Nubtrriptlun »3.00 Ttirly o, UL, četrtek, 8. aprile (April 8), 192«. - Andrewi priznava korupcijo med suhaiklmi ammtk — Prohibi-cijsko zaslilavanje spravlja neverjetne stvari na dan. —-Iz tekočine sa balzamiranje trupel izdelujejo liker! Washington, D. C., 6: apr. — Izpovedi, ki so bile danes — drugi dan dvanajstdnevnega javnega zaslišanja — podane pod prisego, so neštetokrat naravnost presenetile senatorje, večkrat pa jih tudi spravile v skrajno ne-voljo. Poseben senatni odbor vodi v senatu splošno zaslišanje glede vprašanja: Kaj početi s prohibicijo? Prvih šest dni imajo na razpolago mokrači, zadnjih ¿est pa suhači. * Tiste izpovedi, ki*so senatorje presenetile, je podal vrhovni su-haški general. Zvezni ravnatelj prohibicijskega oddelka, brigad-ni general Lincoln Clark Andrews, ki je pomožni tajnik zveznega zakladniškega departmen-ta. Andrews je povedal, kaj vse se pije v Ameriki. In kar je povedal, ni presenetilo samo navzočih senatorjev in drugega občinstva, ampak bo presenetilo tudi vae tiste, ki bodo brali to v časopisih. Andrews je namreč povedal: Da je nedavno odkril, da se v nekem ameriškem mestu uporablja tekočina, ki jo rabijo pogreb-niki za balzamiranje mrllčev, za izdelavo žganja. Da ee tekočina, ki jo rabijo avtomobilist{ pozimi, da jim ne zmrzne voda v motor ju, uporablja — "v moje največje začude- Clčerin je v dolgem poročilu la» •»javil, da voleelle v ligi narodov nočejo razorožit vene konference, zato pa dražijo Rual-jo, vedoč, da eovjetl nočejo iti v Švico. božnejše delavske družine. Cod-man je povedal, dd so ravnatelji ustanove, ki vzdržuje tisto stanovanjsko hišo, upravnici prepovedali iti pred senatorje, da bi pričala, kako je morala prepovedati vse plese, ker so fantje prinašali seboj žganje ter z njim upijanjali dekleta, in da bi iz lastnih skušenj navedla razliko med predvolsteadovim in sedanjim suhim časom. * Senator James A. Reed is Missourija je kar vzplamtel od srda. Tako vzplamti vsakokrat, kadarkoli zasluti, da se hočejo kršiti kakršnekoli pravice. Z rezkim glasom je zahteval, . da se takoj izda povelje, da ima mrs. White priti pred senatni preiskovalni odbor. Senator Means, predsednik odbora, je bil ^čividno tudi razjarjen, vendar pa ni v besedah dal izraza svojemu srdu. Odločil je, da bo odbor oft> prvi priliki razpravljal o tem predlogu. Ko se je govorilo o korupciji med suhaškimi agenti, je, Andrews ižpovedal, da so bili prvi agenti imenovani na priporočila cerkvenih sekt, antisalunske lige |n drugih takih organizacij, kar je imelo za posledico, da so prišli razni ničvredni in sleparski agenti v zvezno službo. Se-nator Reed se je takoj pošalil iz Andrewsa radi njegove izjavo, da so bili od duhovščine priporočeni agenti korupdjonisti. Andrews je nadalje izpovedal, da je /bilo vsega skupaj — ne i-stočasno seveda — 10,000 suha-» ških agentov, izmed katerih pa sovjetska vi« Kopenhagen ali Franciji - če ae sovjoti udel res mislila na v joti sa le pred novski konfere pripravljeni na so tudi druge^ Clčerin jo m rodno politiko rodov. Rekel ji največ profitir ce v Ženevi, 1 Chamberlaina len polom. Vae ka vodilnih aU taliamu Združi še priliko, da a lasti Evropo in sušnjl. "Podiranje skth sil odpira merlškomu ekc ranju v Ev rop ameriški politi merllkl drtavn čejo, fakt je, < ma ameriški guma toda olj maeijo nad s rekel Clčerin, Zborovanje prične dne 0. aprila. Delegat je ae zberejo v He- E1 Beno, Okla. — Oklahomska farmanko-delavska stranka je sklicala strankino zborovanje za dne K,in 10. aprila, na katerem poatavi kandidate sa državne volitve. Stranka upa, da spravi nekaj svojih kandidatov v držav-Se* ui sdenfrndravno je pritisk« denarne mošnje precej nločan, da se porazi farmarsko-delavsks stranka/ ' tJ «' L W. Houchin, predsednik far-msrsko-delevske stranke, je izdal oklic na farmarje* v katerem pravi: "Ako teče po vaših žilah rdeča kri, da se upate reči velikim korporacijam v tej državi, da oo naj spravijo doli z vašega hrbta, tedaj poženite svoj Ford, donite vanj svojega soseda in vile in pridite na to zborovanje." V prejšnjem lota je čas dvs ml* IIJena farmsrokth prebivalcev sspustilo kmetije. VsUl far-mar jsv js fc 30,1*1,000. , Psssale, N. J, IJoaJev Je hote* U tisoč stavki dstavcev, ki se Čajno dnevno tx stražo. Policaji Wallington mo< lavcev v ozadj policajsko črto. aretirali dooet i "Ovaj lika" ofgaalsira nove Ju-goalovaasko vlado, ko Jo Nla-člč odklonil lasadat. J '** MmM^ 'V I Dunaj, 7. spr. — ci j i v ksainl svetovno znani i nar. Čeprav fcasi vladne atrolks M stsnovila stranka Js Monte Carlo ei lico. Ustanovljen Vs", ki odkriva sini. Ts list piše, Zshsroff, grški n sedanji naj bogat lastnik kszlnoln< riški bankirji pri nsca. Peking, 7. spr. — Vellks top-nišks bitks je v teku v okolic Huangttsuns, 24 milj od Pekln-gs. Sovražni vlak, ki je skuša prodreti skozi črte ljudske armade, je bil pognan nazaj. Poveljniki kuominčuna so organizirali zračno obrambo Pekinga. Poslaniki velesil so danes zopet proteotirall proti metanju bomb na Peking in proti vojsko-vsnju v bližini glavnega mesta. i pogodbe s Turčijo. Mi so na senatorja da estreže njih ego- Washiagtee, D. C. —• Sto deset episkopalnih škofov ni zadovoljnih, da so podpiše mirovno pogodba s Turčijo. Ssnator Bo-rah, predsednik »enstnega odseka, zs zunanjo zadeve jim je odgovoril, da postoji veliko vzrokov, da se pogodi* odobri. "Kolikor Je meni znano, so vsi Američani, ki žive v Turčiji naklonjeni ratificiranju mirovne pogodbe in priporočajo urno akcijo," Jo rekel Mjnator Borah. "Naši verski, učni in biznlški interesi so združeni v zahtevi ze| ratificiranje pogodbe. Ne zdi se pomet no hfaikskor pravično od s treni vlade, da puotl U Interese! in ljudetvo brez pogodbene za-j ščite. "V ovojem protestu prevlte, ds naj sikar n« "bnovimo prijs-i teljsklh stikov z.aspokoljšljiee protikristiJonsko vlado. Za vlado še misliti nI da bi odklonila prijateljske stike z ljudstvi, ki odklanjajo krsčaastvo, ompak ona oe moro poolažitl vadno praktične poti. V «dno sem mislil. da je cilj krščanstva, da v mednarodnih zadevah vzpostavi prijateljske ftlke s protikrlsti« j enakimi narod» t namenom, da se seznani Jo s krščanskimi nauki In se Uko prtčno sprejemati ajlh prva asvodila," ;_______ Farmarji ao 00 JN roil, ds prirode proti preiskašnj berkulinom,£ , Dr pere, Wls. — njo molsnlh krsv ns debelo ne pi jem le bankrot. M med njimi tudi Ml lak ulnji a tube« morji v okraja Br pora se orgenleln predložili na sodlU ti prrinkovalOiaMI tuberkullnom. Farmarji se pri kontumaclrana le ampak tudi sdravi sier Izjavlja, da J< vih 87 krav kontli rl Iti dvajset. Prt su Je bilo kontom med 24 krav, d* u krava še pred priznan« se sdrav gartu ao izbili t trin«• m krav, šsi Farmarji v tli ds Imajo ed tej» j pa debele dobiček itumacira-rissonsinu a farmar-i ustvarja proti pra-aom. Far« r <»k0l|'BO» la bodo rtieiiopro-lih krav s A GLASIM» «LOV ------— SJ" LASTNIN' K «LOV NSKB NARODNE PODPORNE KN9U NARODNE PODPORNE JEDN0TR po dogovoru. Rokopisi ae m mufr. pol let« in %\M> « tri Chicago In Cie«ro $6.80 m Urto. $316 UM pol ■ let«, SI.S* z. " " Inogematvo 18.00, W^^M - " ...... Nailor sa tea, ku bu «tik s Mu "P R O S V E T A* W57 5» S«. LmémU A -THE ENLI Org»« «f the 0«nrd by tk« ' Sobaeriptlon: Usltad SLU« ( fwr; Chitar» W-M. »ndloreim Chicago) sni Canada #.00 P« $8.00 per Data« v oklepaj« ». P* I '»•mi. ëa k • t*« ga m na m b»utI liât. Jo^ PRIKAZEVANJE Ko je advokat nadškofa Curlja b il pred zborničnim odsekom in je priporočal Boylanovo predlogo za pretrga-nje diplomatičnih stikov z Mehiko, je prav močno nagla-¿al, da je mehiška vlada boljšaviška ia komunistična. To je bil argument, na katerega Jo nadškofov advokat, ki je trdil, da govori obenem v imenu dvajset miljjonov katoličanov v Združenih državah, polagal največjo važnost, da-si je dobro vedel, da je nekaj drugega veliko bolj nevarno staremu režimu, kot pa komunistična propaganda. No» varnost za stari režim ne tiči v komunistični propagandi, ki zbira za sabo nemisleče ljudi, ampak v probujenju delavske mase in v njeni naraščajoči zavednosti,, ki postane končno tako silna, da sa mora umakniti stari režim, ki; sloni na egoističnih prineiplh in ki ne pozna etičnih načel. Dokler je delavna masa neuka, sledi vsakemu šušmarju, čeprav priporoča in uči stvari, ki so nemogoče 1n se ne ds jo izvesti. In tako nevedno In neuko maso žele zastopniki denarne mošnje in raznih cerkva, ki uče, da je vsak odpor proti avtoriteti strašen in neodpustljiv smrten greh •n. Obregonova in sedanja Callesova vlada ata bili od tistega časa trn v peti tujezemskib kapitalistov, ko se je Obregonova vlada rodila in je s svojimi zaključki pokazala, kaj hoče storiti za mehiško delavstva. Po revoluciji sta obe vladi ustanovili in organizirali nad dva tisoč ljudskih šol. 2e to je bil smrten greh v očeh klerikalcev in domaČih in tujezemskib kapitalistov Sposnali so, ako bo mehiški 'delavec znal čitati in pisati ne bo čital le mašnih bukvic, ampak čital bo Znanilce in knjige, i» katerih se bo naučil misliti, da je delavec rav-notako človek, kot oni, ki mu ubijajo slepo pokorščino do vsega, kar gs gull in tlači. In kadar bo delavec spoznal to resnico, tedaj bo sklepal, da ima pravico do človeškega življenja, kot jo imajo oni, za. katere ustvarja profit. Take misli so pa nevarne denarni mošnji in njenim pod pomikom. 'J " ■ • r.tl || Raakcijonarne sile, posebno pa tujezemski kapitalisti •o skušali s pomočjo oerkve ustaviti to sistematično delo za probujo mehiških delavskih ma«. Prt redil i so tudi pa Mrevolu£ic," ki so pa seveda končale z groznim mačkom in porazom za reakci jonarne sile. Dopis s Veliko je poročil Ig Kallfornl-e, zlasti iz San Franciaca je W-o zadnje ¿ase precej glaaov. Zato naj jaz aamo omenim oni dan ko sem obiskal poslopje Légion tam ofr merskem obrat jo, kjer a bil prej peščen ia nerodovit hrib. Tam danes stoji veličastno okroglo poalopje, poetavljeno v čast padlim vojakom. Poalopje. ki ja atalo ogromno vsota, je bilo postavljeno lata 1S2S a skladom mrs. Spreckles, pred «nedavnim pa je mesto San Francisco prevzelo v oskrbo poalopje z malim parkom, vred, V peelopju ao med raznimi s r mam i Številne cerkvene in drog* največ pa vojaška stvari, rasna odlikovanja, medalje, vojne allke itd. Največ predmetov v-poslopju Légion je še da-rovanlk od francoeke vlada. Ne -amo mane, množico obiakoval-eev aa najbolj zanimale velikanske slike device Orleanske, ki jih je poelala francoska vlada. Z vzkliki občudovanja ao ogledovali fino izdelane slike ali na platina šivana podobe francoska Jean d'Are. Prva slika predstavlja devis* pri preji, ko zamaknjena saaja o rešitvi Francije is večnih vojn. Vizijs aagetja, ki ji proii maš, ae ji predstavlja. Dru-gs slika predstavlja devico na konju v aprematvu kralja in armade idoče na vojsko. Tretja je slika zmagoslavja ko se devica vračaš bojnega polja kot zmago-alka, a četrta alika pokazujehi-navfičino onih, ki ae ša dfnee toi čeJo pa preih. Devico Orleansko imajo,pred armado a suhljati io naloženo. Na vrhu jo čakata dva rablja, eden z gorečo baldjo, da podtakne grmado, drugi pa z verigo, da priveže devico k drogom aa grmadi. Na drogu je na-piaano: "Joan of-Arc, čarovnica, hudičem v zvezi". Samostansko oblečena oseba vodi devico po stopnicah k grmadi, devica pa ai z obema rokama zakriva obraz, da ga ne vidijo hinavci, ki obkrožajo grmadno pozorišče po tripadetropnih odrih. Na prVem odru ao škofje in viaoka duhov ščina ter druga poevetna gospoda višje, najvišje pa giypa množica, Id je še pred kratkim pela slavo davki Orlednaki. Vae je priprav ljeno, še kralja čakajo. Med pobožnimi priaotniki, Id čakajo e* žganja obsojene čarovnice, je našemljen dvorni norec z vedeže-valsko ptico na roki. Slike so vae dobre, zadnja pa najbolj znamenita radi duhovščine. Se vedno je tiata duhovščina, ki pa je danea hinavsko zaobrnila avoje mnenje. Škofje In prêtait ki eo zmagovalko nežgali pred. davnimi atoletjl, ao bili e-naki kakor ao današnji, ki ao jo proglasili za svetnico. Trije bronaetl vojaki breg oblake,« siromašni, al prošijo roke pred spomlnakim poslopjem Um ob Golden Gatu. Delali ao v svetovni vojni roko v roki, toda kaj pomaga spomenik padlim in mnogim pohabljenim! Poleg dvorane oplaanih slik so orgije baje največje pe glaau in delu na svetu. Glaa teh orgelj je mil kot slavčkovo petje, tih, 4» zamakne (»slušalca, zopet gr- maj 92, kar je za tobak, obleko, britje. Potrebe pa intam poleg tega še zdravnika in zdravila. Lahko ai torej mislite, kako bi bilo, če bi ne imel S. N- P- J. Tisti, ki se tolikaad zaletavajo v S. N. P. J. in njene odbornike ter sploh vse flanetvo, imate na tak način najboljši odgovor da obrekovanja. Jaz se nikdar ae bom mogel dosti zahva-iti jednoti hi tudi itfenlm odbornikom za točno in dosledno postrežbo. Hvaležen sem vsemu članatvu nafta jednota. katera mi še vedno nudi pomoč, ne da bi imel kake altnosti. Vprašan sem bil, ako hočem, da me izplačajo, j>a ker aem že član toliko let, bi ne pustil rad zadnje pomoči, ki jo'še imam. | ■ ¿m Kam ja prišla nekdaj take spoštovana duhovščina, ki se aedaj tako zaletava v najboljšo delavsko organizacijo? Le občudovanja je vredna njena kratkovidnost, ko ne vidi, da ne bo-nič o- ri vila, Potem, ako bi ne bilo N. P. J., bi jaz moral od hudega umreti J j Na vso jaso Jeriča Ih dragih. Chicago, III. — Zarkomet naj bi malo oavežlil butfce Jeriču in Co., da ne bodo tako vpili čez S N. P. J. in na naa vae. fH\ aem na katoliškem shodu lansko j sen v So. Chicagu, dne 21. marca pa aem bil navzoč na Win klerjevem «odovanjiaar cerkveni dvorani. Gospod Jeriček in nje-i bi bin imaSiMz^hiaS/^slfakali Vae skupaj ae je čulo kot narodna . . . narodna..n-. • n j »odporna jednota. Jerič in Co., če nlite člani tet jednote, puatite naa pri miru.* Nikar ne imejte taktf'sllnega požel j en j a po i. N. Tako po- I tudi v I vod, da se počasi drami m pri-1 Morala. Id ne sloni na prirod-stopa v vrste zavednih. nih zakoni H in ki obatoji več na "Da bomo nekoliko pozabili nk ¡«^kot iivlj.enJUi gorje in ne samo čital i, tako ni «tova. paš pa drugod prirejajo veselice, je so-Z^ To aemže vMcrat cialistični klub št. 178 sklenil, dani v tej kotoni, deprav prirediti ve»elico z igro "O ta krat zbodem g. Trunka, da skoči maček" in deklamacijo dne 17. ob strop, aprili ek sedmih zvečer v Slo- 8 tako. moralo ae predvsem venskem domu na Pipetownu, diči katoliška cerkev. Ta njena Pa. Ker bo te prva veseUca z morala se v glavnem nanaša na igro v tej okolici, vabimo vae spolneet in duševnoat, oziroma Občinstvo is bližnjih in od^aije-1 čutnost, odkar Je cerkev izgubi-nih naselbin, da ae veeeliee ude- U vojaško in politično oMaet. eši. Ta večer ae nudi vsem par Morala polnega in čutnega žtv veselih ur s smehom in zabavo, ljenja ja zadnja šanaa cerkve. Vabljeni ate tudi sodrugi iz Her- katero srdito brani in terja zasé m i nie, Pa., in somišljeniki in Slo- kot edino rtjerj monopol. A tudi v enci iz Greenaburga, Pa., ter I te šanso bo morala dati cerkev s Slick villa, Pa. da pridete vobi-llz rok iz enostavnega razloga, lom številu. Za vaeatzanako pa- ker ao moderne življenake ratz-strežbo bo skrbel klub št. 178. | mere močnejše Kakdr stari — Mary FradeL VmH iz JaguMJt trohli in nerealistični predpis cerkve Kred nekaj dnevi je kutaraki list zopet prinesel dolgo klobaso o porodni kontroli. Porodna' KDO VLADA V JUGOSLAVIJI? | kontrola jim leži v želodcu kakor 60-fuatni kamen. V tej Vaak teden sedemkrat bi bUolklebasi je zopet lep kupček bua-treba ponavljati, da je Jugosla-ika, takega bunkš, da vija "ustavna" država, da ee ne rali tudi "naši" so se mo- prijeti pa pobijal porodne vsemi zvij Žil bá se tudi etike. Ker v bo treba delo. Ce bi in peiSma, bi kontrolorje t in poslu. I stati- a vidim, da boj ni petten, se pridružujem zagovornikom porod-kontrole in ostanem z njimi do konca, dokler ne bo boj iZVo. jevan". v e a, e.. &L* i Nedavno je ljubljanski dnev-nik "Jutro" objavil rubriko vesti o ameriških Slovencih lM)(| debelini naslovom "Naši onkraj Tihega "* *"-[> Pred par dnevi je pa "Chicago Merkmn" poroéaf o kabtnptni krizi Jugoslovani ji. ¡k P°šteno izrav- • 40. H bi pozabilo na to reanteo, ki sto- tudi "naši" ao predvsem ljudje, ji črno aa belem na papirju, to- u üve človeške po želaanem za-da—večinoma le na papirju. kouu razmer, ne pa take kot trdi Uatavna država! Ta beseda j tatarski moraliatični humbu-mora Vendsw imeti nekakšen po- Lfe.. Nihče Uko ne živi in ne me». In njen pomen b» se moral Usj» koš hoče kutar. Ge M bila opaziti ne le v črkah, temveč L^^ ^ ja Bog namenU spol-predvaem v življenju. Ustavnost, ^^ \e ^ker i. „AM.nl. U ¿ _ i JM.II« I ' "■P""" ** ■ . ^^t^f^tt trdi tedaá ji» «nora Beg vrata potrebam novega «vije- posumiti, zakaj je dal naalado nja, j« odpravila absolutizem, ^ ^dinerodovitni ženi in podobi izreka že valed tega njegovo n» TTt „__.ii. ^ . ... (VUUTIlIlKBll. • v . «protje. rrerrrevomcijsKa oooa fis« la^aahM ta Istikiks je smatrala vladarja za "¡^L^^Sja lahko pe. darja , narod pa aa* niaaoeail^Tr*^..........."f "" TT..!^ ** m 0 f g* " ""p v I MMl JLa**M ^^ftO^a uel ir "podložnike". Vladar je bil kakor patrijarh, kakor atarejšina, kd^^^LfidCTS^fe!! mu pritičejo vae PrSvice po volji ^ in milosti božji, od katere je ^l^^fr^^L lJ^ stavljen nad vae ljudetvo in H teri edini je odgovoren. Narod pa pwajal koreapoimemo je bil družina^ki aama po aebi da »koči v vddo, če ji hitim ne nima nobene volje in ne more iz "pottje nekaj za preprecenje sebe zajemati nobenih pravic. P*>da, tndi nabila bregverka ki Izvrševanje vladarjev« volje, v takrat še ni Mo v časopisju no-kateri se izraža božja vpljl^ je|bene diskuzlje o porodni kon- Trgovina a Kriatom. Krist je obul sandale, vzel v eno roko drenovo palico in v drugo bič ter je zapodil kramar-je iz templa. Evelethaki "Ku-spud" pa razgrne kos platna, na katerem se vidi trpljenje sUre-ga pijonirja Krista T in "go-amHT raČaaa ariadiai 20c, od-mrdati, kajti «aatHm pa 66c. Sedaj verja- mea», da ja rea, kar je zadnjič rekel, namreč, da mu ni prav j^č mar, ako bo maral pobrati šila in kopita ter jo ubrati za Matijašem. "Njegova "torba" je že polna. Škorpijon iz Minne- namen narodov, Ta nazor ja odpravila revolu-el¿ ki ja željenje je tudi .strašansko preM grešno. To je njih, poželjenje po ^ ^ ^ da ^ ^ * t i lastnine v veliki zmoU, ker se je sUra ustavi glasila glede M® ttroem ^ lastnine tujezemcev ravno tako kot nova, le da je prejšnja "C-n-*ar^rog orn8loPg jih je podil, delal je škoi do, njih trgovini, pa še pretepal jih je v poslopju, ki je bilo njih last. Kaj so hoteli drugega storiti s takim čk>vekom: čisto po človeško so se združtli, ga aretirali in kazAounll. Storili so tako, kot bi storili bogati trgovc danes. Mislimo ai danea človeka, ki bi ai dajal ime odrešenika te* bi šel na newyorAko borzo ali pa na ŠikaŠko žitno menjalnico in bi kupčevalce izgnal. Nič milejše bt ne postopali z njim kot Judje Razlika bi bila aamd U, da tat krat ao imeli običaj opravljat kupčije v templu, za katerim rav tddi cerkev čisto nM pravico in I» Mencken je aaaedvv***«* ...... vo vrato. o, da ravna narod * - ILr i.. Kdor trdi, da Ja mdHška vlada komunistična ali boljše vi :1V grdo. Take laži nimajo dnigega namena.¡kot ol ovrMti mehiško vlado v tujasamatvu s neroa-nknin , noloiaiu V Mehiki šlljam naročnino na Proeveto šs na kratko omenil o zada-tu. Veliko ns morem opisovali razmer, ker aem še šeat lat v bolnišnici pohabljen. ProavsU> dobkam redno, kakor aem tudi še dan S. N. P. J., najboljše o«u gnnltacijc na avetu. Ako bi na imel te. ne vem. kaj bi počel, družba, pri kateri aem ae oval, ae popolnoma nič na PS^MMV-V^HPPP^B ne paostaja pojbuainessu. Se enkrat tor<4 podam pripon rodilo Jeriču ln Co.:'fce požellte meaa tolikih taleal Ce vam Je za duše, jih avobodno lahko lovite po arnrti Takrat bodo tudi du« šam članov 8. N. P. J. lahko pred-aodovall. V posmrtnem avetu be Trunk urednik Proavete; Cerne bo potovalni agent. Oman pa vratar, ki bo imal posel kakor atarokrajaki ftendar pri vhodu na eajmišče, ki aam mu moral po-kaaati živinaki potni list. Goh#Iw dje. po trpite, veaelje za vaa še pride. Tistega ae radajte in po-akakujte veselja. — UkaŠan. kajti di [KkškfMlc briga s nimam ln «pm bataUnico Daje den. a to je ] Latrobe. RS, Itavno K.slaj ja tu Še pregej dobro a delam Pred par tedni so več dalaveev odalovili ia tovaren. a aedaj jih aopet jemljejo k delu. Toda a NKi sdravnikrf tem nI rtč»n* da je dele lahko moram plačati dobiti, ker ta ja še doaU delav mi 911 na to- cev brm dela, V okolici po rud-pd loga moram nikik ja a delani bolj slabo. Pre- je temelj in jedro ustavnosti. Popolnega in čistega Izraza ni k> to načelo še nikjer. To je naravno, zakaj taka demokratična ustavnost bi morala imeti sposobno socijalno podlago. PTava demokracija bi morala biti doci-jalna: ali skok iz fevdalnega absolutizma v aocijalizem Je nemogoč —. tudi metulj se razvije šele is gosenice.■.,; :»:.,' Vpoštevamo torej, da je uatav-noat omejena, v raznih kapitalističnih državah različno omejena, pa ne pričakujemo v sedanji Jugoalavlji ljudske suvereni tete. Ali vendar imamo tudi v tej državi uatavo, po kateri'so javne pravice razdeljene in po kateri predotavlja parlament — po pravem ali po krivem — ljudako feraEi^jptlH Četudi omejeno uatavo, ima Jugoelavija vendarle uatavo in njeno jedro je narodna ekupšči-na. Njena vloga v državnem življenju je dvojna: Dajati imaH koae in kontrolirati ima, da ae izvršujejo zakoni v duhu dajca. Volja jugoslovanskega parlamenta sjcer nI absolutna; njegovi zakoni potrebujejo kraljevsko sankcijo: nekatere zadeve — n. pr. zunanja politika, vojna in mir ao popolnoma odvzete ajegovi kompetenei. Ali njegova velja stoji vendar v prvi vrati. O vaeh rečeh, ki ao odka-zane njegovemu delokrogu, Ima sklepati parlament in vlada ims izvrševati njegove sklepe. Cim bolj ao že po osnovnih zakonih skifene pravico parlamenta. tembolj bi moral naravno paziti. da ae vaaj teh nihče ne dotakne. Logično in prft-odno je atremljenje vsakega ljudakega zaatopatva, da poveča svojo moč, a prvi pogoj ga uapešnoet te tendence je varovanje, strogo. Ij bosumno vsrofanje že pridobi j«-nih V državi, v kateri vlada nltna občntka, da sa v njej kristalizira ljudska volja, ni težko umeti da izkula tudi +lada pov^at, avoje moč. Med njo in parlamentom ao naravno nasprotja, M aa tembolj povečajo, čimbolj dela vlada po svojem. AH če je umljivo. da kSjgka vlada koli- mt^m trolt T! ' Veliki ameriški cinik fiemr kratkim sa* solil sledeče: "Osebno aem proti propagandi porodne Jkontrole, ker moje mnenje je, dk se naj ignorantni, zabiti ljudje plodijo in množe brez mejr tako da bo vedno dovolj sužnjev in da nam, t w i m ———J. ♦ * * Po dežell gsa jndevska roba. Dragi Žarkomet! Javljam ti, da me vekk dan naaltaknjejo ja-dovaki agenti z judovsko-kutar-sko robo — jaz sem se pa naročila na Prosveto. Čimbolj ju-dovsko-kutarski česnjaki prepovedujejo in zasramujejo Pro-svetq, tem rajši jo imam. Takega židovakega usiljevanja še nisem videla. — Članica S. N. P. J. iz Clevelanda, O. * • ♦ Cesar al. to ae ne akalL Cenjeni K. T. B.! Daj, posveti malo a evojlmi žarki v ku-tarsko štacuno v tvoji koloniji in poglej, kdaj ae je kutarjern skalila pamet. Pišejo v svojem listu, da Je pri S. N. P. J. %"< dbbrih katoličanov, nakar se obrnejo in brizgajo blato ns te "katoličane"! — S. P. F., New Dilluth, Minn. K. T. B. ■ ' . ¡i. i i». tovo voljo svoji, bi moralo biti še bolj razumljivo, da ji zoper-atavi parlament pri vaakem takem poizkusu svoj "Quod non!", varujoč avoje pravioe 1 j udatva do sadnjag* ^ . . . V resnici pa kaj vidimo? Pa-šič rešuje vaa državne poete in vodi vso državno politiko po avo-jem. Pašič, njegova volja, njegovo mišljenje, njegovo odločeva-nje, to je vlada, to je parlament, to je ljudska volja 1 Zunanja politika se vodi po volji in pameti ministrov, finančna tudi; proračun ae predloži parlamentu,. da ga odobri, čeprav je nedvomno vaa ogromna večina naroda proti temu gorostasnemu proračunu, ki jI «iaga kot davkoplačevalcem taka bremena*» kakor še nobena druga drftava. Proračun u-ničuje socijalno politiko, prezira javno zdravje, nima sredstev za Javna dela — ves proračun Je tako sestavljen, kakor prkKprav vladi in njeni stranki, in ne kakor zahtevajo Ijudpka volja, ljudako potrebe in ljudaki inte-reei. Ali 'smo torej še. vedno uatavna država, ali odlolujf ša vedno pri Aaa ljudska voljja? Net • ^ . i i V Jugoslaviji vlada ie védno le miniatrska volja, "volje posar meznikov. In navsezadnje ao teh klavrnih razmer krivi tudi volIV-ci sami, ki pošiljajo v parlament koriatolovce, omahljlvce in figurante namesto ljudskih zastopnikov. Ljudstva, kf bi Imelo sedeti na vozu in imeti vajeti v rokah, je vpreženo in vleče, kar mu nakladajo vlade s pomočjo in o-dobravanjem tistih, ki jih je bilo poslalo v parlament,'da bi tam varovali njegove pravice in množili njegovo moč. In dokler se ne bo ljudstvo spametovalo, ne bo drugače. — "D. P." Prsi kraškim je umrla v mestni obožniei v Ljubljani Milka «■-ti___ _._«... ».- Su» ii» i nrioar. zauoniva ~**n* div^p pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Bila ja lečena In živela vea šas v bedi, ki ao jo ji pa tešile le maloštevilne prijateljice, ki so ji še ostale zveste tudi v bedi. Pogreb je bil skromen in tih, lf gospa Borštnikova z nekaj ženetvS jo je spremi-la*na zadnji poti in na grobu tudi isgregovorila v slovo. Gosps Borštnikova je bila njena vdana spremljevalka tudi v trpljenju.- ■», / ;.v * < * m ■ Kemična tovarna v Mostsk je zopet v hudi kriti ; vsemu delavstva grozi, da bo v kratkem Ma koten**! peš" i« bla*aj' nik poneveril 30 tiaeč dinarjev. Smit v Blejskem jezeru. Blizu graščinskega kopališča so potegnili iz Blejskega jezera trup-lo 60 lf tnega I. Zorka, rodom i* Vidma pri Krškem, ki je bivši v zadnjem čaau v Celju. Mož «i J« pred uaodntm skokom v jezero zvezal noge tn roke, da se ne W , mogel rešiti. Kaj Je nesrečne-Ea gnalo v smrt ni znano. Viaoka starost Iz Vranje poročajo, da je U dni umrl tamksj Ante Markovič, rodom iz Bujs-novca v viaoki starosti 120 let Pred par tedni ja umrla v Vrs-nji neha 101 lata stara vdova ia »0 letna starka. .sdsraHklh priprava!-kov. V pravoalavnem aamosts-na lakovka. ki ee prav/hit» v nahaja na periferiji Beogr^ je bila pred par leti ostsnovl^ na rodovniška šota v svrho, vzgoji malo solidnejši kader menihov, ki Jih primanjkuje raj v vaeh mnogoštevM® f^m staaih Srbije In Pruškr Zaradi aaketičnega postops^J tn strogega režima napram pn-pravnikom te šole eo 17. msmi pomnogobrojnih neus^r .h & tožbah val pripravniki stop« stavko. Zapustilf ao sam ^ ter korporativno odšli v grad. da ai poiščejo klerae njihova stvar def'"'^ ne uredi. Tske ao v dob, hov začeli štrajkati tudi meni h L tO 00 ai- > k É NOVICE ma mnogo škroba in ma&obe. V drugi broAjrin m odsvetuje tistim, ki so predebeli in bi radi shujšali, jemati kaka zdravila sa shujšanje, temveč aa jim pri. poroča uravnana dijeta. — Te brošuriee so tiskane v židovskem in angleškem jeziku. ✓ Sovjetski inženir študira naše rudniške metode. New York. (P. p.) — J. W. Powell, vrhovni inženir kuzbaš-ke avtonomne industrijske kolonije v Kemerovem, Sibirija, preučuje mehanične rudarske metode v zapadnovirginskih premogovnikih. Powell je bil svoje čase rudniški inženir v West Virginiji. , ' fena zgubljena bitka še ne pomeni poraza.... St. Louis, Mo. (F. P.) —"Zgu-ba kake bitke tupatam ne more oslabiti kampanje organizacije železniških telegrafistov, ki se borijo za pravičnost, dostojne življenske razmere, primerne plače ter svobodo, da lahko izvolijo sami svoje zastopnike," piše glasilo železniških telegrafistov, "Railroad Telegrapher", ko poroča o petmesečni stavki na atlentifki obrežni železnici, ki je bila 15. marca končana. "Štraj-ka niamo dobili, doseženo pa je bilo tisto, za kar so se stavkar j i borili — železnica je morala povišali plače." V Bietern štrajku ao bili prizadeti telegrafiati, postajni agenti in aignalisti. ¿aj povzroča bolezen?. New York. (F. P,) — Večkrat slišimo, da je bolezen kriva revščine, ki je delavcu skoro vedno za petami. V resnici pa ne povzroča bolezen revščine, temveč je baš narobe: revščina povzro- neproatovoiinih" počTnk fc*^, J^j «i profesor Podiraki hiš stavkeja. NVw York. (F. P.) — Dvati-goi cdemsto delavcev, ki so zaposleni pri podiranju starih hiš in druM poslopij, se nahaja na Ltavki. Stavkarji zahtevajo 15 ¿entov povišanja na uro, tako da bi dobili izvežbani delavci namesto $1.05 na uro $1.20, pomniki pa namesto 96c na uro jl.Ki. Delavci v tej stroki so jako dobro organizirani in ima unija zelo veliko besedo. Delavci morajo biti precej izvežb*. ni za to delo in vrhu tega pa tudi preccj dr/ni, kajti je večali-manj nevarno delo. Nevarnost pa ni samo, da si delavec zlolni nogo ali roko aH pa ubije, ampak je tudi nevarno za zdrarvje radi prahu in nesnage. Ta št raj k pomeni seveda veliko o-viro za spomladansko gradnjo, ki se je baš kar začela. Kakih 45 novih poslopij je direktno prizadetih. Večina newyorških poslopij se namreč gradi na mestih, kjer so prej stala stara poslopja. Predmvpa se more zgraditi novo poslopje, je pa kajpada treba staro poslopje podreti, in to je delo teh 2700 stavkujočih delavcev. Angleški muzikantl proti ameriškemu jazzovcu. New York. (F. P.) — Paul Whiteman, "jazzovski kValj," kakor ga imenujejo, je s svojo godbo na potu v London, kjer bo par tednov igral v Tivoli gledalcu. Angleška uniia godbenikov je odločno protestirala radi t, ga, ker bb rpdf Whltema-nove godbe postalo brezposelnih precej angleških organiziranih godbenikov. Uprava gledališča je hitro podala izjavo,,da hudo nezaposleni godbeniki tekom svojih dobivali plačo, nakar je angleški minister dela izjavil, da bo Whiteman dobil dovoljenje, ¿la sme igrati v Londonu. Gre ne za naravna bogastva. Washington. (F. P.) — Pri nedavnem zaslišanju glede Moore-ve resolucije za priznanje ubež-ne vlado, republike Geoifije v Parizu, so ameriški zagovorniki vneto zatrjevali, da nimajo namena te dežele izkoriščati, če se jo odcepi od Unije sovjetskih republik, toda uradniki iste "georgijske vlade" v Parizu se trudijo pridobiti ameriški kapital "na dobičkanosne pogoje", za slučaj seveda,, če bi dobili deželo zopet v svoje pesti. Ce bi bila deželu revna, bi se noben kapitalist ne zmenil zanjo. Ampak gre se manganovo rudo, olje, baker, tobak in svilo. Hvaležno delo delavske zdrav-»tvene naprave. New York. (F. P.) — Tukajšnje Unijsko zdravstveno aredi-*<"<-' (Union Health Center) ima jako človekoljubno nalogo ter je silnega pomena za vae delne-«tvo. Njegova naloga je a avo-jimi raznovrstnimi klinikami, laboratoriji in drugimi oddelki [zdraviti in preprečevati vae vrste delavskih bolezni. delavci, ki hočejo pristopi k Intl. Ladies Garment Workers uniji, se morajo dati zdr tvniško proiskati ter si pre ^ > t i zdravniško spričevalo I unijskega zdravstvenega predišča. Brez takega spričevala ni nobeden sprejet v unijo. Vzrok R to je, da «ee obvaruje aklad, r katerega se plačujejo bolniške podpore, med katerimi je naj-_ •-odpor za j etiko. Istočasno Uko pre'skavo članstvo za-I'<| V precejšnji meri pred na-n i j im mi Indern ml. T( «'« javsko zdravstveno are-• k i ga vz.lt žujejo tukajšnje l,f ie prvo t« vrste, in jasno I", b« je bilo zelo potrebno, £rez J^ > a bodo ečasoma ustanov k« taka dela% J^a zdravstveni I d, v vaeh večjih industrij mestih. N v.' orško srsdl-'UU številna brošuriee, v p' nh daje razne naavete in na-I Ida v zdravstvenih stvareh |r nudi delavcem po nizki ceni F''jo pomoč. V eni izmed do-lanih bn»uric se grvorl 7syirtju (koiirttipacijf), na ka ■ri ,rPi sedem izmed vsakih da Ft h delavcev. Prav posebno pa v um ««tiru »,♦ zadeti delavci, pr. svojem delu sedijo Neto i' '""kni nasvm. kaj jeaii: ze-' Ju\o, »adjo tn drugo, kar nI mm m mbk zim tt.2 palca snega je prvkosilo rae rekorde. JL Spomladi še ne bo — saj v CMcagu ne. \ Chlcaga, III. —' Spomlad je Še par tednov tu. Na koledarju namreč, v resnici pa Še ni duha ne sluha o nji. V marcu in v prvih sedmih dneh aprila je zapadlo v Chicagu več enega kot kdaj v istem časti, odkar vodijo tu vremenske zs piske. Vremenski urad poroča, da je napadlo od 1. marca pa do daaes-~- sreda — Charles Ai Winslow, ki predava na Yale univerzi o javnem zdravstvu ter je predsednik Ameriške zdravstvene zveze. Stavkarji ¿i gradijo barake. Dow, Okle. — Milby-Dow premogokopna družba laatuje to mesto. Družba je bila prepričana, da je ves a^ft v mestu njen, vključivši, zamorsko cerkev«. Pa se je v svojih računih malo zmotila, kajti par lot je lastnina U-nited Mine Workers, kakor izkazujejo zemljiške knjige. Ko -je kompanija vrgla lz svojih hiš in pregnala a svoje zemlje stavkar-je, je mislila, da jih je premagala, ampak ni šlo po njenih računih. Stavkarji so namroč hitro začeli postavljati barake na tistih lotah, ki niso kompanijske, ln z denarjem, ki ga prisittva A-meriška unija za civilne «svobod-ščine in organizirano delavstvo lz Oklahome. vzdržujejo 41 družin. Stavkarji so pripravljeni boriti se do konca, in se zato z vso vnemo pripravljajo na dolgo-trajpo obleganje. Bkapedlclja aa potu v Novo G vine j* Batavia, Java. — V torek je priplül v batavijsko luko Tand-jök Priok vladni parni k, p katerim je v sredo odplula proti Surbaji ekspedicija pod vodstvom profesorja Matthew Wi Sterlings iz Berkeley, Cal. Ekspedicija bo prodrla v notranjost nizozemske Nove Gvineje ter bo proučevala pritlikavce (pigmij-oe). V četrtek bodo pilot Hoyt, strojnik Hamer in kino-fotograf Peck poleteli z aeroplanom preko cele Nove Gvineje na nasprotno obalo. To bo prvič v zgodovini, da bodo belopoltni ljudje na kakršenkoli način prekoračili to deželo. m, I ----------- ff frrtU Bij f Ulit» »rttl tijiottl Izzvalo ga je poimenikp glasov «-nje o pot nI m vi Thema» Wood-locka članom meddržavne trgovske komisije. I Waafcington, D. C. — O imenovanju Thomas Woodlocka za člana meddržavne komisije se je vršilo glasovanje po imenih in na tajni seji. Senator Pittman iz Nevade se je oglasil za besedo, ko je hik> povedano, da ne bo priobčeao, kako se je glasovalo po imenih o nje e krepkimi besedami. Rekel je, da bo predlagal, da ae Vsako poimensko glasovaaje priobči. Senator Blease iz Južne Karoli-ne je menil, da je senat s tem kršil ustavo, ko je prvikrat sprejel pravilo tajnosti, ker ustava garantira svobodo govora. Boj proti Woodlocku je vodil senator Wheeler. Ta boj je trajal skozi šestnajst mesecev do 26. marca, ko je bil Woodlock potrjen komisarjem s 52 glasovi proti pet in dvajsetim. Senator Pittman se je pričel bojevati na ta način, da je pred-da se objavi poimensko glasovanje o Woodlocku tistih senatorjev, ki v to privolijo. Na ta način je prisilil senatorje, da so prišli z barvo na dan. Proti tajnosti so glasovali senatorji: Blease» Borah, Brookhart, Brous-sard, Gopetand, Dale, Dill, George, Gooding, Howdt, Johnson, Kendrick, King. La FoUette, Mc-Kellar, MaMaster, McNary, Hay-field, Norris, Nye, Pittman, Sheppard, Shipstead, Simmons, Stephens, Trammell, Tyson, Walsh in Wheeler. Za tajnost so pa glasovali senatorji: Bingham, Butler. Cameron, Capper, Couzens, Curtis, Deneen, Edge, Edwards, Fer-nald, Fees, Gillett, Glaes, Goff, Hale, Harre Id, Jones is Near Me-xica, Jones iz Washingtons, Ke- die, Overman/ Phippe, Ransdell, Reed Iz Pennsylvanlje, Sackett, Sraoot, Swanson,1 Wadsworth, Warren, WaUon in Willis. Nemci morajo podražiti piv* Berlin, 7. apr. — Parker Gll-bert, reparacijski agent zaveznikov sa iavajanje Daweeovega načrta vojne odškodnine, je včeraj zahteval, da nemška vlada poviša davek na pivo in s tem zavaruje reparacijska plačila. Zahteva je izzvala veliko ogorčenje pe vsej Nemčiji, kajti višji davek pomeni dražje pivo. Vlada je takoj odgovorila, da se pritoži aa svetovno sodišče. Trije ■¡■¡Oat. — Trije tihotapci, kl so hotel» prepeljati tovor pijače tez jeaeto Irle v Združene države, eo v noči od zadnje srede na četrtek utonili s tovorom ia čolnom vred. Zajel jih je vihar. Žje letošnjemu reko ni u stoji leto 1904, ko je v isti dobi zapadlo 14.8 palca snega. Ki V aprilu je dosedšj zapadlo 6.1 palca snega, kar je sicer rekord za posamezne dnevo, ne pa za cel mesec april, kajti Chicago je bilo le malokrat v aprilu brez vsakega snega« Aprile pTez snega je imelo le v letih 1895, 1906 in 1925. Zadnjih 37 dni amo imejl več snega kot ves ostali Čas zime. Tek 97 dni je poneslo dvakrat toliko snega kot haterihkoli 87 šaporednih dni, odkar se vodijo v Chicagu vremenski zapiski. Mogoče je to sadnji sneg v tem letu, kdo vt! Vremenski na-povedovalci ae ne drznejo v tem oziru ničesar deloteega prerokovati. Vremenski urad napoveduje sa prihodnje dni oblačno vreme ln mogoče dež, Toplomer se suče ekrog 40 stopinj Fahrenheita. Sneg ae polagoma topi, venda^ pa ga ležijo ob cestah še velike gomile. Iz drugih delov dežele poroča jo, da imajo klaverno vreme, kakor mi. A v južnih državah pa naglo obračaš na spiomlsdansko VMUftl Sodnik je dejal, da mora prej prečitati "ttmasano" povest v Menckenovl reviji. Beaten, Masa. — Sodnik Wilfred Bos ter, pred katerim ee i-ma odločiti zadeva H. L. Menc-kena in njegove revije "The A-merlcan Mercury", je odgodil obravnavo za en dan v svrho, da prej prečita poveet v aprilski številki omenjene.revije, radi katere je Mencken izzval sodnij« h ko akcijo. Mencken je prišel v Boston in pustil se aretirati zadnji pondeljek, ko je izvedel, da je bostonska policija prepovedala prodajanje aprileke številko "Mercuryja". Akcijo za prepo» ved je začela klerikalna organizacij* "Watch and Ward Society", katero vodi pastor J, Frank Chaae. Mencken je prodal izvod evoje revije na glavnem trgu in a tem je izzval aretacijo. Medtem je Mencken vložil peticijo na zveanem sodišču za "injunction" proti pastorju Chasu in njegovi organizaciji, da preprogi ovlrahje prodajanja revije. Obrsvsava gleda "iajunetio-na" se vrši prihodnji pondeljek. Nege vidne, reke skrite — nove Pariz. — Ob otvoritvi Lon»> champs dirkališča ee vsake leto pokaže, kaka moda bo vladala tisto leto v Parizu. Po pariški modi se nato ravna ves ženski svet. In tako se je ob letošnji otvoritvi pokasalo, da ženske te lete ne bodo kazale svojih nagih rok do ramen, kakor eo zadnja leta. Ampak namesto tega bo-do ponudile radovednim moškim kar popolnoma odtehta tisto, kar bodo skrile. Pariški krojači sevate aiso megli drufsč« kol za-dbstiti ženskama svetu, ki si je vbil v'glavo, da mora pokazati kar največ mogoče svojih spod-njih okončin, pa ae edreaali od spodaj preeaj krila. Da pa si na kak način naplačajo svojo zgubo radi skrajšanih kril, se pa napravili precej široke in dolge rtv MM. ITaMaM^Mta finmiiim Am M m SmWBSgSwWBSW •SPUS^we^^ r jela tosadevae resolucijo. — Odločiti ima ie nsnat. Washington, D. (t— Osem let ni tillo Garabed T. K. Girogoš-slanu la Boaiona dovoljeno demonstrirati evoje Iznajdbe, kl jo on Imenuje "neomejena, stroškov nepovsročajoča energi ja". Zbornica je zdaj sprejela resolucijo, ki mu daje pravico do demonstracije. Resolucija je zdaj pred senatom. v ■ | Zbornični odsek za patente je leta 1018 poročal, da bi vojna prav hitro končala, ako bi ss tr-dltvs Girogoesiana lahko dokazale, da ao pravilne. Demonatra cf ja ae ni izvršila, ker je ižnajdl telj trdil, da ne more ugoditi legalnim predpisom, |x> katerih mora dokazati, da tak procee ne izvira IZ "atarovežkih rokodel stev." Iznajdltelj Izjavlja, da lahko dokaže, ds "Garabedov generator proate energije" zniža delav ske stroške pri produkciji gonilne sile, proizvaja vodo za umetno namakanje zemljišča in producirá. neuaahljlvi vir aolttra. Vladi bo dovoljeno izrabljati iznajdbo, ne dd bi ji bilo treba plačati kaj odlkodnine za njeno u-porabo. ČRfteflTAVCf V CHICAGU H K PRIPRAVLJA/O ZA STAVKO. Odgfeeevall ee sa^ eUvkoval M. — Tipogrsfična unija štev. Id ae pripravlja na stavko. Ustanovila je stavkovni skled. Od dne II, ms rta be član unije platel po pet kov od avojo mezde v stavkovni sklad, dokler se pogpjeaje za novo lestvico stavne* -za derart! stavek, ugodno ae famte- P ~< Unija aašKnva, da ae sedanja vite ed $51 aa $60. Za del s vee se aaktesa B Iteiaiik« amada $te hi 40 ur la v tednu. Delavci, kl delajo pri tretji partiji, pa zahtevajo $44 maede In aa ur dela aa Stara lestvica poteče dne 15. junija In nova be veljavna ss eno Povej mi. kaj «itaš. ta pove« ti, kaj si. Delavci papreriitega mišljenja Utajo liste in kajige naprednega duha. Kajiževna matica S. N. P, J. je bila ustanovljena, da preskrbi člane naše jedaote in oetale rojake, kl se saaimajo aa napredek, a dobrim pod učni m čtivom. V ta namen je izdala pet knjig, ki se še dobe. Ali že imaž te knjige, brat? Ce jih imaš, je dobro, če jih nimaš, je Škoda za tebe. Matica vam postreže a Slovun-sko-angleško slovnico, kl je moj-stersko delo te vrste ln aelo pou4-l na in lahko razumljiva knjiga aa učenje angteššine. --------- Druga važna knjiga je "Zakon biogenezije", kl vam tolmači naravne zakone evolucije alt razvoja Človeka. V sedanjem modernem čaaft je potrebno, da razumete te zakone. V knjigi ao slike, kl razjasnjujejo besedilo. Povest "Zajedale!" je zajeta iz resničnega življenja meni slovenskimi delavci v Ameriki, o« nega prikritega življenja, o katerem se malo govori Ito še manj piše v javnosti. Pokate vam, kaka žrtev postane človek, kl se ne čuva spolnih boleani. Povest "Pater Malaventura" je aaaimiva slika is ilvljenja slovenskih frančiškanov v Ameriki Knjiga je okrašena a mnogimi slikami. . "Jlmrnie Hlggina" je eno naj boljših del ameriškega delavskega pisatelja Uptona Slnclalrja, katero je poalovenll Ivan Molek. Poleg teh knjig je 8. N. P. J. Izdala veliko knjigo '«Ameriški Slovenci", kl vaebuje zgodovino Amerike in zgodovino ameriških Slovencev ter Slovenake narodne ¿odporne jednote. Noben član jednote bi ne smel biti brez te knjige! V tej knjigi je čez 200 aMm- ?rV ' i i-^iPpf:'^ ■ Jednota je tudi izdala "Zapisnik osme redne konvencije" obliki brošure, ki mora gotovo zanimati vsakega Člane. * Bratje in sestre! Naročajte in Čltajte nate hnjl0el NaročUn pošljite na naslov: Književna Matica S. N. P. J„ 2657 So. Larfmdale ave., Chicago, III. ŽDRAVS Poljudna beeeda o higijonl la skrbi Navodila člkaškega zdravstvenega komisarja dr. H. N. Hundeaena. » V starih časih so ljudje navadno jemali takosvano spomla-dno toniko. Opravičevali so to svoje pošlvljenje is razlogs, da so bili vso zimo zaprti ter da se je med tem Časom nabralo v njih žilah-veliko strupa, katerega je treba pregnati is teleea s izčišče-njen#krvi, kar ee najboljše izvrši a gibanjem na svežem zraku na prostem. Tako pravi dr. Bundesen, ki o-menja tudi mater ia starih ča-eov, ki js skuhala zdravilni čaj ali zmešala šveplo ln slad, ka-korhltro je zaališala prvega škvca, ia je nato drušini delila to,spomladansko zdravilo. Ce je bila dobra mamioa v pravem ali ne. ja težko reči. Vsekakor Je t-mela prav v tem, da zima ln Človekova nedelavnoet poaiml ne vodita k dobremu zdravju. Danea prav dobro vemo, da velik del spomladanskih bolezni je ravno radi premalega gibanja, neaadoatnega svežega zraka ln solnčne svetlobe. Dslje ae nagibamo k verovanju, da je pomanjkanje aveže zelenjave pozimi tudi nekoliko krivo poslabšani človekovi živahaoatl spomladi; Mati ni vedela vseh tsh dejstev, aato je iakaflrilajltoljša sredstva, kl bi branila družino pred bolea-pjo. Dr. Bundesen Ima trdno vero v zelenjavo kot dobro toniko in pravi: Dandanes jemo spomladansko toniko, ln ileer se ta tunika aeatoji la okusne, poevešll-ne In zdravja prinašajoče hrane. Založi nae a Železom, apnom ln drugimi mineralnimi elementi, kl obogatijo našo kri, aalagajo vlakna in obnavljajo ter grade koetl. Vitamini v zelenjavi. Vita- ▼ tovarnah v Podgori bo zaposlenih okoli 8000 delavski^ moči. Delavk la Podgore, okoliških vaai In Gorioe je aedaj nad 1006. tovarnarji imajo velike načrte. Zidale ae bodo delavske hiše, dela veko zavetišče, trgovine za delavstvo, športno igrišče ss že porablja, napravi ae kinematograf, variete, gostilne ae o-tvorijo, ognjegasno društvo bo v tovarnah itd. aa osre dotoča socijalno gibanje v Pod gori na zatiranje komunisma! Napram delavcem treba dobro-hotnostl (n razumevanja ajlho-vega položaja pa bo le(>o mir ln zadovoljnoet v Podgori I Uetreljenl miličnik Derin. V Krkavdh v Istri je bil uetrdjen miličnik Derin. V gostilno je prišlo par miličnikov, ki ao tam navzoče goste najprvo preiskali, potem pa začeli piti. Ko je šel čez čaa, bik» je zveter, Derin Iz gostilniške sobe na proeto, je počil strel In Derin se je Sgvudil In umrl. Kdo ga je sadsl, al do-gnano. Vršila sa je dolga pre Iskava, več oseb je bHo aretirs nih, pod obtožbo pa je prišel končno samo neki Domto, M je bS usodnega vetera v oni goetil nI. Domlo odločno taji, da bi bil on uetrttil Derina. Pred poroto v Kopro ee je aedaj vršils dolga raaprava proti Domlju. Derin ni bil baš priljubljena osebe v svojem kraju, a rieteevim sijem ja avoj čaa operiral in ae povsod! kazal mogočnega aHIič nfka. Domlo pa tudi nI na najboljšem glasu. Razprava ss je končala z obsodbe ebtoSenegs Domija na 6 let in 11 amasaev ježe; odštejejo ee SMrft leta po Indultu, ker ee Je ugotovila po iiticna s vrha. Fašietl ao nava Idi aa orožnike, ko ee gnali Do mlja v zapor, ker ae jim sdi kasen premajhna, — Orožniki so jih s težavo odbili. f «a odgovor h» Velika tramvajem mm I Marica: "U Slavko, slnoč! si se je pripetite v Trste na - v spanje neprestano klleal Kat-aijevem trgu. Nov tramvajak' koT I je slmčil e tira In ae aala|e' On: "Res je, hetel sem v rs-izložbeno okno Sagnllnove u- stavredjl plačali rešen." Ranjena ste dva delav- iii • ca. ki ste bila v tramvaju. Hov» Profesor dijaku» "Povejte ml vee je la neke tovarne v MIlanu prav po pravici, od katerega be-ikoda na vose ia e urami aaa dafca ete pa prepisal! nalogo?" te ekoii 60.000 lir. I Dijak f "Od — vašega sina!" V Trstu ja umri Ljudevit Matko, vpokojenl pisarniški ravnatelj bivšega nameetništva. Napad. — Vdova Karollna Marc Is Planine ja bila napadena, ko je šla na pošto v Ajdovščino, Na aametni i>otl jo Je srečal neki mlad človek In zahteval od nje denar. Zavihtel Je nad njo gorjačo, jo zadal na ramo, vrgel na tla In jI lattgal la krila Sap, v katerem je bilo 150 lir. Potem Je ropar isginll. i vedane. — dorlška kvestura ja prepovedala prodajo raaglednio a slovenskimi voščili in iarekl. O-rožnlkl hodijo po deželi po trgo-vinah in pred njihovimi očmi se mora na razvodnicah prečrtati vsake slovensko besedilo , , . "Evvlvala liberta"! Ustreljenega je našel na polju svojega sina kmet Martin Kasl-novič, kakor poročajo iz Pule, U-strelll je 244etnega fanta baje iz sovraštva neki Kanda iz Frate, \ Nabre^lni sta ae nastanila Istran Rebula ln Šena njegova Ivana SemolM» iz Brestovlce. Prepirale sta se vedno hujše ln pred kratkim je hotel Rebula neki večer Hišo zašgatl. Zena je to preprečila. Nato pa jo je Rebula napadel a sekiro. Rebulo e^ saprH, ženo pa oddali v bolnico. . Drva je gsMal v Gorico ponoči 4,'{-letni R. Pavšič Is Grgarjs. Ns nerodnem ovinku se je vos privzdignil in drva so padla ns Pav-šlte, Obležal je pod tete ln aju-t rai se ga nadll mrtvega. Ženeki feSIj v Mani. — Te dni so ustanovili v Sežani ns Krasu Sseeki fašlj. V odboru js poleg Italijank tudi gdč. E. Gr-bec. V Rim in v Trst so odšla brsojavaa poročila o ustanovitvi ženskega fsšlja za Bežaao la eko-lice, t Nsjbrže ae mleti mnogo. Kazimir: "Vsak večer, predeo zlezem v posteljo« si zapišem svoje mlsll.H Jerklč: "Koliko časa počenjaš le tor , IC.t "Hm, kaka tri leta že." J,: "Potegi jih Imaš naibrže že eno celo pdno stran, nef mini so tisti njjo zdravje nika. Znani ee "B" in "C" in ma posebno Spinate vi vitamina "A" ruje pred manjkanjem in slabimi dižniki, špi jo dragoceni v; nam pospeši ^^^^^^^^^ lesa in poveča naš apettt. 8olata II» paradižnik sta bogata* aa vl^ taminu "C", kl zavaruje človeka pred k u rde jem (scurvv). Otrok, kl dobi zadostno kolHUno vitaminov, kolikor jih pelpebuje» je gibčen, veder la sasten. Njei ve oči blflte, rožnata ln vee^Ai Njegovi živel se telo okroglo. H mučiti a žveplom mlsar Bundesen Js, da je velika nekaka bolj ro »e pomagajo rl v drobovju, kako dražilo drobovja, da j odhod odpadkov Kadarkoli jjf «podlnja njavo. Najbolj vanje surovi ao lena, vodne BIU morajo prani v tekočI pred rabe, Pn nikoli ae šutl Biti stalno znak, da je manjkanje vsjs, llčlna hraas sli na hrana In ščevanja drobovja, nitelji, ki po sdrsvje. Tako dr. jego- i« koša Ped lipe, za vae, kl ac v LJnaljanl, ma aledete > J. Ramsay Mc aka revolucija. — Vatsnlte k svobodi A. Strindbsrgi nsj sna vsak aa Icevski: Griša Šrtev, — Franc ren in tih ,,, ( tatull: Utrinki, 6ščs Prsh. — Ivap nJa, ^ F, P,i Ernest Toller; storlcus: Pisma - A. T. tU Goethe: Uforismi. K. Gruenfeld! ne ssdrugerstva, ninu, — Karol sapMmv, — L "Pod lipo" stene Din 86, Naslovi le št. 15, J H . Paria» 7, apr. kneel, grofje, be rail, ekadlplou»* sti, ki se te da« el »■>, so vteral ■ ogromne ■ de takoj v Kosijo la nije sov jeiskihBH vslel eo skočili aa II, da so bili šast peadaadnlkH Peter atruvil carska visokost,! Itolaj NikolajevlŠ, ko J nega carja, ja di veliko armado i katera o-vobodlH ševlške tiranije." "na| krasna lz opain nadstropna hite | sobnima i^H Ingaražs Vas Oglasite seH stenovan) d^H Cierro, IM Ali um íVBke organizacije. ITALIJANSKE Delavske in m ' Ljubljana. 22. | Ženski -bodi v Si I del jo 21. marca «o izredno uspeli. Delavske žene eo likem številu prišle na ftenske shode, ki jih je rala naša z\eza delavskih len in deklet v vseh delavskih centrih. Kako so se «hod/ vršili v posameznih krajih bomo Še poročali. Za danes konfttatiramo razveseljivo dejstvo, ds 00 se tudi de-Uvske tene zabele krepko zani-BMti za svoje pravlae in da «e pri svojih prvih nai BM+tm javnem življenju 1» dobro obetajočo mero bo»& pr*vdarnoeti stične ¿avesti.| ! zadrugam, namreč, da sel nsle delavske konzumne in " vne zadruge oprosti i kakor ee to prakticira s zemljoradnlčimi zadru- sahtevemo takojtojo u-Staroetnsga zavarovanja voegn delavstva ženskega in moškega spola, torej tudi gospodinjskih pomočnic (služkinj), kakor tudi, da so prizna pokojnina vsem onemoglim vdovam, vobče tudi, < e ho dale svoj tribut kot matere ia gospodinje. p Da sa omogoči najširšim slojem ljudstva človeka dostojno življenje, terjamo od finančne oblaeti, da odpravi, nadvse krivični davek na ročno dok) ter, da določi dohodninskega davka prost eksistenčni minimum, ki naj Odgovarja vsakokratnim cenami živinskih potrebščin in številu nlh polom Htvene lovskih združene inskfli nepreskrbljo- dosežemo pravico Itev poslati svoje zajame zaatope, zapri tegne v ob- Smo-li 'zopet na početku druge ] epidemijo influence? Poročila iz tako razdeljenih krajev sveta, kot so Angleško, Mehika in Ru-| aija, označujejo—kakor se zdi—I ponovni val influence in pljuč-) niče, kakršen je značilen pri tej bolezni, o kateri ne vemo šel mnogo. Vooti iz Rusije pravijo, da sol bolnišnice v Moskvi in Leningradu tako polne, da so morale odkloniti sprejem neštevilnih pači jentov. Ruski zdravstveni komisar smatra sedanjo epidemijo za največjo po veHki epidemiji l. 1891. i Poročila iz drugih delov Evro-I FRANE OGLAR» efe noeporfečne, i> je val ^ kot uradnice nrav- J^ za¿etk( Prsd nekaj leti ee je vršila na Dunaju ljubezenska drama, ki mOe^ssio zanimala. Po- obšlrna, kakor vselej o takih stvareh. Rasni politični listi so spravili dogodek med vsakdanje novice 4n se drugi dan niso več smsnili sanj. kričsvs podobe in vesli Wsane romana, dokler ni bila stvar navsezadnje popolnoma nerazumljiva. ■>-■'• * f Po mojih mislih ps ss je vršila drama salo enostavno: J^O^^Ol RlltiilHi imel iej^o Jtett^^s Marta jI je bilo Ime. On je bil resen ln postaven mož, ustvarjen is družinskega očala In h HM nega gospodarja. Ona'js bila sa deset let mlajša od njegs; vesela Ionska je bila, njene rjave oči eo se smejale, njo beli obraz je bil vas dekliški. V hiši pa eo imeli tudi študenta, alokega. kodrolasera fanta, ki Jo delal pesmi ter jih bral gospe Marti, Tako eo živali vsi trije mirno in srečno, ne zlega suma, pe kade misli nI bilo med njimi. Neko* ps se je Pdvel Ružička spri s hišnico, ker js Čakal ponoči pol ure na cesti, da mu jo odklenilo. Pavel je rekel eno samo kratko bseedo, "nemarnost" ali ksj takega, odgovor klopotave hišnice pa se je razlegal do tretjega nadstropja. "Na svojo ženo rajši glej, zabltoet zabita!" Po tej zadnji besedi je zaloputnila duri, Pavel ps je šel počssl po stopnlcaly slekel ss jo lene, le svečo je vzdlg- miren in na-v belino lic eo bile sanje dahnile natihera. da bi ne vzbudil ione, nil, da bi videl njen obraz: v« dolžen js bil, " " rahlo rdečico. Uplhnlt je svečo in {e mirno sa-spal. ' Ko se je zjutraj predramil, se mu je zdelo, da sliši ns »topnicah kričeč glas: "Ns svojo ženo glej, zabitost zabita!" Planil Je is poetdje, pa je videl, da je ia rano jutro. Vsa hiša ja bila tiha. na ulici pa eo ropotali vozovi mlekarjev in mesarjev. Psvls je bilo sram, ko ss je ozrl na svojo leno. "Tako bi ne spala prešsstnlea I" ga Je iz- preletelo. Kadar kan« v srce črna mlael, oetane tam neizbrisljiva. Vee tiatl dan jo, bil Pavel tUt In pust. ne kosil nI in ne večerjal. O mraku je prišel študent. Pavel jo pogledal na obadva, kako sta si sedela za mizo nasproti, oba mlada, brea- skrbna in vseela/H "Saj hi bil res prav lep In primeren par!** Je pomislil Pavel. okrenlla k nJemu, stari?" ti Jih nimaš r Je slovo- Marta »e je "Kak«» pa se "Ja* imam Ijen odgovoril Pa "Ce de laš ne bo nič manj T Pavel je i šel iz i ¿be. St Nekaj dni bilo, jt I'a vel atom trenotku, ljubili«, I »olgO misli i i bilo v Btsr jestoffl kakor« Je. Ko _p % Jbr seje ko vo. Čemeren obraz, ekrbl izgnll s romani In Je sta se O0bgle ' .»l V - 1 - • \ Počasi Je Pavel vsdlgnil samokres, prav tako počasi se je prijemal študent za suknjič in srsjoo, dn bi a* razgaHI prsi. Na trepetajoči*. ( ustnih mu je bils beseda, ali sape nI bilo iz grla. Bo Je ugledal Pavel razgaljene prsi študenta, Ja s malomarno ftretdjo zalučil samokres najtla, da se Js zakotalll pod mizo. Nato ja z umerjenim korakom stopil k študentu, visoko *fe vzdignil desnico ter je udaril v prebledeli obraz s toliko silo, da se je študent zvrnil na tla. Marta je vzkrikniU; počasi, s sklonjeno glavo ja šol, Pavel iz izbe ter Je tiho zaprl duri sa seboj. Komaj Ja to storil, ia za kljuko Je držal, ko je počil strel. Planil je v izbo, od vseh etrani so prihiteli sosedje. « '¿Kaj? . . . Kaj? ... Kdo?" jfe jocljU Pavel. • "TiJ Ti sami" je kričala Marta in ga Je tfdartta v lice s balo peetjo. ^ "Ne jas. na jaz, ljudje božji 1" je trepetal Pavel ter se je bled in prepal oziral po eovražnlh obrazih, "Ti sam!" je kričala Marta in ga je udarila vdrugiČ v lice. i» r i T "Jas osmi" Je odgovoril Psvel ter je povesil glsvo.— i de tisto noč so zaprli Pavla ftužičko, mizarja, del je radovoljen in ni izpregovoril . Ko So ka vprašali, kdo da je ubijalec, »odgovoril aa kratko: "Jas sam!" Na vsa druga vprašanja je molčal, tudi ni maral povedati, sakaj In kako da je etoril hudodelstvo. 2ena ga Je obdsMila in obdolžili so ga vsi, ki so «Ni v izbi tisti večer. Tako jO bilo vse do zadnjega dne prod poglavitno obravnavo. Tleti sadnii dan pa se Jt žena promloljla In je povedala vse drugače nego prej: da Ja nanireč njen mož udaril študenta v obraz ter atopll iz izbe: nato pa da jo študent pokleknil, molče in kakor v omotici zgrabil samokres, ki je lešal tik ob njegovem kolenu, ter ss ustrelil v razgaljene pral. "Cemu?" so vpraševali aodnlki, porotniki žuraaliatl In radSvodneži. "Čemur )e vprašal sodnik goopo Marto samo. (I | Takrat Ja MarU skrila okras t dlani, vskriknlla Ja ln aajokala. feB**Sato ker ja bil nsdslisn« ker sva bfls pba-dVa nedolžno t" ^^^^MBM RazumaU niso ne aodnlki no porotniki, ne Surnallsti Ko Je v ladnjom hipu prod rassod bo sa^vornik Pavla rotil, da naj maodone svetu svojo aedoliiK>*t. je Pavel moMnL Porotniki pravični eodnlkl, so ga opreatlll: nikogar nI pogledal, tudi zahvalil ee nI nikomur. ♦ fte tleti dan jo šel in nihče vjga nI videl. Ooopa Marta al. Je najela drugo stanovanje ter le tam V elegantnem salonu sprejemala Svoje Mode občudovalce in prijatelje.-* *Na Dunaju ea kmalu poaablli na Ia drama? preveč ae jih vrši dan sa dnom In t dnom. Jaa pa eem se mnogokdaj apomlnjal nanjo. Bo« vadi sekaj. Zdi eo mi da M I v vsakem oeim primeren motiv ea globoko In «mm» . pe pravijo, da, daal se je influ- S!mSZ 'JT encarazpašala vso zimo zlasti na alno-politične odse-| ABgtelkenlf zdi se vendarle, da| uence dosegel svoj vi-lets. |z Mehike nil Je;, M«*;»1«5 natančnih poroČU, ali vse kaže na ki jih imenujejo] j2j)ruj1 infiuence v mestu Mexi- I , co in v glavnem tUestu države I od vladajoče družil gpnore. zakonodaje, sve- Država New York je imela v I ste si da. smo k temu upravičo- tednu 7. marca 462 smrti radi ne že zato, ker vršimo ovoje ma- ^„fce in 76 radi influence,1 torinske in državljanske dolžno- kar je več kot za časa enakega »ti. tedna tekom epidemije 1. 1918. II- Dr. Harris, zdravstveni kom ke žepe poživljamo,! mesta New York, pa tali, da po-vse svdje moči da si I loža j ni vznemirjajoč in da se ne močno organizacijo. mora govoriti o epidemiji. Pozdravljamo vae razredno! Dr. Dublin, statističar za Me-zavedne proletarka, kakor tudi tropolltan Life Insurance Com-za žensko enako- pany, v svojem pregledu o in-pravnost In človečanstvo. /. fluonci širom Združenih držav, Prožimo sestrsko roko sodru- trdi: "Vse ksže, da se bolezep žicam, včlanjenim v sodjattstič- povsod razpaša. da pa iaU razni ženski interaasUonali ter se roeroma kratko traja in ni po-solidame t njimi v Uebno nevarna za življenje. Po-j. datkl iste zavarovalne družbe L tUdI solidarne z pokazujojo, da največ smrti ra-razredno zavednimi sodrugi v dl influe^ in pljpčnice tekom boiu moti tinmUl jn Izkortšča- jwmutfa in februarja se Je pri- pravico pruletarijSta. Poživlja-1 v*h.~r.L.I.S. f f u' mo istočasno vse1 zavedne so-| NA PRODAJ JE 520 akrov farma' v dfžaVi Wash- POTREBUJEMO TOtMACA. 1 Mi moramo dobiti ameri.;keia' Slovenca za tolmača, da se m polni kupčljAa vrzel naše trgov-ske organizacije pri slovensko gsvmrečlh ljudeh v Detroitu To je za "Real Estate" j,^*. ja zemljišč. , ' j Vprašajte za L. Boki. a med 8-r-lO uro zjutraj. HUSTON-MORTENSON („. 3rd fl. Guaranty Trust Hid«' Woodward and Congx Detroit, Mich. _Tel. Cadillac 1731. ■ m i se bodete Ako je tako, potem telefonirajte Wabash 6000 'i \i' !>? i ' •' hv 'm »T»ELEFONIRAJTE in pokličete Wabash 6000 in bodite gotovi, da bodete imeli vafr plin (gas) v redu v vašem novem stanovanju. Pazite dati nam pravi naslov in nam povejte v katero nadstropje se selite. ■ pn" Cp/T '"•'.'i ^Kgvr * : Naročite vai plin (gag) odpreti takoj, in mi bomo čakali z naročilom na dan vaše selitve. Ako se bodete selili nam pišite ali pa telefonirajte V: WABASH 6000 '^fW^X The Peoples 6» Light & Coke Co. ; 8 PUNOl^QPRAVITE NAJBDUdE. L Isl- ington. 90 akrov Je obdelano, 16 > in 100 kok drevje. Vse se dobi za $4250. glav živine ii kokoši. Sadno druge, da nam pomagajo v kem boju za naša osnovna pi lavsklh žena" k samozavesti Živela jeiiHka delavska orseA^^' ^^e70 ^ni^tr^ki: piancijnl Oglasite se osebno ali pismeno Živela aboijallstlčna ženska nft naslov: Caroline Phillips, internacijotiala! 615 Ešstlake Ave., Seattle Živel razredno zavedni, inter-] Wash. (Adv.) nacijonalni 'proletariate * N« P. I. knjiga «• M Knjiga ja flustrovsna i nad ¡300 slikami, obsega 682 etrani, ja krasno trdo vezana v plavih platn^eh in fT"* zlata črka besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak & N. P. J. aa sprednji platnici Sobratje In sestre 8. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga ja prvovrstno delo In na finem fitar EngUsh poplrju tiskana. Naročite .-tskojt -'^^vjBPf4-® Cena Je f 5.00 m^A s poštnino vtu*^' 1 k i ■ Naročnino pošljit« na npravniitvo Frosveta, 2687 So. Lawndale ave^ Chicago, m. _._ ■i , j 1 ' asa ¿«pisíi t NAROČNIKI POZOR! J O odkritja kometa Ensorja. I ^njuS-Leto 192» je prineslo v bližino I M0MIM solnca razmeroma zelo veliko k metov, namreč enajst. Večina iž-mod njih pa so bili tako malo svetti, da jih je bilo nemogoče opaziti e prostim očesom. Zsdnji komet, ki je bil odkrit lota 1926, ja komet Ensor. Odkril ga je astropom Ensor (po katerem se komet sedaj Imenuje) 14. decembra lanskega leta v. PretoriJI (Transvaal, Julžna A- Znamenje (Mar, 31-1926) frika). Ensor je mod vsemi leta pomeni, da vam je naročnina L 1926 odkritimi kometi najsvet- L^t^ki- ta Hsitk> Pnanrits In ■ lejši. Njegova pot okoli solncaP^^^™' stoji skoraj pravokotno na eklip- PW0«sno, da vam l!|ta ne ■ tikl. Astronomi eo izračunali da ustavimo. Ako Usta ne prej-1" Je Ensor d^pel v največjo bližl-Ueto, ja m<*ok> vsUvljen, ! nn Mninm /n«fihel) sredi febru-1• - " - -I" februarja*S;"po-,J, ,1 ■ A , ■Ss list plačan In ga aa prejme-Ia te, Je mocoče vstavljen vsled ■ napačnega naslova, pišite'" _________tudi ZAPISNIK 8. BEDNE KQNYENCUE SNPJ„ mehko vetan, cena 50c i no solnca (porihel) sredi arja. Koncem četkom marca ga je opasiti pred solnčnim vShodom v bližini o-zvezdja Delfin, odkoder se potem pomika proti Labudu in dospe koncem meseca v bližino po-laraice. U tega lahko vidimo, s I koliko hitrostjo se U renatica premika vsemkju. Ze 11. | marca je da svoji poti dospela tako dsleč na sever, da nam ne | zaide ne po dnevi ne po noči. Zanimiva panoga moderne mm M !P sr ■ ■ ■ _____ Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, nam dopisnico in na^editel*^časnike, knjige, koledarje, letake itd. v sloven- starl In novi naslov. skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemikem, angleškem Jeziku in drugih. Štvenl tajniki ln dr^fft aa-|" stopnOd, pri katerih lahko plačate naročnino. JI Naročnina sa edc lato leln men služita dve metodi: ali pre- Člani S. N. P. J. doplačajo " iskujemo nebo z daljnogledom. I ga pol leto $1.90 In sa cele _ in oker najbolje okoli polnoči, ali uto tS^O • ps posamesne predele nebesnega ^ svoda fotografiramo In potem I " mesto tlilci|e m L> plošče natančno preiščemo. Dru-leero aa leto |6J6^ pol letal" ga metoda je procej draga in sa 103^5 u «5 on m hteva mnogo ča^,, «to m ^ J» ta $4^0, sa vse loto pa $8j00l|ss IL70. Člani doplačajo SOes . 1.1, j •i tiskovine uioíi v svoji praks j po večini uporablja le lev va. ki omogoča v treh do štirih j nočeh nebo popolnoma pregledati Izmed lanekih kometov je bil le eden odkrit fotogfefičnim potom'In še * slučajno; vel ostali so bili odkriti s pomočjo teleskopov. Nsjvsč kometov najdejo I«^ron.,m,-amaterji ki 00 bavijo j Izključno samo s Iskanjem ko-netov; zato jih tudi imenujemo Isvce na komote". Izmed njih je I najbolj znan južnoafriški ama ter R