slovenec.
Političen list za slovenski narod.
Pt polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt let»
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemali velji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
Letnilt XTII.
Štev. 115.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. maja 1889.
Katoliški shod in rimsko vprašanje.
i.
Kjerkoli se zbero katoliki v kakem večjem shodu, rekel je poslanec Lienbacher v svojem znamenitem gororu o rimskem vprašanju v zboru ju-ristov, povsod se najprej njih oči obrnejo v Rim, kjer prebiva poglavar vseh katolikov. Zato tudi vidimo, kako se na vseh katoliških shodih razpravlja rimsko vprašanje, kjer katoliki odločno tirjajo, da se sv. Očetu vrne oropana cerkvena država. V tem smislu so govorili v najnovejšem času na katoliških shodih v Madridu, v Lisabonu, v Mehelnu, na Dunaju in sedaj govore v Parizu na 18. katoliškem kongresu.
Katoliki so prepričani, da je rimsko vprašanje mednarodna zadeva, za katero se je brigati katolikom vsega sveta; italijanska vlada pa pravi, da je za-njo to vprašanje rešeno, da je to njena notranja zadeva, ki ni drugim narodom nič mar. Pač nam je torej samo ob sebi umevno, da italijanski vladi niso ljubi kongresi, na katerih z vso odločnostjo zahtevajo katoliki svobodo in neodvisnost za papeža, zato je bilo brati po listih: koliko si je prizadevala Crispijeva vlada, da bi v Madridu preprečila kongres katolikov iu po našem mnenju tudi pri odložitvi dunajskega katoliškega shoda meseca novembra italijanska vlada ni biia brez zaslug.
Dr. Lueger je v svojem znanem govoru na katoliškem shodu omenjal, da je morebiti mir, katerega se na shodu veselo zbrani katoliki, kriv, da se kolikor njemu znana, zbora ni vdeležil noben minister. Interpelacije v laški zbornici zaradi dunajskega katoliškega shoda nam pojasnijo težavno stališče naše vlade, ki ga mora imeti vsled politične zveze z Ita-
lijo, nam razjasnijo, zakaj se ni vlada uradno po nobeuem zastopniku vdeležila katoliškega shoda. Prav v tem oziru tiči vzrok, ki brani katolikom avstrijskim, da se ne morejo navduševati za zvezo Avstrije s sedanjo Italijo, ker so naši državi s tem vsaj za zdaj zvezane roke glede rimskega vprašanja.
Crispi je v svojem odgovoru na interpelacije hotel popolno uničiti važnost dunajskega katoliškega kongresa, češ, bila je zastopana le nižja duhovščina, zbor bil je bolj malenkosten, privaten, ua take izjave posameznih se pač vladi ne zdi vredno ozirati. Da pa Orispi ne misli tako kakor govori, spoznamo iz tega, ker povsod po svojih zunaujih poslancih stavi zapreke snovanju katoliških kongresov; italijanska vlada čuti, da se stalno ne bo mogla ustavljati skupnemu ugovarjanju vseh katolikov, v kater.h tako krepko in odločno odmevajo oporeke sv. Očeta, s katerimi pri vsaki priliki povdarja neodvisnost rimske stolice.
Papežu Leonu XIII. samemu je mnogo na tem, da se katoliki pogosto leto za letom po vseh katoliških zemljah na shodih oglašajo za neodvisnost rimskega prestola. To je omenjal predsednik katol. shoda grof Blome pri skupnem banketu, ko je prvi nazdravil sv. Očetu. Bil je, kakor je rekel, malo poprej v Rimu, kjer je bil tudi sprejet v avdijenci pri papežu, da poroča o pripravah za dunajski katoliški shod. Leon XIII. je med drugim omenjal, da ga posebuo veseli, ker katoliki po celem svetu enega duha in enega srca tako odločno tirjajo prostost za papeža. Katoliškim shodom je prav posebno skrbeti, rekel je papež, da to vprašanje vedno ostane na površju, da se z njim temeljito pečajo učenjaki in da je o njem tudi prav podučeno priprosto ljudstvo. Papež mu je tudi izrazil bojazen, da razbrzdana druhal zni o priliki, ko bodo prostozidarji slavili Jordana Bruna, poskusiti kak napad na Vatikan.
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.)
(Dalje.)
V grajski družinski sobi je bil včasi prevelik hrum. Domači oprodniki, razieseljeni še od poroke, so glasno popevali z brati Poljaki, ki so pripeljali Sezimovo hčer iz Krakovega v Toplo. Rizek je vedno jezil mladega Kitko, Poljaki so pripovedovali o dragi Poljski; našel se je še ostanek medice in za kratek čas je družina vsak dan jezdila na lov v gozde. Zvečer so se zbrali okoli peči, šalili se, in s časoma je postalo v sobi kaj žumno. Rizkov glas je prekosil vse druge. Starček je tako rekoč oživel, posebno ker je bil Kitko v turnirju premagal ter dobil lavorjev venec od gospe Vojslave v spomin. Obesil ga je na steno, kjer se je svetilo na žeblju orožje nad trdo posteljo.
„Kje si se zopet zgubil Kitko? Komaj pridemo v nezdiške gozde, zmanjka našega z lavorom ovenčanega zmagovalca. Kje si bil ?
Rizek je metal smolnata polena v ogromno peč, ker oglasila se je že zima, pihal je mrzel veter in v družinski sobi ni bilo nikoli posebno gorko. Nekoliko poljskih bradačev se je zabavalo z grajskimi posli z igro s kockami, drugi so rezali kopja, in
Kitka je šival nekaj na plašči. V sobi je bila medla svetloba od peči. Nad vsako posteljo je bilo orožje, meč je segal doli do tal, kopja pa so se dotikala črnega stropa.
„Lovil sem na drugi strani na svojo roko", odreže se Kitka.
„Slabo znamenje, ko tak mladeneč išče samote." Poljski orožjenoša se nasmeje Rizkovim besedam.
„Tako je ob Visli pod strmimi Karpati. Mladost — radost!" Oprodnik vrže kocke ter kislo gledajoč reče: „V ljubezni sreča, v igri zguba. Nikar se ne jezi, Kitka, in za mrmrajočega Rizka se ne brigaj."
Mladeneč pogleda hvaležno Poljaka.
„Saj ni bil Rizek v mladih letih r samostanu!" Zdaj se smejejo vsi; starček začne premetavati z vilicami žrjavico na ognjišči. Še se niso umirili, ko se pokaže v vratih mladi grajski gospodar Hrc-znata.
„Nekako veselo je tu pri gorki peči. Ogenj razgroje tudi stare ude. Pa ne boste dolgo skupaj ostali. Moja sestra se bo vrnila v Krakovo. Da se pa Poljakom ne bo tožilo po čeških njivah, pridejal sem jim spremljevalca — Rizka."
„In Kitko — slavnega zmagovalca", dostavi starček. „Ta bo naš varuh."
„Tega bom pridal k dajdašem, da bo plesal, ker razveseljuje." Zopet smehu, da bi človek oglušil.
Tedaj, je rekel papež, bodo se morda vendar-le oči odprle krščanskim narodom in njih voditeljem, da je stanje papeževo v R'rau v sedanjih razmerah neznosno; z veseljem dal bi svoje življenje, le da bi rimska stolica zopet dobila svoje postavne pravice, katerih se toliko stoletij ni upala dotakniti nobena posvetna oblast.
Toda ne samo v rimskem parlamentu, tudi v avstrijskem državnem zboru prišel je na vrsto dunajski katoliški shod in rimsko vprašanje, znamenje, da je družba prostozidarjev mednarodna ter si povsod podaje roke k skupnemu, po določenem načrtu vre-jenemu delovanju. Znani poslanec Oarneri, ki leto za letom prvi v proračunski debati dolgočasi poslance v državnem zboru ter prazno slamo mlati, vprašal je ministra, kaj poreče vlada k temu, da se je katoliški shod tako odločno oglasil za neodvisnost rimske stolice, ker se s takim govorjenjem baje kršijo prijateljsko razmere med zaveznima državama. Liberalci so vendar čudni ljudje, za-se zahtevajo neomejeno prostost, katolikom bi najraje ključavnico navezali na jezik. Vlada naša si drugače misli to prostost in jo dovoljuje tudi katolikom, v tem smislu je tudi Carneri dobil odgovor na svojo interpelacijo; glede vprašanja samega je pač oči-vidno, da se minister pri svojem odgovoru ni podal v podrobnosti, ker to ne sega pred državni zbor. Oziri na začasni mir branijo državam lotiti se mednarodnega rimskega vprašanja, toda stalnega miru, torej pravega mirii dotlej ne bo, dokler se to vprašanje ne reši, kakor to tirja pravica, zgodovina in čast katoličanov. Dokler bo gospodovala uporna sila, povzdigovali bodo za teptano pravico vedno svoj glas rimski papeži in ž njimi milijoni vernih katolikov v trdnem upanju, da je pravici slednjič zmaga gotova.
„Oe prav sem plesnjevec z jedno nogo v grobu, grem rad na Poljsko. Ako so vsi tam taki, kakor vi, bomo se veselo zabavali. Po zimi se ne bom mogel vrniti. Juhe! Se bodem videl bratsko Poljsko!"
Oprodniki so nehali igrati. R zek je že sedel med Poljaki ter imenoval vsacega pobratima.
„Saj smo vsi Slovani, imamo jeden jezik, le predrugačil se je tu pa tam. Govoril sem že z različnimi Slovani, in smo se še zrairaj razumeli. Saj smo rodni bratje."
Poljaki so se začeli pripravljati ua pot. Predno bo solnce pozlatilo stolpe, bodo že na poti proti Manetinu, in potem kmalu v Pragi, da se okrepčajo zadnjič na Češkem v kakem pražkem hramu.
„Le dober meč, kopje in lok z ostrimi puši-cami, druzega ne bom ničesar rabil. Med Slovani ne bom nikjer od lakote umrl. Tudi Poljska ne bo skopa."
„Pri nas se spoštuje gostoljubnost. Nihče ne odide prazen. Prehodiš lahko našo deželo križem, povsod boš radovoljno sprejet iu ne boš trpel lakote."
Pozno do noči so pripovedovali iu se pripravljali na daljno, in po zimi uevarno pot. Ogenj je že ugasnil. Poljaki so se krepčali s spanjem; edini Rizek ni še spal. Bil je polu veselja, da se razlije zopet kri v žilah in da pokaže Poljakom, kakšni junaki so na Češkem.	(Dalje sledi.)
Govor poslanci» dr. lVrjaitčtfa
v državnem zboru dne 6. maja 1889.
(Dalje)
Govoriti pa mOram še o kmetijskih razmerah
druzega dela svojegu volilnega okraja, in sicer o kmetijskih razmerah vipavskega okraja.
Žls nekaj let opažajo v tem okraji tolik propad kmetijstva in so razmere tako žalostne in obupne,
da jih moram nekoliko pojasniti s tega mesta, ter vlado opozoriti na-uje.
Vipavska dolina, nekdaj najlepša kranjske dežele, bila je po pravici imenovana rajska, danes pa je le še kos zemlje, ki več ne more preživiti svojih pridnih, vstrajnih in skromnih prebivalcev. Vipavska dolina je severni konec beneške nižave, ima skoraj italijansko podnebje iu rodi pridelke, ki se zaradi svoje žlahtnosti in zgodnjosti prav lahko prodajo.
Toda od nekdaj se morajo prebivalci boriti z burjo. Vegetacija že od nekdaj trpi zaradi tega neprijaznega gosta. Ljudstvo se je po tem že vravnalo iu pomirilo, le to je straši, da je burja vedno silne j š a, ter pokončuje pridelke, ki so prepotrebui za obstanek ljudstva. Posebno sadjarstvo veliko trpi zaradi burje, ki ovira v rasti mlada drevesca ali celo uničuje, iu če brije ob cvetji, kar se večkrat zgodi, nimajo ljudje upanja, da bi kaj pridelali.
Ne govoril bi o tem, ko ne bi bil uverjen, da je rastoče izsekavauje gozdov vzrok vedno hujši burji in da tudi v tej zadevi vlada lahko nekoliko pomaga. Če se pogozdovanje Krasa začne v večjem obsegu iu z večjo odločnostjo, in če gozdno nadzorstvo primerno pomaga, da se ohranijo sedanji gozdi, smemo upati, da bode to v korist poznejšim rodovom.
Z rastočim izsekavanjem gozdov pa tudi postajajo hudourniki močnejši. Tojevteh krajih še-le zadnja leta znana nadloga; posebno hudournik Mo-čiluik vsako leto poplavlja njive in travnike s kamenjem, ter ruši hiše iu mline. Prebivalstvo si ne ve pomagati proti tej nadlog'. Dežela iu država morate pomagati. To so tudi že spoznali in po me-lijoracijski postavi potrebna dela so že dovršena, in jaz upam, da bode kranjski deželni zbor v prihodnjem zasedanji sklenil potrebno postavo, da se bodo dobila sredstva iz melioracijskega zaklada.Vesel bodem, ako se bodo dela kmalu pričela, kar pa po proračunu in melioracijskem zakladu ni pričakovati. Jako bi me veselilo, ker to delo bi prebivalstvu v potrebi pomagalo in obvarovalo, da bi se ne izseljevalo, kakor se je to godilo zadnje leto. Toda to še ni vsa nesreča. Pridružila se je še nova, to je trtna uš. Vinarstvo te doline je nekdaj dajalo dobre dohodke. Vipavec je preskrbel s svojim dobrim vinom druge deželane izvzemši Doleujce, ki sami pridelujejo vino. Ko se je zgradila železnica, je to drugače, ker je ta dolina preoddaljena od nje. Prejšnji vinski trgovci več ne prihajajo po vipavsko vino, temveč kupujejo hrvaška in ogerska vina. Sedaj vipavsko vino kupujejo le Primorci; ker pa ti sami pridelujejo vino, je jasno, da Vipavci z vinarstvom komaj plačajo troške.
Iu sedaj hoče trtna uš uničiti vinograde, ki so bili še upanje prebivalstva in pripomogli, da se jo slabo preživilo. Potrebna je torej vladna pomoč, za katero prosim v imenu svojih volilcev. Prebivalstvo je spoznalo, da je potrebno saditi ameriške trte. In kako želi ljudstvo ameriških trt, razvidi se iz tega, da se je takoj poprijelo sredstva in prosi ameriških trt, akoravno je trtna uš še le jedno leto dokazana v tej dolini. Veseli me, da hoče vlada osnovati v dolini trsnieo, le to obžalujem, da se obravnave glede primernega zemljišča vlečejo že celo leto.
Ne verujem, da bi že letos mogli trte saditi v trsnici. Prebivalstvo jako želi ameriških trt, in akoravno so še le pred letom dokazali trtno uš v tem kraji, vendar dobiva ameriške trte iz dolenjskih trsnic iu ne drži malomarno rok v naročji. Govoril bi obširneje o trtni uši, toda nočem raztegovati budgetne debato. V bistvu bi mogel tudi le to povedati, kar so povedali pred menoj že mnogi govorniki, ker glede potrebe uničenja trtue uši ni v zbornici nobenih strauk.
Še nekaj naj omenim. Vinarstva vkljub trtni uši ne bomo popustili, kakor tudi Francozi tega niso storili. Lotili se bomo, kakor na Francoskem, kjer je 200.000 hektarjev, torej nad dve tretjini vseh avstrijskih vinogradov, zasajenih z ameriškimi trtami. Nam se ne pove, koliko vinogradov je v Avstriji že zasajenih z ameriško trto, in vendar je pri nas trtna
uš skoraj toliko stara kakor na Francoskem. Velikp število malih vinogradnikov še be pozua tega sredstvi, ip nikdo mu ga ne pojasni. Po mojem mnenji M vlada morala poučiti ljudstvo. Poskusi s trtami, podnebjem in zemljo bo z znanstvenega stališča velikp vredni, imeti pa morejo tudi praktično vrednost, liet so ;nane že Ute, katerih se uš ne loti, ki so močno razširjene in bi se mogle porabiti za produkcijo in podlago domačim trlam. Skušnja je v Franciji in drngih državah to dokazal».	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V L j u bij an;, 20. maja. Notranje dežele.
V	petek je dunajski mestni zbor obravnaval o prošnji češko-šolskega društva „Komensky" za podporo češki šoli v Favoritenu. Poročevalec dr. Proksch je poročal v imenu odseka ter predlagal, naj se odkloni prošnja, ker dotična šola ni potrebna, marveč je le sredstvo, da bi se uvedla na Dunaji dvojezičnost. Mestni svet je prošnjo enoglasno odbil.
Hrvatska regnikolarna deputacija bo imela dne 23. t. m. sejo, ker bo do tedaj ogerska deputacija končala svoje posvetovanje ter izpolnila poročilo, kakor tudi že slednje odposlala hrvatski deputaciji.
V	sobotni sej i ogerskega državnega zbora je med drugimi točkami poslanec Iranyi svoj postavni načrt o verski prostosti utemeljeval. Tisza ga je zavračal, češ, tudi on ni bil nikdar zoper versko prostost in enakopravnost vseh veroizpovedanj, toda če so potrebne v tem oziru premembe, izvršiti se morajo na podlagi splošnjih postavnih določb; v tem smislu bo v kratkem tudi pravosodnji minister predložil zbornici vladne načrte, zato pa prosi Tisza, naj zbornica zavrne Iranyi-jev načrt. Zbornica je po repliki in dupliki ustregla Tiszovi želji ter zavrgla ta nov napad v prvi vrsti na katoliško cerkev.
Vnanje države.
Kakor javlja „Osservatore Romauo", bo prihodnji tajni konzistorij dne 24. t. m., javni pa dne 27. t. m.
Sedaj še le se odločno poroča, da so se v Ša-bacu o priliki, ko je bil navzoč srbski kralj Aleksander, vršile vehkosrbske izjave proti Avstriji zaradi Bosne. Srbskim liberalcem pa ni bilo ljubo, da bi zvedel široki svet o teh demonstracijah, ter so dotične vesti preklicali. Toda belgrajski dopisnik lista „Pesti Naplo" je poslal vredništvu svojega lista napise slavolokov in transparentov, ki so bili postavljeni napominane dni v Šabacu. Mej drugim je bilo na nekem slavoloku napisano: „Ko prideš drugi pot v Šabac, obišči tudi Bosno!" Na nekem drugem slavoloku si čital pozdrav: „Pozdravlja Te Sava, Drina, pa tudi Bosna, domovina srbskega kralja." Konečuo pa, da bi ne bilo mogoče dvojiti, stal je tudi jasni napis: „O Bog, kdaj bo prišel čas, ko bo korakala srbska vojna v Bosno!"
„Pol. Corr." poroča iz Kazanlika: Bolgarski princ Ferdinand je včeraj došel v rusofilno mesto Stara Zagora, kjer je bil pa proti vsaki nadi navdušeno sprejet posebno od strani poprej mu tako sovražnega duhovništva. — Dne 17. je došel v Ka-zanlik, kjer je izstopil kot gost v hiši gospe Papa-zoglenove, znane pristašinje Kaulbarsove in vnete rusofilke. Danes je princ došel v Plovdiv, jutri pa se bo povrnil v Sofijo.
Nemški državni zbor se je v tretjič posvetoval minolo soboto o postavi glede zavarovanja delavcev. Državni kancler knez Bismarck je posegel v razpravo, rekoč, ne čudim se, da se zoper zakon izjavljajo socijalni demokratje, prostomišljeniki in Poljaki, pač pa temu, da morejo stopiti v opozicijo konservativci nasproti vprašanju, ki tako globoko sega v skupnost države. Želi, da bi bila postava kouečno dognana do prihodnjih volitev; nikdo ne ve, ali bo prihodnje leto preostajalo časa v ta namen. Konservativce, državno stranko in narodne liberalce pa prosi, naj se oproste socijalnih demokratov, Poljakov, Welfov, Francozov in prostomišljenikov. Po kratkem odgovoru Bambergovem je zbornica pretrgala sejo ter jo določila za daues. — V veslfalij-skih pokrajinah se štrajk manjša, kajti tretjiua rudarjev je zopet pričela delati; zato je pa na Saksonskem izbruhnilo gibanje mej delavci, in sicer posebno v oelsniškem preinogarskem okraji. Javni red iu mir se nista nikjer rušila. — „Nordd. Allg. Ztg." trdi nasproti „Koln. Ztg.", da bi bila lahko vlada v smislu postave z dne 4. junija 1S51, kakor tudi cesar po § 08. državne ustave proglasila za Vestfalijo obsedno stanje, kar se pa ni zgodilo iz oportunskih razlogov.
Francoska zbornica je v soboto nadaljevala proračunsko razpravo. Desuičar Keller je kritikoval finančno postopanje republike ter pretil, da bo o tem sodila dežela sama. Jamais mu je odgovarjal ter proslavljal republikansko republiko. Andrieu.\ je še razpravljal, da bodo oktoberske volitve ustvarile boljšo republiko, kakoršna je ona, za katero se je danes potegoval Jamais Potem se je razprava preložila za daues. — S^uat se je v petek posvetoval
o členu 23. postave glede vojaških novincev, ki določuje oprostitve. Tlrard je priporMUl, naj zbornica ; pritrdi tej točki, ki dovoljuje oprostitve sodniškim in duhovniškim oseba», kar se je konetio Zgodilo s 181 proti 82 glasovom.
T italijanski zbornici je mllioii petek mini-sterslij predsednik Crispi odg^rftrjarl na vprašanje Imbriianijevo zaradi nekega poročila „Tribune" o
iostolpanji italijanskega konzula Duranda t Trstu, i je baje predsednika tržaške notarijatske zbornice ovadil pri avstrijskih oblastnijah zaradi ujegovega italijanskega mišljenja. Crispi je rekel, da je takoj, ko jo čital to vest, Durauda brzojavno pozval v Rim; vlada bo gotovo storila svojo dolžnost, ako se bo potrdila ta neverjetna, nenadna vest. Kakor nam poroča brzojavka, došel je Durando v Rim predvčeraj.
Nestalni parlamentarni položaj v Španiji je provzročil, kakor pravi „Pol. Corr.", nestalni in šibkoznačajni predsednik zbornice, Martos, ki se je naveličal dolge vladne dobe Sagastove ter se sedaj proti načelu svoje nevtralno službe trudi na vse mogoče načine, da bi vrgel Sagasto. V ta namen se je zavezal z vsemi nezadovoljnimi strankami v zbornici. Ker bi pa s tem ne imel še odločilne večine, računa sedaj na razpor, ki je navstal mej vladno stranko. Toda Martos se baje moti, da bo dosegel veliko več, kakor burne razprave v zbornici, ker bi se cela, akoravno razprta vladna stranka hitro združila v slučaji sile.
llumunska vlada bo pred vsem senatu predložila postavni načrt o kreditu, da se bodo mogla nadaljevati utrjevalna dela. — Proračunska komisija je končala svoje delo ter potrdila vse predloge finančnega ministra. Vsled raznih prišteditev in višjih dohodkov se je doseglo ravnotežje v proračunu.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 18. maja. Vaš dopisnik od Ilubeljna toži v svojem zadnjem poročilu, da obrt-nija na vipavsko-goriški meji viduo peša, da razven ajdovske predilnice druga podjetja stoj4, fužine in mlini ob Hubeljnu pa že deloma razpadajo. Gotovo je, da bi se razne obrtnije ob Hubeljnu zopet oživile in tudi pomnožile, ko bi se stranska železničua proga od Postojine v Gorico čez Vipavo in Ajdovščino zidala, kar pa se še ne bo tako kmalu zgodilo. — Kjer namreč železnica teče, tam je povsod ob njeni progi več življenja: ako eno obrlnijsko podjetje zastane, oživi se brž drugo. — To je res, ; da tudi na Gorenjskem kljub Rudohovej železnici obrtnija z razuimi železnimi izdelki že več let pro-! pada in da posebno žebljarija v Kropi in v Kamni Gorici vedno bolj pojema: zato pa se stavijo in delajo v savski dolini nove tovarne, ki mnogim delavcem dajejo zaslužek in ga tudi v prihodnje obetajo. Letošnjo pomlad je namreč kar mahoma vse živo postalo blizu jeseniške železniške postaje. Kranjska obrtnijska družba hoče poleg vasi na Savi velikansko tovarno za razne železne izdelke postaviti. Delničarji so podpisali pol milijona v ta namen; ali govori se, da bo ta svota pol premajhna in da bodo vse stavbe stale blizu milijon. Delavcev je zdaj do 300; precejšnji oddelek jih je iz ljubljanske posilne delavnice, potem veliko Lahov iu sploh od vseh vetrov. Le veselje je gledati, kako vse mrgoli in se giblje. Tu prekladajo cesarsko cesto, ki pelje čez Koren na Koroško; tam delajo tir za železno cesto, ki bo tovarno vezala z jeseniško postajo. Eni kopljejo vodotoč, ki bo Savo vodil do strojev, drugi zopet stavijo temelj novi tovarni in raznim poslopjem. Lesa iu desek, hlodov in kamna je ogromne množine in vedno se še dovaža. Za zidanje se apnenice kar na mestu kuhajo in pogosto streljanje spričuje, da mora podjetnosti človeški jenjati tudi trda skala.
Celo to podjetje ne bo ena sama tovarna, ampak zveza mnogih tovarn, kjer se bodo izdelovale, vlivale in vlekle razne priprave iz železa, kakor tra-verze za oboke, gospodarski iu poljedelski stroji, mašinski žeblji, raznovrstna žica in enake reči. Vodna moč je neprecenljiva, ker se lahko vsa Sava porabi, ako bi bilo treba. Bližnja železnična postaja pa stori, da bodo železni izdelki zaradi majhue voz-nine mogli tekmovati z enakimi izdelki drugih dežel. Tudi bo vsa uprava vravnana po najuovejših tirjat-vah in iznajdbah; vpeljal so bo baje telefon in električna razsvetljava. Delavcev v novih tovarnah se bo potrebovalo, kakor pravijo, od 500—600. Za toliko ljudij bo pa treba tudi primernega stanovanja, prodajalnic in krčem. Vstala bo nova vas in naselbina med Savo in železnico in tudi domači ljudje bodo dobili zopet več dela in zaslužka posebno i dovaževanjem lesa in oglja iu drugih potrebščin.
Kakor se sliši, namerava neka družba tudi fužino v Mojstrani kupiti iu ondi napraviti veliko to-
Varno ?a izdelovanje cementa. Kredasti apnenik, katerega je celo goro od Mojstrane proti Radolni, je za ta namen kakor nalašč in tudi vodna moč triglavske Bistrice bo tako podjetje silno pospeševala.
Tako se tedaj kaže v naši dolini letos vse drugo in novo življenje. Mnoge tovarne že zidajo, druge še obetajo; dela in zaslužka tedaj manjkalo ne bo. Ali drugo vprašanje je, če se s tovarnami ne bodo tudi židje v našo dolino vgnezdili, in kakor drugod, tako tudi tukaj naše ljudi v svoj jarem vpregli. Pri podjetji na Savi je namreč s prvega neki židovski bogataš iz Trsta vsa dela vodil; ▼endar so se ga za zdaj zopet izuebili. Ali nevarnost s tem ni odstranjena, ker žid ima to lastnost, da, če ga pri vratih iz hiše poženeš, ti pri oknu zopet notri pride.
Še Vam moram poročati, da bodo konec tega meseca most čez Savo v Mojstrani in druge stavbe dodelane, katere je kranjski deželni zbor v brambo bregov iu v varnost pred zopetuo povodnijo ukazal narediti. — Ako še omenim, da so jeli na Jesenicah nov farovž zidati, sem Vam poglavitna dela naštel in pokazal, kako pridno se letos gibljemo v dolini.
Kadar bodo te reči dodelane. Vam bom že sporočil, kako so se izvršile in kakošuo podobo bo dolina na jesen imela.
Iz Trsta, 19. maja. Navajeni smo že, da nam ni nič nepričakovanega, ako se pred kako slavnostjo v „avstrijskem" Trstu napravi kaka protiavstrijska demonstracija.
Tbko nas tudi v petek zvečer ni iznenadilo pokauje petard po mestu. — Ena se je razpočila ravno, ko je godba igrala v vrtu pred magistratom kmalu po 8. uri, druga malo pozneje ob spomeniku Vespazijanovem v ulici „Arseuale" poleg uamest-niške palače; tretja z jako močnim pokom, ki se je prav daleč slišal, po 9. uri na dvorišči „Monte verde", kjer ima društvo „Austria" svoj sedrž; četrta pa je počila menda ravno, ko so prišli z vlakom državni poslanci, v vrtu pred južno postajo, prav poleg novopostavljeiH'.ra spomenika. — Ko so straže prihitele zraven, dubile so v tla vsajen dežnik, med česar gubami je bila skrita ona petarda.
Kakor piše „Edinost", bodo vladni iu polu-vladni časniki zopet to imenovali „otročarije", kakor zadnjič. — Zakaj pa, bi vprašali mi, za „otročarije" vso policijo spravljati na noge? V vrtu pred magistratom in okoli namestniške palače je videti na vsakem voglu in na sredi po jednega policaja in na vrtu pred postajo in okoli spomenika danes in včeraj ni bilo o nekaterih urah nič manj ko po osem, ali še celo po deset policajev. — Čudno, da take „otročarije" mora stražiti toliko policajev, ko bi se drugod prav lahko porabili.
Neki poluvladni list že tudi piše o „neumnih demonstracijah", ob jednem pa pravi, da so v teh „momentih", če tudi niso naredile nobene škode, vendar prav zelo „obžalovanja vredne", in da jih oni list obžaluje iu z „indiguacijo" zavrača, kakor jih obžaluje in z „indiguacijo" zavrača vse ljudstvo, v prvi vrsti trgovski stan.
Ako dlt tak naslov tej stvari, zakaj pa potem toliko toži? Ob jednem pa pravi, da ni nobene ¿kode nihče trpel?
Zakaj pa pokajo petarde ravno na predvečer kake tukajšnje avstrijske slavnosti, ali kadar se praznuje spomin kakega neodrešenca? Zakaj pa ne tudi drugikrat? Vsak bode vedel, da je tukaj v Trstu neka stranka, katera hoče s temi dejanji pro-testovati proti vsemu, kar je avstrijskega.
Pokale so petarde v petek zvečer med godbo pomorščakov, poleg namestništva, pri sedežu patri-jotičnega društva „Avstrija", pri spomeniku petstoletnice, ko se je Trst združil z Avstrijo, vpričo nadvojvode Otona in njegove visoke soproge, katera dva sta na ladijo „Fantasie" prav lahko cula; vpričo kornega poveljuika iz Gradca, barona Schoufelda; vpričo admirala Sterneck a, namestnika Pretis-a, ministra Zaleskega in predsednika Smolke, ko sta prišla na postajo, in vpričo toliko drugih plemeni-tašev in državnih poslancev, kateri so bili takrat že v Trstu, ali pa so se z onim večernim vlakom pripeljali. Vsi ti so mogli in morali slišati.
Kaj bode pa tukajšnja policija storila? Od zadnjih demonstracij ni mogla nobenega dobiti, tako fcode gotovo tudi sedaj.
Tukajšnji listi poročajo, da je vladna strauka, t. j. mornarski uradniki, katerih veliko število ima volilno pravico, in dobro avstrijsko misleči volilci med trgovci in posestniki postavila za kandidata v
mestno skupino Pulj (Pola) okrajnega glavarja barona (Jonti-ja. Irredentarske volilce je to sevčda presenetilo. Neki tukajšnji poluvladen list pa hvali one volilce in kandidata, ali vsaj mora se zadovoljnega kazati.
Dnevne novice.
(V Trstu) so v soboto pred poludnem spustili v morje novo ladijo „Fran Josip I.". Kumovala je Nj. c. kr. visokost nadvojvodinja Marija Josipi na, ladijo je blagoslovil superior vojne mornarice, čast. gosp. Jurij Račič. — Kakor „Edinost" poroča, vdeležilo se je slovesnosti več sto gostov, med njimi po stopetdeset državnih poslancev, na čelu jim predsednik dr. Smolka, mnoga društva in depntacije ter nebrojna množica ljudstva. Včeraj so si gostje ogledali lloydov arsenal, danes pa so se odpeljali v Pulj, kjer je bila vaja c. kr. mornarice.
(Petarde.) Tržaški dopisnik nam poroča, da so v petek večer pred slavnostjo avstrijske mornarice, ki je v soboto pomnožila se z novo ladijo „Cesar Fran Josip I.", zopet pokale petarde po mestu. Prva je počila po 8. uri, ko je godba igrala na velikem trgu. Druga malo pozneje v ulici „Arsenale" zraven namestniške palače; tretja po 9. uri na dvorišči „Monte verde", četrta pa zraven novega spomenika, ko so se pripeljali državni poslanci. Obširneje v današnjem dopisu iz Trsta.
(Odlikovanje.) C. g. Ivan Legat, profesor na c. kr. gimnaziji v Trstu in vodja tamošnjega malega semenišča, je imenovan papeževim komornikom z naslovom „monsignor".
(Osebne vesti.) Gosp. Markelj, profesor na koperski pripravnici, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za koperski okraj. — Gosp. dr. Valentin Temniker, doslej koncipijent pri g. dr. Mo-schetu, napravil je v Trstu odvetniški izpit in bode v Slovenjem Gradci odprl odvetniško pisarno.
(Na graškem vseučilišči) sta bila minoli teden promovirana gosp. Tomaž Romih, učitelj na meščanski šoli v Krškem, doktorjem modroslovja, Henrik pl. Jaboruegg iz Tržiča doktorjem modroslovja.
(Letošnji občni zbor) „Katol. tiskovnega društva v Ljubljani" bode takoj za zborovanjem „Duhovskega podpornega društva" dnd 5. j u-nija ob yall. uri dopoludne, torej prav tisti dan, ko popoludne ob 4. uri zboruje „Slov. Matica". S to uravnavo meni odbor ustreči vsem onim gospodom zunaj Ljubljane, kateri so udje obojnemu društvu. Natančneje pove „Vabilo" v današnjem „Slovencu".
(Iz Mirne Peči) se nam poroča, da je ondi v četrtek 16. t. m. popoludue ob l/a3. uri se vlila velika ploha, in je čez nekoliko časa začela padati prav gosta toča, ki pa menda ni naredila prevelike škode. — Škarlatinka in davica, ki ste zelo razsajali po zimi, še sedaj niste potihnili, osepnice sicer nimamo, toda bojimo se jih, ker so bile že po vsi okolici. — Trte delajo že grozdiče in kažejo lepo — ako nas Bog obvaruje druge nesreče.
(Nesreča.) Iz Trsta se nam poroča, da je v soboto zvečer okoli 11. ure na kolodvoru južne železnice železniški delavec Pavšič pri sklepanji prišel med dva voza, ki sta ga tako pretisnila, da je kmalu na to umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu.
(Dopolnilne volitve v goriški mestni zastop) so končane. Kakor piše „Soča", v drugem iu prvem razredu italijanski narodno-liberalni volilni odbor ni imel nasprotstva. V drugem razredu so izvoljeni sami vladni Benjamini: svetovalec okrožnega sodišča Josip Gor up z Vrba pri Kanalu, Evgen baron Iiitter, dr. Verzegnassi iz Porteol v Furlaniji, Miroslav Simčič, gimnazijski profesor, in profesor vitez Giordano z Neapolitanskega. Od 560 vo-lilcev jih je prišlo volit 360. V prvem razredu so nasvetovani in bodo voljeni: Alfred Lenassi, dr. Nardini in dr. Se i t z.
(Črevljarski shod.) Kakor se nam iz Gradca poroča, vršil se je dne 16. t. m. v Gradci v Pun-tigamovi pivarui občni zbor ondotnega črevljarskega društva. Zborovanja se je vdeležilo nad 80 članov. Točka razgovarjanju je bila zadeva glede modliuške črevljarske tovarne. Vsi govorniki so ostro govorili zoper umazano konkurenco te tovarne, koje izdelke je govornik Jurčič imenoval „Schundvvaare". Večina govornikov pri tem zborovanji je slovanskega pokoljenja, kar svedočijo njih imena. Prisustoval je zboru mestui komisar Bohinc; govorili so mojstri: Jurčič, Vančk, Zupan, Pungračič, Pe-
likan. Mojster Pungračič izražal je željo: Naj list „Tagespost" ne napada vedno Slovencev, temveč stori tudi kaj za malo obrtnijo. „Tagespost" temu dostavlja, da je to predbacivanje neosnovano in neumestno, kajti list se vedno poteza za obrtnike in je prijazen težnjam in smeram malega obrtnika. In napadi na slovensko narodnost?
(Preklicana prepoved.) Ker je po dopisu c. kr. namestništva v Gradci z dne 9. maja 1889 1., živinska kuga v gobci in parkl)ih na Štajarskem, iz-vzemši zaprto občinsko ozemlje Eisenerz, ponehala, zatorej deželna vlada kranjska preklicuje s tuurad-nim razglasilom z dne 5. aprila izdano prepoved uviižanja parkeljnate živine s Štajarskega na Kranjsko. Tudi tuuradni ukaz z dne 20. aprila t. I., po katerem je bila dovolitev za uviižanje živine zavisna od preložitve posebnih prošenj, je razveljavljen, in zatorej je uvažanje parkeljnate živine s Štajarskega in iz neokuženih sosednjih dežel zavisno samo od tega, da se uvoznik izkaže samo s pravilnimi, pri prevožnjah od živinskega zdravnika potrjenimi živinskimi potnimi listi.
(Umrlo) je v Ljubljani od 12.—18. maja 16 oseb, in sicer 5 moškega in 11 ženskega spola; med temi v deželni bolnici 6, v otroški bolnici 2. — Rojenih je bilo ravno v tem času 25 otrok, in sicer 11 moškega in 14 ženskega spola.
(V Podinelci) se je za baško dolino ustanovilo slovensko politično društvo „Zavednost". Pravila je c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo. Občni zbor bode dne 26. t. m.
(Glasba.) G. Ig. Hlad ni k je zložil in založil, tiskala Blaznikova tiskarna „2 fugi za orgije". To delo se dobiva po 30 kr. pri skladatelji v Stari Loki.
Raznoterosti.
—	Oporoka na korist dunajskega vseučilišča. Na Dunaji je umrl grof Henrik Hardegg, kije zapustil dunajskemu vseučilišču glavnico 700.000 gld. z namenom, da se 95 odstotkov od obresti razdeli v podporo doktorjem prava, da morejo svoje nauke nadaljevati. Ostalih 5 odstotkov odpade doktorjem iz Dol. Avstrije katoliške vere. Prva ustanova sme se podeliti čez 100 let, torej dne 12. maja 1989, a do tedaj bode glavnica znašala blizu 20 milijonov.
—	Umrli tovarnar Werndl v Steyru je volil v svoji oporoki lepe svote, in sicer: delavskemu zakladu 100.000 gl., za zgradbo novega zvonika pri sv. Kolomanu 2000 gl., bolnišnici sv. Ane 3000 gl., sirotišnici, oskrbovalnici in ubogim v mestu Steyru po 1000 gl. itd.
—	Društvo za čiščenje ruščine. Kakor „Novoje Vremja" javlja, snuje se v Petrogradu društvo, kojemu bodo namen, očistiti ruski jezik vseh nepotrebnih tujih besed, zlasti nemških, ki so se vrinile med ruščino povsem koncem minolega stoletja.
Telegrami.
Žalec, 10. maja. „Slovenskega društva" občni zbor vršil se je izvanredno sijajno. Vdeležba mnogobrojna. Poročili državnega poslanca M. Vošnjaka in deželnega poslanca dr. Srneca sprejeti splošnjim odobravanjem. Vse resolucije: o vcrsko-narodni šoli, slovenskih podružnicah c. kr. kmetijske družbe štajerske, slovenskih paralelkah na celjski gimnaziji itd., sprejete so bile z velikim navdušenjem. Pevski zbor šaleške čitalnico žel je za ¡zborno svoje petje burno pohvalo. Trg Žalec pokazal se je v svojem starem slovenskem sijaji.
Dunaj, 20. maja. Cesar se bo jutri odpeljal v Bruck ob Litavi k nadzorovanju vojn ter se bo opoludne povrnil. — Včerajšnji glavni zbor Stefanijine ustanove za zavetišče v Biedermannsdorfu pod Hyovim predsedstvom je enoglasno sklenil zgraditi drug zavod za vzgojo in vzrejo slaboumnih otrok. Zidati se bo že tekom tega leta pričelo.
Dunaj, 20. maja. Knez Nikita in princ Danilo sta v Peterburg odpotovala.
Lvov, 10. maja. Bivši ministerski predsednik grof Alfred Potočki je včeraj zjutraj v Parizu umrl. Truplo se bo prepeljalo v Lancut v Galiciji.
Sofija, 20. maja. Obravnave v Bolgariji stanujočih Cankovcev s Uankovom so še brez vspeha. Stranka je deloma razcepljena. Eden del hoče zapustiti Cankova, priznava sedanji položaj ter bo ustanovil postavno
opozicijo, ali pa so zopet združil z vladno stranko, ostali dol pa jo za to, da so ostane pri dosedanjem postopanji in počakajo dogodki. Obravnave so baje nadaljujejo.
Essen, 19. maja. Zbor boliumskih odposlancev štrajkujocih rudarskih delavcev v nadrudarskem okraji Dortmundu jo sklenil, da se v torek zopet prične delati.
Rim, 11». maja. Kralj, prestolonaslednik, ministerski predsednik Crispi in spremstvo so danes popoludne odpotovali v Berolin, kamor bodo tlošli v torek ob poluenajsti uri dopoludne. Ministri, senatorji in poslanci so kralja na kolodvor spremili, kjer ga jc navdušeno pozdravljal narod.
fc-i fc
dzM'Cbi tedni o ten i ¿/Got
„cKatoí. ii.s^otine^a ituitua v £ju&tjani'' v »icdo due junija 1889 06 1. liti dopofudne
v vc-Ctfii Sivaanl Vvvibzoí-tlo ^otJMtc- pa fače.
&ncvni zc3.
1.	Š^tcdseduilioo ocjorcr.
2.	i^otočifo o od totorem defe
ca 11 j
i. x> d ¿6 i od fa-iv-
jilseija feta do fetoMvjccja reCiftecja :6o:oixmja. S. ŠVcdlc-j odEotou o -picmem&i dtuStocuili praoif. 4. '^ofiteo norega od6o:uif:a ua mesto iaitjccc|a
I' 1cliža'
¡Dosamciui uasreti.
Sjufefiaui, due 18. maja 1889.
CU£>
Oí-.
Vremensko sporočilo.
4'3° nad normalom.
Dunajska l»orxa.
(Telegrafično poročilo.) 20. maja.
Papirna renta 5°'0 po 100 gl. (s 16 »i, davka)	86		— kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ ., lfi % „	SO		20 .,
5 «4 avstr. zlata renta, davka prosta . . .	100		25 „
Papirna renta, davka prosta......	100		85 „
		n	
			70 „
I.ondon.............	117		70 .,
Srebro .............	—		
			35'/, „
Cesarski cekini ..........	5		58 „
Nemške marke ..........	57		45 „
Umrli ko:
V bolnišnici:
16.	maja. Matija (Jerden, gostač, G0 let, jetika.
17.	maja. Marija Mišmaš, sirota, 9 let, jetika.
Zalivala.
Glasbena akademija, katero so dne 15. maja 1.1. učenci tukajšnje c. kr. velike realke priredili pod vodstvom svojega pevskega učitelja gosp. Antona J Forsterja, dala je realčnemu podpornemu društvu 116 gld. 28 kr. čistega dohodka.
Vodstvo e. kr. velike realke si šteje v prijetno dolžnost, v imenu ubogih realcev kar najprisrčneje zahvaliti se vsem p. u. gg. dobrotnikom, ki so pripomogli k temu lepemu vspehu.
V LJUBLJANI, dne 18. maja 1889.
XXXXXXXXXXXXXXXXX3
x Brata Eberl,
~ izdelovalca oljnatih barv, flrnežer, lakov X In napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JCiJ ut>lj j« li j«,
ta Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hlil it. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reclno tlno delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve v ploičevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(10)
^	Cenik« iin znhtovnujo.
St. 8582.
Razglas.
J ¡ Čas	Stanje		Veter	Vreme	• t
opazovanja	zmkomera v mm	toplomera po Celziju			o IN a S a o
7. u. zjut. 18 2. u. pop. 9. u. zveč.	731-8 731 6 7313	17-G 19 0 17-8	si. zap. si. vzh. si. zap.	oblačno n	5-10 dež
i 7. u. zjut. 1Í1 2. u. pop. j 9. u. zveč.	731-5 730 8 7320	1(3-8 2-2 4 18 2	si. vzh. si. zap. »1	oblačno n	000
Andrej Jamar, tovarniški uradnik na fužinah pod Ljubljano, naznanja v svojem in svoje družine imenu žalostno vest, da se je Bogu vsegamogočnemu zazdelo našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
JOŽEFA
včeraj zjutraj ob uro v 24. letu njega dobe po 6leta trajajoči mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati na oni boljši svet.
Pogreb bode ua pokopališči pri M. 1). v Polji.
Dragi rajnki bodi vsem v pobožuo molitev in blag spomin priporočen.
Prosi se za tiho sočutje.
NA FUŽINAH, dne ¿0. maja 1889.
Posebna naznanita se ne izdailo. (1)
Zalivala.
Za mnogostransko izkazano sočutje o bolezni in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu naše preljubljene soproge, matere, stare matere in tete, gospe
Kanje Bahovee roj. Štrukelj
prav posebej še „Katoliški družbi za Kranjsko", slov. delavskemu pevskemu društvu „Slavec" za milozvočno petje, ter vsem dari-teljem vencev izreka najiskrenejšo zahvalo
G)	rodbina Bahovee.
LJUBLJANA, "20. maja 1889.
V Št. Juriju pri Š m arij i na Dolenjskem je izpraznjena
sinih organista is cerkvenih
in se more takoj nastopiti. Prosilci oglasijo	naj se
pri župnijskem ali županskem uradu v St.	Juriju
pismeno ali osebno. — Priletni samci, ki	znajo kako pošteno rokodelstvo, imajo prednost.
Andrej Šimence, (3—1)	župnik.
V smislu § 26. deželnozborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se javno naznanja, da je volilski imenik za
velitev M deželnih poslancev,
ki jih bodo vsled razpisa visokega c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani dne 2. t. m. št. 1091/Pr. voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dno 8. julija letos, že dogo-tovljen in da bo od
danes naprej osem diiij
v magistratnem ekspeditu razpoložen na pregled.
Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti, tukaj vložiti reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisalo osebe, ki nimajo pravice, ali da so so iz njega izpustile osebe, ki imajo pravico voliti.
Izkaznice vročile se bodo volilcem pravočasno ; ko bi pa kateri volilec iz katerega koli vzroka izkaznice vsaj 24 ur pred volilnim dnevom ne prejel, naj sam osebno pride ponjo k magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
20. dan maja 1889.
Župan: G-rasselli s. r. Odlikovan: 1873, 1881.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
na Dunaj i VIT., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Jtriickiier.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
celi osumil

		
		

i.
'■i

razne mlečne vrče, mlečne latvice iz pocinjcncga kositarja, sirarne kotle, sirarne tiskalnice, stroje za posnemanje smetane iz mleka, stroje za napravo surovega masla, mlečni hladilnik, razne police iz mecesnovega lesa stole, mize, tehtnice i. dr. prodajala bode potom prostovoljne dražbe
dne 29. maja t. 1. ob 0. uri dopolnilne
kranjska mlekarska zadruga
v Ljubljani	(2_1}
(na Dunajski cesti, v Kalistrovi hiši poleg bavarskega dvora).
i
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
t
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTNIANN,
prva kranjska tovarna
'oljnatih barv, firneža in laka
v
J^Jlll>ljillli.
(5)
-1 Pisarna in zaloga: ¡"Solslti drevored «S (semeniščno poslopje).* «	Filijala: Slonov« ulico lO-l«
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llkurjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Perstene, mineralne ► Kupovalcem večjih množin \ Vse vrste slikarskih in
in kemične barve i	prednostne cene.	< |ikarskih čopiče» in
in kemične barve. ^	< slikarske patrone.
S f=
i —