 156 Kot pečatnik se Ulrik zadnjič omenja 19. julija 1445. 157 Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevze- la brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja in 156 KLA, GAFA, sig. 310 [1436 XI 7]; obj. v TKL II, št. 185. 157 ÖStA-HHStA, FAA XXIII, 1445 VII 19. matere Marjete. Oba sinova sta pred letom 1456 od grofa Ulrika II. Celjskega dobila v fevd dvor v Bla- tah, dvora in hubi v Goriči vasi, dvor v Bukovici, dvor »Rožnik« nekje pri Ribnici ter po hubo na Vinicah in v Zapotoku. Skupaj z materjo Marjeto pa so imeli v fevdu še dve tretjini žitne desetine od šestih hub in pol v Sušjah, šestih hub na Vinicah, petih hub v Za- potoku in treh hub na Bregu pri Ribnici. 158 Oba sino- va sta z uspešno vključitvijo v cesarjevo službo dosegla 158 Priloga, št. 19. Grof Friderik II. Celjski podeli Frideriku Ravbarju nekdanje ortenburške fevde, dvor v Nemški vasi z dvema tretjinama dvoru pripadajočih desetin in hubo v Nasovčah blizu Mengša. Izdano v nedeljo po vnebohodu (24. maja) 1422 (ARS, AS 1063, sig. 5746 [1422 V 24]). Genealoška preglednica 7: Ravbarji. 364 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 številne pomembne položaje v deželnoknežji upravi in sta bila v zadnji četrtini 15. stoletja glavna opo- ra habsburški oblasti na jugozahodnem Kranjskem. Ravbarji so v drugi polovici 15. stoletja posedovali go- spostva Lož, Šteberk, Hašperk in Završje v Istri, tako da so težišče svojega delovanja prenesli na Kras. 159 Lambergi Po poreklu rodbina verjetno izvira iz Koroške, od koder so prišli najprej kot ministeriali Ortenburža- nov na Gorenjsko. Na Ribniškem so imeli celjske fevde Boltežar Lamberg ter njegova sinova Andrej in Jurij. Boltežar Lamberg se prvič omenja leta 1436, ko mu je Jurij iz Dan zastavil dve hubi in pol v vasi Jurjevica. 160 Nato ga zasledimo 24. aprila 1441, ko je za 24 funtov pfenigov dunajskega denarja prodal pol opustele hube v Podobu pri Ložu. 161 Na njegovo prošnjo je Janez, naslovni škof v Lodu (Palestina) in generalni vikar oglejskega patriarha, v župnijski cer- kvi sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu 28. septembra 1445 posvetil nov oltar sv. Barbare ter vernikom po- delil 80 dni odpustkov. 162 Boltežar se kot gradiščan v Ložu omenja že okrog leta 1445 163 in 28. marca 1447, ko je pečatil listino Janeza Goldsmida, tržana v Ložu. 164 Boltežar je bil leta 1446 član kranjskih de- želnih stanov. 165 Njegova sinova Andrej in Jurij sta okrog leta 1456 kot dediščino dobila v fevd hubi v Sodražici, hubi v Zamostcu, po eno hubo v Nemški vasi, Lipovcu in Jurjevici, desetine v Dolenji vasi, Prigorici, Zamost- cu in Sodražici ter njivo pri Otavicah. Desetino od petnajstih in pol hub v Goriči vasi pa jima je prodal duhovnik Friderik iz Valburge. 166 Cesar Friderik III. je 12. junija 1457 bratoma podelil v upravo gospostvo in grad Ribnica, 167 12. aprila 1462 pa je Andreju v šti- riletni zakup podelil spodnji in srednji urad v Ribni- ci. 168 Od obeh sinov je bil na Ribniškem bolj dejaven Andrej, ki je bil poročen z Elizabeto Čušperško in je bil v tistem času oskrbnik gradu Ribnica, 169 okrog leta 1470 pa je sezidal grad na Bregu pri Ribnici. 170 159 Kosi, Spopad, str. 187. 160 Priloga, št. 4. 161 NŠAL, NŠAL II, Stari trg pri Ložu, št. 603 [1441 IV 24]; reg. v LNŠAL II, št. 603. 162 NŠAL, NŠAL II, Stari trg pri Ložu, št. 604 [1445 IX 28]; reg. v LNŠAL II, št. 604. 163 ARS, AS 1073, I-57r, f. 123. 164 NŠAL, NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu, št. 605 [1447 III 28]; reg. v LNŠAL II, št. 605. 165 Nared, Seznami, str. 333. Pri Boltežarju Lambergu, ki je na- veden v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Sezna- mi, str. 331), pa gre zelo verjetno za istoimenskega očeta. 166 Priloga, št. 20. 167 ÖStA-HHStA, HS B 360, f. 54–54’, 55–55’. 168 ÖStA-HHStA, AUR, 1462 IV 12. 169 ARS, AS 1063, sig. 733 [1465 III 28]; KLA, GAFA, sig. 384 [1465 VIII 10]; ARS, AS 1063, sig. 738 [1465 IX 26] in sig. 759 [1467 VII 17]. 170 Jakič, Vsi slovenski gradovi, str. 68. Schrabas Vazal Celjskih grofov je bil tudi Janez Schrabas iz stare družine celjskih vazalov, ki se prvič omenja 30. septembra 1425. 171 Grof Friderik II. Celjski mu je 18. marca 1436 za številne usluge, ki jih je storil njemu in očetu Hermanu II., podelil v oskrbo grad Kostel. 172 Poleg tega mu je 24. junija 1436 podelil v fevd šte- vilno posest v kostelski, krški, trebanjski in ribniški župniji; v slednji po eno hubo v Gorenji vasi, Lipovcu in Nemški vasi. 173 Janez Schrabas je na Kranjskem in Štajerskem veljal za deželnega sovražnika, torej v celjsko-krški oziroma celjsko-habsburški fajdi za pristaša Celjskih. V seznamu deželnih sovražnikov iz okrog leta 1440 je navedeno, da roparsko napada deželane in noče upoštevati deželnega prava; deželni sovražniki pa jahajo notri in ven v Kostelu ter se tam tudi vzdržujejo. 174 Ortenburški in celjski fevdi na Ribniškem Dvori Med letoma 1436 in 1456 se na Ribniškem ome- nja kar štirinajst dvorov, ki so jih v fevd podeljevali grofje Celjski. V Brežah se že leta 1405 omenja ortenburški dvor. Takrat je bil v fevdu Nikolaja (I.) iz Sajevca, ki ga je 11. maja omenjenega leta s privoljenjem grofa Friderika III. Ortenburškega zastavil ženi Elizabeti, hčeri pokojnega Ditrika Šumberškega, za jutrnjo v višini 50 mark šilingov. 175 Dvor je bil leta 1436 v fev- du sina Nikolaja (II.) iz Sajevca. 176 Dvor na Bregu pri Ribnici je leta 1436 dobil v fevd Friderik (V.) Čušperški. 177 Iz tega dvora je An- drej Lamberg okrog leta 1470, potem ko se je ločil od brata Jurija, ki je ostal v ribniškem gradu, sezidal grad. V Bukovici so bili trije dvori. Prvega je imel leta 1436 v fevdu Jurij Čušperški, 178 v letih 1455 in 1457 pa so ga imeli v fevdu že Ravbarji, in sicer Marjeta, vdova Ulrika Ravbarja, ter njuna sinova Nikolaj in Gašper. 179 Drugega je 12. maja 1436 grof Friederik II. Celjski podelil v dedni fevd Viljemu (I.) iz Val- burge. 180 Leta 1457 ga je imel kot dediščino v fevdu 171 Takrat je skupaj z Jurijem Turjaškim in Nikolajem Hmeljni- škim obljubil vrniti Janezu Perneškemu 322 funtov dunajskih črnih pfenigov (KLA, GAFA, sig. 278 [1425 IX 30]; obj. v TKL II, št. 98). 172 ARS, AS 1073/I-57r, f. 72’; StLA, HStAC 3/15, f. 76. Fevd mu je potrdil še leta 1441 (StLA, HStAC 3/15, f. 47–48’). 173 Priloga, št. 14. 174 ARS, AS 1063, sig. 4496, f. 3 [ok. 1440]; obj. v Otorepec, Seznam, str. 334–335. 175 ARS, AS 1063, sig. 378 [1405 V 11]. 176 Priloga, št. 9. 177 Priloga, št. 13. 178 Priloga, št. 1. 179 Priloga, št. 19. 180 NÖLA, StA Urk, sig. 2377 [1436 V 12]; ARS, AS 1073/I- -57r, f. 20. 365 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 že njegov sin, duhovnik Friderik iz Valburge. 181 V bližini, južno od Bukovice, je bil še tretji, leta 1436 že opuščeni dvor, ki ga je imel med letoma 1436 in 1457 v fevdu Jurij iz Dan. 182 Omenjeni Jurij je leta 1436 od celjskih grofov dobil v fevd tudi dvor v Danah, na katerem je takrat bival in kateremu so pripadale štiri hube. 183 Ta dvor je imel Jurij v fevdu še leta 1457. 184 Najstarejši med omenjenimi dvori je bil v Goriči vasi; v prvi polovici 14. stoletja so ga imeli v fevdu Turjaški. 25. julija 1340 so bratje Henrik (II.), Or- tolf (I.) in Friderik (I.) Turjaški bratoma Seibotu (I.) in Tristramu (I.) iz Sajevca prodali dvor pri Goriči vasi z mlinom na Bistrici in tremi hubami v bližnjem Otavniku. 185 Ta dvor je 26. maja 1406 Friderik Or- tenburški podelil v fevd Tristramu (III.) iz Sajevca. 186 Kot kaže, so bili trije dvori tudi v Nemški vasi. Prvega je 24. maja 1422 grof Herman II. Celjski po- 181 StLA, HStAC 3/17, f. 27’. 182 Priloga, št. 2, 22. 183 Priloga, št. 2. 184 Priloga, št. 22. 185 ARS, AS 1063, sig. 6179 [1340 VII 25]. 186 NÖLA, StA Urk 1686 [1406 V 26]. delil Frideriku Ravbarju. 187 Leta 1456 so ga še imeli v fevdu Ravbarji, tako kot tistega v Bukovici, in sicer Ulrikova vdova Marjeta s sinovoma Nikolajem in Gašperjem. 188 Drugega je leta 1436 od celjskih gro- fov dobil v fevd Jurij Čušperški, 189 a je kmalu zatem prešel v fevd Viljema iz Nemške vasi, 190 ki ga je imel v fevdu tudi leta 1457. 191 Tretji dvor je leta 1436 do- bil v fevd Friderik (II.) Rain, 192 po njegovi smrti pa je bil 6. junija 1444 podeljen v fevd njegovemu sinu Janezu (II.). 193 Ortenburški dvor v Slatniku se, tako kot tisti v Brežah, omenja leta 1405, ko ga je Nikolaj (I.) iz Sajevca skupaj s še neko drugo svojo posestjo zasta- vil svoji ženi Elizabeti za jutrnjo. 194 Dvor je bil leta 1436, tako kot tisti v Brežah, že v fevdu njegovega sina Nikolaja (II.). 195 187 ARS, AS 1063, sig. 5746 [1422 V 24]. 188 Priloga, št. 19. 189 Priloga, št. 1. 190 Priloga, št. 10. 191 StLA, HStAC 3/17, f. 8’. 192 Priloga, št. 5. 193 Priloga, št. 16. 194 ARS, AS 1063, sig. 378 [1405 V 11]. 195 Priloga, št. 9. Bratje Henrik (II.), Ortolf (I.) in Friderik (I.) Turjaški prodajo bratoma Seibotu (I.) in Tristramu (I.) iz Sajevca dvor pri Goriči vasi z dvema hubama, mlinom na Bistrici, hubo v sadovnjaku in tremi hubami v bližnjih Otavicah ter desetine v Goriči vasi, Hrovači, Gorenji vasi, Zapotoku, na Vinicah, v Sušjah in na Bregu pri Ribnici. Poleg omenjene posesti na Ribniškem jima prodajo še petnajst hub v Radencih ob Kolpi v bližini gradu Poljane. Med pričami sta bila tudi Friderik (II.) Chater s Čušperka in Bertold iz Dan. Izdano na dan sv. Jakoba (25. julija) 1340 (ARS, AS 1063, sig. 6179 [1340 VII 25]). 366 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Leta 1456 se prvič omenja dvor v Blatah, ki je bil fevd bratov Nikolaja in Gašperja Ravbarja. Ravbarja sta imela v fevdu tudi dvor »Rožnik« nekje v bližini Ribnice. 196 Poleg naštetih štirinajstih dvorov, ki se omenjajo v času Celjskih grofov, je bil (takrat verjetno že opu- ščen) ortenburški dvor tudi v Zapotoku. Nekoč je bil v lasti Tomaža iz Zapotoka, ki ga je 12. septembra 1367 z vsem pripadajočim za sedem in pol marke soldov beneškega denarja prodal Mihaelu, tržanu v Ribnici. 197 Hube, mlini in žage Poldruga huba v Brežah, štiri hube v Danah, mlin ter štiri hube in pol v Jurjevici, šest hub v Kotu pri Ribnici, žaga na reki Ribnici (nedaleč od Bukovice) ter posest v Lipovšici so bili med letoma 1436 in 1456 v fevdu Jurija iz Dan. 198 Po ena huba v Gorenji vasi, Lipovcu in Nemški vasi so bile 24. junija 1436 podeljene v fevd Janezu Schrabasu. 199 Huba v Dole- njih Lazih, huba v Lipovcu, huba v Nemški vasi in dve hubi v Prigorici so bile leta 1436 v fevdu Viljema 196 Priloga, št. 19. 197 Listino, ki je bila izdana v Ribnici, sta pečatila Tristram iz Sajevca in Jakob Cepel s Čušperka (ARS, AS 1063, sig. 6406 [1367 IX 12]). 198 Priloga, št. 2, 22. 199 Priloga, št. 14. iz Nemške vasi. 200 Leta 1436 je imel hubo v Goriči vasi v fevdu Jurij Čušperški, 201 tri in pol hube v Go- riči vasi, tri hube v Otavicah in mlin v Goriči vasi Viljem (I.) iz Valburge, 202 pol hube v Jurjevici, dve hubi in pol v Sajevcu pa Nikolaj (II.) iz Sajevca. 203 Hubo na Vinicah je imela v fevdu Ana z Brega pri Ribnici, hči takrat že pokojnega Štefana Ebrarja, 204 nekaj posesti v Zapotoku pa je bilo v fevdu Heran- da iz Sodražice. 205 Hubo v Jurjevici, hubo v Lipovcu, hubi v Prigorici, hubi v Sodražici, hubi in mlin v Za- mostcu ter rovt pri Otavicah je imel leta 1436 v fevdu Friderik (II.) Rain, 206 6. junija 1444 pa so ti fevdi kot očetova dediščina prešli v last sina Janeza Raina. 207 Desetine Celjski grofje so podeljevali v fevd tudi številne desetine, in sicer: na Bregu pri Ribnici (leta 1441 vazalom iz Sajevca, 1445 vazalom iz Valburge), v Brežah (1436 vazalom iz Sajevca in Valburge, 1456 Dürrerjem), v Dolenji vasi (1436 in 1444 Rainom), 200 Priloga, št. 10. 201 Priloga, št. 1. 202 Priloga, št. 7, 12. 203 Priloga, št. 4. 204 Priloga, št. 8. 205 Priloga, št. 11. 206 Priloga, št. 8. 207 Priloga, št. 16. Kraji na Ribniškem, kjer so imeli Celjski podedovane ortenburške fevde; navedene so tudi najstarejše pisne omembe krajev (prim. SHT I pod ustreznim toponimom) (zemljevid izdelal J. Šilc). 367 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 v Gorenji vasi (1436 vazalom iz Valburge, 1441 va- zalom iz Sajevca), v Goriči vasi (1436 vazalom iz Valburge, 1441 vazalom iz Sajevca), v Hrovači (1436 vazalom iz Valburge, 1441 vazalom iz Sajevca), v Jurjevici (1436 vazalom iz Valburge in Sajevca, 1456 Dürrerjem), v Nemški vasi (1436 in 1444 Rainom), v Prigorici (1436 in 1444 Rainom), v Sajevcu (1436 vazalom iz Valburge), v Slatniku (1436 vazalom iz Valburge in Sajevca, 1456 Dürrerjem), v Sušjah (1441 vazalom iz Sajevca, 1445 vazalom iz Valburge), v Zapotoku (1441 vazalom iz Sajevca, 1445 vazalom iz Valburge) in v Zamostcu (1436 Rainom). Deželnoknežja posest Zaradi vedno večjih trenj, ki so se spričo postop- nega nastajanja lastne celjske dežele pojavljala med celjskimi grofi in Habsburžani, je ob koncu leta 1437 izbruhnila fajda (glavni vzrok je bil povzdig celjskih grofov v državne kneze s strani cesarja Sigismun- da Luksemburškega, povod pa nesoglasja v zvezi z umestitvijo krškega škofa), ki je dodobra spremenila razmerja moči v regiji. Zaključila se je avgusta 1443 s poravnavo med sprtima stranema, ki je celjskima grofoma (osebno, ne pa dedno) priznavala knežji po- ložaj, ukinjala pa njuno kneževino. 208 Ta poravnava je vključevala obojestransko dedno pogodbo, sklenjeno 16. avgusta 1443, ki je določala, da v primeru izumr- tja Celjskih po moški liniji vso njihovo posest dobijo Habsburžani, če pa izumrejo oni, dobe novopečeni knezi vsa njihova gospostva v Istri ter delu Kranjske in Štajerske. 209 Z umorom Ulrika II. Celjskega 9. no- vembra 1456 v Beogradu je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana, celjsko posest pa so po kraj- ši vojni prevzeli Habsburžani. Cesar Friderik III. je leta 1457 sestavil novo fevdno knjigo, v kateri so bili popisani deželnoknežji fevdi grofij Celje, Ortenburg in Gorica, vojvodin Štajerska, Koroška, Kranjska in Avstrija ter gospostva Weitra, med njimi tudi na Ribniškem. 210 208 Nared, Seznami, str. 329–330, s podrobnim seznamom litera- ture. 209 ARS, AS 1063, sig. 4511 [1443 VIII 16]. 210 StLA, HStAC 3/17. Fevdna knjiga grofa Friderika II. Celjskega za grofijo Ortenburg je bila nastavljena 8. maja 1436 (ARS, AS 1073/I-57r, f. 1). 368 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Priloga Celjski fevdi na Ribniškem 1436–1456 211 št. 1 [1436]: Item Jorig Zobelsperger   a) hat ze lehen enphangen in vnd seinen erben sün vnd von sundern gnaden tochtern. Item vnd sind das die gue- ter. Des ersten ain hof zu Puchholcz  b) . Item ain hof zu Payerstorff  c) . Item ain hueben ze Weykerstorf  č) . Item ain hof ze Sand Mertten  d) mit sampt dem pu- hel, da vormalen der Kew ͣ l selig ain hawss aufgehabt hat. Item die wysen bej der obern müll. Item vnd anderthalbe hueben zu Grossen Mlatsche   e) . Habet litteram. 212 // [vsebinsko enako] 213 a)  Jurij Čušperški b)   Bukovica c)  Nemška vas č)   Goriča vas d)  Boštanj (nekdanji grad pri Velikem Mlačevem); gre za dvor in gorico, kjer je nekoč imel hišo pokojni [Nikolaj] Kaul [s Čušperka] e)  Veliko Mlačevo št. 2 [1436]: Jorig Podem  a) hat ze lehen enphan- gen in vnd seinen erben sun vnd von sundern gnaden tochtern die hernachgeschriben gueter des erstten im Podem   b) ain hof den er selber pawtt. Item da- bej vier hueben. Item in dem Winkkchel  c) 6 huben. Item an der Juriauetz   č) funfthalb huben. Item ain mull daselbs. Item ain guett in Lippabicz  d) . Item an- derthalb hueben ze Frisach  e) . Item ainen oden hof des drej hueben sind gelegen am perg ob den Puch­ holcz   f) des pymerkch ausgeczaigt sind von dem prun Sumetcze ͣ tsch  g) da er auf den perg endsprin- get vnd derrichts auf Reyfniczer perg  h) auf die hoch des waldes vnd von demselben prunn an der anderen seytten derrichts auf die hoch vncz in das Kramit­ täch   i) gen Vgor   j) , was awer ausserhalb der zwayr gemerkch ist gen dem wasser ze tal der Reifnitz   k) werdts, das sol ein gleiche gemayn sein mit suchung des holcz vnd der wayd dem markt vnd den dorffern in der gegent Reifnicz   l) . Item vnd ain sag im vr- sprung in der Reiffnitz  k) . Habet litteram. 214 // [vse- binsko enako, le da preostanek teksta od auf den perg endspringet vnd derrichts dalje manjka] 215 a)   Jurij iz Dan b)   Dane c)   Kot pri Ribnici č)   Jurjevi- ca d)  Lipovšica e)  Breže f)  Bukovica g)  Smečec, pritok Ribnice h)  masiv Velika gora i)   mor da V inogr a d (567  m) j)  grič Ugar k)  reka Ribnica l)  Ribnica št. 3 [1436]: Jorig Podem  a) hat versecz Waltha- zaren Lamberger   b) dritthalb hueben in dem dorff Jurewicz   c) meins herren lehen Ortenburg   č) vmb 211 Opomba: toponimi, izpisani odebeljeno, so na Ribniškem. 212 ARS, AS 1073/I-57r, f. 1’. 213 StLA, HStAC 3/15, f. 1’. 214 ARS, AS 1073/I-57r, f. 15. 215 StLA, HStAC 3/15, f. 13’. funfczigk marck agler darczu meins herren vrlaub vnderm petschäd. 216 // [vsebinsko enako] 217 a)  Jurij iz Dan b)  Boltežar Lamberg c)  Jurjevica č)  grofija Ortenburg št. 4 [1436]: Nicklas Ruespacher   a) hat ze lehen enphangen in vnd seinen erben vnd von sundern gnaden tochtern die hernachgeschriben lehen vnd gueter. Item dez ersten ainen hof ze Friesach   b) . Item ain tail ains zehents daselbs ze Friesach  b) , zu Juriawitz   c) vnd zum Slättenigk   č) . Item dritthalbe hueben zu Rüspäch  d) . Item ain halbe hueben zu Ju­ riawicz  c) . Habet litteram. 218 // [vsebinsko enako] 219 a)   Nikolaj iz Sajevca b)   Breže c)   Jurjevica č)   S latnik d)  Sajevec št. 5 [1436]: Fridreich von Rain   a) hat ze lehen enphangen in vnd seinen erben sun vnd von sundern gnaden tochtern die hernachgeschriben guetter. Des ersten den hof am Rain  b) gelegen in Radmansdorf- fer pharr  c) vnd ain hof zu Payersdorff  č) gelegen in Reiffniczer pharr   d) . Item zwo hueben ze Puche­ ldorff   e) vnd ain hueben ze Lippowicz   f) . Item ain hueben an der Juriowicz   g) vnd zwo hueben zem Prukklein  h) ain müllen vnd ainen zehenten daselbs. Item zwo hueben ze Stodersicz  i) vnd ain hueben am Vierst   j) gelegen in Guttenuelden pharr   k) vnd zwo hueben zu Polan  l) gelegen vor dem markt  m) . Item ai- nen zehenten von den drein dorffern ze Niderdorff  n) , ze Pucheldorff  e) vnd ze Payersdorff  č) , von yeden ze- henten den sexsten tail vnd ainen zehenten ze Win- desdorff  o) auch den sexten tail ze nemen. Item vnd ain gerewt gehaizzen Morauicz   p) gelegen bej dem dorff Ottawnikch  r) alles in der Reifniczer pharr  d) . Item ain hof ze Vigawn  s) vnd vier hueben zum Er- lach  š) nehent bej Ratmansdorff  t) gelegen. Item zwo hueben zu Sannd Peter  u) vnder Ortenwurg  v) vnd ain hueben zu Edling  z) in Spitaler pharr  ž) gelegen. Ha- bet litteram. (Zapis je prečrtan.) 220 // [vsebinsko ena- ko, le da namesto Des ersten den hof am Rain  b) gele- gen piše Des ersten den hof zu Vegawen  s) am Rain  b) gelegen, na koncu pa sledi: Auch haben wir den en- genanten Fridreichen von Rain  a) , Agnesen  a') seiner wirttin vnd iren erben sun vnd tochtern besunderlich verlihen ain hof ze Vigawen  s) vnd vier hueben zum Erlach   š) nehent bej Ratmansdorf   t) gelegen. Habet litteram.] 221 // [vsebinsko enako] 222 a)  Friderik Rain b)  Breg (pri Begunjah) c)  župnija sv. Petra 216 ARS, AS 1073/I-57r, f. 15. 217 StLA, HStAC 3/15, f. 14. 218 ARS, AS 1073/I-57r, f. 15’. 219 StLA, HStAC 3/15, f. 14. 220 ARS, AS 1073/I-57r, f. 19. 221 ARS, AS 1073/I-57r, f. 21. 222 StLA, HStAC 3/15, f. 18. 369 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 v Radovljici č)  Nemška vas d)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici e)  Prigorica f)  Lipovec g)  Jurjevica h)  Zamo- stec i)  Sodražica j)  Boršt (del naselja Podgorica v Dobre- polju) k)  župnija sv. Križa v Dobrepolju (Videm-Dobrepo- lje) l)  Poljane (v pomenu pokrajine) m)  Stari trg ob Kolpi n)  Dolenja vas o)  Slovenska vas p)  Moravec, podložnik pri Otavicah r)  Otavice s)  Begunje š)  Erlach (nekdanje na- selje pri Radovljici) t)  Radovljica u)  Sankt Peter/Šentpeter (del naselja Spittal an der Drau/Špital ob Dravi) v)  Orten- burg (nad zaselkom Unterhaus v Baldramsdorfu) z)  Edling/ Kazaze (del naselja Spittal an der Drau/Špital ob Dravi) ž)  župnija Spittal an der Drau/Špital ob Dravi a')  Neža, žena Friderika Raina št. 6 [1436]: Wilhalm von Sand Walpurg  a) hat ze lehen enphangen in vnd seinen erben sun vnd toch- tern die hernachgeschriben gueter. Des ersten zu Weykkersdorff  b) ain zehent von sechzehenthalben hueben. Item zu Chrabacz  c) ainer von acht hueben. Item zu Oberdorf  č) ainer von newn hueben alles in Reifniczer pharr  d) gelegen zway tail ze nemen. Ha- bet litteram. 223 // [vsebinsko enako] 224 a)  Viljem iz Valburge b)  Goriča vas c)  Hrovača č)  Gore- nja vas (del Ribnice) d)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici št. 7 [1436]: Wilhalm von Sannd Walpürg  a) hat ze lehen enphangen in vnd erben sun vnd tochtern die hernachgeschriben lehen. Des ersten ain hof in dem Ruespach  b) vnd ain zehent von zehen hueben zway tail ze nemen daselbs gelegen. Item ain hof in dem Puchholcz  c) mit aller irer zugehorung, als von allter herkomen ist. Item zu Weykersdorff  č) drithalbe hueben vnd ain mull daselbs gelegen. Item ze Ottownikch  d) drej hueben vnd ainen ze- henten ze Friesach  e) auf dreyzehen hueben zway tail ze nemen vnd von zwain tailen geuellt dem be- nantten Wilhalm  a) halbs vnd das andertthalb tail get in fumf tail demselben Wilhalem  a) zway tail vnd seinem ohem drew tail. Item ze Juryabitz  f) auf acht hueben zway tail zehent ze nemen vnd ze Slatenikg  g) auf zehen hueben auch zway tail ze- henten ze nemen vnd die zway tail gen in fumf tail dem egenanten Wilhalem  a) zway tail vnd seinen ohem drey tail. Item ain zehent zu Newendorff  h) allerlay drittal ze nemen. Item sekchs akcher von dem markt Radmansdorff  i) gelegen vnd zwo hue- ben an der Reschicz  j) an der Weleschicz  k) gelegen die im Agnes  l) , weylend Fridreichs des Somraks  m) tochter sein stewf swester vermacht vnd geben. Habet litteram. 225 // [vsebinsko enako] 226 a)  Viljem iz Valburge b)  Sajevec c)  Bukovica č)   Gor ič a vas d)  Otavice e)  Breže f)  Jurjevica g)  Slatnikv h)  Nova vas pri Lescah i)  Predtrg (del naselja Radovljica) j)  Rečica (pri Bledu) k)  »Weleschicz« (nekje blizu Rečice) l)  Neža, hči 223 ARS, AS 1073/I-57r, f. 20. 224 StLA, HStAC 3/15, f. 17. 225 ARS, AS 1073/I-57r, f. 20. 226 StLA, HStAC 3/15, f. 17–17’. Friderika Somraka m)  Friderik Somrak, ortenburški uprav- nik v Radovljici št. 8 [1436]: Anna von Willigen Rayn   , a) Steffan des Ebraren  b) wirttin hat ze lehen enphangen ir vnd iren erben sun vnd von sundern gnaden tochtern ain hueben ze Weynicz  c) in Reyfniczer pharr  č) gelegen. Habet litteram. Die huben hat mein herr kawfft. 227 // [Vsebinsko enako] 228 a)  Ana z Brega pri Ribnici na Dolenjskem, hči Štefana Ebrarja b)  Štefana Ebrar c)  Vinice č)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici št. 9 [1436]: Niklas Ruspacher  a) hat ze lehen en- phangen in vnd seinen erben sun vnd von sundern gnaden tochtern die hernachgeschriben gueter vnd zehent. Des ersten ain hof in dem Ruspach  b) . Item hof ze Friesach  c) vnd zu Slattenikg  č) alles in Reif­ niczer pharr  d) gelegen. Habet litteram. 229 // [vsebin- sko enako] 230 a)   Nikolaj iz Sajevca b)   Sajevec c)   Breže č)   Slatnik d)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici št. 10 [1436]: Wilhalm von Payersdorff   a) hat ze lehen enphangen im vnd seinen erben sun vnd von sundern gnaden tochtern. Des ersten ainen hof zu Bayersdorff  b) . Item ain huben dabey. Item zwo huben zu Pucheldorff  c) . Item ain huben zu Lyppa­ wecz  č) . Item ain huben zu Gerewt  d) allez in Reif­ niczer pharre   e) gelegen. Item awer zwo huben zu Penndorff  f) . Item ain huben zu Wenigdorfflein  g) in Harrlander pharre  h) gelegen. Item aber fumf huben daselb zu Wenigendorfflein   g) gelegen die wir im als ainem lehentrager an stat Annen  i) vnd Vrssen  j) Ostermans des Matscheral  k) tochtern vnd irn erben zu irn rechten vnd an schaden gelihen sind. Habet litteram. 231 // [vsebinsko enako] 232 a)   Viljem iz Nemške vasi b)   Nemška vas c)   Prigorica č)   Lipovec d)  Dolenji Lazi e)  župnija sv. Štefana pape- ža v Ribnici f)  Ponova vas g)  Mala vas (del naselja Iška) h)  župnija Marijinega rojstva v Šmarju pri Ljubljani i)  Ana, hči Ostermana z Mačerol j)  Urša, hči Ostermana z Mačerol k)  Osterman z Mačerol št. 11 [1436]: Item Herrandten von Strodasicz  a) vnd sein erben sun vnd von sundern gnaden tochtern ist daz gut zu Sapotekch  b) gelegen darauf der Gre- gor Costzicza  c) gesessen ist verlihen worden. Habet litteram. 233 // [vsebinsko enako] 234 227 ARS, AS 1073/I-57r, f. 21. 228 StLA, HStAC 3/15, f. 18. 229 ARS, AS 1073/I-57r, f. 22. 230 StLA, HStAC 3/15, f. 19’. 231 ARS, AS 1073/I-57r, f. 25. 232 StLA, HStAC 3/15, f. 22. 233 ARS, AS 1073/I-57r, f. 31. 234 StLA, HStAC 3/15, f. 29’. 370 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 a)   Herand iz Sodražice b)   Zapotok c)   Gregor Koščica, podložnik v Zapotoku št. 12 [1436]: Wir Fridreich von gotes gnaden graf ze Cili zu Ortenburg vnd in dem Seger etc.  a) Bekennen. Als wir vnser lehen berufft haben, das fur vns kom vnser getrewer Wilhalm von sand Wal- purg  b) vnd batt vns das wir im ain huben ze Weykers­ torf  c) da Laure  č) vnd Symon  d) auf gesessen sind in Reyfniczer pharre  e) gelegen vnser lehenschafft der grafschafft von Ortenburg  f) geruchten zuuerleihen. Das haben wir also getan vnd haben dem selben Wilhalm  b) vnd seinen erben die benant huben mit aller zugehorung ze rechten lehen verliehen vnd leihen auch wissentlich mit dem brief was wir in ze recht daran leihen sullen oder mugen vngeuer- lich vnd durch solher gnaden willen die wir damit an im getan haben hat sich derselb Wilhalm  b) des gen vns verpunden mit seinen trewen an aides stat das er vnd sein erben bei vns vnd vnsern erben fur- bass mit getrewen dinsten stetlich beleyben vnd auf demselben gutt hewslich siczen vnd von vns nymer schaiden sullen vnd wan wir oder vnser geschafft von vnsern wegen sew vorden so sullen sy vns zu rossen geharnascht bereit sein vnd vns getrewlich dinen wi- der maniklich wo hin wir ir bedurffen vnd gebietten angeuerde. Mit vrkund etc. Habet litteram. 235 // [vse- binsko enako] 236 a)  Friderik II. Celjski b)  Viljem iz Valburge c)   Gor ič a vas č)  Lovro, podložnik v Goriči vasi d)  Simon, podložnik v Go- riči vasi e)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici f)  grofija Ortenburg št. 13 [1436]: Item Fridreich Czobelsperger der junger   a) hat ze lehen emphungen gutter. Item ain hof zum Willigen Rain  b) . Item sibenthalb huben zu Polan  c) vnd den zehendt von denselben sibenhalben huben. Item anderhalbe huben zu Podgricz  č) . Item vnd ain halbe huben zu Pannikel  d) . Mit vrkund etc. Habet litteram. 237 // [vsebinsko enako] 238 a)  Friderik (V.) Čušperški b)  Breg pri Ribnici na Dolenj- skem c)   Velike Poljane č)   Podgorica (v Dobrepolju) d)  Ponikve (pri Velikih Laščah) št. 14 [1436 VI 24]: Wir Fridreich von gots gna- den graf ze Cili vnd in dem Seger etc.  a) Bekennen als wir vnser lehen berüfft haben daz fur vns kom vnser getrewer Hanns Schrabazz  b) vnd bat vns die- mütiklich das wir im die hernachgeschriben gueter vnser lehenschaft geruchten zuuerleihen wann er die auch vormalen zu lehen gehabt hette. Daz habent 235 ARS, AS 1073/I-57r, f. 37’. 236 StLA, HStAC 3/15, f. 36. 237 ARS, AS 1073/I-57r, f. 38. 238 StLA, HStAC 3/15, f. 37. wir also getan vnd haben im vnd seinen erben sun vnd töchtern die hernachgeschriben guter mit iren zugehörungen zu rechten lehen verlihen vnd leihen auch wissentlich mit dem brief waz wir in zurecht daran leihen sullen oder mugen vngeuerlich. Vnd sind das die güter. Des ersten ain hof zu Katschen  c) . Item das Lug   č) ob der Saw   d) . Item ain huben bei Petersdorf  e) in Gurkuelder pharr  f ) gelegen. Item ain huben zu Nyder Perental  g) vnd ain supp huben zu Jeser   h) in Trefner pharr   i) gelegen. Item ain huben zu Oberndorf  j) vnd ain huben zu Payersdorf  k) in Reyfniczer pharr  l) gelegen. Item ain huben zu Li­ powecz   n) . Item drei huben bej der kichen im Ko- stel  o) . Item ain huben zu Padaw  p) in Kosteller pharr  r) gelegen. Mit vrkund des briefs versigelt mit vnserm anhangunden insigel. Geben nach Kristi gepurd M o CCCCXXXVI jar an sannd Johannstag zu sun- newenden. 239 // [vsebinsko enako] 240 // Item Hanns Schrabazz  b) sint die hernachgeschriben güeter verli- hen worden. Item des ersten ain hof zu Katschen  c) . Item das Lüg   č) ob der Saw   d) . Item ain huben bei Petersdorf  e) in Gurkfelder pharr  f ) gelegen. Item ain huben zu Nyder Perentall  g) vnd ain supp huben zu Jeser   h) in Trefner pharr   i) gelegen. Item ain huben zu Oberndorf   j) vnd ain huben zu Payerdorf   k) in Trefner pharr  m) gelegen. Item ain huben zu Lippo­ wecz  n) . Item drei huben bei der kichen im Kostel  o) . Item ain huben zu Padaw  p) in Kostellar pharr  r) . Mit vrkund. Habet literam. [zapis prečrtan] 241 a)   Friderik II. Celjski b)   Janez Schrabas c)   Kočno č)  »Lueg« (nekje ob Savi pri Krškem) d)  reka Sava e)  »Pe- tersdorf« (nekje v gričevju zahodno od Krškega) f)  župnija Marijinega vnebovzetja v Leskovcu pri Krškem g)  Dolenje Medvedje selo h)  Jezero (pri Trebnjem) i)  župnija Mari- jinega vnebovzetja v Trebnjem j)  Gorenja vas k)  Nemška vas l)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici m)  gre za očitno napako prepisovalca, namesto župnija Trebnje bi moralo biti župnija Ribnica n)  Lipovec o)  Fara (pri Kostelu) p)   Pa- dovo pri Fari r)  župnija Marijinega vnebovzetja pri Fari št. 15 [1441]: Merten Ruespacher  a) vnd sein er- ben ist verlihen worden der zehend in der Reyfnicz  b) . Item zu Weikersdorf   c) von 15½ hueben. Item zu Krabaticz  č) von 8 huben. Item zu Oberdorf  č) von 9 huben. Item zu payden Sapotokg  e) 5 hueben, zu der Dürr  f ) von 6 huben. Item zu Weinicz  g) von 6 huben. Item zu Willigen Rain  h) von drei huben, wann der sein erb gewesen ist. 242 // [vsebinsko enako] 243 a)   Martin iz Sajevca b)   Ribnica (v pomenu pokrajine) c)   Goriča vas č)   Hrovača d)   Gorenja vas (del Ribnice) e)  Zapotok (nekoč Veliki in Mali Zapotok) f)  Sušje g)  Vi- nice h)  Breg pri Ribnici na Dolenjskem 239 ARS, AS 1073/I-57r, f. 94. 240 StLA, HStAC 3/15, f. 102. 241 ARS, AS 1073/I-57r, f. 103’. 242 ARS, AS 1073/I-57r, f. 44’. 243 StLA, HStAC 3/15, f. 44’. 371 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 št. 16 [1444 VI 6]: Hans von Rayn  a) hat zu le- hen emphangen an sein selbs vnd Meylen  b) , weylend Niclasen von Rayn  c) des benanten Hannslens  a) va- ter, tachter stat vnd irenerben sun vnd von sundern gnaden tochtern wann inn die von weylend seinem vater Fridreichen von Raynn  č) anerstroben weren die hernachgeschriben guter vnd lehen. Vnd sind daz die guter vnd lehen: Des ersten ain hof am Rayn  d) in Radmansdorffer pharr   e) gelegen vnd ain hof zu Payersdorff  f ) gelegen in Reyffniczer pharr  g) vnd zwo huben zu Pucheldorf  h) vnd ain huben zu Lippowi­ cz  h) . Item ain huben an der Juryabitz  j) vndt zwo hu- ben zem Prukchlein  k) ain müll vnd ainen zehendten daselbs. Item zwo huben zu Stodersicz  l) vnd ain hube nam Vierst  m) gelegen in Guttenuelden pharr  n) vnd zwo huben zu Pölan  o) gelegen vor dem markcht  p) . Item ain zehendten von den drey dorffern ze Ny­ derdorf  r) , ze Pucheldorff  h) vnd ze Payerdorf  f) von yedem zehendten den sechsten tail vnd ainen zehen- dten ze Windesdorf  s) auch den sechsten tail ze ne- men. Item ain gerewt gehayssen Morauicz  š) gelegen bei dem dorff Ottawnikg  t) alles in der Reyffniczer pharr   g) . Item zwo huben zu Sannd Peter   u) vnder Ortenburg  v) vnd ain huben zu Edling  z) in Spitaller pharr  ž) gelegen. Auch so haben wir sunderlich dem obgenanten Hannsen von Rayn   a) vnd Agnesen   a') seiner müter vnd iren erben sün vnd sunder gnaden tochtern ain hof zu Figawn  b') vnd vir huben zu Er- lach  c') nahend bei Radmannsdorf  č') gelegen die des benanten Hannsen vater gekauft hat. Mit vrkund versigelt mit vnserm an hanngunden insigel. Anno domini etc. XLIIII to an Samstag vor der heylgen dryualtikeit. 244 a)  Janez Rain, sin Friderika Raina b)  Magdalena, hči po- kojnega Nikolaj Raina c)   Nikolaj Rain č)   Friderik Rain d)  Breg (pri Begunjah) e)  župnija sv. Petra v Radov- ljici f)  Nemška vas g)  župnija sv. Štefana papeža v Rib- nici h)   Prigorica i)   Lipovec j)   Jurjevica k)   Zamostec l)   Sodražica m)  Boršt (del naselja Podgorica v Dobrepo- lju) n)  župnija sv. Križa v Dobrepolju (Videm-Dobrepo- lje) o)  Poljane (v pomenu pokrajine) p)  Stari trg ob Kolpi r)  Dolenja vas s)  Slovenska vas š)  Moravec (nekdanje nase- lje blizu Otavic) t)  Otavice u)  Sankt Peter/Šentpeter (del naselja Spittal an der Drau/Špital ob Dravi) v)  Ortenburg (nad zaselkom Unterhaus v Baldramsdorfu) z)   Edling/ Kazaze (del naselja Spittal an der Drau/Špital ob Dravi) ž)  župnija Spittal an der Drau/Špital ob Dravi a')  Neža, mati Janeza Raina b')  Begunja na Gorenjskem c')  Erlach (nek- danje naselje pri Radovljici) č')  Radovljica št. 17 [1444 XI 25]: Wir Fridreich etc.  a) Beken- nen daz wir vnserm getrewen Vlreichen Rawber   b) vnd seinen leiherben daz sün sein durch desselben Rawber   b) getrew dinst willen vns getan, die akker mit iren zugehorungen die der Globoker   c) inne- gehabt hat vnd die bey vnserm mayrhof in vnserm burkchfrid in der Reyfnicz  č) gelegen sein die vns ain markch vnd hundert schilling jerlich gedinet haben, 244 ARS, AS 1073/I-57r, f. 55–55’. geben vnd leihen in die auch wissentlich in krafft des brief waz wir in zu recht daran ze geben vnd ze lei- hen haben. Also daz er vnd sein leiherben daz sün sein nü hinfur dieselben akker nuczen vnd nyessen vnd die von vns vnd vnsern erben alsofft daz zu schulden kümbt ze lehen als lehensrecht ist empha- hen sullen getreulich vnd vngeuerlich. Mit vrkund in die natiuitatis anno etc. XLV to . 245 a)  Friderik II. Celjski b)  Ulrik Ravbar c)  Globokar, podlož- nik v Ribnici č)  Ribnica št. 18 [1445 V 9]: Wir Fridreich etc.  a) Bekennen das vns vnser getrewer Jacob Stermoler der elter   b) als sin gesaczter gerhab weylend Merten des Rüzz- pacher   c) kinder ain traidzehent zwaitail auf den hernachgeschriben gutern zu nemen vnserer lehen- schaft der grafschaft von Ortenburg   č) mit seinen brief aufgesandt vnd vns gebetten hat den vnsern getrewn Wilhalm  d) vnd Friedreichen gebrudern den Waldpurgern  e) zu uerleihen wann er in den von ett- was notdurft vnd geltschuld wegen so die egenanten des Rüzzpacher   c) kinder von hannden hetten vnd schuldig weren hingeben vnd verkaufft hett, das wir also getan vnd denselben zehent dem yeczgemeldten Wilhallem  d) vnd Fridreichen  e) gebrudern vnd iren erben sün vnd von sundern gnaden tochtern verli- hen haben vnd leihen in den auch wissentlich mit dem brief was wir in zu recht daran leihen sullen vnd mügen vngeuerlich. Vnd ist das der zehent auf den hernachgeschriben gütern von erst zu baiden Sapo­ token  f) auf fünf huben, zu der Dürr  g) auf sech hu- ben, zu Weynicz  h) auf sechs huben vnd zu Willigen Rayn  i) auf drein huben alles in Reyfniczer pharr  j) gelegen, versigelt mit insigel an suntag nach dem hayligen auffarttag anno etc. XL quinto. 246 a)  Friderik II. Celjski b)  Jakob st. Strmolski c)  Martin iz Sajevca č)  grofija Ortenburg d)  Viljem iz Valburge, Fri- derikov brat e)  Friderik iz Valburge, Viljemov brat f)  Za- potok (nekoč Veliki in Mali Zapotok) g)  Sušje h)  Vinice i)  Breg pri Ribnici na Dolenjskem j)  župnija sv. Štefana pa- peža v Ribnici št. 19 [1455]: Item Margreth  a) Vlrichs Rauber  b) wittib, Niclas  c) vnd Casper  č) gebrüder dy Rauber ir sün haben zu lehen emphangen in nëmlich zu der Durr  d) auf 6½ huben zu Weynic  e) auf 6 huben zu bai­ den Sapotoken  f ) auf funf huben vnd zum Willigen Rain  g) auf drein huben allerlay zehentrecht zway tail ze nemen alles in Reifniczer pharr  h) gelegen. Item sunder so haben dieselben Niclas  c) vnd Casper  č) in vnd iren erben sün vnd tochteren emphanngen. Item ain hof zu Mos  i) mitsambt den zehenten. Item zu Pairsdorff   j) zwen höf ii huben vnd den zehenten daselbs. Item zu Wëikerstorff  k) ain huben. Item zu 245 ARS, AS 1073/I-57r, f. 118’. 246 ARS, AS 1073/I-57r, f. 57’. 372 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Puchholcz  l) 1 hof. Item ain huben zum Sapotokg  f ) . Item vnd ainen hof zum Rosenprun  m) ist in vnd iren leiberben das sün sind verlihen. [zapis prečrtan] 247 // [vsebinsko enako] 248 // [vsebinsko enako] 249 a)  Marjeta, vdova Ulrika Ravbarja b)  Ulrik Ravbar c)  Ni- kolaj Ravbar, sin Ulrika in Marjete č)  Gašper Ravbar, sin Ulrika in Marjete d)   Sušje e)   Vinice f)   Zapotok (ne- koč Veliki in Mali Zapotok) g)  Breg pri Ribnici na Do- lenjskem h)  župnija sv. Štefana papeža v Ribnici i)  Blate j)  Nemška vas k)  Goriča vas l)  Bukovica m)  Rožnik (nek- danji dvor pri Ribnici) št. 20 [1456]: Item Andre Lamberger   a) hat zu lehen empfangen an sein selbs vnd Jorgen   b) seins bruder stat vnd iren erben sun vnd tochtern dy her- nachgeschriben stuckh vnd zehendt ir erb vnd auch ettlich nachmallen kawfft dy vns Walthisar Lam- berger   c) sein vatter mit seinem offenbrief aufge- sant hat. Item vor erst zu Stodrasicz  č) zwo huben. Item zum Purklein   d) zwo huben. Item zu Puhel­ dorf  e) zwo huben. Item zu Payersdorf  f) ain huben. Item zu Lyppowecz   g) ain huben. Item zu Juria­ wecz  h) ain huben. Item ainen zehent zu Niderdorf  i) , zu Puhelsdorf  e) , zu Paersdorf  f) , zu Pruklein  d) , zu Stodrasicz   č) . Item vnd ettleich ekker bey Othwa­ mgk   j) als in Reyfniczer pharr   k) gelegen. Item zu Wultschicz  l) zwo huben vnd am Vyerst  m) ain huben in Gutenfelder pfarr  n) gelegen. Item drey huben zu sand Baltpurg  o) vnd ain huben hinder Flednigk  p) in Wodiczer pfarr   r) gelegen. Item ain hofstat zu Pa- triarchsdorf  s) in sand Mertten pfarr  š) gelegen. Item ain zehendt zu Prugk  t) von newn huben oberthalb Flednigk  p) gelegen. Item Ober Dewplach  u) drey hu- ben. Item zu Prerasel  v) zwo huben. Item zu Prele- ys  z) zwo huben. Item am Rain  ž) vnder Kraynburg  a') ain huben. Item besunder dy hernachgeschriben zehent dy der obgenanten Walhesar Lamberger   c) von Andren Gallen von Rudolfsekg   b') , Fridrichen Waltpurger   c') vnd Annan Hellekerin   č') kawfft hat in massen als oben stet verlihen. Item ain zehent zu Mukendorf  d') auf aindleft huben in Gutenfelder pfarr  n) der vom Gallen  b') kawfft ist. Item ain zehent auf sechczehenthalber hüben im dorff zu Weykers­ dorf  e') in Reyfniczer pfarr  k) der von herrn Fridri- chen Waltpurger  c') vnd ain zehent zu Padfresiach  f ') in drein dorferen der von Annan Helekerin  č') kawfft sind. Datum. 250 // [vsebinsko enako] 251 a)  Andrej Lamberg, Jurijev brat b)  Jurij Lamberger, An- drejev brat c)   Boltežar Lamberg, oče Andreja in Jurija č)   Sodražica d)   Zamostec e)   Prigorica f)   Nemška vas g)  Lipovec h)  Jurijevica i)  Dolenja vas j)  Otavice k)  žu- pnija sv. Štefana papeža v Ribnici l)  Opalkovo (pri Veli- kih Laščah) m)  Boršt (del naselja Podgorica v Dobrepolju) 247 ARS, AS 1073/I-3r, f. 33. 248 ARS, AS 1073/I-2r, f. 28’. 249 StLA, HStAC 3/17, f. 22’. 250 ARS, AS 1073/I-2r, f. 8–8’. 251 StLA, HStAC 3/17, f. 3’. n)   župnija sv. Križa v Dobrepolju (Videm-Dobrepolje) o)   Valburga (pri Smledniku) p)   Smlednik r)   župnija sv. Marjete v Vodicah s)  Podreča (pri Smledniku) š)  župnija sv. Martina v Šmartinu pri Kranju t)  Moše (pri Smledni- ku) u)  Zgornje Duplje v)  Predoslje (pri Kranju) z)  »Pre- leys« (nekje v okolici Kranja) ž)  Breg ob Savi (pri Kra- nju) a')   Kranj b')  Andrej Gall z Rožeka c')  Friderik iz Valburge č')  Ana Helleker d')  Bruhanja vas (v Dobrepo- lju) e')  Goriča vas f ')  Podbrezje (pri Naklem) št. 21 [1456]: Item Niclas Durrer  a) hat zu lehen emphangen anstat seines vettern Fridreichs Dur- rer  b) als seins gerbhaben im vnd sein erben sun vnd tochteren. Item ain zehendt auf den hernachge- melten dofferen. Item zu Slatinigk  c) , zu Friesach  č) vnd zu Juriewicz   d) die dritte garben ze nemen in Reiffniczer pharr   e) gelegen vnd zwo hueben zu Friesach   č) . Item sechs hueben zu Lerchendorf  f) . Item zu Y esser  g) vier hueben. Item zu Grossenpirgk  h) ain hueben alles in Treffner pharr  i) gelegen ir erib. (Na robu:) Suech aber ain an dem dritten platt. 252 // [vsebinsko enako] 253 a)   Nikolaj D ürrer b)   F riderik D ürrer , bratranec Nikolja D ürrerja c)  Slatnik č)  Breže d)  Jurjevica e)  župnija sv. Štefana pape- ža v Ribnici f)  Škrjanče (pri Ivančni Gorici) g)  Jezero (pri Trebnjem) h)  Brezovica pri Mirni i)  župnija Marijinega vnebovzetja v Trebnjem št. 22 [1456]: Item Jorg Podem   a) hat zu lehen emphangen im vnd sein erben sun vnd von sundern gnaden tochteren. Item des ersten im Podem  b) ain hof den er selber pawtt. Item dabei vier hueben. Item in dem Winkchel  c) sechs huben. Item an der Juria­ uecz  č) funffthalb huben. Item ain müll daselbs. Item ain gut in Lippawicz  d) . Item anderthalbe huben ze Fresiach  e) . Item ainen oden hof des drey hueben sind gelegen am perg ob den Puchholcz  f) des pymberg ausgeczaigt sind von dem prunn Sumeczetsch  g) da er auf dem perg entspringt vnd derrichts auf Reiff­ niczer perg  h) auf die hoch des waldes vnd von dem selben prunn an der anderen seytten derrichts auf die hoch vncz in das Krannttach  i) gen Vgor  j) was aber ausserhalb der zwair gemerkch ist gen dem wasser ze tal der Reiffnicz  k) werts das sol ain gleiche ge- main sein mit suechung des holcz vnd der waid dem markcht vnd den dorfferen in der gegent Reiffnicz  l) . Item vnd ain sag im vrsprung in der Reiffnicz  k) . 254 // [vsebinsko enako] 255 a)  Jurij iz Dan b)   Dane c)  Kot pri Ribnici č)   Jurjevica d)   Lipovšica e)   Breže f)   Bukovica g)   Smečec, pri- tok Ribnice h)   masiv Velika gora i)   morda Vinograd (567 m) j)  grič Ugar k)  reka Ribnica l)  Ribnica 252 ARS, AS 1073/I-2r, f. 17. 253 StLA, HStAC 3/17, f. 5’. 254 ARS, AS 1073/I-2r, f. 20’. 255 StLA, HStAC 3/17, f. 22. 373 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ACC – Archivio capitolare, Museo archeologico na- zionale, Cividale/Čedad CDB – Codice diplomatico Bojani etc. Tomo unico ARS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 1063 – Zbirka listin AS 1073/I-57r – Zbirka rokopisov, Fevdna knji- ga grofov Celjskih za grofiji Ortenburg in Celje / 1436–1447 (uporabljena je foliacija, ki ne upošte- va praznih strani) AS 1073/I-3r – Zbirka rokopisov, Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Celje / 1455 AS 1073/I-2r – Zbirka rokopisov, Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Ortenburg / 1456 ASFPL – Arhiv Slovenske frančiškanske province sv. Križa, Ljubljana ZL – Zbirka listin BCU – Biblioteca Civica Vincenzo Joppi, Udine/ Videm Ms. 1472/III – Notarska knjiga Gubertina de Novate 1339–1347 HA-GNM – Historisches Archiv des Germani- schen Nationalmuseum, Nürnberg Urk – Urkunden KLA – Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt/Celovec AUR – Allgemeine Urkundenreihe GAFA – Gräflich Auersperg’sches Fideikom- missarchiv NÖLA – Niederösterreichisches Landesarchiv, St. Pölten StA Urk – Urkundensammlung des Ständischen Archivs NŠAL – Nadškofijski arhiv, Ljubljana NŠAL 101 – Kronološka zbirka listin NŠAL 101, II, Stari trg pri Ložu – Zbirka listin, II, Župnija Stari trg pri Ložu NŠAL 101, II, Vače – Zbirka listin, II, Župnija Vače ÖStA-HHStA – Österreichisches Staatarchiv / Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien/Dunaj AUR – Allgemeine Urkundenreihe FAA XXIII – Fürstlich Auersperg’sches Fidei- kommisarchiv, XXIII Urkunden HS B 360 – Handschriftensammlungen, HS Blau 60, Registraturna knjiga cesarja Friderika III. / 1456–1467 HS W 724 – Handschriftensammlungen, HS Weiß 724, Notranjeavstrijska fevdna knjiga ce- sarja Friderika III. / 1443–1469 SAS – Samostanski arhiv Stična ZKL – Zbirka kupnih listin. Prepisi listin iz 18. stol. StiAStP – Stiftsarchiv Sankt Paul im Lavanttal Cod. 3/0 – Cod. 3/0. Kopialna knjiga samostana Šentpavel v Labotski dolini / 13.–15. stol. UStP – Urkunden St. Paul StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz/Gra- dec AUR – Allgemeine Urkundenreihe HStAC 3/15 – Herrschaft und Stadt Cilli, Kar- ton 3, Heft 15, Fevdna knjiga za grofiji Orten- burg in Celje / 1436–1441 HStAC 3/17 – Herrschaft und Stadt Cilli, Kar- ton 3, Heft 17, Fevdi grofij Celje in Ortenburg ter fevdi vojvodin Štajerska, Koroška, Kranjska, Avstrija, gospostva Weitra in grofije Gorica / 1457–1460 OBJAVLJENI VIRI AS-DS – Documenta Sitticensia. Ur. opat Viljem. Sitticii 1751. Tiskano v Austria sacra. IV . T eil. Vol. 7. Ur. Marian Fidler. Wien 1786, str. 312–350. AS-PS – Posthuma Sitticensia. Ur. Wolfgang Scharf. Sitticii 1673. Tiskano v Austria sacra. IV . T eil. Vol. 7. Ur. Marian Fidler. Wien 1786, str. 373–388. CKL I – Celjska knjiga listin I. Listine svobodnih go- spodov Žovneških do leta 1431 (ur. Dušan Kos). Ljubljana: ZRC SAZU; Celje: Muzej novejše zgodovine, 1996. GZL IX – Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. IX. zvezek. Listine 1220–1497 (ur. Božo Otorepec). Ljubljana, 1964. GZL XI – Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. XI. zvezek. Listine 1154–1361. Fevdna knji- ga Jamskih 1453–1480 (ur. Božo Otorepec). Lju- bljana, 1964. GZS 5 – Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga. 1201–1246 (ur. Franc Kos in Milko Kos). Ljubljana, 1928. GZS 6 – Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku. 6/1. Listine 1246–1255 (ur. France Bara- ga). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Thesaurus Memoriae; Fontes 2). IMDK 13 – Levec, Vladimir: Iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 13 (1–2), 1903, str. 1–39. LNŠAL II – Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II (ur. Marija Čipić Rehar). Ljubljana: Nadškofi- ja, 2018. 374 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 MDC I – Monumenta historica ducatus Carinthiae I. Die Gurker Geschichtsquellen 864–1232 (ur. Au- gust Jaksch). Klagenfurt, 1896. MDC IV – Monumenta historica ducatus Carinthiae. Bd. 4/1–2. Die Kärntner Geschichtsquellen 1202– 1262 (ur. August Jaksch). Klagenfurt, 1906. MDC V – Monumenta historica ducatus Carinthiae. Bd. 5. Die Kärntner Geschichtsquellen 1269–1286 (ur. Hermann Wiessner). Klagenfurt, 1956. MDC VII – Monumenta historica ducatus Carinthiae. Bd. 7. Die Kärntner Geschichtsquellen 1300–1310 (ur. Hermann Wiessner). Klagenfurt, 1961. MDC VIII – Monumenta historica ducatus Carin- thiae. Bd. 8. Die Kärntner Geschichtsquellen 1310– 1325 (ur. Hermann Wiessner). Klagenfurt, 1963. MDC X – Monumenta historica ducatus Carinthiae. Bd. 10. Die Kärntner Geschichtsquellen 1335–1414 (ur. Hermann Wiessner). Klagenfurt, 1968. RGTG II – Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge in Kärnten. II. Band: Die Regesten Meinhards II. (I) 1271–1295 (ur. Hermann Wies- flecker). Innsbruck, 1952. RDF I – Regesta chronologico-Diplomatica Frideri- ci IV. Romanorum Regis (Imperatoris III.). Erste Abtheilung (ur. Josef Chmel). Wien, 1838. RKF XIX – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493) nach Archiven und Bibliotheken geordnet. Heft 19. Die Urkunden und Briefe daus Archiven und Bibliotheken der Stadt Nürnberg. Teil 2: 1450– 1455 (ur. Dieter Rübsamen). Wien, 2004. SHT I – Slovenska historična topografija 1. Historična topografija Kranjske (do leta 1500), ver. 1.0. Ljub- ljana, 2016. https://topografija.zrc-sazu.si/ TKL I – Turjaška knjiga listin I. Listine zasebnih ar- hivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov) 1 (1210–1400) (ur. Miha Preinfalk in Matjaž Bizjak). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Thesaurus Memoriae; Fontes 6). TKL II – Turjaška knjiga listin II. Dokumenti 15. sto- letja (ur. Matjaž Bizjak in Miha Preinfalk). Ljub- ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Thesau - rus Memoriae; Fontes 8). UBKr II – Urkunden- und Regestenbuch des Herzog- tums Krain. II. Band: 1200–1269 (ur. Franz Schu- mi). Ljubljana 1884–1887. UBStP – Urkundenbuch des Benedictiner-Stiftes St. Paul in Kärnten (ur. Beda Schroll). Wien, 1876 (Fontes rerum Austriacarum II, 39. Band). URGSt III – Urkunden-Regesten für die Geschich- te von Steiermark vom Jahre 1252 bis zum Jahre 1580 (ur. Georg Göth). Mittheilungen des Histori- schen Vereines für Steiermark 7, 1857, str. 242–268. LITERATURA Adam, Lucijan: Donesek k zgodovini Ortenburža- nov na Dolenjskem. Kronika 43, 1995, str. 7–11. Adam, Stane: Donesek k rodoslovju čušperških Ka- stelanov v 14. stoletju. Drevesa 4, 1997, str. 10–11. Adam, Stane: Grad Kamen in njegovi prebivalci do konca Ortenburžanov. II. del. Radovljica: samo- založba, 2000 (Doneski k zgodovini Radovljice v srednjem veku, 5). Baraga, France: Grad Mirna v srednjeveških listinah. Mirna: Studio 5, 2005 (Grad Mirna, 3). Bernhard, Günter: Documenta patriarchalia res gestas Slovenicas illustrantia. Listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samostanov v Stični in Gornjem Gradu (1120–1251). Dunaj: Sloven- ski znanstveni inštitut; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Domenig, Christian: Ludwig von Teck und der Niedergang der weltlichen Herrschaft des Patri- archats von Aquileia. Nulla historia sine fontibus: Festschrift für Reinhard Härtel zum 65. Geburtstag (ur. Anja Thaller, Johannes Gießauf in Günter Bernhard). Graz, 2010, str. 150–157 (Schriften- reihe des Instituts für Geschichte, 18). Grebenc, Jože: Gospodarska ustanovitev Stične ali nje- na dotacija leta 1135. Stična: Cistercijanski samo- stan, 1973. Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine. Dopolnjen ponatis. Ljubljana: DZS, 1999. Komac, Andrej: Vzpon Turjaških v srednjem veku (1. del). Zgodovinski časopis 54, 2000, str. 15–48. Kos, Dušan: Vitez in grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, Slovenskem Štajerskem in Slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljub- ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Kosi, Miha: Grajska politika – primer grofov Celj- skih. Kronika 60, 2016, str. 465–494. Kosi, Miha: Spopad za prehode proti Jadranu in nasta- nek »dežele Kras«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018 (Thesaurus memoriae; Opuscula 6). Lackner, Christian: Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain. Carinthia I 181, 1991, str. 181–200. Nared, Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. Oitzl, Gašper: Poselitvena slika zgornje Gorenjske v srednjem veku. Kronika 64, 2012, str. 295–314. Orožen, Ignac: Celska kronika. V Celi: J. Jeretin, 1854. Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. Kronika 30, 1982, str. 79–87. Otorepec, Božo: Gradivo za zgodovino Radovljice v srednjem veku. Radovljiški zbornik 1995 (ur. Jure Sinobad). Radovljica: Občina Radovljica, 1995, str. 10–37. Otorepec, Božo: Občina Preddvor v srednjem veku. Preddvor v času in prostoru: zbornik občine Pred- dvor (ur. Tone Roblek). Preddvor: Občina, 1999, str. 83–88. 375 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 Otorepec, Božo: Seznam »deželnih sovražnikov« na Kranjskem in Štajerskem iz okoli 1440. Iz borb med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih 1436–1443. Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1996, str. 331–342. Schwanke, Robert: Die Kanzlei der Grafen von Cilli. Staatsprüfungsarbeit am Institut für österreichi- sche Geschichtsforschung. Wien, 1935. Slana, Lidija: Grad Strmol in njegovi lastniki skozi čas. Kronika 54, 2006, str. 151–174. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS, 1982. Snoj, Jurij: Petje v srednjeveških obrednih ustanovah na Kranjskem. De musica disserenda 7, 2011, str. 95–115. Štih, Peter: Celjski grofje, vprašanje njihove deželno- knežje oblasti. Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1996, str. 227–256. Valvasor, Janez Vajkard: Topographia ducatus Carnio- liae modernae. Wagenspergi, 1679. Wissgrill, Franz Karel: Schauplatz des landsässigen Nieder-Oesterreichischen Adels vom Herren- und Ritterstande von dem XI. Jahrhundert an, bis auf jetzige Zeiten. Zwayter Band. Wien, 1795. Wakounig, Marija: Studien zu den Ortenburgern. Die ortenburgische Kolonisation der Gottsche. Staatsprüfungsarbeit am Institut für österreichi- sche Geschichtsforschung. Wien, 1983. Zahn, Joseph: Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein. Archiv für österreichische Geschichte 39, 1868, str. 293–416. SUMMARY Former Ortenburg vassals and fiefs in the territory of Ribnica during the time of the Counts of Cilli In the high Middle Ages, the »original seigniory« of Ribnica was most likely the property of the Aqui- leian patriarchs, who feoffed it to their vassals from the lineage of the Free Lords of Auerspergs already in the twelfth century. The property was returned to the patriarch after the extinction of the old Auer- spergs (1248). From the mid-thirteenth to the early fourteenth century, the patriarchs of Aquileia feof- fed vast complex of seigniories, including Ribnica, in Lower and Inner Carniola to the Counts of Orten- burg. Ribnica and its castle served as the Ortenbur- gs’ political and administrative centre and appeared in sources as a market town already in 1350. The Counts of Ortenburg died out in the male line upon the death of Frederick III in 1418. After that, their entire property passed into the hands of the Counts of Cilli in accordance with the agreement on mu- tual inheritance in case one of the families became extinct. The Counts of Cilli also came into the pos - session of a major part of Carniola with seigniories and castles in Upper Carniola (Radovljica, Kamen, Waldenberg), Inner Carniola (Lož), and particularly in Lower Carniola (Kravjek, Čušperk, Ortnek, Rib- nica, Kočevje, Kostel, Poljane by Stari trg ob Kolpi, Stari grad by Otočec). Their elevation to princedom (1436) gave rise to a serious and palpable possibility that Carniola would merge into the Principality of Cilli. Most information on the vassals and fiefs of the Counts of Cilli in the Ribnica area is obtained from the Cilli fief books. Soon after the death of Count Herman II of Cilli in October 1435, the vassals had to demonstrate their loyalty by requesting the new seignior, Count Frederick II, for a renewed confir- mation or, rather, feoffment. This is how the oldest preserved survey of Cilli fiefs was compiled. Set in May 1436, the fief book lists the fiefs of the Coun- ty of Ortenburg in the first part and those of the County of Cilli in the second. In a similar vein, two new fief books were set following the death of Count Frederick II of Cilli – one for the County of Orten- burg and one for the County of Cilli. Between 1436 and 1456, mention is made of no fewer than fourteen mansions feoffed by the Counts of Cilli: three at Bukovica and Nemška vas each, two at Sajevec, and one at Blate, Breg pri Ribnici, Bre- že, Dane and Slatnik each, as well as the »Rožnik« mansion somewhere near Ribnica. There was also a mansion at Zapotok which had been abandoned 376 2018 JURIJ ŠILC: NEKDANJI ORTENBURŠKI VAZALI IN FEVDI NA RIBNIŠKEM V ČASU GROFOV CELJSKIH, 349–376 by the end of the fourteenth century. The Counts of Cilli also feoffed a mill at Goriča vas, Jurjevica and Zamostec each, and a sawmill at Bukovica, bovates at Breže, Dane, Dolenji Lazi, Gorenja vas, Goriča vas, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Lipovec, Lipovščica, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Sajevec, Sodražica, Vinice, Zamostec, and Zapotok. The same goes for the tithe in numerous villages across the Ribnica area (Breg pri Ribnici, Breže, Dolenja vas, Gorenja vas, Hrovača, Jurjevica, Nemška vas, Prigorica, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zamostec, and Zapotok). Vassals feoffed with the Cilli property in the ter- ritory of Ribnica came from Lower Carniolan places under Ortenburg control: Čušperk, Sajevec, Sušje (the Dürrer family), Dane, Nemška vas, Sodražica, and Breg pri Ribnici; and from the Ortenburg esta- tes in Lower Carniola: Valburga by Smlednik and Breg by Begunje (the Rain family). Other vassals of the Counts of Cilli in the Ribnica area were the Rav- bars, Lambergs, and Schrabases. The murder of Ulrich II of Cilli (1456) left the family without its last male representative and after a short war, their property (including that in the Rib- nica area) was taken over by the Habsburgs.