Katoliik cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za.pol leta 2 gld. 20 kr., «a četert leta 1 gld. 15 kr. y tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za cetert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Te&U XXI.
V Ljubljani 28. svečana 1868.
List 9.
Tarbula,
keršanska junakinja.
Zložil Janez Bile.
Po nebu solnce plava, Na zemljo žarke lije; Je v cvetju log, dobrava, Done ptic melodije.
Pomlad je prevesela Spet zemljo pomladila; Al perziška dežela Solzice Še bo lila.
Dežela vsa žaluje,
V	britkosti tožno stoka; Naj bolj pa car tuguje, Naj bolj se Sapor joka.
Ko jutra zar'ja jasna, Spomladna ko cvetlica
V	blagosti vsaki krasna Je perziška carica.
Al carinja Kandaka
Nevarno je zbolela; Zato zdaj Sapor plaka, In joče se dežela.
Njčne lica pred rudeče
Vse so obledele; Zvezdice očes žareče Vse so otemnele.
Žalostni krog nje zdravnici
Žalostni molčijo: Leka ni več cesarici, — Ure nje bežijo.
Pred maliki ljudstvo prosi
Zmišljene bogove, Na oltar zaklade nosi, Pali jim darove.
,,Zeruane bog pomagaj!
Ormuz bog svitlobe, S silno roko ti podlagaj Arimanske zlobe!"
Vedež zvezde ogleduje —
Svitle ino blede. In zamišljen opazuje Ptic krilate čede.
Caru vedež beseduje:
„Smert hudobi taki! Čarica pogubo kuje C&rinji Kandaki.
ni.
Car, kristjanov si velike
Množice pogubil; Vmoril zlobne učenike, Simona pogubil.
Al hudobni ti kristjani Vedno se množijo, So premalo kaznovani Za to hudobijo.
Gledaj! v hiši tvoji krasni
V	zlati clo sobani, Pri cesarinji prejasni
Gadi so — kristjani.
Tarbula vez skrivno veže
S tvojimi vragovi, Ona cesarici streže: Jezni so bogovi.
Simeona obžaluje,
V	skrivnem solze lije, V jezi cesarici snuje
Čudne copernije.
Ta belest je naredila
Ona cesarici; Carinja pa b'la je mila Vedno tej devici.'4
Vedež jenja govoriti,
Znamnje je odkrito , Sapor jame besediti Kesno in serdito:
„Tedaj Tarbula kristjana
Tud' je s blinstvom kritim? Strašno bodi kaznovana Z mečem grozovitim !
Vsmertit' hočem to devico! —
Al če jo pogubim, Rešil bom li cesarico, Ki jo serčno ljubim?"
Vedež:
„Ormuza boš potolažil;
Moč vzel Arimanu; In ne bo te več sovražil Večni Akeranu.
In na dvoje naj devico Ojster meč preseče, Da iz trupla na žemljico
Vsa se kri izteče.
Kosa trupla na dva kola Rabelj naj obesi;
Bolno carinjo pa zdola Strežnik tje prinesi!
Stori, car to, berž ozdravi Se ti cesarica ;
Zvezda svitla to mi pravi, Jutranja danica.
Mašnike do zdaj končuješ, Sapor, in levite,
Zvezda hoče, da kaznuješ Vse kristjane zvite."
Vedež mu tako svetuje, Caru to oznani;
Car nedolžne natezuje: Oj gorjč, kristjani!
Je Tarbula devica
Nedolžna in premila,
Ko lilija cvetlica,
Ko cvet je svoj razvila;
Ko lnnica prekrasna,
Ki zemljo razsvitljuje;
Ko jutra zora jasna, Ki gore opasuje.
Oko če tvoje gleda
Prot nebu, kadar miga
Zvezd drobnih zlata čeda, Ki noč jih tje prižiga;
Boš vidil, da nobena
Tak svitla ni, ni bila,
Kot zvezdica je ena, Kot je danica mila.
Kar zvezd nebo, dežela Devic ima perz'janska,
Naj bolj ti je slovela Devica kristijanska.
Tarbule je krasoto
Dežela vsa poznala;
Pa deva je lepoto Života zanič'vala.
Pri nji je pravo vrednost Nedolžnost le imela;
Obraniti to čednost Je deva hrepenela.
V	tihi noči trudni svet počiva, Deva serce Jezusu razliva: „Zbral si Jezus je za porodnico
("isto neoskrunjeno Devico;
V	nebu le devic kardelo Spremlja Jezusa veselo.
Roke nočem možu v zakon dati, Tebi, Jezus! zvesta čem ostati. Serce, Ženin! Ti daruje deva, — Ne zaverzi, kar Ti daje reva. Raji hočem kri preliti, Kakor Ti nezvesta biti.
Daj pogum o Jezus duši moji, Da ostanem zvesta veri tvoji; Zapeljivcem da se krepko branim, Cisto seree Tebi da ohranim. — Simeou, z nebes višave Glej na revne te nižave!"
Po nebu luna vesla; Pri zvezdi zvezda magiji. Meglica po nebesu plava; V sanjah se ziblje narava.
Petelin čavaj se glasi, Družinici spanje kali; Naj vstanejo zopet veselo, Jih kliče, jih vabi na delo.
Neb6 se krasno žari; Ga zora zlata zlati. Sej lepše stvari ni nobene Od jutranje zore rumene.
Se vmaknil že nočni je mir: Glasi se v dobravi pastir; Tje kliče ovčice on svoje, Zvon ovna rogatega poje.
In v logu slavec glasan Pozdravlja poml&jeni dan; Z dreves ferfoli na drevesa, Si s perja rosico otresa.
Žar kaže solnčica se, Zlati goricam glave. Pa Tarbula solnca ne vidi -Obd&jajo černi jo zidi.
Povelje dal Sapor je car, — Zaklenil jo v ječo ključar. Devica v britkosti ne joka, Junakinja v ječi ne stoka. (Dalje nasl.)
Blagovestnik
starega zaveta.
Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes in vekomaj. Hebr. 13, 8.
4. Melkisedek.
Melkisedek se pravi po nase kralj pravice; Kristus je pravi kralj pravice. — Melkisedek se imenuje tudi kralj saiema t. j. miru; Kristus je v resnici kralj miru, ki nam ga je pnnesel, in toraj so peli nebeščani o njegovem rojstvu: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. — Melkisedek je bil učenik, duhovnik in vladnik ali kralj; Kristus je najviši učenik, duhovnik in kralj.
—	Melkisedek nima ne prednika ne naslednika v svojem duhovstvu; Kristus tudi nima ne prednika ne naslednika v svojem duhovstvu, kajti mašniki so le služabniki njegovi. — Melkisedek je daroval kruh in vino; Kristus je daroval sam sebe v podobah kruha in vina pri zadnji večerji in se daruje še vedno pri sv. maši. — Melkisedek je blagoslovil Abrahama; Kristus je blagoslovil svojo cerkev in po nji blagoslovlja ves človeški rod, in Abraham je dal desetino od vsega Melkisedeku ter je počastil v njem prihodnjega Odrešenika, o kterem se bere: „Ti si duhoven vekomaj po redu Melkisedekovem." Ps. 109, 4.
5. Izak.
Izak je bil preljubi sin svojega očeta; Kristus, naš Gospod, je preljubi sin Boga, svojega Očeta, kteri ima nad njim vse svoje dopadenje. — Izak, nedolžen in pobožen, je odločen za smert; Kristus, sama nedolžnost in svetost, je obsojen k smerti na križu. — Izaka, kterega je obetal sam Bog, je pripravljen njegov lastni oče dati v smert in pohlevni sin se uda brez ugovarjanja volji svojega očeta; Kristusa, kterega je Bog sam obeial po prerokih, da njegov nebeški Oče v smert za grehe naše in Jezus mu je pokoren do smerti na križu.
—	Izaku naloži oče za žgavni dar derva, na kterih je imel sin umreti, in ta jih nese sam na goro; Kristusu naložijo križ, na kterem ima umreti, in nesel ga je na svoji rami na goro Kalvarijo. — Izak se voljno pusti zvezati in pomoli vrat svoj pod meč, ki naj bi ga daroval; Kristus se da kakor ovca peljati v mesnico in molči kakor jagnje pred tem, ki ga striže. — Izak stopi z germade ali z daritevnika napolnjen z nebeškimi blagoslovi; Kristus je s svojo smertjo na križu odvzel grehe in dolge ter spet pridobil zgubljeno milost in kraljestvo Božje, in ukazana daritev Izakova se popolnoma da razumeti le iz resnične daritve Kristusove.
•>. Jakob.
Jakob je bil miren pastir in je prebival v šotorih; Kristus je dobri pastir, ki je krotak in iz serca ponižen hodil od kraja do kraja ter pasel svojo čedo z nebeško
hrano. — Jakob se je napravil v oblačila svojega pervo-rojenega brata Ezava, si je roke ovil in pokril vrat s kozličevinama, kozliča pa je daroval očetu, in prejel je od njega blagoslov in pravice do perven3tva; Kristus je nase vzel podobo grešnega pervega Adama, se pokril z našimi grehi, daroval sam sebe Bogu, in nam naklonil tako blagodar svojega nebeškega Očeta. — Jakoba je brat preganjal in iskal umoriti; Jezusa so judje preganjali in umorili. — Jakob se je boril z Gospodom, in Bog se mu je dal premagati, in dobil je ime Izrael t. j. boritelj z Bogom; Kristus je prosil in se boril za svoje, in Bog se mu je dal potolažiti, in dobil je ime Jezus t. j. Odrešenik ali Zveličar. — Ubožen je šel Jakob na ptuje, premožen je prišel nazaj; ubožen je prišel Jezus na svet, in poveličan se je vernil spet na dom svojega Očeta po tem, ko je vstanovil tukaj pravi Betel t. j. hišo Božjo, sv. cerkev, v kteri se daruje za nas, svojo čedo. — Jakob je imel 12 sinov, kterim je pred svojo smertjo povedal, kako se jim bode godilo, in Judu je dal vojvodstvo ali oblast pervenstva, ktero ima veljati, da pride zaželeni Odrešenik; Jezus je imel 12 poslancev ali aposteljnov, kterim je prerokoval njih prihodnjo osodo, in Petru je dal pervenstvo ter je obljubil pri njih ostati, dokler pride spet k sodbi. — Jakob in njegovi mlajši so kakor tujci popotovali po zemlji, vendar so kanansko deželo v lasti imeli do Kristusovih časov; Kristus in kristjani živijo kakor tujci na zemlji, vendar imajo vekomaj v lasti kanansko deželo v duhovnem pomenu, ker una je bila predpodoba svete cerkve in nebeške domovine, ktere so si svesti.
petje v nejevero?
Nejevera izhaja bolj iz serca kakor iz pameti. Strastni, malopridni človek prav za prav ne more verovati, ker po veri bi obsodil samega sebe. Ako pogledamo v življenje tistih nesrečnežev, kterih se je prijela kuga nejevere, zapazimo, da razujzdanost, strasti in nevednost v verskih rečeh jim je nakopala to strašno bolezen.
Ako preiskujemo, zakaj vero Jezusovo, nauk svete katoliške cerkve toliko ljudi težko prenaša, dobimo odgovor: Vera veže, ljudje pa nočejo, da jih kdo veže ; vera žuga, ljudje ne marajo za boječo vest; vera tirja, ljudje pa se nočejo truditi.
Res je, prava vera, Kristusov nauk ustavlja in zatira naše strasti. Kdor se jim pa vda, temu je pretežko to, kar zahteva vera od njega, in on se začne bati verskega uka, ter jame dvomiti nad vero, ktera se ustavlja hudim strastim njegovim. — Ker ljudje hočejo živeti, kakor se jim poljubi; misliti, kar jih veseli, zato jih za-leze nejevera.
Vera brez del je mertva, nas uči sv. apostelj Jakob. Naj bi učila vera tudi zgolj skrivnosti, vender bi jih
veliko tistih, ki se vdajo nejeveri, vse verovalo, samo da bi zamogli živeti po svoji lastni volji. Oni tedaj sovražijo vero zato, ker vedo, da vera sovraži njih strasti; in oni bi nikakor ne preganjali služabnikov svete cerkve, ko bi ti v svojem nauku ne nasprotovali njih strastim.
In ravno omenjeno je tudi vzrok temu, da se jih toliko poprime vsake krive vere, če se le ta prikupi njih poželenju. In ker je muhamedanstvo in pozneje protestanštvo zelo vstrezalo človeškim strastim, zato se je toliko urno in tako daleč razširilo; in se razširja danes brezverna omika ali razsvetljenje današnjega časa, ker ne berzdd strasti. — Mnogi mladi ljudje, ki ne mislijo druzega, razun kako bi se razveseljevali in svojemu poželenju stregli, se odpovejo veri, preden so jo še prav imeli, in jo zamenjajo z vero počutkov.
Veliko jih pa tudi zgubi vero zavoljo nevednosti v verskih rečeh. Silno je število takih, ki nič ne premišljujejo in ne pretehtujejo ter vse zaničujejo, kar koj ne razumejo, in še bahajo se, da nimajo vere, ker veseli jih biti v velikem številu nevernih. Ali zares smešen je tak boj zoper Cerkev! Naj ved6 taki kratkovidneži in topoglavci, da v vseh stoletjih njenega obstanka so katoliško vero napadale tudi zares zmožne in bistroumne glave, ali ko so jo naj huje napadali, so jo s tem le poveličevali, kakor kaže zgodovina sv. Cerkve.
Med takimi sovražniki, ki vere ne poznajo, je bil Savel, ki je ni le psoval, temuč jo tudi preganjal na vso moč. Ali ker se je za Božjo postavo poganjal, in imel dobro volio, pa le samo slepo gorečnost, zato se ga je Bog usmilil in ga vdaril na poti v Damask s telesno slepoto, da bi ga ozdravil dušne slepote; tako je storil iz preganjavca Savla aposteljna Pavla. Vse kaj druzega je pa, če se katoličanje, nezvestneži, kteri so bili v naročji svete cerkve rojeni in izrejeni, če se taki ošabno in strastno ji ustavljajo, česar nas, žalibog, sedanji čas dostikrat prepričuje.
Učen benediktin je nedavno v dveh prav jedernatih govorih nejevero imenoval neozdravljivo bolezen sedanjega časa, jo je popisoval in je dokazal, da se je spočela skoraj le iz človeške strasti; razkazal je pa tudi, kako je vera potrebna za ta svet in zavoljo prihodnjega življenja.
Res, edine tolažbe v spremenljivem tem življenji in kdaj v smerti je le v veri najti. — Ali so samomori, ki se tako množijo, da se nam lase ježijo, ki o njih slišimo ali beremo dan za dnevom, ali so ti samomori kaj druzega, kakor nesrečni sad, kterega obrodi nejevera? — Ravno tam imajo svoj izvir tolovajski dvoboji, ktere ob enem napuh in lažnjivi zaumki o časti in poštenji močno podpirajo.
Vera se ohrani in poživlja z molitvijo, z besedo Božjo in s prejemanjem ss. zakramentov. Veliko tacih, ki so vero zgubili, so bili poprej vse imenovano opustili in so se čisto radovoljno in z zadolženjem v nejevero pogreznili. Kako skerbno se mnogi ogibajo pridig in k večemu same maše še poišejo! Ne morejo se tudi dosti ograjati, kteri opušajo ob nedeljah ker-šanski nauk, pri kterem se nalaš vera razlaga. Ni čuda, da veliko tacih na vse zadnje še „šest resnic," nauk od sv. Trojice, in vse tiste naj potrebniši reči pozabi, brez kterih vednosti še vredno odvezan ne more biti. Sploh pa se nejevera tako širi, da pri mnozih navadni pomočili prav nič, čisto nič več ne izdajo. Torej bi bilo treba po hribih in dolinah klicati: Mi sij one, misi-sijone! —
iVespamet.
Is Krašnje.
Po enem človeku je prišel greh na svet in po grehu smert, in tako je prišla smert v vse ljudi po njem, v
kterem so vsi grešili. To svetopisemsko resnico tajč naši neverni učenjaki v zadevi greha, in sicer zato, ker je keršanskega vira, da si tudi vsa človeška natura bolj ko zadosti svojo grešno stran in spačenost naznanja in razodeva. Tudi smert samo bi naši modrijani ko vse živo zadevajočo utajili le zato, ker vera od nje govori, ko bi jim vsakdanja skušnja vsih časov in lastna zavest človeška tako nedvomljivo in temeljito ne spričevala rezne resnice, da vse,Jtar je živega na svetu, toraj tudi človek, mora umreti. Človek po svojem telesu pride potemtakem spet v zemljo, iz ktere je bil vzet, duh se pa poverne po spričevanju sv. vere k Bogu, kteri ga je dal. Tej postavi se mora, hočeš ali nočeš, vse človeštvo podvreči, in tako in zatč sta tudi naša dva gospodarja, ktera smo v priliki o „Krivici" omenili, enaki osodi propadla in umerla.
Po smerti teh dveh modrih in previdnih, spcštenih gospodarjev prevzela sta gospodarstvo nju starejša sina. Eden teh je bil priden in delaven, prej skop ko varčen, sicer prijazen, vender pa bolj ponosnega značaja in zelč nagnjen in skerben, zapuščino očetovo ne morda v enakem stanu ohraniti, temveč po zmožnosti množiti in zvikšati; šlo ie mlademu možu vse po sreči, čedalje bolj je bogatel, ljudje v soseski so ga spoštovali in v kratkem času celo za svojega župana zvolili. Vse drugačen je bil sin druzega gospodarja in zdaj sam gospodar. Prijatel lenobnega pohajkovanja je vsakdanje dela ponemarjal, je posedal po kerčmah in tudi v drugih veselih, ne ravno hvale vrednih družbah čas tratil in denar zapravljal; domačijo, živino in polje pa na prosto voljo družini prepusal. Bil je ta človek lahkomišljen zapravljivec, in kar je bilo zanj še posebna nesreča, precej časti lakomen. Vidil in čutil je veljavo svojega soseda v soseski, to ga je zelo mikalo, hodil je zato rad k njemu, češ, sosed in prijatel pervega moža v soseski mora tudi pred sosesko kaj veljati, hodil je pa k sosedu le še toliko lože, ker bil je ta tudi oštir. Mladi in stari lenuhi in malopridneži so kmalo poznali našega lahkomišljenega gospodarja no vsem njegovem značaju ter se ga poprijeli in deržali. V vsaki družbi so ga hvalili ti ljudje in povzdigovali, on pa jeza vino dajal, da je bilo kaj! Neumnež! Domišljeval si je, ker se mu je tolika hvala pela, da je res kaj več od drugih, in ni vedil, da e . mu za herbtom posmehujejo ter s perstom kažejo nanj, kteremu hlinijo v obraz prijateljstvo in se mu uklanjajo. Tudi soseda župana, kakor smo že omenili, je naš gospodar rad obiskoval, in oča župan so svojega verstnika in soseda vselej prav prijazno, večkrat tudi prav serčno sprejeli. In kaj bi ga tudi ne? Sej je bil le v dobiček županovi hiši, kajti pil je veliko, pa tudi piti drugim dajal, in plačal vse pošteno.
Pri takih okolišinah je šlo gospodarstvo lahkomišljenega gospodarja rakovo pot, kakor drugač ni moglo biti, in to toliko bolj, ker bil je on tudi igravec, in igravec nesrečen. Gotovina, po očetu podedvana, je bila kmali pri kraju, kar mu je posestvo neslo, mu ni zadostovalo, potreboval je več denarja, in kje bi ga bil lože dobil ko pri županu , svojem sosedu? Ponudi mu tedaj gozd za gozdom; župan ponudbe sprejema, les kupuje in seka in v malo letih se je že od daleč lahko vedilo, čegavi so ti veliki prazni in pustotni prostori. Mati mu je gospodinila, sestra pa je bila v soseščini na prav dobrem domu omožena, obe, mati in sestra, ste zapravljivega lahkoživca svarile in marsiktera solza se je zarad sina in brata uternila, pa zastonj. „Ste pač prave sitnici, si je mislil in govoril za svojimi tovarši, da mi ne daste miru, sej jima nič žalega nočem! Mati imajo piti in jesti zadosti, nič jim ne majka, vse pre-pušam njih volji, kaj !i hočejo še več ? In sestra , kaj ji je mar moje življenje? Jez se v nje reči ne vtikujem,
in ona naj se ne v moje. Ali pa meni, da se moram po njenem možu ravnati? Ta bi bila lepa! Bogat je in dela kakor hlapec; oblečen hodi, kakor bi ne imel okroglega v žepu, in derži se domd kakor polž svoje hišice. Da rad moli, no, to je že prav, da pa vsak dan k maši hodi, je pa vender le odveč, ljudje se mu po-smehujejo in ga tercijala psujejo; taki pa vender nočem biti." Revež, ki je tako modroval, se je pajdaši! le s svojimi vinskimi bratci, poslušal je edino le nje, le za njimi govoril, in ni vedil, da je njegov svak skerben, prijazen, ponižen, spošten in pravičen mož, zgled ker-Šanskega gospodarja in sploh v okolici spoštovan. Za prazno hvalo malopridnežev je ponemarjal prošnje in svarila materne in sesterne, in raji je v svojo škodo poslušal in vbogal pijance in zapravljivce, kakor pa posnemal svaka vse časti in hvale vrednega. Gozdi so bi zdaj pri kraju, denarja pa čedalje več treba, in jda bili ga bil dobil, kaj je naš lahkomišljenec storil? Sel je spet k svojemu sosedu in županu, kteri ga je kakor vselej tudi zdaj prijazno sprejel in željam njegovim brez obotavljanja vstregel. Posojeval mu je namreč od zdaj več časa, a ta je zapravljal prejemani denar po stari svoji navadi, s tem pa vse svoje posestvo čez in čez popolnoma zadolžil. Mati mu je medtem umerla, sestra ga je svarila in prosila, svak njegov mu je oči odpiral, pametni, spoštem soseščani so z ramami zgibovali in mu marsiktero v svarilo pod robi li; pa vse to nič ni zdalo, kar je znal, pri tem je ostal, poslušal je le svoje
f>ajdaše, njih le je vbogal, in tako kakor oni tudi sam jubezen sesterno, prizadevanje svakovo in dobre svete vaščanov zametval in zasmehoval. Jel je poslednjič tudi živino prodajati, in ko je zadnje govedo iz hleva slo, hoče župan plačan biti, in ker je bilo to nemogoče, ga postavno požene in prodano mu je bilo zdaj vse do čistega tako, da ni tudi naj manjši reči več svoje imenovati zamogel. Župan, kteri je prodano posestvo kupil, mu zdaj naznani, da nima v njegovi hiši ničesa več iskati, in da le za denar pri njem še kaj dobiti zamore; stari prijatelji so ga zapustili, posmehovali so se mu in ga še celo bedaka imenovali, in vidil in čutil se je na enkrat berača, in sicer zaničevanega in kar popolnoma zapušenega.
V takih žalostnih okolišinah se jamejo našemu za-pravljivcu oči odpirati, čedalje bolj spoznava, da je časti iskal tam, kjer je najti ni; da je prijatlom zaupal, kteri so le zase skerbeli, njemu pa pogubo kovali; da je poslušal lenuhe in potepuhe in za njimi govoril, ter po njih izgledu in njim dopasti zametaval in zasmehoval prošnje in opomine materine in sestrine, svete svakove in svarila soseščanov, in to le edino v lastno nesrečo, v lastno svojo škodo. Spoznaval je zdaj čedalje bolj, da je drugim stregel, sebi pa kradel, da je bila pomoč mu deljena sredek zgube njegovega premoženja; spoznal je, da je v svoji nezmerni slepoti in nespameti s svojim djanjem in ravnanjem le samega sebe malopridnežem v kratek čas grizel, bil in klal, in poslednjič tudi uklal. Sirota bil bi popolnoma zgubljen, ko bi ga ne bila dobra, od njega toliko zasmehovana, pa vsega spoštovanja vredna sestra ko druga mati k sebi na svoj dom vzela in zanj skerbela. Poprej gospodar in mož bogatin, mogel je zdaj od milosti drugih živeti! Takšno samovoljno djanjc pa, ki taki sad obrodi, ni li v pravem pomenu 1 esede čista, neskončna nespamet ?
Prilika ta je ziralo vsih tistih katoličanov, kteri zelo radi z nasprotniki svete cerkve vlečejo in med drugim s puhlimi junaki svobodnjaki cerkvene pravice in naprave naskakujejo in napadajo. Podobni so taki našemu zapravljivemu gospodarju v priliki, ter kakor ta tudi oni v svojo nečast in nesrečo na poti zgube in po-
gube. To dokazati je le potreba vediti, kaj da je cerkev, in kdo da so nasprotniki njeni ?
Deržave in vlade so po božjem pripušenju, po božji volji, in cesarju se mora dati, kar je cesarjevega; ali tudi cerkev je po božji velji, vender vse drugač od deržave in posvetne vlade. Cerkev je posebna božja naprava, ker je naravnost od Boga samega na zemlji vtemeljena; cerkev ne prezira Časnega blagra ljudi, ali nje pervi, nje poglavitni namen in poklic je zverševanje večnega blagra, je posvečevanje in zveličanje človeštva; cerkev je naprava pod vodstvom svetega Duha, toraj naprava, ktere v pravi modrosti in v resni skerbi za resnično, pravo srečo posamnih oseb in vsih ljudi, nobena posvetna vlada ne preseže; cerkev je duhovna mati vsih pravovernih, in sicer previdna, modra, skerbna, častitljiva mati, ktero po božjem povelju poslušati, in z otročjim spoštovanjem vbogati moramo. Cerkev je mati polna svete ljubezni do svojih vernih otrok, ktere o rojstvu sprejme, skoz življenje vodi in o smertnem času milosti božji priporoča; cerkev je sveta, ona zato ne želi in ne more želeti, ne dela in ne more delati nikomur krivice, posamezni udje zamorejo na napačne pota zabresti, skupno kakor cerkev pa nikdar ne. Sicer se zna v časnih zadevah primeriti, da d& postave, ki so nekterim krajem popolnoma, drugim pa manj primerne, ali precej je pripravljena, kakor hitro se to pojasni, postave prenarediti in jih v razmeram pristojne pre-strojiti, kajti cerkve ne vodi posvetna, ampak keršanska modrost, ni svojeglavna in edino le božjo čast in zveličanje človeštva zahteva in zveršuje. Cerkev ljubi tudi in spoštuje bolj od vsih drugih posamnih oseb, kakor tudi družb, pravo pametno svobodo, ker prosto voljo le toliko omejuje, kolikor varnost človeške družbe in sreča vsih sreč — vesela večnost, neogibljivo tirja in zahteva. To je cerkev, in ni se čuditi, da pravi Kristus sam: Kdor cerkve ne posluša , on naj ti bo kakor malikova-vec in očiten grešnik. — Kdo pa so cerkve nasprotniki in zoperniki njenih pravic?
(Dalje nasl.)
Tri mesce na Jutrovem.
XXII.
(Oddih pa neoddih. Masa in ogled v napravi sionskih hčer ali na svetišu ,.Ekce-Homo." — Snaga po jutrovskih cerkvah. — Popis kapelice. Vse rodeče — vse kronano. — Razširjanje tega reda — tudi do Slovenov. Žele v&nj tudi Slovenk. Pravila tega reda. Debela vraža pri svetnih ljudeh zastran samostanov. Vstanova, dnevni red, razne opravila in lastnosti. Kako rodovitno je njih djanje in sploh katoliških samostanov.)
Petega mal. travna popoldan je bil oddih. Pisal sem nektere pisma v Ljubljano, med temi tudi dopis za Danico, kakor tudi že poprej iz Tersta, z otoka Kerv-a in iz Aleksandrije. — 6. mal. serp. sem maševal v kapeli sionskih hčer, dobil 8 kamničev od oboka „Lithostrotos-a" odlušenih, kupil več podob in dal majhno darilo za napravo. Sionske hčere kej lične prilepfjajo na čedne podobice mnogoterih cvetlic z Getsemana in druzih svetih krajev, ki jih popotnikom prodajajo in si s tem kaj prislužijo za svojo močno potrebno napravo. Malo začasno svetiše je podolgast štirogelnik, z obokom v dvoje ločen; vse stene so pa ogernjene z rudečimi pregrinjali, tla prestlane s pisanimi plahtami in pletenicami iz tersja. Sploh se na Jutrovem po boljših cerkvah kaj skerbno na to gleda, da so tla lepe in tudi pregernjene, če je moč, menda tudi zato, ker ljudje veči del na tleh sede. Klopi nima nobena cerkev, k večemu so sem ter tja navadni stoli. Pa tudi ljudje ne pljujejo in ne čofajo po cerkvenih tleh, kakor pri nas. V velikem altarji je podoba „Ekce Homo, spodej v votlini gorite dve lučici in na vsaki strani je angel z rudečo obleko, v kotih ob
straneh pa zopet dva bela angela. Ob straneh altarja ste dve lepi klečali za tuje gospode. Ob straneh sta še dva majhna altarčka: Marije Device in sv. Jožefa, pred njima pa prelepi svetinji v monštranski podobi z drazimi kameni. Nad velikim altarjem je razgernjeno nebo ali baldakinček, kar se prav lepo podaja. Vse posode in naprave, kakor kelihi, so s krono ovenčane in vse, kar se more, je rudeče, zakaj na tem mestu je nekdaj stal Zveličar v skerlatastem plajsu in s ternjevo krono na glavi. V samostanu je zdaj 15 redovnic; naj rajši jemljejo Francoznje; hiše imajo tudi v št. Ivanu v pušavi, v Kalcedonu, v Carigradu; v Jašu (Jassy) jo zdaj delajo, od koder se bode njih delavnost gotovo stezala tudi na olikovanje slovenskega naroda, in torej bi bilo dobro, da bi v ta red pristopale tudi hčere iz slovenskih narodov! Ktere imajo premoženje, morajo nekaj seboj prinesti, pa popotvanje v novicijat v Pariz, kjer se dve leti pripravljajo, same oskerbeti. Radi bi lemali tudi slovenskih (slovanskih) hčer zavoljo jezika. Lepo bi bilo tudi res, da bi ravno olikane slovenske hčere pomagale ozabrazovati slovenski narod na Turškem. (Obširniši popis Ratisbonovih naprav gl. pod št. IX str. 47 in dalje.)
Izprosil sem si bil v sionskem samostanu bukvice o njih redu in sem iz njih nekoliko posnel, kar je gotovo mikavno in koristno ter naj tukaj nasledva.
Pravila Sionskih hčer v Jeruzalemu.
{Directoire des Religieseuses della Congregations de Notre-Dame de Sion. Pariš 1866. Theodore Ratisbonne. Posnetek.)
Bukve s 168 stranmi obsegajo tri dele, kterih pervi je posnetek vstanovnih pravil, drugi obravnava dnevni red, tretji razne opravila in lastnosti redovnih sester. Svet še zmiraj pogosto ima debelo vražo, da se po klo-štrih lenoba pase, posebno tudi časniški liberalizem enake zmote in mnogotere laži in obrekovanja trosi v svet zoper samostane. Delavnost je v glavnih rečeh po vsih samostanih precej enaka; ne bo torej brez prida, ako z naslednjimi versticami občinstvo peljemo v samostan Sionskih sester, da vidijo ljudje, kaj in kako se po katoliških samostanih dela.
I. Pravilo tega reda zedinja delavno in premišlje-vavno življenje in gleda v eni in taisti duhovni deržini skazovati djanje Marte in Marije. Njegov namen je: posvečevanje redovnih udov, in posveče-vanje bližnjega, posebno pa raztresenih otrok Izraelove hiše. V ta namen sestra redovnica daruje svoje molitve, svoje dela, svoje svete opravila, posvete se z nepretresljivo zvestostjo Jezusu in Marii. Nosijo v svojem sercu evangeljske besede: I te potius ad oves, quae perierunt domus Izrael (pojdite rajši za zbeganimi ovčicami Izraelove hiše), in ponavljajo s ponižnostjo besede križanegaZveličarja: Pater, dimitte illis, non enim sciunt, quid faciunt (Oče, odpusti jim, ker ne vedo, daj delajo).
Sionske hčere se posvečujejo, poprimše se evangel-skih svetov, z močno vero, s preziranjem posvetnih reči, z molitvijo in pogostim sv. Obhajilom, z neužaljivo pod-ložnostjo do naslednika sv. Petra; njih razločljivo znam-nje pa je ljubezen, tako da je vsa družba eno serce in ena duša. Po dveh letih v novinstvu (noviciatu) se posvetijo Gospodu s priprosto obljubo uboštva, čistosti in pokoršine v tej družbi.
Med vsako mašo ponavljajo trikrat molitev Zveličar je vo: ,,Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delaj o." Vsaki^petek molijo križev pot; vsako saboto po sv. maši pojo „Magniticat" v zahvalo za milosti, ki jih prejemajo na prošnjo Marije Device. Zapertija (klavzura) se ne zedinja z njih poklicem, morajo pa toliko bolj vestno gledati in čuti, da jih posvetni duh ne oskruni,
in iz samostana po opravilih hodijo le v družbi z eno ali več redovnic. Zunanjim pa v samostan ni dopušeno, razun v sili in posebnih potrebah. Ker so veči del za učenje odločene, niso zavezane k drugim zatajevanjem razun k takim, ki jih Cerkev sploh zapoveduje.
V zadevi z bližnjim mislijo sionske hčere na besede ZveliČarjeve: „Pro eis ego sanctifico meipsum , ut sint et ipsi sanctificati in veritate: Zanje sam sebe posvečujem, da se tudi oni v resnici posvečujejo." Sicer molijo vsak dan ure Marije Device, se vadijo v kreposti z notranjo molitvijo in premišljevanjem, s sv. mašo, pri kteri so vsak dan, z izpraševanjem vesti pred obedom in zvečer, z duhovnim branjem, spovedjo in sv. Obhajilom, z vsakoletnim osemdnevnim obnovljevanjem.
II. Dnevni red razlaga bolj natanko njih obljubo, njih podložnost v domačih zadevah, pobožne vaje, medsebojne zadeve, obleko, hišni arhiv in pravila zastran poslopja. — Redovnice vstajajo ob petih na glas angel, zvonjenja. Glasilo k vstajenju je: „Sursu m cord a!" (Kviško serca): Odgovor: „Habemus a d Domi-num." (Povzdignile smo jih k Gospodu.) Na to se moli angelovo češenje: serce se daruje Bogu, Njemu se dan posveti, vse se urno napravijo, tako da so o poli šestih vse gotove ter se podajo v kapelo, kjer imajo svoje dnevne molitve in premišljevanje in potem sv. mašo, ki je ob sedmih. Pri sv. maši redovnice z otroci ter gojenkami vred trikrat molijo ali pa pojejo besede: „Pater dimitte illis itd. Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo." Vse molitve namreč merijo na spreober-njenje judov. (Res se naše dni bolj pogosto sliši, da se judje spreobračajo. Ravno včeraj je prišel v avstrijanski hospic Bernard Paskis, ki je iz judovstva pred tremi mesci prestopil k anglikanstvu, spoznal pa kmali, da je tu mnogo zm6t in ker želi resnico čisto najti, torej želi katoličan biti.) Med obedom se večidel bere. Jedi se vživajo o spominu na nričujočnost Božio, in device za kaj posebnega cenijo dobroto, da sede kakor pri mizi Jezusa Kristusa, v hiši Device Sionske. Pred in po kosilu imajo kratko pobožnost v kapeli pred sv. Kešnjim Telesom. Potem imajo nekaj prostega časa, zopet kratko počešenje sv. Rešnjega Telesa ter zlasti za spreobernjenje judov itd. molijo, nato gre vsaka k svojemu delu. Ob štirih molijo zopet skupaj večernice, dokončnice, litanije Marije D. in svojih patronov. Pred ali potlej je mala južina. Ob šestih dnevnice ali daljši vsakdanje molitve za naslednji dan, potlej počešenje sv. Rešnjega Telesa in drugo molitev (chapelet), ki ima vsak dan poseben namen: V nedeljo za papeža in vso 6v. Cerkev, v ponedeljek za nadškofa ali škofa, v torek za duhovne tega reda in za vse duhovne redove, ^ v sredo za ranjce redovnice in vse duše v vicah, v če tertek za spreobernjenje grešnikov, razkolnikov, krivo-vercev in nejevernikov, v petek za spreobernjenje judov, v saboto za redovnice Marije D. Sionske in za njih deržine, pa tudi za razne naprave in za dobrotnike tega reda. Ob sedmih je večerja in nato obiskanje sv. Rešnjega Telesa, kakor opoldan. Ktere imajo med jedilom opraviti, jedo pozneje. Od poli osmih do poli devetih je oddih, potem večerna molitev, določijo se branja za naslednji dan. Sk'ene se z molitvijo:
„Bog dobrote, Oče usmiljenja! prosimo te po ne-omadežanem Marijnem Sercu, in po priprošnji patriarhov in svetih aposteljnov, pošlji žarek usmiljenja nad ostanke Izraelove, da pride do spoznanja našega edinega zveličarja Jezusa Kristusa, in da se taisti vdeleži predragih milost odrešenja. Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo." — Med molitvijo ali petjem z bolj potihim glasom psalmov „Usmili se" in „Iz globo-čine" se podajo potem v svoje stanicc in ne dolgo potem k počitku. Razun tega imajo še več druzih molitev in
pobožnih vdj. Ob četertkih imajo konferencije ali pogovore zastran potrebnih zadev svojega reda in opravil. Postov nimajo druzih razun ktere veleva Cerkev v tistem kraju, toliko bolj pa jim je priporočevano znotranje zatajevanje. Duhovno življenje sestram poživlja tudi dopisovanje z drugimi hišami tega reda in z drugimi osebami. Posebne veleve in pomočki so jim dani za vse okolišine v življenji, da bi sebi samim in bližnjemu, kakor si bodi, nikoli ne bile v nobeno spotiko; tako n. pr. imajo primerne zapovedi in naredbe zastran razmer, pogovorov, dopisov s svojimi starši in svojci, z druzimi ljudmi, pri obiskovanjih, pri otrocih, ki jih podučujejo itd. — Kadar ktera umerje, se zanjo veliko moli in v vsaki hiši tega reda se mašuje zanjo, pa tudi ob druzih časih so ss. maše za umerle redovne ude, in verh tega je v vsaki hiši vsak mesec posebna sv. maša za ranjce. Popiše se v posebne bukve (menologe) njih življenje in bere se drugim v zgled pri jedi po martirologii ali življenji mu-čencev.
Njih obleka je nekoliko podobna napravi usmiljenih sester, — bele in černe barve. Znamnja te družbe so: Križ iz ebnovega lesa s sreberno podobo Kristusovo na sreberni verižici okrog vratu; molek iz olivnega lesa s svetinjo, ki ima na eni strani napis: Družba Marije Device Sionske; na drugi: Na Sionu sem uter-jena. (In Sion firmata sum.)
V hišne bukve ali arhiv se vestno zapisujejo ukazi velike prednice, škofijske pisma, prestopi drugovernic v katoliško Cerkev, imenitniši dopisi od druzih redovnih hiš, potrebne veleve posvetnih oblastnij itd.
III. V tretjem delu se obravnava splošnje in posebno gospodarstvo, vladanje gojilnice in sester nižjega reda ali laikinj (soeurs converses). — Da se vse redovne hiše v edinosti ohranijo, ima celi red v Parizu svojo materno hišo, s ktero so vse druge sklenjene, kakor veje z drevesom. Mati-hiša in posamezne hiše imajo svoje vradne osebe za vsako delo in opravilo in vsaka oseba ima razun splošnjih svoje posebne dolžnosti in dela. Tako n. pr. so: Prednica, pomočnici njeni, gospodarica, miloš-njica cerkovnica, knjigarica, perilnica, strežnica bolnih itd. Ravno tako imata gojilnica in noviciat (novištvo) svoje osebstvo. Vse to je kakor majhen svet v ločeni tesnini, in vender vsaka posamezna hiša po duhovno toliko dela za široki zunanji svet, da zunaj cele krajine toliko ne.
Naj povem le samo nekoliko tega, kar se od šolske vodnice tirja. Redovni vodnici, pravi vodilo, je naloženo, za vse to skerbeti, kar tiče pobožnost, čedno obnašo in nravno (čednostno) odrejo otrok . .. Vodnica naj bode do-broserčna, polna pohlevnosti in ljubezni v svojih zadevah z učenicami, naj varuje njih veljavo pred otrčci .. Po enkrat na mesec vodnica zbere učenice ter sprejme njih naznanila zastran obnaše in učenja rejenk ... Rejenke naj imajo v vodnici pravo mater, ktere skerbljivost jih tudi v svet spremlja, kadar odgojiše za puste ... Vodnica se mora posebno razločiti z duhom nepristranosti... Ona bodi zlasti poterpežljiva, ker sad duhovne olike se dostikrat skazuje po poskušnji še le čez dolgo časa. Naj torej z neprejenljivo materno ljubeznijo zaliva sadice, ktere so ji nebesa zročile v varstvo, in naj ne pozabi, da je ni tako nehvaležne zemlje, da bi je ljubeznjiva delavnost ne storila rodovitne itd. Otroci se zraven navadnih naukov učijo tudi ročnih del, naj bolj pa ker-šunskega nauka. Delo se druži z molitvijo, petjem in spodbudnim branjem. Ležeče je na tem, da se okovarijo zoper nevarnosti, ki jih bodo po svetu zadevale . .. Vodnica in sestre torej vedno dajejo rejenkam izgled delavnega in rednega življenja. Kako rodovitno se s temi napravami po Jutrovem razširja olika, je očitno tudi od tod, ker jemljo se otroci v odrejo iz vsih verstev, izmed turkov, j udov, protestantov, razkolnikov, katoli-
čanov, — naj več pa je o tem času v odreji katoliških sirot 7 Libana, kterih starše so bili fanatiški turki in Druži leta 1860 neusmiljeno poklali. Učijo se sicer vse deklice keršanskega nauka in katoliškega življenja, nobeni starši pa niso siljeni, da mora otrok njih vero zapustiti; pridobljeno je vselej saj toliko, da drugoverci spoznavajo blagernost, dobroto in lepoto katoliške vere; pa tudi veliko se jih radovoljno spreoberne, ko pridejo k samosvojnosti. — Enako delajo pa katoliški samostani povsod. Le lažnjivo-liberalna sovražljivost je n. pr. pred nekaj mesci podtikala poljskim redovnicam, kakor da bi se kaka sila delala judovski deklici Sari, ki je bila v samostan bežala pred terdobo svojega oskerbnika.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (Za post.) Albert Veliki pravi: „S premišljevanjem Jezusovega terpljenja se več zasluži, kakor ko bi se kdo vse petke skoz celo leto ob kruhu in vodi postil, ali se do kervavega bičal, ali ko bi vsak dan ves psalter molil." Sv. Bonaventura pa piše: „Ako želiš od čednosti do čednosti, od milosti (gnade) do milosti, od dobrega do boljšega dalje iti, imej vedno v spominu terpljenje Jezusovo." — Lepo in lahko se premišljuje Gospodovo terpljenje pri molitvi žalostnega dela sv. rožnega venca (roženkranca), posebno pa tudi dobre bukve k temu veliko veliko pomagajo, in še zlasti opravljanje križevega pota, s kterim je toliko obilno odpustkov sklenjenih. Naj o tej priliki zopet omenimo bukev „Kalvarija" s petnajsterimi križevimi poti in znanimi ginljivimi podobami. Dobro in veselo znamnje je, da teh bukev, ki so bile 1. 1862 natisnjene, je že blizo 6000 (in torej čez 56.000 podob Krist. terpljenja) med Slovenci. Te podobe same zase bi veljale 1 gld. 40 kr., ako bi jih kdo naročil, in zamorejo se z bukvami vred le zato po tako nizki ceni dajati, ker jih je bilo naenkrat 42.000 od bakroreza Manz-a v Rezmi vzetih.
Gg. duhovni, ki želijo te bukve med ljudstvo spravljati, jih dobe oprostene po pošti in na 12 en iztis po-verhu.
V začetku tega spiska je omenjeno, koliko premišljevanje Zveličarjevega terpljenja pripomore k zasluženju in rasti v čednostih. K temu je treba, se zmiraj bolj od sveta ločiti. Segur*) prašanje stavi: „ali je naravnost prepovedano svet ljubiti?" in odgovori: da je naravnost prepovedano z besedami: „Ne ljubite sveta, in ne tega, kar je na svetu. Ako kdo svet ljubi, lj ubezni Očetove ni v njem; zakaj vse, kar je na svetu, je poželjenje mesa, poželenje oči in napuh življenja." (Jan. 1. Jan. 2.) K povzdigi do prave, višji ljubezni in k preziranju ne-čimernost tega sveta pa gotovo najbolj pripomore premišljevanje Zveličarjevega terpljenja. Vesoljno keršansko čutilo to kaj pomenljivo terdi in priča. Iz tega namena namreč vidiš po vsih krajih križe in bridke martre, ktere pa ravno zato posvetni duh kaj težko gleda in jih iše s pota spraviti, ker mu njegovo posvetno veselje — že samo na sebi grenko — še bolj prigrenjujejo. Po cerkvah križi, po očitnih prostorih in potih križi, po tihih logih in po širokih poljih križi, po visokih gorah in globokih dolinah križi; to povsod kliče verniku: „Le v križu je zveličanje; le v križu boš premagal skušnjave; na križ obračaj oči v cerkvi, v hiši, na očitnih prostorih, na hribu, v dolini, v tihi samoti, — da te ljubezen sveti ne oslepi. Skoz terpljenje — v življenje!" —
*) Gl. „die Entsagung, trste Grundlage der Frnmmigkeit," Mainz. 1^66, štv. 41. Vse dela Segnrove , ki so lahko umljive in prav po ceni, so posebnega priporočevanja vredne. Vzeti se ute gnejo n. pr. pri Lerherji.
Posebnega priporočevanja vredno za postni čas je: Križev pot sv. Leonarda Portomavriškega (pri Kremžarji), Getsemani in Gol ga t a pa „Križev pot za duše v vicah" (pri Gerberji), evangelji, v kterih je tudi „Pasijon," in več druzih bukev.
—	Te dni smo zopet dobili novih podobic za bra-tovšino ss. Cirila in Metoda ter moremo z njimi postreči, kdor jih želi. Veselo je, da se ta tolikanj potrebna bra-tovšina na novo močno poživlja. Ravno smo zopet dobili iz Loke velik zapisnik novih udov, na kterem je zraven gosp. kateheta lepo število redovnih gg. učenic z gospo Materjo na čelu, in pa nedeljska in vsakdanja šola — precej čez 300 im6n. Koliko več ročic se bode dan na dan k Bogu stegovalo in prosilo za spreobernjenje bratov in sester, ki so ločeni od katoliške Cerkve! „Mo-litev oblake predere," in upamo, da zlasti na Turškem, kjer že po nekoliko katoliški misijonarji delajo, se bo kmali začelo daniti za katoliško vero. —
—	Zraven navadnih postnih pridig po vseh cerkvah bode ta postni čas ob nedeljah ob 4 popoldne v stolni cerkvi imel postne govore prečast. g. o. Valjavec, iz Jezusove^ družbe. Bog daj obilno sadu. —
Iz Čateža na Dolenskem. — Obhajali smo tri-dnevnico 10., 11. in 12. svečana, in upamo, da z obilnim sadom in dušnim pridom. Bila je cerkev vsak dan napolnjena z gorečimi molivci; zgodaj zjutraj in zvečer ni zmanjkovalo ljudstva pri spovednicah. Hvala Bogu in sv. Očetu za to dobro dušno kosilce.
Iz Belle-Prairie, 25. pros. 1868. (Pismo g. Buh-a do g. J. Tomazina.) Lepa zahvala, prečastiti gospod, Vam za trud, dobrotnikom pa za dobrovoljne darove, ki ste jih nam poslali. Prejeli smo lepo daritev, v zlati 138 dolarjev in 76 centimov ali pa po avstr. velj. 358 gl. (med kterimi so tudi zbirke Zg. Dan.). Obernjen je denar dobro, v čast Božjo.*) Nove cerkve v Krow-Wingu je bilo kaj potreba, kakor menim, ste že po raznih dopisih zvedili. Nova cerkvica, ki smo jo z Božjo pomočjo lansko leto naredili, je pa tudi prav prijazna, če tudi lesena. Ako ravno še ni znotraj vsa dodelana, vender Vaš prečastiti brat kaj veselo v nji glorijo prepeva (Božjo službo v nji opravlja) in v sakristii stanuje, ker bajtica gosp. Pircova je grozno slaba.
Zlo ste me razveselili s to daritvijo, da se bodo dolgovi za novo cerkvico ložej poplačali, zato pa Vam tudi hočem dogodbo letošnjega leta naznaniti, namreč kako sem z gospod Pircem na Otter-tail popotval.
Iz Krow-Winga na Otter-tail je po navadi 2 dni, ali k večemu 3 dni in pol hoda (okoli 80 ang. milj). Nad ottertail-jezerom proti severju in pa na spodnjo plat proti jugu je že nekoliko nemških družin naseljenih, ob jezeri pa stanuje nekaj Indijanov in pol Indija-nov. Midva z gospod Pircem meniva, ako v četertek po novem letu iz Krow-Winga odrineva, da bova prav lahko v soboto-večer že prišla k Nemcem, ki so ob zgornjem jezeru naseljeni, ali pa saj do mesta pol-In-dijanov; toda zmotila sva se, konji vedno slabeji prihajajo, snežilo je, pota čez velike prerije viditi več ni biio. Imela sva Kanadca sabo, ta je moral vedno pred konjema iti, da je pota iskal, ako ga ravno vidil ni, pa s stopnjami je spoznaval, kje je bilo že povoženo. Tako zastanemo na potu, in ni bilo moč ne naprej ne nazaj; kar smo imeli na vozu, razun naj potrebne jih reči, vse odložimo in smo pustili na potu, da bi ložej naprej se peljali. Pa pri vsem tem smo komaj 4 ure deleč na dan prišli, ako ravno smo od jutra do terde noči uboge konje gonili. V soboto-večer smo prenočili še 5 ur deleč od omenjenega jezera. Kaj težilo me je pri sercu, da nismo mogli v nedeljo-jutri tje priti. Da bi že pa saj v ponedeljek, v dan svetih treh Kraljev, •) Ako kdo hoče Se kaj darovati, ; rosini mi poslati. J. Tomazin.
zamogli ljudem veselo naznanilo Božje besede oznano-vati, se napravimo na pot, se peljemo do terde noči; po noči pa pota več slediti ni bilo mogoče, ker je bilo oblačno, in je jelo nekoliko snežiti. Torej sklenemo ob kraji nekega gojzdička prenočiti in drugo jutro v mesto pol-Indijanov iti. Ali po noči jako začne snežiti, huda burja pritiska, in silo mraz prihaja. Gosp. Pire so imeli sabo dobro pernico in pa odejo napolnjeno z zajčjimi kožicami, in ko so bili dobro zaviti, n«so zlo čutili mraza. Jest se silim, da bi spal, ali saj mirno ležal; pa ni bilo moč, ker mraz me vedno huje spre-letava, in mi ni dal mirovati. Torej ostanem in se celo noč ob ognji grejem. Snežilo je z burje celo^noč in zjutraj smo imeli okoli pol Čevlja snega več. Se zdaj me misel pretrese, ko se spomnim na tisto noč. Konjička sta od mraza trepetala, jest sem bil, se ve, okoli glave ves zavit, pa kamor je sapa zadela, se je led delal. Da bi se bil noge ogrel, sem celo noč kuril; pa ako sem blizo ognja čevlje deržal, se je usnje k.*emžilo; ako sem jih preč odtegnil, me je pa zeblo. Pogledoval sem večkrat na prečastitega starčka g. Pirca, kako so v svoji odeji zaviti mirno počivali. Sneg jih ) j pa bil tako ogernil, da bi ne bil vedil, kje leže, ako bi zvečer ne bil vidil, kam so se bili vlegli; bilo je viditi kakor grob na pokopališu. Kaj resnobne misli so me obhajale,
—	kaj da je naše življenje! Kakor zdaj vidim prečast. gosp. P. v snegu ležati, tako bodo kmalo vse naše trupla v zemlji zakopane ležale brez zavednosti, ko bodo drugi nad nami hodili in modrovali. O kaj je svet! In kako hitro se spremeni!
Na svetih treh Kraljev dan, ako ravno huda burja in sneg ravno nam nasprot sem od jezera in mesta od sile pritiska, se jest vsedem na konja in hočem proti hišam jezditi, da bi pomoč dobili, ker naši konji so bili preoslabljeni, da bi sani naprej vlekli; — pa konj ni mogel naprej iti in se mi v sneg zgrudi. Potem hočem peš iti, in ko četert ure preidem, ne morem več naprej,
—	moči mi zmanjkuje in kašelj od premrazenja me vedno huje nadlega. Še kake dvakrati poskušam s silo ali z vso močjo naprej iti; — pa vse zastonj ! Previdil sem, da bi bil mogel tukaj ostati na potu v snegu , ali pa se moram verniti, dokler sem še zmožen. Pa mislim si, bolje je, da se vernem in z unima skupaj umerjeni, kakor pa da sam tukaj obležim. Se naš hlapec, Kanadec, je poskusil k hišam iti, in ako ravno nismo bili del j kakor pol ure deleč od njih, tudi ni mogel. Torej smo mogli na svetih treh Kraljev dan tam pri gozdu se greti, da bi zmerznili ne bili in zopet moramo drugo noč tam pod milim nebom mraza trepetati. Se le v torek je za-mogel Kanadec do hiš priti, da so ljudje po nas prišli in smo se po tem v hišah sogreti in okrepčati zamogli. Eden konj je nam bil zmerznil, drugi je tudi silo oslabel. Veliko potov sem po zimi že storil na severne kraje med Indijane, pa vender tako hudega in zavoljo mraza nevarnega še nisem imel.
Pogled k JSIoveno-Tirolcem."
Za dobro voljo.
Staja:
„Dollou — strinja se s „tollo."
Dollo je najberže slov. „dol." „Tollo" vzeti — nam Avstrijanom.
Nadalje smo se peljali v družbi Italijanov, čez ktero se nimamo pritožiti. Eden je bil še nekako posebno prijazen ; se ve da ne tako priserčno, kakor prijatli na Sloven skem. Ob »/49 v Vičenci; \'410 pri Monte bello , ki je imeniten iz laških vojsk. Ob 11 v Veroni. Ker je bilo treba do 31., čakati, smo imeli čas mesto ogledati. Bda je prav laška vročina in hoditi pretežavno, torej smo si najeli voznika, ki nas je skoz mesto peljal in nam ne-ktere znamenitiši reči razkazal. S posestva kneza „Giusti"
smo imeli pregled čez mesto. V cerkvi sv. Jurja so imenitne podobe Pavla Veronese. V cerkvi Maria Antica je grob Scaligerov, stare, umetne, pa malo priserčne kamenite in železne stavbarije in druge reči. Cerkev sv. Cerona je silo stara, ki ima se spodnjo pervotno cerkvico s stebri iz veroneškega rujavega marmorja, kakoršen se tudi v druzih cerkvah in napravah pogosto vidi.
Kje si poezija ? Kar sem gledal tvoje lice , O zgubljena Benečija! So osule se cvetlice,
Je pozebla poezija; K večemu je glas Modrice
Le še tožna elegija: Težka rana, grenk spomin Spremlja s tvojih me ravnin. Le ko vlak Beneško zapusti, Pesem v persih zopet se budi.
V Veroni smo kosili v kolodvorni gostilnici. Postrežba ie dosti dobra, pa vender ne slovenska. Dva zamorca stojita ko strežaja pri vratih — tako zapeljivo narejena, da sem se delj časa anal glasno govoriti vpričo nju, kar spazim , da sta ponarejena. Na drugem koncu pa me zopet v oči vkolje laški dvalizem, še bolj pa na steni neka nesnaga — menda Venera, kakoršna tudi v Trentu gerdi sobo, kjer smo prenočevali. To se šteje k laškim pridobitvam in ie kosec „svobode!" Ne smem opustiti, da bi ne opomnil napisov po hišah v Veroni. Neštevilni zidovi so imeli z oglom napisane besede: „Ri-spetate la religione; tutta qualche e verita!" „Spoštujte vero; vsa je čista resnica."
Znane so namreč nesnage, ki so se v tem mestu sv. R. Telesa dan godile. Torej se mi je močno gnju-silo do tega mesta, in imeli smo odmenjeno, ti a se tukaj ne bomo nič mudili. Naneslo pa je vender tako, do smo ga obakrat ogledovali — tje in nazaj grede.
Odrinili smo iz Verone o 3% in med neštevilnimi terdnjavami nas je hlapni konj tako hitro vlekel proti tirolskim hribom, kakor da bi se mu gabilo na ravninah, kjer je toliko kervi preteklo.
Lahi silo hitro vozijo po železnicah. Iz Verone grede smo od deleč gledali hribce. Custozza, Somma campagna itd., koder se je toliko kervi prelilo o laških vojskah. Peljali pa smo se proti Tirolskemu med neštevilnimi silo močnimi terdnjavami, ki je res sovražniku nemogoče skoz nje v mesto priti. Koliko milijonov je vender vse to stalo! In ko je bilo vse lepo dodelano, je nesrečna osoda (?) vse Lanom izročila!
O poli petih smo v Peri — blizo tirolske meje, čversto med hribi. Pa zopet je bilo treba čakati do pol desetih. Nekoliko nad Peri-em se začne zopet Avstri-jansko nove dobe. Ker nismo mogli naprej, smo napravili v prijazni dolinici majhen misijonček z laškimi pastirskim otroci v keršanskem nauku. Nismo pa mogli nad njimi posebno visoke kulture spoznati. Stražnikova pobožna žena. Novljanka ter rojakinja potnega tovarša, nam je pripravila zmerno večerjico pred hišico, solili so nam jo pa Lahi in Tirolci s svojimi „ballinami," ktere so Dlizo nas metali.	(Dalje nasl.)
Me\f Je htj norega po domačem in tntfem »reiut
Kakor se spomlad bliža, se kopičijo oblaki od vsih strani. Na Jutrovem neki hočejo Serbija, Romanija, Černa gora in Grecija jutrovo prašanje na svojo roko rešiti. Prusija in Rusija ste menda na njih strani in se grozite drugim vladam, ako bi se hotle vmes vtikati. Star vojak v nekem nemškem časniku pravi: „Xaša olika stoji na keršanstvu," in meni, da velike moči se
bodo vender enkrat sramovale, da zmožne keršanske narode in naj lepši evropejske dežele oliki odtegujejo. Avstrija in Prusija se temno gledate, ker je hanove-ranski kralj v Hicingu pri Dunaju o svoji slovesni pet-indvajsetletnici svojim nekdanjim podložnikom upanje dajal, da bode zopet njih kralj, in pa ker je truma Ha-noverancev z avstrijskimi potnimi listi prestopilo na Francosko. Tu je pač treba skerbeti za mir in zado-voljnost v lastnem oserčji, da bi se^ob hudi uri na venkaj veči moč zamogla skazovati. — Časniki imajo še zmiraj veliko opraviti z Giskrovim ukazom zastran prisege na temeljne pravice, in zdaj zlasti zastran povelja zoper tako imenovane »klerikalne agitacije." Celo liberalci ga terdo prijemajo in pravijo: Danes tebi, jutri meni. — Katoličanom v prisegi to ni všeč, da je izpušen pri-stavek, da ne bodo stopili v nobeno skrivno društvo, akoravno prepovedi niso overžene. — Verski odbor v der-žavnem zboru je v posebni oddelek, da omaje postavo za mešane zakone, izvolil enega superintendenta, enega razkolniškega duhovna, dr. Sturma in Hermana. Tako-v Avstrii, kjer se med milijoni katoličanov zgubi pešica drugovercev. — V Pragi je bratovšina sv. Mihela v pomoč sv. Očeta in papeževe vojne vstanovljena. Predsednik je dr. Adolf mirfel. — Zopet obetajo vojsko. Eden dunajskih listov meni, da Napoleon bode gledal iz Rima nezanesljivo Italijo gospodovati in da v naj hujši sili bi utegnil tudi z Rimom italijansko zvezo si kupiti. Naj le poskusi! To bi utegnila biti njegova poslednja nesreča. — Rusija neki od vis. Porte terdo tirja, da naj Kandijo Grecii odstopi. S tem v zavezi je pa blezo to, da se ruske kerdela v Besarabii zmiraj bolj proti jugu pomikajo. — Naskrižja med Prusijo in Avstrijo zastran hanoveranskih potnih listov so menda tako poravnane, da Prusija ni več huda. — V veliki Iloni na Ogerskem se je undan cela svatovska družba grede po ledu čez vodo Samoš vderla in so vsi do zadnjega potonili. — V Krieglach-u seje 19. sveč. nekemu našem-Jjencu lažnjiva brada vnela in opekel se je tako, da bo nemara slep ostal. — Ruski časniki so jeli močno pisati, koliko jim je na tem ležeče, da Sloveni na Avstrijanskem ravnopravnost zadobijo. —
Dobrotni fiarori•
Za sv. Očeta. Neimenovan, 1 terdnj. za 2 gld. st. den., prosi blagosl. za srečno zadnjo uro. — Gostač Primšk. svojemu Očetu in kralju (Rimskemu) 5 frankov v sr. — Iz Šentjanža: N. N. 1 križ. (2 gl. 12 kr. st. d.), „za sad prave pokore." — G. Fr. Voh., fajm. Kovorski 1 križ. za 2 gl. 12 kr. st. d. z željo: .,Ut inimicos Ec-clesiae humiliare et emendare digneris." — Iz Kertine: Neka oseba 1 terdnj. za 2 gl. sr. „v svet namen, posebno za duše v vicah." Druga 1 terdnj. za 2 gl. „v sv. namen." — »Pro felici morte": 1 papežev cekin. — Sv. Očetu po g. A. K. iz Teržiča: 1 ces. cekin, 2 terd. = 4 gld. st. d., 1 gl. v sr., 6 gl. papir., 7 šestič, s pristav-kom: „Torcular calcavi solus et de gentibus non est vir mecum." — L. R. daruje 1 terdnj. za 2 gl. st. den. in prosi blagosl. za srečno zadnjo uro in še s posebno željo, da bi Bog k pravemu miru nagibal keršanske vladarje. - Iz C. 6 gl. v sr. — Iz Čateža o tridnevnici verniki sploh: 10 gld.; neki dobrotnik 1 gl., J. P. 1 gl., J. G. 10 gld: sv. Očetu v sedanjih potrebah. „Blagoslovite nas, sv. Oče! da terdni ostanemo v sveti uri, in v nji vterjeni umerjemo." — Ana in Marija, sestri 'v Idrii 3 gl., prosite blagoslova v življenji in o smerti.
Odgovorni vrednik: Loka JeraD. — Natiskar in založnik: Jožef Bla«nik v Ljubljani.