*o»iuiua plačana » gotovlmL Leto LXI1 V Ljubljani, v soboto 4. avgusta 19*54 J34 Štev. 17,? o Cena l .">0 Din Naročnina mesečno OBB^^^B mhmk - račun: Ljub za i nožem- JH^^^fc W KMBr^^B JbRV A ^^^^^^^^ I jana m •tvo — ne- ^^^^^ An HA Hm ■ m AbMm 10 344 10 ce- BKtt ^^m a^H ^^b M ; ^^BH^fc ^^^^^ m ^^m loletno 96 Din. za fijglF Hflf (H kSSS M tffig M ^IHfeff Bt&tS MKBm Zagreb štv. 39.011 inozemstvo 120 Din flt ^^BH Hi ^^B KBO MUH M JUV VSBH UredniSty» je v ^^fliF BNff&šf^ JHkH## ^f Uprava; K.opitur- Kopitarje^ al. 6/111 jeva b, telefon 2995 Telefoni nredntftva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 In 2090 —— Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku Po smrti maršala Hindenburga Hitler je dosegel svoj cilj Le opora nemške vojske je omogočila Hitlerja novi državni udar - Ljudsko glasovanje 19. t. m. Očiščena demokracija (Program angl. delavske stranke) London, 1. avgusta 1934. Vse politične stranke so se začele pripravljati ua volitve, ki se bodo vršile v začetku prihodnjega leta in bodo vsled izrednih razmer, v katerih se giblje Anglija, najbolj zanimive v zgodovini zadnjih 20 let. Medtem ko se programi konservativne in liberalne stranke — če se o liberalni stranki danes sploh še splača govoriti — niso bistveno prav nič spremenili, je politična razgibanost delavske stranke zelo zanimiva in značilna Delavska stranka je pri zadnjih volitvah doživela svoj najhujši poraz. Ne samo, da je izgubila več kot polovico poslaniških mest, ostalo polovico pa obdržala z močno prere-šetanimi večinami, marveč se je tudi notranje razdvojila, ker so ji vsi stari voditelji, začenši s predsednikom MacDonaldom, pobegnili v nacionalno vlado, ki je zbrala na nekem nejasnem nacionalnem kompromisu konservativno večino z manjšimi, bolj dekorativnimi liberalnimi in delavskimi priveski. Labour party, kot se imenuje delavska stranka, je poduk teh poraznih volitev in notranje oepitve ponižno sprejela ter tudi takoj začela z znano ji marljivostjo in skromnostjo zadobljene rane negovati in celiti. Njeni prejšnji nenadni politični uspehi 6o jo pomehkužili, notranja trdnost je popustila in z velikimi množicami novih volivcev so se vrnili v stranko tudi socialistični preroki, ki so po zgledu delavskih pokretnikov na evropski celini že zasanjali v obzorja novega družabnega reda. Stranka je torej morala napraviti red tako na čisto organi-zatoričnem področju, kakor tudi na idejnem polju. In storila je silno mnogo. Danes, po dveh letih pridnega dela, je organizatorično aopet trdna; pognala je svoje žile in žilice v vse volivne okraje in zopet razpolaga z močnimi denarnimi sredstvi, ki so Angliji neobhoden predpogoj političnih uspehov na voliščih. A tudi ideološko se je temeljito osamosvojila od vpliva gonskih sunkov, ki odlikujejo vse evropske delavske pokrete, ter si je z velikim trudom sestavila »angleški program«, to je takega, ki je časovno omejen in zato tudi časovno dosegljiv, in ki ga lahko sprejme naša miselnost. Učenih razprav in teoretičnih navduševanj mi Angleži v obče ne maramo. Delavskemu pokretu pa so prizadejale že težke žrtve, ker se navadno širijo le v dimu zbrozgane demagogije. Kakor so angleški delavci po ponesrečeni splošni stavki leta 1928 pometali iz svojih strokovnih društev vse učenjake-demagoge, tako so sedaj tudi stranko očedili od vseli teoretičnih zavodnikov in dimnatih sanjačev o nekem bodočem raju, ter si dali voditelje, ki jim naj priskrbijo boljše življenje v danih okoliščinah, z dosegljivimi sredstvi in za sedaj živeči rod. Iz teh razlogov je delavska stranka že sedaj, preden je šla na svoj letni kongres v Soutport, izločila iz svojega pokreta »socialistično ligo«, to je maloštevilno družbo »možganskih komunistov« (brain commu-nists). ki so večinoma premožni brezdelci, ki so si komunizem zbrali za svoj šport, kot si drugi zbirajo kon.ie ali avtomobile, aH pa so umsko nedoraščeni socialni liriki, ki skušajo svoje umske nedostatke skriti za odmevajočo učenjaško demagogijo. Jedro in duša idejnega načrta delavske stranke za bodoči letni zbor je obramba demokracije. Angleži, ki smo najstarejši in najbolj čisti demokrati na svetu, vsled na; vala fašističnih pokretov, ki so na evropski celini domala popolnoma podjarmili umsko slabejše razviti in čuvstveno manj odporen, a tudi manj odločen povojni rod sicer tako visoko kulturnih evropskih narodov, nismo izgubili glave. Toda fašizmi, kot dandanes nastopajo, ustvarjajo le neko miselnost, ki jo je treba neprestano podirati. Na drugi strani pa t uči i ni prav, če bi se zapirale oči pred zablodami, v katere je zavila demokracija ponekod, ko se je preveč nakinčala z navlako nenravnih svoboščin, ki jih je rodil kapitalistični družabni red v svoji potvorjeni obliki. Demokracija mora zopet zasijati v svojem pravem, nepopačenem sijaju, kot vzor, ki išče pravega ravnovesja med svobodo osebnosti in med obveznostmi socialnega občestva, vzor, ki je vreden vseh najboljših naporov kulturnih narodov. V tej osnovni miselnosti, ki razodeva iskreno skrb za ohranitev vseh nevenljivih ljudskih pravic, predlaga delovni načrt delavske stranke tudi nekatere reforme, ki so z ozirom na sprejemne okoliščine postale tudi v Angliji potrebne, ako hoče ostati država ljudske volje. Svoj načrt je stranka razdelila v dve poglavji, od katerih prvo obravnava reformo državnega vodstva, drugo pa reforme državnega gospodarstva. Država prejšnjega stoletja je bila več ali manj »zanikalna«, ker se je zadovoljila po večini le s tem, da je branila, prepovedovala. Država našega stoletja pa jc delovna, ker je vsa obremenjena z najrazličnejšimi nalogami. Zato moderna država, demokratična seveda, ne more več prenašati ustanove višje, gosposke zbornice, v kateri sedijo člani ne po zaslugah svojih umov ln svojih del, marveč po predpravicah svojih rodovnikov. Vsled tega je treba gosposko zbornico odpraviti, vsaj v sedanji obliki, lu jo, če potrebno, nadomestiti z zborom posebnega spoštovanja vrednih ljudi, ki jih pa ni postavila na tako vzvišena mesta samovolja, marveč svoboden ljitdskl glas. Najboljše bi pa bilo, če bi bila samo ena zbornica, ki bi odraževala ljudsko voljo. Toda tudi za poslovanje ljudske zbornice so nekatere reforme neobhodno potrebno. Brbljajoča pretiravanja uarlamentarue demokracijo ovirajo Berlin, 3. avg. E. Veliko začudenje je povzročila po vsej Nemčiji vest, da je Hitler prevzel sam mesto državnega predsednika in da je bila vojska takoj na novo zaprisežena. Državni kancler je torej dosegel svoj cilj. Prišel je na najvišje mesto in je danes samo v njegovih rokah združena vsa upravna, zakonodajna in izvršilna oblast v Nemčiji. Njegova oblast je večja kot Mussolinijeva ali Stalinova, ker je sedaj postal tudi državni poglavar v eni in isti osebi. Da je ta prenos oblasti na Hitlerju bil mogoč in se je izvršil v taki naglici, je v veliki meri odvisno od tega, ker mu je zvesto stal ob strani vojni minister general von Blomberg. Bloinberg je nemudoma dal zapriseči vso vojsko, ki se jc poslužila pri prisegi sledečega besedila: »Prisegam pri Bogu to sveto prisego, da bom brezpogojno pokoren voditelju nemške države in nemškega naroda ter vrhovnemu poveljniku nemške vojske, in da sem pripravljen kot pogumen vojak tudi svoje življenje žrtvovati za izpolnitev te prisege.« Berlin, 3. avgusta, b. V sporazumu 6 Hinden-burgovo družino je zdaj določen program pogrebnih svečanosti. V ponedeljek, 6. t. m. opoldne bo žalna seja državnega zbora, na kateri bo govoril državni kancler Hitler. Velike narodne in žalne svečanosti bodo v torek, 7. t. m. lia velikem trgu pred spomenikom v Tannenbergu. V nedeljo bo mrtvo telo nemškega državnega predsednika ob vojaškem mimohodu prepeljano iz Neudecka v Tannenberg, kjer bo postavljena krsta z mrtvim maršalom Hindenburgom v predsobo narodnega spomenika. Žalne svečanosti se pri ono ob U dopoldne. Po govoru vojaškega škofa in po izvršenih svečanostih bo govoril državni kancler Hitler. Potem bodo krsto s predsednikom prenesli v v veliki stolp narodnega spomenika v Tannenbergu, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Ob času narodnega žalnega slavja Ob 11.45 bo za eno minuto ustavljen v Nemčiji ves promet, istotako pa bo počivalo eno minuto delo v vseh obratih. Žalne svečanosti se bodo prenašale po vseh nemških radio-postajah. Sožalje Jugoslavije Belgrad, 3. avgusta. AA. Ob smrti predsednika nemške republike maršala v. Hindenburga je Nj. Vel. kralj brzojavno izrazil sožalje polkovniku Oskarju v. Hindenburgu, sinu uimrlega predsednika. Minister dvora je danes dopoldne obiskal nemškega poslanika v. Heerena in mu v imenu Nj. Vel. kralja izrekel sožalje ob smrti predsednika v. Hindenburga. Danes dopoldne je Jevtič obiskal nemškega poslanika v. Heerena in mu ustno izjavil sožalje jugoslovanske vlade. Ob smrti predsednika Nemčije v. Hindenburga je poslal zunanji minister Jevtič nemškemu zunanjemu ministru v. Neurathu to-le 6ožalno brzojavko: Njegovi ekscelenci g. v. Neurathu, zunanjemu ministru, Berlin. — Prosim Vašo eikscelenco, da sprejme moje globoko sožalje v žalosti, ki je tako hudo zadela nemški narod s smrtjo predsednika rajha maršala v. Hindenburga. Dunajska vremenska napoved: Na zapadu Avstrije še zelo oblačno, na jugu in vzhodu kratke motnje, mestoma nevihte brez večjih posledic za sedanji vremenski značaj. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z lahnimi oblački. Slalno in toplo. Pričakovati pa je porast oblačnosti. zakonodajno delo danes, ko je čas tako dragocen, zato je treba omejiti zgovornost ljudskih zastopnikov. Toda načrt delavske stranke se v ničemer noče dotakniti zgodovinskih pravic, ki jih vživa v angleški demokraciji vsaka opozicija, ki naj ji ostane ohranjeno uradno nazivanje »opozicije Nj. Vel. kralja«, ker je v vsaki pravi demokraciji potrebna ustvarjajoča nadzorna oblast ljudske volje. Reforma državne upravi bi po mnenju delavske stranke morala okrniti vsaj krajevno samoupravo nižjih upravnih edinic, toda to bi ne bilo nevarno, če bi pri vrhovnem državnem zakonodajnem vodstvu prišla do izraza neskaljena čista ljudska volja. V drugem poglavju prehaja načrt na reforme v gospodarskem življenju ter postavlja kot svoja vodilna načela zahtevo po splošnih zmernih živi jonskih pogoj ili, zahtevo po splošnem socialnem zavarovanju in po temeljiti preosnovi davčne porazdelitve. V svrho teh ciljev pa predlaga delavska stranka nekatere krepke predloge, ki so vsaj delni posnetek onega velikega načrta za podružablje-nje, ki se je ž njim bavlla Anglija že 1. 1928 po stavki premogarjev. »Glavne industrije in javna podjetja morajo preiti iz zasebne v ljudsko lastnino.« Sem spadajo premogovniki, prometna sredstva, elektrika, kovinar-stvo, banke in kreditni zavodi, vodne sile, ladjedelstvo in ladjeplovstvo. Toda podru-žabljenje bi ne smelo biti nikak rop in prejšnjim lastnikom naj bi se zagotovili »pametni S tem so izključene vsake nadaljnje zmešnjave in vsaki morebitni protesti generalov, ker sedaj ž njimi brezpogojno razpolaga Hitler sam. Najbolj so se baje bali generala Fritselui, načelnika generalnega štaba, ki je čuval neodvisnost od narodnih socialistov. Tudi ta ovira je sedaj padla in general Fritsch je seda j podrejen Hitlerju. Veliko začudenje je tudi vzbudilo pismo, ki ga je poslal Hitler notranjemu ministru in v katerem nravi, da je ime »državnega predsednika« tako trdno povezano z veličino umrlega maršala Hindenburga, da ga on sam noče sprejeti in da ga naj v naprej nazivajo samo kot »Fiihrerja« ali kanclerja. Nadalje zahteva Hitler v tem pismu, da se mora vršiti ljudsko glasovanje, ki bo potrdilo njegovo imenovanje za državnega poglavarja, »ker vsaka oblast izhaja od ljudstva« in zatorej želi tudi on, da bi ljudstvo njegovo oblast potrdilo. S posebnim zakonom, ki je izšel sinoči, je bil 19. avgust določen za ljudsko glasovanje. Hess se predstavlja Berlin, 3. avgusta, p. Namestnik Fiihrerja Rudolf Hess je imel danes v radiu govor frontnim bojevnikom vsega sveta ob priliki 20 letnice mobilizacije pred svetovno vojno. V svojem govoru je predvsem povdarjal dejstvo, da so uajbolj miroljubne države, ki jih vodijo bivši frontni bojevniki. To so Nemčija, Italija in Poljska. Frontni Reševanje neodvisnosti Avstrije Bukarešta, 3. avgusta. E. Na razna ugibanja v romunskem javnem mnenju, kaj namerava storiti Mala zveza z ozirom na položaj, ki je nastal v Avstriji, odgovarja poluradna »Luptat tako-le: Mednarodna politična križu, ki jo jo povzročil upor avstrijskih hitlerjevcev, vzbuja, vedno večjo skrbi. Samo po sebi jc razumljivo, da je Mala zveza v prvi vrsti interesirana na tem, da sc ohrani dozdajni red v srednji Evropi. Saj je smisel pakta Male zveze ravno obramba tega reda v duhu mirovnih pogodb, ki so ga ustvarile. Dne 4. oktobra 1922, ko je bila Avstrija sprejeta v Zvezo narodov, so v Ženevi podpisali posebno pogodbo, ki naj jamči nedotakljivost avstrijskega ozemlju. Po-| godbo so podpisale Anglija, Francija, Italija in Češkoslovaška. Po predpisih tc pogodbe torej Italija na noben način ne moro sama nastopiti v obrambi Avstrije, ne da bi se sporazumela z Anglijo, Francijo in Češkoslovaško in ne da hi dobila čisto določeno dovoljenje Zveze narodov. Mala zveza 1m> strogo pazila, da bodo mirovne pogodbe natančno spoštovane. To pa v interesu miru in reda v srodnji Evropi. Ker sta dve državi MZ neposredno interesirani lia avstrijskem vprašanju, ker sta sosedi Avstrije, je jasno, da se bo vsako njune kretnjo udeležila tudi Romunija. Posvetovanja, ki se trenutno vršijo med vladami Male zveze, dokazujejo, da bo (iiplomatično delo Male zveze pri končnem urejanju srednje Evrope igralo prvovrstno vlogo.« Rim, 3. avgusta. E. »Popolo d'Italia« se hu-duje nad Francijo, da se je v obrambi avstrijske i neodvisnosti obnašala preveč »mehkužno«. Mus- j dohodki«. Podružabljene panoge, ki jih na-' črt našteva, bi prišle v last ljudstva, ki bi jili izkoriščevalo in upravljajo v posebnih ministrstvih ali komisariatih ali industrijskih zbornicah pod vrhovnim nadzorstvom parlamenta. Sporedno s podružabljenjem industrije in prometa pa se mora izvršiti temeljita reforma, ki bo vrnila ogromne predele neizkoriščene zemlje zopet plugu. Pripomniti je treba, da te zahteve nikakor niso tako revolucionarne, kot na prvi vid izgledajo, saj jih je deloma Baldvvinova vlada leta 1928 že sprejela, v kolikor tičejo premogovnike in elektriko. Proti agrarni re-formi pa danes v Angliji ni nikdo, najmanj menda še veleposestniki sami. Poleg podru-žabljenja velikih podjetij, od katerih zavisi i življenje vsega naroda, pa navaja program delavske stranke kot sredstvo za dosego svojih ciijev spremembe davčnega pobiranja v toliko, da se polagoma odpravijo posredni davki, ki jih nosi slabši človek v državnem občestvu, ter se nadomestijo z neposrednimi, ki bodo segli po premoŽenju tam, kjer sc dejansko že nahaja. Morda vas bodo zanimale le vrste že zato, ker odkrivajo pri nas v Angliji resno in iskreno voljo, da brez demagogije in z očmi. uprtimi v živo življenje, skušamo lia zakonit način izvesti gotove reforme, ki jih drugod uvajajo z revolucijami. Zato pa bodo pri nas tudi trajne, česar o nasilnih • « moremo trditi. G. O. bojevniki niso bili odgovorni za »ulnjo vojno, am pak nesposobna diplomacija. Zato so morajo bivši frontni bojevniki strniti in skupno preprečiti novo katastrofo. V ta namen pa je treba rediti sporazumno vse spore, toda le na podlagi medsebojnega spoštovanja. Danes razmere zopet silijo v novo vojno. Narodni socialisti so se oglasili šele sedaj, ker prej uieo hoteli govoriti o preprečitvi nove vojne, ker so o preprečitvi govorili tudi drugi pacifisti ter ljudje, ki so vpadi i bojevnikom v hrbet. Sedaj pa on lahko taiko govori, ker je vodstvo nemške države prevzel Adolf Hitler, kateremu ne more nihče očitati nelepih dejanj med vojno. Pogoji generalov Berlin, 3. avgusta, p. Reuiterjev dopisnik poroča, da se je pogovarjal s šefom narodno socialistične tiskovne služlbe Hanfstenglom glede nekaterih V06td, da so vodilni krogi Keichsvvehra pred prisego stavili pogoj, da opusti Hitler vodstvo narodno socialistične stranke. Te vesti HaTifstengol najodločneje demantira. Iz političnih krogov povdarjajo, da pride za Hitlerjevega namestnika v prvi vrsti v poštev sedanji namestnik Fiihrerja Rudolf Hess. Sckacht kmetijski minister Berlin, 3. avgusta, b. V zvezi z dmenovairjem predsednika nemške državne banke dr. Sohachta za začasnega ministra za poljedelstvo piše »Bonsen Zeitung«, da je državni kancler izjavil, da je problem dela tesno povezan z vprašanjem nabave si-rovin. S tem je dokazano, da gire državna vlada svojo i>ot z ozirom na to, da ji inozemstvo obte-žuje izvoz proizvodov in nabavo potrebnih s i rovi n V tem neugodnem deviznem položaju bo začasna združitev poljedelskega ministrstva z vodstvom državne banke velikega pomena. solini da je baje nezadovoljen, ker ima vtis, da je Francija najprej bodrila Italijo, naj se poslavi in naj ukrene premikanje čet proti avstrijski meji, potoni pa, ko so čete že stale na meji in čakalo, da vkorakajo, se je Francija umaknila, postala hladna in začela zagovarjati stališče, da je za obrambo Avstije pristojna le Zveza narodov in lovico vrednosti našega izvoza v Grčijo. To pomeni, da bomo, kakor doslej, za |>olovico vrednosti našega izvoza dobili kompenzacijske bone, ki bodo služili za nakup grškega blaga. Kar se druge f>olovice tiče, ki nam je priznana kot aktivni saldo, smo jo doslej realizirali z dobljenimi devizami, ki nam jih je odobrila grška narodna banka. V bodoče pa bo Grčija izplačevala od tega drugega dela 40'/,.< v svobodnih devizah, 60% pa v vezanih terjatvah. Izplačilo potom vezanih terjatev je nekaj novega v naših trgovinskih odnašajih z Grčijo. Razen določb o plačilnem prometu obsega novi sporazum tudi več določb o načinu pospeševanja medsebojnega trgovinskega prometa. Mi smo Grčiji zagotovili carinski kontingent za suho grozdje, sune smokve, masline in druge pridelke, ugodnost, ki jo je uživala Grčija že lansko lelo Zalo smo pa dobili od Grčije obvezo, da bo za dobo novega sporazuma zagotovila carinske konlingeule. ki smo jih dejansko uživali vse prejšnje leto. Na podlagi tega smemo računati, da nam bo zagotovljen izvoz 600.000 glav drobnice, 60.000 stotov fižola itd. Spričo gos|xxlarskih tc/av, ki omejujejo med narodno izmenjavo blaga, smemo smatrati sporazum z Grčijo za razmeroma ugoden za naše go-sjx)darstvo. 250 miljard zlata - v Franciji Pariz, 3. avgusta, b. Zlata zaloga francoske narodne banke se je dvignila in /.naša sedaj 80 milijard 256,190.000 Din . Priprave za Hindenburgov pogreb Italijanska blamaža Ne osamljeni nastopi, ampak skupna jamstva vse Evrope Novi kancler Avstrije pravi Diktature nočemo Duuaj, 8. avg. %vezni kancler ScbuBchnigg je sklical na konferenco poročevalce in zastopnike listov. Sestanku sta prisostvovala tudi podkanfler knez Starhemberg in zunanji minister Berger-Waldenegg. Zvezni kancler je novinarjem dejal med drugim: Tužna vest o smrti predsednika Nemčije von Hindenburga je Avstrijo pretresla. Ne glede na incidente sedanjega časa je bilo njegovo ime za nas vselej simbol nemškega naroda in kot tako nam je bilo svetinja. Zlasti generacija bivših bojevnikov v Avstriji hrani s svetim spoštovanjem spomin nanj. Nato je kancler |>rešel na dogodke '25. julija in dejal, da so uporniki določili ta dan za splošno vstajo, ne samo aa Dunaj, temveč za vse avstrijsko področje. Načrt upornikov je bil. da se prevrat po možnosti izvrši likratu v vseh krajih, da bi se tako polastili oblasti v državi. Umor polleijskegu majorja Hicltlu naj bi trii signal za upor na Tirolskem. Vi dvoma, da je bil umor kanclerja dr. Dollfussa premišljen in dobro pripravljen. Svoboden odhod bi bil upornikom lahko dovoljen, če ne bi bilo »rtov. Redna vojska in policija sta vestno in bre«-hihno storili svojo dolžnost. Za ta zelo spretno zasnovani poskus prevrata se je ogrel le majhen dej prebivalstva, pretežna večina se ie pa v žalosti »grnila okoli ubitega kanclerja PoJlfuHsa. Vlada »e bo trudila, da nadaljuje delo v upravi države v duhu pokojnega kanclerja dr. Dollfuaea iu da doseže povsod mir in red. Ze |>od upravo pokojnega kanclerja dr. Dollfugsa se je opažalo, kako se država gospodarsko popravlja. Posebno je treba poudariti, da se je pokojnemu kanclerju posrečilo stabiliziranje avstrijske valute. Mislimo, da je le v korist nemškemu rodu v Avstriji in nuiiiij nje, s tem pa tudi vsej srednji Kvropi, ei> more avstrijski narod mirno živeti in če se uiu da možnost *a to. Ne maramo vojno, ue maramo je v nobeni obliki. in zato se bomo energično z vsemi silami uprli proti vsakemu poskusu, da se rniplainti državljanska vojna v ilmitvi. V kratkem bomo imeli priložnost dokaiati v primerni obliki vsemu svetu, da večina avstrijskega prebivalstva odobrava smer pokojnega kanclerja dr, Dollfussa, ki jo zasleduje tudi sedanja vlada- Dale« od nas je misel ua kakršnokoli obliko diktature, ker se nam diktatura v nobeni obliki no uli idealen način spravljanja države. Mislimo, tla Fašistične sanje, ki razpadajo mara pri vodstvu poslov v državi sodelovati ljudstvo. Samo po sebi se razume, da bomo takoj, ko ho (a mogoče, povabili vse stanove avstrijskega naroda, da sodelujejo pri upravi države. Avstrija sc nikdar ne bo smela zavreti za privilegije tega ali onega razreda, tega aH onega stanu. Vso svojo pozornost hočemo posvetiti izgradnji domovinske fronte, da okrepimo zaupanje avstrijskega prebivalstva v stremljenja samostojne Avstrije in da dokažemo, da nam ni niti na umu, da bi posegali v pravice in zaščito delavstva. Silo bomo rabili samo tedaj, kadar bo treba zlomiti nedovoljeno nasilje. Mi smo za mir, nam je edino za napredek Avstrije. Fašistične volitve Rim, 3, avg. b. Fašistični tisk pozdravlja izjavo avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga, da je vlada sklenila, da razpiše volitve, da da narodu priliko, da izrazi svojo voljo. Te volitve pa ne bodo izvržene po starem demokratskem sistemu, amfiak bodo organizirane po stanovih. Volitve v Avstriji se bodo izvršile tako, kakor se je izvršil fašistični plebiscit v Italiji in šele tedaj, ko bo patriotska fronta, katere zakoniti voditelj je knez Starbemberg, organizirala stanove po vzorcu fašističnih stanov v Italiji. Kljukasti ples gre naprej Dunaj, H. avgustu. p. Narodni, socialisti so začeli razvijati /zopet živahnejšo delavnost. Izdali so tajen cirkular svojim članom, da naj izvedelo bojkot italijanskega blnga, radi stališča italijanske vlade in tiska do zadnjih dogodkov v Avstriji, Predvsem poživlja proglas k bojkotu italijanskega južnega sadja. Dunaj, "i. avgusta, b. Z današnjim dnem so na Dunaju in v vsej Avstriji razpuščenn vsa telovadna društva, premoženje pa je zaplenjeno. Dunaj, 3. avgusta, b. V dvorcu Hmnslein na Koroškem jo orožništvo odkrilo tajno radio-postujo in pri tej priliki našlo dva zal>oja ročnih granat nemškega izvora in eno nemško vojaško puško. Lastnik dvorpa Oto Sterneg in njegov vrtnar sta bila takoj aretirana. Krik sadjerejcev 100 vagonov jabolk propad« v skladiščih - Cene se sušijo Krčeviti poskusi Italije, da ot st Ohrafiila Bolgarijo predsed. Georgijeva Sofija, 3 avgustu. Italijanski zumtnjepoltičnl urad -su trudi, kako bi sklenitev trgovinske pogodbe z Bolgarijo čim bolj izrabil v prid italijanske politike. Čeprav bolgarski minister za zunanje zadeve Batolov ob tej priliki v intervjuju z bolgarskimi novinar,;i ni rekel ničesar drugega, kakor da ga ta dogodek zelo veseli, ker i>ome>mi začetek živahnejšega razvoja trgovinskega prometa med obema državama, skuša fašistični tisk iz teh besed kovati' kapital za italijanske zunanjepolitične smernice. V istem snrislu komentira tudi pisavo »Slova . ki je izjavilo, da je po vi>oslavitvi diplomatičnih odno-šajev med Bolgarijo in Sovjeti sklenitev trgovinske pugod 1 Italijo drugi najvažnejši diiplonia-lični dogodek zadnjega časa. »Slovo' pa, kakor je razvidno iz nadaljnjega komentarja, ni mislilo s tem reči ničesar drugega, kakor da je nova po-, godba 7. Italijo zategadelj važna za Bolgarijo, da udiranja neke napake v dosedanjih trgovinskih odnošajih med obema državama ln ureja več stvari, ki so bile dozdaj Bolgariji v škodo. Na pomoč pa prihaja Italiji na tem polju seveda maidjaisko časopisje, tako iz lastne pobude kakor po prijateljskih navodilih iz Rima. k"i menda vodi in usmerja sploh vso ni a d j a rek o zunanjo politiko. V to s vrh o je »Budapeati Hirlap- inter-v ju val le dni predsednika bolgarske vlade g. Georgijeva, ki je med drugim izjavil, da je njegovo stališče i ozirom na balkanski pakt isto. kakor je hilo tozadevno stališče vlade g. Mušanova. Bolgarska vlada — je dejal g. (ieorgijev — se točno drži pakta Zveze narodov, ki v členu 1!) priznava Bolgariji pravice, ki jih balkanski pakt ne omenja. Vprašan, kakšnega značaja so odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo, je g. (Ieorgijev dejal, da je težnja njegovo vlade nista naravno ta, da so Izločijo spori, ki razdvajajo obe državi, tem bolj. ker sc Bolgarija prizadeva, da vzdržuje prijateljske zvozo r. vsemi državami sploh. Nato je g. (ieorgijev — Če se držimo niadjair-skoga lista — izjavil, da razvoj madjarsko-bolgar-skoga prijateljstva lahko dovede do nadaljnje okrepitve, t»im bolj. ker sta obe državi bili zadeti od iste usode. Bolgarski ministrski predsednik jo dodal, obračajoč se na nia.djar.ski narod, da se Bolgari ne bodo oddaljili od svojih narodnih ciljev in nc bodo delali koncesij, ki bi mogle škodovati njihovi narodni časti. Glede notranje politike Bolgarije je Georgi-jev dejal, da hoče korenito preobraziti parlamentarizem in uvesti korporacijsko zbornico, katero j>a 110 bo posnel po tujih zgledih, ampak jo prikrojil tisto po potrebah bolgarskega ljudstva. Ta izjava šefa bolgarske vlada ne potrebuje drugega komentarja kakor samo tega, da-li ni morda glasilo tnadjurskega nacionalnega šovinizma gotove besede In stavke g. Georgijeva nekoliko po svoje nijansiralo. Na vsak način razodeva ta intervju veliko prizadevanje Madjarske, pred vsem pa Italije, ki za njo stoji, da se ne bi politika Bolgarije preveč oddaljila od one smeri, ki je zaznamovana na politični karti Balkana, kakor jo je zarisal g. Mussolini in koje črte je balkanski pakt zelo zmešal. Pri tej priliki je pa tudi nemško časopisje kljub veliki napetosti, ki danes vlada inod Italijo in Nemčijo, pokazalo v odkritem izlivu svojih v bistvu slojkoprej protislovanskih čustev in politike, da mu je rovarjenje Italije proti balkanskemu paktu in njega ciljem všeč. Tako n. pr. »Miin-chener Neueste Naclt Hrbten« pišejo, da je trgovinska pogodba med Italijo in Bolgarijo tudi polili-: eno važnega pomena, ker je Bolgarija s toni dr>- kazala, da noče s tem, da bi pristala na balkamtfki i pakt, odpovedati se »voji neodvisnosti. Svetovno trgovsko brodovje TJovd Register objavlja kakor vsako leto I tudi za leto 1934 statistiko svetovne trgovske tonaže, ki je v mnogih pogledih jako zanimiva. 1 Jasno je namreč, da je stanje svetovne lonaže v j marsikakem pogledu tudi merilo za gospodarsko j stanje posameznih držav, deloma pa tudi merilo za občegospodarsko situacijo v svetu. Zanimiva je že prva ugotovitev, da je svetovna tonaža od leta 1933 do 1934 padla od 60,627.000 ton na 64,357.000 ton. torej precejšnje zmanjšanje za 2.270.000 ton. Značilno je. da je že predlanskim padla tonaža za 1,814.000 ton. Vendar pa je treba pripomniti, da je bilo v glavnem izločeno staro in brezpomembno trgovsko brodovje, medtem ko se je kvaliteta trgovskega ladjevja na splošno jako dvignila. V prvi vrsli je padla tonaža jadrnic, ki znaša sedaj le še brezpomembno število 1,218.000 Ion na vsem svetu. Tudi se ne more reči. da so vse velike države na enak način prizadete pri zmanjšanju tonaže. — Velika Britanija je znižala svojo tonažo za 995.000 Ion, Združene države za H12.000, Italija za 221.(KM), Francija za 214.000, Nemčija za 210.000 in Japonska za 185.000. Samo nekatere države, kakor Rusija, Grčija in Finska, kažejo malenkosten prirastek, pa še to U< zaradi nakupa starih ladij. Zlasti jo zanimivo primerjati sedanjo stanje 7. onim leta 1914. Še vedno je Nemčija, ki je v ver-saillski mirovni pogodbi zgubila vse ladjevje, ka tora se do danes ni mogla popolnoma npomoči. Njeno trgovsko ladjevje se je od 5,135.000 ton skrčilo na 3,680.000 ton, dasi se je v zadnjih 10 lotih pomnožilo za 880.000 ton. Vse drugi' države pa so, i izjemo Anglije, .svoje ladjevje pomnožile v razmerju do lota 1914. Združene državo, ki so imele pred 20 leti 2,027.000 ton. razpolagajo danes z 9,795.000 tonami. Vendur pa se opaža, da zadnja leta Amerika zelo znižuje svoje ladjevje, lo pa v prvi vrsti zaradi vsesjdoSne gospodarske krize, j'red JO loti ie iinnireč njena lonflžo znašal« šo 2.5 milijona ton več kakor danes. Nasprotno pa Japonska vedno bolj pomnožuje svoje trgovsko ladjevje in predstavlja cLanes z nad 1,000.000 touatni že občutnega konkurenta Združenim državam na Tihem Oceanu. Razen teh dveh rivalov na Daljnem Vzhodu jc vredno omeniti v Evropi Norveško, ki razpolaga z nad 2,000.000 tonami, Italijo, ki je od svetovne vojne do danes pomnoila svoje brodovje za 1.445.000 ton, lo je za 100%, in Francijo, ki jo dvignila svojo tonažo za 1,338.000 Ion, to je za 63.5%. Poseben pa je položaj Anglije. Njena tonaža je od leta 1911, ko je znašala 18.892.000 ton, padla v letu 1931 na 17,630.000 ton. to je za 1,262.000 ton. Porazdeltev ladjevja se je lorej v zadnjih letih zelo spremenila. Velika Britanija jo I. 1901 imela nad polovico svetovno tonaže. V začetku vojne šo 41.6%, a danes samo še 27.1%. Združene države so na drugem mestu s 15.2%, Japonska 6.3%, Italija 4.5%, Francija 5.1%, Nemčija 5.7% itd. V prvi vrsti je torej Anglija veliki premaganec v mednarodni lektni za višino svetovne tonaže. Ni dvoma, da ima to dejstvo tudi sicer velik vpliv na splošen gospodarski in politični položaj Veliko Britanije v svetu. Vendar j>a so zdi, da hoče v zadnjem času zo-l>et zavzeti prevladujoče prvenstvo nad drugimi državami. Tako je bilo 80. junija 1934 splošno na svelu 1,216.000 Ion novih ladij v zgradnji. od leh samo angleških za 587.000 ton. Lani je zgradila Anglija 483.000 ton novih ladij. Anglija se predobro zaveda resničnosti pregovora: »Ako ladje plovejo, potom gre vse dobro. Na splošno pa se opazuje hitro izločevanje starega brodovja. ki g« pomorsko države nadomeščajo z novimi konstrukcijami. Zlasti Italija je jako pomladila svoje brodovje. Dalje se opaža gradnja velikih ludj. Danes je na svetu 0101 Indij z več kakor 100" tonami, medtem ko jH jo bilo leta 1914 samo še 3008. Prav tako se je zelo povečala ludi hitrost trgovskega ladjevja. Washington. 3. avg. p. Zvezno finančno ministrstvo ie sklenilo dati v promet nove »srohrivo« bankovce v vrednosti 5, 10 in 100 dolarjev. Certifikati se že tiskajo in jili bo te dni izdanih za 24 milijonov dolarjev. Maribor, 3. avg, Ob zaključku letošnjega kongresa sadnih trgovcev in izvo/,ničaijev, ki jc bil 15. julija v Mariboru, smo izrekli bojazen, da bo slovensko g<»,j>oife».rstvo trpelo škodo, ker si jc /osigurala priviligirana izvozna družba v Belgradu monopol za izvozni kontingent naših jabolk v Nemčijo. Ta bojazen se sedaj žal že uresničuje. Medtem, ko se še vedno ni našla oblika, kako naj hi se slovenska .jabolka izvajala v Nemčijo, so zgodnja jabolka ze bila obrana in čakajo v skladiščih in deloma že naložena v vagonih na rešitev, ki je pa še od nikoder ni. Nad 100 vagonov sadja je žc vskladiščenega »n bo treba nujno nekaj ukreniti, da vsu ta količina ne propade, s čimer bi utrpelo slovensko prebivalstvo težko škodo. Vse kaže, da bo PRIZAD zavOz.il tudi letos ravno tako, kakor je zavozil lani pri pšenici. Poudarjali smo že svoječasno, da bo tehnično nemogoče izvršiti izvoz sadja samo preko PRIZADA, in prosili, da prenese priviligirana družba svoj monopol nn sadne producente ozir. na njihove organizacije, ali pa naj prepusti kontingent svobodni trgovini. Sedanji trgovci ju izvozničarji, ki so organizirani v svojem združenju, so se krepko potegnili /.a svobodo sedanje trgovine, pripravljeni pa so bili tudi sodelovati s PRIZADOM. Takoj po zaključenem kongresu se jo podala v Belgrad tričlanska deputaeij/i Združenja sadjarjev, da bi uredila vprašanje izvoza. De-putaeija se je pogajala s PRIZADOM teden dni, ni pa prišlo do konkretnih sklepov, ker je PRIZAD vedno postavljal nove pogoje. Dep nt arija je edino dosegla, da sc ie od celotnega kontingent« določilo za Slovenijo 800 do 900 vagonov sadja, dočim vprašanj« izvoznih kreditov ni uspelo rešiti in se jc delegacija takorekoč vrnila ttoinov praznih rok. če/, nekaj dni po povratku je dobilo Združenje Važen nov zakonski osnutek braojavko, da pride v Maribor referent PRIZADA in da naj se skliče članski sestanek, ki se je nato vršil preteklo soboto. Kakor smo že svojčas poročali, sc jc na tem sestanku na željo PRIZADA osnoval izvozni sindikat. Zapisnik sestanka in storjene sklepe je vzel referent PRIZADA n seboj in obljubil čimprejšnjo rešitev. Na to rešitev čakajo sedaj trgovci žc teden dni. Medtem nakladajo vagone zrelegu sadja, izvoznega dovoljenja pa ni od nikjer. Ker je PRIZAD vedno ugotavljal, da dela vse težkoče glede izvoza samo Nemčija, jc poslalo Združenje svojega delegata naravnost v Nemčijo. Delegat se je danes vrnil. Prepričal sc jc, da Nemčija ne dela ležkoč, nasprotno, nemški uvozniki že komaj čakajo na naša ja. bolka in neprestano negirajo pri svojih dobaviteljih. zakaj zavlačujejo z izvozom. Razmere n« nemškem sadnem trgu so najugodnejše in bi sc naša jabolka z največjo lahkoto lahko plaši, rala. Pa ugotovitev dokazuje, da nosi edino krivdo za zavlačevanje PRIZAD. Tako omalovaževanje utegne, postati za našo celotno letošnjo sadilo produkci jo usodno. Posledice sc kažejo žc sedaj, ko nad 100 vagonov obranega sadja čaka na izvoz. Vrednost vskladlščenega sad-ja se vsak lian znižuje, ker zgodnja jabolka nc prenesejo daljšega vskludiščenja. Naši trgovci s sadjem se nahajajo v strašni zagati. 1 nože m. ski, zlasti češki kupci so že izrabili priložnost ter neusmiljeno pritisnili cene navzdol. Dočim je znašala nakupna cena m jabolka že 1.7? Din, znaša danes cena samo še 73 para in vsak dan se obetajo še slabše cene. ie sedaj ie naše narodno gospodarstvo zaradi tega paclca cen utrpelo milijonsko škodo. Nerazumljivo jc, kdo je mogel zakriviti (o zavlačevanje ln kdo je na njem interesiran. Nujno jc potrebno, da se vprašanje izvoza ja-liolk v Nemčijo reši čimprej na kakršenkoli način, da se obvaruje siovensko gospodarstvo usodne izgube. Ustanovitev požarne policije Da se preprečijo pogosti zlohotni požigi po državi Belgrad, 3. avg. tn. Zaradi pogostih požigov in požarnih katastrof, ki so se zadnja leta dogodila v naši državi, je notranji minister izdelal zakonski osnutek o požarni policiji, ki ga je poslal na mišljenje vsem pristojnim ustanovam. Po tem zakonskem osnutku spada jx>žarna po-ncija v delokrog občine. Vsaka občina bo vodila poseben seznam zavarovanih in nezavarovanih objektov. Posle jiožarne policije vrši predsednik občine. V večjih občinah pa lahko občinski odbor postavi tudi požarnega komisarja, ki v tem slučaju postane občinski uslužbenec. V posebnih delih občine izvršuje [»sle jsožarne policije jx> navodilih predsednika občine lahko tudi mestni starešina. Da pa se bodo protipožarne odredbe točno izvrševale, bo morala za to skrbeti jjosebna jvožarna pregledna komisija, ki bo vsaj enkrat na leto pregledala vse objekte v občini, posebno pa vse dimnike. Objekte, ki povečujejo nevarnost za požar, bo ta komisija ! pregledala vsak tretji mesec. To komisijo tvorijo i predsednik občine ali požarni komisar ali en član | občinskega odbora kot j>redsednik, občinski inže- njer, če pa tega ni, pa gradbeni strokovnjak in za-stopnik gasilcev ali dimnikar. Stroški komisije padejo na občino. Za preprečitev požarov bodo morale občine poskrbeti na la način, dn bodo vsi kraji imeli dovolj vode na razpolago. Ce pa občine nimajo dovolj vode na razpolago (reke, potoki, vodovodi), potein bo morala občina izkopati vodnjake ali pa ci&ternc. Občinski odbor pa bo po potrebi lahko ustanovil tudi posebne požarne zgradbe. Velika podjetja si morajo tako stražo na zahtevo občine postaviti na svoje stroške. O vzrokih nastalih požarov bo moral obveščati župan nadurno oblast. Vsi stroški padejo na občino, če je požar nastal brez krivde lastnika. Šest mesecev po objavi zakona bo banovinski svet izdelal posebno uredbo o uporabi ognja in lahko gorljivih predmetov, kakor tudi uporabe ognja pri avtobusih in avtobusnih postaiab. Zakonski osnutek predvideva tudi, da bodo morale občine v vseh krajih ustanoviti gasilske čete, kjer jih šc ni. Vizija kanclerja Dollfussa Glasilo Vatikana, Osservatore Romano", objavlja ob sedemnajstletnim znane okrožnice pajieža Benedikta XV., ki je pozval vladarje Evrope, naj sklenejo mir, uvaževanja vredne misli, ki se. glase nekako lakole: Svetovna vojna je sprostila besa z dvema licema: rasističnim in boljševiškim. Ta pojav ni samo podoben francoski revoluciji 18. stoletja, ampak jo daleč presega. Po šestnajstih letih, ki so pretekla od svetovne vojne, smo priče strašnega kaosa: na eni strani imamo nacionalistične diktature, na drugi parlamente, ki se nahajajo v krizi; vidimo po ulicah marširati čele, ki so oborožene jx)leg vojske in proti njej; prisostvujemo umiranju gosj>odarstva in opazujemo bolezen brezjroselnosti; imamo vprašu-nje dolgov ki jih je nemogoče odplačevati, dočim sc izdajajo ogromne vsote za blazno oboroževanje, kar ima zopet za posledico izsušitev državnih pro-rač.unov; gledamo sistematično pripravo že nežne mladine za vojsko in trepetamo pred nevarnostjo, da bodo trčila skupaj plemena in kulture, da druga drugo uničijo. To ni gledanje iz A|>okalij>$e, ampak je gola resnica. Podli umor Dollfussa na Dunaju je samo pojav kolektivne blaznosti, ki je zajela svol. Vojna se ni končala, ampak se nadaljuje in ljudje obračajo danes meč drug proti drugemu brez vojne napovedi, brez ozira na meje in na kri, ker se začenjajo narodi sami. v mejah lastne države uničevati. Pojavile so se bande, ki se same lic zavedajo, kakšen bo konec njihovega početja. Ti pojavi so jiodobni kitajskim ali ameriškim rekam, ki, kadar začenjajo naraščati, naraščajo tako naglo in do take višino, katere nihče nikoli ni slutil, dokler ni preplavljena vsa zemlja. Pred 17. leti 1. avgusta je Benedikt XV., ki ga vedno bolj spoznavamo kol enega največjih j)ape-žev, naslovil na vladarje noto, v kateri je označil vojno kot »nepotrebno divje uničevanje:-. V prvem delu jo nnznaiil glavne pogoje, ]iod katerimi naj bi se vojna nehala, tako da oi se nobenemu ne j>ri-zadela nobena krivica, v drugem delu jxi je naslikal tisti pravični človeški in mogoči mir, ki naj bi bil stalen in na vse strani trdno zagotovljen. Benediktov program je bil, da bi se »inaleri-jalnl sili orožja postavila nasproti formalna sila pravice*:. Potem je dejal, da je »potrebno in mogoče, da se zadovoljijo upravičene težnje narodov, ki so utemeljene v na turne m pravu«. Nato je izjavil, da je >bodoče blagostanje Evrope nemogoče, ako se ne spregledajo vsi stroški In ako se ne črta vsaka odškodnina«. Poleni je označil za prvo točko programa povojne Evrope to, da se »začne istočasno razoroževanje vseh broz razlike*. Nato je označil kot nujno »mednarodno raz60di>šče, ki naj obvezno razsoja o vseh sjjorih«. Tudi ni pozabil, da morajo vsa j>rometna j>ota biti prosta, posebno pa morje«. Nato je končal svoj apel s sledečimi besedami: »Sprejmite očetovski poziv, s katerim se obračamo na vas v imenu hožjoga OdneSenIk«, ki je knez miru. Spomnite se vaše strašne odgovornosti prod Rogom in ljudmi. Od vaših sklopov nd-visi mir in sreča neštetih družin, življenje milijo- nov mladih ljudi in blagor narodov ki so vam zaupani.« To je bil realističen in obenem aj>oslolski program, vreden človeka, ki je bil obenem fin politik in goreč duhovnik. Toda njegovo noto so sprejeli z ogorčenjem in zasmehovanjem. Vladarji iti politiki so bolj upoštevali svoje zemeljske im jjartiku-larne interese, nego evangeljski mir. Naredili so mir, toda mir, ki je napravil še večji prepad med zmagovalci in premaganimi. — Ustanovili so sicer Zvezo narodov, ki je nehote i.n nevede po navdih-njenju protestantovskega puritanca skušala uresničiti nekatere zahteve papeške note, ni pa sprejela njenega duha krščanske pravice in miru. Danes pa dajo prav nesmrtnemu jiapežu vsi resni ljudje, večinoma seveda na tihem. Vsak mom danes priznati, da bi svet čisto drugače izgledal, če bi bili vladarji poslanico Benediktu XV. od 1. avgusta 1918 sprejeli. Ne samo, da bi bil v takem primeru mir zagarantiran in nemogoče tako blazno zopetno oboroževanje, kakor ga vidimo pred seboj danes, ampak tudi boljševizem bi se po vsej priliki ne bil mogel razširiti. Zakaj če bi Keronski bil mogel dati Rusiji mir n« podlagi načel papeževe note, bi Ljeninova revolucija ne bila uspela. Tako pa imamo danes za boljševiško revolucijo rasistično revolucijo, ki je po nemški Bartolonieisld noči. rodila sedaj umor avstrijskega kanclerja. Tudi tu je boljševizem; sanui pod drugim imenom. Dollfuss, kojega mlado srce je bilo za krščansko idejo, je hotel ustvariti, sredi livropc republiko po zamisli Evangelija in papežkih norm. Ta njoan-va zamisel je neizbrisno zapisana v novi avstrijski ustavi in v konkordalu s Cerkvijo. Hotel je ušiva-riti vzor krščanske države, civitas christiana, v srcu Evrope, ki naj bi. bila trdnjava nasproti navalu sodobnega barbarstva, ateizma in poganstva, ki bi mogla be enkrat rešili krščanstvu kulturo. Toda pola Previdnosti so za človeški um neprcračunliivu in nerazumljiva ter skrivnostna in lako je Dollfuss padel od rok ene izmed listih band, ki so dane. glavno orodje politiko. Toda ko je umiral sam broz zdravnika in duhovnika, ko je bilo okoli njega vse Liho in je slišal samo čedalje bojj oslabevajoče udarce svojega srca, je v poldremoti gotovo videl tisto vizijo, in je bil« nlj njegovega plemenitega prizadevanja. Tisti Bog, ki ga nt zapustil, ga je v zadnjih trenutkih obdaril s se vocjo milostjo in mogoče jc umrl lahko, ves pogreznjen v svoj sen krščanske države na zemlji, i a bo prišla, loda prebresti bo treba globoko in si- roko reko gorja, bede in razdejanja ... # . Belgrad, 3. avg. Za pomočnika notranjega mi ntslrn je imenovan Kosta Katič, načelnik oddelka za samoupravo v notranjem ministrstvu. „ Sveta maša za turiste je v nedeljo oh četrt na 5 zjutraj v kapeli jialače Vzajemne zavarovalnice. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi vse gg. člane k pogrebu m etanom g. Ivanom Rozmanom, čevljarskim mojstrom. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. avg. ob 6 popoldne iz hiše žalosti Rožna ul. 3. # Slovenski časopisi med Slovenci v Argentini no. Toda kmalu se nam je posrečilo prebiti led, ustanovili smo Slovensko prosvetno društvo, pomagali smo rojakom, posebno novodošlim, z vsem, kar je bilo v naši moči in se tako v koloniji trdno uveljavili. Že v prvem letu je list priredil dobro uspel tečaj španskega jezika. Prišli smo, kar je jasen dokaz, da smo si izbrali pravo smer, do 1100 naročnikov. Toda to je bila najboljša, najbolj cvetoča doba našega časnikarstva. V začetku marca 1930 sem odšel v Chaco. »Slovenski tednik« je bil med tem dobil od Narodne Obrane iz Chile-ja enkratno podporo 3000 dolarjev in 300 dolarjev mesečno. List, ki je preje izhajal na štirih straneh velikega formata, je nekoliko zmanjšal svojo obliko, zvišal pa zato število strani na osem, včasih na 10. Vsekakor napredek. V tej smeri je nadaljeval svoje delovanje do prihoda ministra g. dr. Ivana Švegla v Buenos Aires. Ravno tedaj sem se prvikrat povrnil iz Chaca. Pričel sem zopet aktivno sodelovati pri listu, kajti g. Cebokli se je zaradi bolezni odtegnil, list je prevzel po imenu Silvij Kavčič, vodil sem pa list sam. Ustanovil se je bil konzorcij, ki je prevzel list. Ta konzorcij je imel te-le glavne člane: arhitekt Sulčič, dr. Veljanovič, Albert Viller, Josip Novinc, Rudolf Leban in dr. Viktor Kjuder. Ti so pa kmalu pričeli z ostro kampanjo proti novodošlemu ministru. O vzrokih ne maram razpravljati. »Slovenski tednik« se je bil spremenil v spletkarsko glasilo in je prinesel v slovensko kolonijo popoln razdor. Minister dr. Švegel je odgovoril na ta način, da je ustanovil svoj časopis »Slovenski dom«, katerega urejevanje je bilo dano g. Silviju Kavčiču, ki se je bil medtem odtegnil od »Slovenskega tednika«. Kot gospodar novega lista je fignriral tedanji osebni tajnik g. ministra, Tonko Milič, oni, ki je pred kratkim, kot podravnatelj »Banco Comer-cial del Plata« povzročil njen propad, pri čemer je toliko naših rojakov prišlo ob svoje prihranke in pri kateri je izguba-znašala nad 3 milijone argentinskih pesov. Mož je zato sedaj v zaporu. »Slovenski dom« je izšel vsega skupaj trikrat. Njegove strani so bile napolnjene z osebnimi napadi na Čeboklija in na druge člane konzorcija »Slovenskega tednika«. »Dom« je takoj propadel in zopet so bili številni rojaki opeharjeni. Med tem je Cebokli zopet prevzel -.Slovenski tednik«. Zaradi krize pa ni mogel z njim nadaljevati, zaradi česar ga je kmalu prepustil »Slovenskim prosvetnim društvom«, katerih lastnina je sedaj. Je pa zelo skromno urejevan, z izjemo tedenske priloge »Naše duhovno življenje«, katero vodi novodošli izseljenski župnik g. Josip Kastelic. Zavzel je list nekako krščansko socialno stališče, obsega 16 strani in redno izhaja ter mnogo koristi slovenskemu izseljenstvu. Sicer se list v svojem prvem delu (nikakor ne v prilogi, ki se kot samostojno glasilo »Naše duhovno življenje«, razpošilja na nebroj krajev) marsikaterikrat nekoliko spozabi in v člankih, ki jih v splošnem ne odobravajo, objavi napade proti »Novemu listu« in proti domovini, toda to je treba pripisati le neizkušenosti in neznanju sedanjega urednika. 15 številk. Zadušil se je pa sam z gonjo, ki jo je pričel proti »Slovenskemu tedniku«. Septemberska revolucija 1930 je končno prepovedala vse komunistično časopisje. Čez nekoliko časa je pričel izhajati v Montevideu »Delavski glas«, ki se je skrivaj razdeljeval med Slovence na Paternalu. Danes je tudi ta list že izginil, kajti namen, ki ga je imel, seznanjati Slovence z delovanjem »Ljudskega odra«, izpopolnjuje sedaj »Novi list«. * Nekaj časa smo imeli celo humoristični list »Čuk na pal'c,i«. Izhajal je dvakrat mesečno. Bil je pa bolj komunističen, zaradi česar se ni uveljavil in je kmalu izginil. * Imel sem bil v začetku namen razpravljati istočasno tudi o hrvatsko-srbskem časopisju, opustil sem pa to, ker vem, da marsikaterega to ne zanima in da za nas Slovence nimajo neprestani spori med temi časopisi nobenega pomena. S. F. (mišičevja in živcev prodre z krvnim obtokom ASPIRIN In s tem se odstranjujejo revmatične bolečine. ASPIRIN tablete so gotovo sred- / 'ic. stvo proti p r e- / h I a J e n J u In / zobobolu. ASPIRIN Pravi samo z Bayer-|«wlm krllem^J^t V. i. ..lugula. k. d., Zagreb. Oglas ic reg. pod S. Br. 12.3H od 25. VI 1934. Hrvatsko dušno pastirstvo na Gradiščanskem Dunaj, l. avgusta. Odkar gradiščanski Hrvatje podpirajo v svoji zemlji stranko krščanskih socialcev, dosezajo tudi v narodnem pogledu prav lepe uspehe. Doma imajo celo namestnika deželnega glavarja, dežela podpira njihova prizadevanja na šolskem in kulturnem jx>-lju, in celo za njihovi kolonijo na Dunaju skrbi prav dobrohotno. Ker je silno važno delo za duhovski naraščaj, so dosegli, da jim je že lansko leto kardinal In-nitzer ustanovil v znanem bivšem Augustineumu na Dunaju hrvatsko duhovsko semenišče, in sicer kot del semenišča za Gradiščansko. ki stoji jx>d vrhovnim vodstvom provikarja Gradišča prelata dr. Jožefa Kollerja in pod posebnim duhovnim vodstvom za Hrvale, duhovnega svetnika Ivana Herczega. Ta poslednji je obenem duhovni oče dunajske hrvatske kolonije, ki ima svoje središče v cerkvi na Micha-elerplatzu, torej v centrumu Dunaja. Tukaj s pridom f>omagajo hrvatski bogoslovci, ki se tako najbolje prijsravljajo na bodoče delovanje v Burgen-landu — Gradišču. Iz tega semenišča sta prišla letos prva dva no-vomašnika: Štefan Horvat h, ki je med hrvatsko mladino znan vodja hrvatskega dijaškega »Kola«. Mladomašnik je bil rojen 20. decembra 1909 v Cem-bi; gimnazijo je dokončal v Sombotelji, bogoslovje pa na Dunaju. Obvlada torej tudi nemščino in ma-djarščino dovršeno. Dne 5. avgusta bo imel svojo novo mašo v rojstni vasi Cembi, za kar se vaščani in okoličani že skrbno pripravljajo jx> stari navadi Gradiščanov, ki od blizu in dale. priderejo v Cembo jx> blagoslov — mladomašnika. Slavnostno prof>o-ved bo imel duhovni vodja semenišča Herczeg hrvatski, župnik v Petarštofu Franc Knotz pa bo prepovedoval nemški. Drugi novomašnik je Jeronim Vrba, rojen 6. aprila 1910 v Sirovici na Slovaškem; gimnazijo je dokončal v madjarskem Kisegu, bogoslovje na Dunaju, a novo mašo je imel v nedeljo v Prnka-feldu, veliki hrvatski vasi. Ni dvoma, da bosta to dva vrla delavca poleg vinograda Gospodovega tudi na narodnem in gospodarskem polju v blagor vsega hrvatskega naroda v tej zanimivi zemlji jx>d Donavo. V Velenju odpuščajo delavce Šoštanj, 2. avgusta. Pred dnevi so pri velenjskem rudniku odpustili nekaj nad 70 delavcev. Približno toliko pa jih še pride na vrsto. Pri redukcijah se niso ozirali na položaj odpuščencev in na dobo. zaposlitve, tako da so sedaj brez službe rudarji z 10-, 15 letnim službovanjem. Rudarji resno dvomijo v razna zagotavljanja (ki so se ravno zdaj pokazala kot prazne iluzije), da bo velenjska elektrarna rezala Šale-ščanoin kruh v večjih kosih ko dosedaj. Mi pu vemo, da racionalizacija odjeda delavcu kruh... Buenos Aires, julija 1934. Kakor je naša skromni slovenska kolonija uborna v društvenem in o.ganizatornein oziru, tako je, vsaj navidez, bogata v časopisju. Toda ne v resnem časopisju! Temveč imamo preobilico takih listov, ki izidejo nekolikokrat, naberejo nekoliko naročnin in prenehajo izhajati zato, da se čez nekoliko mesecev zopet prikažejo na dan. To se venomer ponavlja. Posebno se s tem lahko ponašajo bratje Hrvati, pa tudi Slovenci ne stojimo daleč za njimi. Prednjačimo pa vendarle z resnim časopisjem, saj imamo dve glasili, »Slovenski tednik« in »Novi list«, ki od rojstnega dne dalje izhajata kljub vsem težkočam in ovirani, z občudovanja vredno točnostjo. »Slov. tednik« se že nad pet let bori za prospeh slovenske kolonije v Južni Ameriki. Medtem ko ima 15.000 Slovencev dva lista, se 80.000 ljudi močna hrvatsko-srbska kolonija lahko ponaša s tem, da ima, kljub vsem podjioram, ki jih je dobivala, le en tednik, ki redno izhaja in še ta ni v pravih rokah. Prvi slovenski časopis, ki je zagledal luč sveta v Južni Ameriki, je bil majhen listič, ki ga je pričel izdajati bivši izseljenski župnik g. Mrkun. List je izšel vsega skupaj dvakrat. Imenoval se je menda »Union«. Ne morem tega z gotovostjo trditi, ker ga nisem nikoli videl. Znano pa mi je, da je imel mnogo ovir tudi v tem, da ni, bilo dobiti tiskarne, ki bi imela črke »č, š, ž«, zaradi česar je bilo vse nekam preveč čudno videti, kar je menda g. Mrkun takoj občutil in z listom prenehal. Brezdvonino pa bi bil g. Mrkun lahko dosegel sijajen uspeh, če bi l listom nadaljeval, posebno če ujioštevamo, da je že na podlagi teh dveh skromnih številk dobil nad 60 naročnikov. Po tem porazu g. Mrkuna je hotel nadaljevati to nehvaležno delo g. inž. Ciril Jekovec. Prevzel je bil tedaj, leta 1927., časopis »Gospodarstvo«, ki je bil pisan v vseh mogočih slovanskih jezikih. Imel je velikansko obliko in je nosil še slovesnejši nad-pis »Unico periodico de los 550.000 Eslavosen Sud America«. (Edino glasilo 550.000 Slovanov v Južni Ameriki.) Na oglasnike je list brezdvonino napravil dober vtis, prva stran je bila pisana v španskem jeziku in je vedno prinašala zemljevide slovanskih držav v Evropi. Druge strani pa so bile pisane v češkem, ruskem, poljskem, srbohrvatskem in bolgarskem jeziku. G. Jekovec je dodal še slovenski oddelek in konglomerat je bil popoln. Če bi tega ne bil napravil, bi bilo mnogo bolje, kajti ta oddelek, in to trdim z mirno vestjo, je prizadejal naši slovenski koloniji največjo škodo v gospodarskem oziru. Od tedaj izvira nezaujjanje našega izseljenca do slovenske inteligence v Južni Ameriki. In čemu to? Urejevanje slovenskega oddelka v »Gospodarstvu« je g. Jekovec oddal učitelju Rudolfu Lebanu, ki je bil med tem odprl nekako slovensko informacijsko pisarno. Izdal je bil ta tedaj tudi svojo spansko-slovensko slovnico in slovar. Brezdvonino je bil g. Leban zelo zmožen voditi ta oddelek. Pričeli pa so v listu s propagando za ustanovitev slovenske kolonije »La Slave« v kraju Rodolfo Iselin v provinci Mendozi. Toda propaganda sama na sebi bi ne bila slaba, ko bi bil kdo vsaj poznal tamkajšnje kraje. Toda možje so hvalili to, kar jim je fran-cosko-italijanska banka ukazala in za kar jim je plačala. Večje število naših rojakov je nasedlo, se preselilo v Mendozo in v kratkem prišlo ob vse težko zaslužene prihranke. Nad 12 je bilo takih in danes vztraja tam le eden, drugi so vse izgubili. Toda o tem hočem razpravljati obširnejše v članku o kolonizaciji. »Gospodarstvo« je bilo spočetka mesečno glasilo. Kmalu pa so pričele prihajati dvojne številke, včasih ga cele tri mesece ni bilo. Znašala pa je letna naročnina 10 dolarjev. Na tak način so bili izkoriščani rojaki, ki so bili željni citati vsaj kateri-krat nekaj besed v materinskem jeziku, Kmalu pa je »Gospodarstvo« zaspalo spanje pravičnega in g. Jekovec ga je zbudil šele, ko je z nepričakovanim uspehom pričel prospevati novoustanovljeni »Slovenski tednik«. G. Jekovec je pričel izdajati tedaj »Gospodarstvo«, obenem s prilogo »iiustration Eslava« (slovanska ilustracija), dvakrat mesečno. Toda to navdušenje je kmalu ponehalo, kajti že po nekoliko mesecih nerednega izhajanja je »Gospodarstvo«, obenem s svojo prilogo, izginilo z obzorja siovan9kega časnikarstva v Južni Ameriki. Želeti bi bilo, da bo še nadalje v miru počivalo, česar pa ne verjamem. Za ono malo, kar imamo Slovenci v Južni Ameriki, se moramo zahvaliti »Slovenskem tedniku«, katerega je pričel izdajati v začetku aprila 1929 g. Peter Cebokli. List je takoj v začetku zavzel nepolitično, gospodarsko stališče in pričel je konstruktivno delovati v smislu jugoslovanske ideje. Priključil sem se že v začetku »Slovenskemu tedniku« in prevzel upravništvo in pomožno uredništvo. Zaradi bolehanja g. Čeboklija sem list prav za prav sam vodil. Nezaupanje rojakov, ki so se že tolikokrat opekli, je bilo do novega časopisa naravnost ogrom- • Leta 1932. sem bil poizkusil z izdajo prve slovenske revije v Južni Ameriki. Izdal sem bil mesečno revijo »Slovanski svet«, ki je bila izborno urejena. Naletel sem pa bil na tako številne tež-koče, du že dotiskane revije nisem hotel razposlati in sem le nekoliko izvodov razdelil med prijatelje in znance. Težkoče ' so bile tako velike, da sem takoj uvidel, da bi z njo ne mogel nadaljevati, zaradi česar sem še prvo številko zadržal, da bi mi pozneje ne mogli česa očitati. Nezadovoljna s stališčem, ki ga je zavzel »Slovenski tednik«, je skupina okoli Sokola La Pater-nal pričela izdajati slovenski oddelek v srbohrvatskem listu »Jugoslavija«. Izhajal je ta oddelek več mesecev, kmalu pa je jiadel v pojx>lno pozabljenje. * Kmalu bo eno leto, kar se je ustanovil nov konzorcij, sestavljen po večini |>o prejšnjih gospodarjih »Slovenskega tednika«, ki je pričel izdajati nov tednik »Novi list«. Uredništvo lista je prevzel bivši urednik tržaške »Edinosti« g. dr. Viktor Kjuder, ki je znal listu dati veljavo. Novi list je dobro urejevan, kakor do sedaj še nobeno jugoslovansko glasilo v Južni Ameriki. Uveljavlja se po Argentini in je prav resen tekmec »Sovenskega tednika«, katerega pa bo v številu naročnikov težko prekosil, ker je »Slovenski tednik« starejši. Sploh bi bil »Slovenski tednik«, če bi ne bilo zaradi »Našega duhovnega življenja«, kmalu po pričelku izhajanja »Novega lista« popolnoma izginil. Toda priloga je tista, ki ga drži pokonci. Namenoma omenjam šele na koncu komunistično slovensko časopisje v Argentini. Še mnogo prej, preden je pričel izhajati »Slovenski tednik«, je slovensko komunistično društvo «Ljudski oder« izdajalo svoje mesečno glasilo »Delavski list«. Izhajal je D. L. več ko eno leto, mislim, da je izšlo Vrhniški „enajstošolci" v Ameriki Vrhnika, 31. julija. Gotovo bo vsakogar zanimalo, kaj nam te dni poročajo rojaki iz daljne Amerike. Največ Vrhniča-nov je na takoz-vani ameriški Vrhniki (tako namreč imenujejo naselbino Wankegan, 111.). Veliko so ameriški slovenski listi zadnje ani pisali o novoustanovljenem klubu »Vrhniških enajstošolcev«. Namen tega kluba je razvedrilo in prisrčna zabava članov in njihovih družin. V vsakem oziru hoče biti nepristranski. Prvi sestanek se je vršil v hiši rojaka Franka Hodnika, kjer je bilo zbranih 12, zastopana je bila Vrhnika, Breg. Hrib, Vas, Verd, Stara Vrhnika in Ligojna. Na ustanovni seji pa je bilo 30 Vrhničanov iz naselbine Wankegan, kateri so bili v otroških letih učenci jx>k. učitelja Levstika in Sfojca, kar je bilo glavni pogoj za pristop v klub. Seznam pa obsega 70 znancev z Vrhnike in okoliških vasi, ki so hodili k omenjenima učiteljema na Vrhniki in lovili ka-peljne v Ljubljanici f>od mostom, katerega je rojak-pisatelj Ivan Cankar krstil za »enajsto šolo«. Pri ustanovitvi je bilo torej dve petini rojakov, kar je že lepo število, ker mnogi so bili zadržani. Ob ustanovitvi je bil izvoljen odbor sledečih sošolcev: Jože Zelene, predsednik; Ignac Grom, tajnik; Frank Hodnik, blagajnik; Frank Ogrin, Anton Mesec in Jože Herauer —- nadzorniki. Frank Opeka, brat kanonika ljubljanskega, je postal častni predsednik, Pavel Bartel pa častni podpredsednik. Zadnjima dvema je bila izkazana ta čast v znak in po-1 nos Vrhničanov, ker zavzemata med slovenskim na-I rodom v Ameriki odlična mesta, prvi kot glavni , I predsednik KSKJ in drugi kot glavni predsednik ! I JSKJ. ' Nadalje je bilo določeno, da se člani kluba na sejah nazivljejo »sošolec«. Člani bodo imeli tudi svoje znake št. 11. Namen kluba je gojiti idejo skupnosti v tujini, skrbeli za veselje in zdravo zabavo članov in njihovih družin in obujati spomine na prelepa otroška leta v starem kraju Le poglejte, kako so Vrhničani vzajemni! Bog živi naše rojake, zlasti »vrhniške enajstošolce«! Voznik se ponesrečil Črnomelj, 2. avg. Ko je preteklo nedeljo posestnik Geltar Janko iz Črnomlja peljal na svoji kočiji udeležence gasilske veselice v Gradacu nazaj v Črnomelj in ko se je na klancu proti železniškemu mostu med Vru-noviči in Črnomljem nazaj nagnil, da bi privil zavoro, je zgubil ravnotežje in je med divjini dirom konj padel na cesto. Ker se je med padcem zaplel v vajeti, so ga konji še nekaj časa vlekli za seboj, dokler se ni posrečilo preplašenim potnikom ustaviti konj. Nezavestnega voznika so naložili na voz in hitro odpeljali v Črnomelj k zdravniku. Geltar Janko je strašno razmesarjen po obrazu in tudi po životu. Za revmo, išias, otrpelost, želodčne In ženske bolezni! Čateške toplice (54'5°C) Najbolj vroče radiotermalno kopališče v dravski banovini! 0<1 1. maja do 30. junija in od 1.septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljonir za ceno 1100'- Din. 10-dnecno G00'- Din (soba. 4 krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški i preijled, dovoz in odvoz od oosta;e Brežice ali Dot.ova, takse). Prospekt na zahtevo. Ob začetku svetovne VOjne (Dalje.) Posebno podlo ulogo je igralo nemško nacionalno časopisje, kakor »Grazer Tagespost«, »Grazer Tagblatt«, »Volksblatt« celovška liberalna »Freie Stimmen«, a vsem na čelu sta stala ptujski »Štajerc« in ogabna »Marburger Zeitung«. Ti listi so lahko nemoteno hujskali in lagali o slovenskem ljudstvu in njegovi duhovščini, cenzura se jih ni niti dotaknila, aočim ie slovenske liste neusmiljeno plenila. Niso se smeli niti braniti. Dočim je »nacionalno« časopisje prostaško napadalo in obdolževalo duhovščino vseh mogočih dejanj, ni smelo slovensko katoliško časopisje poročati niti o oprostitvah zaprtih duhovnikov. — »Grazer Tagblatt« je na primer v dopisu iz Celovca z dne 3. septembra leta 1914. spravljal dr. Brejca in vjkarja Fr. Smodeja v zvezo s sarajevskimi atentatorji, a v celovškem »Miru« so bile zaplenjene besede: »...da hočemo Slovenci tudi po vojni ostati Slovenci.« Sploh je bil slovenski katoliški tisk poleg duhovščine najhujši trn v peti Nemcem. Duhovščini so delali najhujše ovire, ko je zbirala slovenske molitvenike za slovenske ranjence po bolnišnicah in vojaško poveljstvo je naslovilo na koroško deželno vlado dopis, v katerem je prosilo zn jx)jasnilo. kaj je na govoricah, da so vsi udje »Družbe sv. Monorja« obenem člani srbske — »Na-rodne Obrane«, ki je bila tedaj najgroznejši strah nemškega liberalnega nacionalista. Res je, zaprtih, konfiniranih, obsojenih ali kako drugače persefcuiranih je bik) še nešteto drugih iz vseh stanov, sjx>lov, sfaiosti, političnih strank itd., toda vse kaže, da ie vsaj na Koroškem ia Štajer- skem polagala na naš narodni oltar razmeroma najtežje in najštevilnejše žrtve ravno tista duhovščina, ki je morala prej in poslej prenašati iz domačih vrst jx)dle očitke, da je premalo narodna. Je to nekaj sličnega, kakor opažamo danes v nesrečnem Primorju, kjer je samo duhovščina ostala junaško na svojem mestu ter med svojim ljudstvom in trpi najstrašnejše žrtve, dočim je znaten del tamošnjega posvetnega izobraženstva jako zgodaj odnesel pete, da sedaj od polnih skled uči Mussolinijevih metod in sodi o nacionalizmu tistih, ki so za svoj narod res že nekaj storili, žrtvovali in pretrpeli. Dokler so bila vrata dunajskega parlamenta za-prta, je »klerikalni« avstrijski režim seveda lahko nemoteno divjal nad slovenskim ljudstvom in njegovim duhovskim in jjosvetnitn izobraženstvoin. Šele na jesen leta 1916., ko so pripeljale nemško-nacio-nalne vlade državo tako daleč, da je postalo sklicanje parlamenta neizbežno, so začele strašne perse-kucije nekoliko f>ojenjavati. Režim je namreč pravilno slutil, da vsaj tisti poslanci, ki so res prišli na svoja mesta po volji ljudstva, k vsem strahotnim protizakonitostim ne bodo molčali. In res se ni motil, vsaj za tedanjo slovensko parlamentarno delegacijo ne. Dr. Anton Korošec je že na četrti seji obnovljenega parlamenta, dne 12. junija leta 1917., vstal ter v znamenitem govoru neustrašeno obračunal z divjanjem absolutističnega režima. Ob tej priliki je odkrito povdarjal, da slovenski narod ne bo nikoli |x>zabil, kako sta se vrgli nemška nacionalna birokracija in soldateska ob začetku vojne z vsem sovraštvom na naš narod ter po jugoslovanskih deželah streljala, ropala in metala v ječe. Na podlagi podlih denuncijaeij so se odrejale nezakonite kon-finacije in druge persekueije, toda — tako je zaključil svoj prvi veliki nastop v medvojnem narlamen- tu —: »Mi hočemo svobodo in če je to, kar hočemo, veleizdaja, potem, gospodje, vam povem, da imate premalo vislic, da bi mogli pobesiti vse ve-leizdajalce, imate premalo pušk, da bi mogli vse poslreliti.. .« In tri dni nato je še podrobneje naslikal režim, ki je divjal po slovenskih deželah. Ob tej priliki je fiovdaril, da je doživel slovenski narod ob pričetku vojne srašna razočaranja. Iz golega nacionalnega sovraštva je bil izfiostavljen najglobljim ponižanjem in ako ne dobi jx)jxilnega zadoščenja, bo pretrgan prt med njim in odgovornimi faktorji države. Nešteti so akti nasilja oblastev, posod srečujemo njegove žrtve in mnoge sede še po ječah. Medtem ko so hiteli eni jxxl zastave, so iskali med njihovimi svojci doma veleizdajalce in špijone. Kjer jih niso našli, so sestavljali sezname »p. v.« (:= politično sumljavih), na katere so prišli vsi narodnozavedni in katere so potem na podlagi ustavolomnih odredb odvajali v vojaške ječe in v konfinacije. Hujskanje je šlo zlasti proti duhovščini in proti |x>svetneitui izobraženstvu. Na stotine je bilo odvedenih v ječe, spotoma pa pretepenih in opljuvanih od drhah. V Mariboru je obstojala prava tovarna lažnivih de-nuncijacij in oblasti so hujskanje še |x>dpirale. Ujx>-rabljala so se vsa sredstva, da se zalre zadnja iskra narodnega čustva. Vojakom so prepovedali slovenske znake in petje slovenskih pesmi, enoletnim prostovoljcem pa tudi medsebojno občevanje v slovenščini itd. Germanizacija pri železnici jc v bujnem cvetju, zavedno slovensko uradništvo se preganja in premešča v neslovenske kraje, k nam pa pošilja neslovensko. Na Koroškem so zatrli zadnjo sled slovenskih jezikovnih pravic in na Štajerskem jih odvzemajo s jTosfiešenim tempom. Slovenski be-jjunci ostaiaio brez slovenskih šol, pritožbe proti krivicam se sploh ne rešujejo, časopisna cenzura uganja prave orgije in nasprotni listi lahko nemoteno blatijo slovenski narod, kajti slovenski listi se ne smejo niti braniti. Med slovenskim ljudstvom vlada glede na te razmere brezmejno ogorčenje. Nikoli več ne bo mogoče ugotoviti nepreglednega števila interpelacij in intervencij, prošenj in fiosredovanj, ki so jih |x>tem v naslednjem poldrugem letu izvršili slovenski poslanci za vse neštete preganjance, ne glede na njih stan In njih stanovsko pripadnost. Tudi v tem jx>gledu sta korakal? vsem na čelu dr. Korošec in dr. Verslovšek. Tako se je n. pr. dr. Korošec sam zavzel energično za radi ustavitve delovanja »Sokola«, zaradi persekucij županov, za preganjanega železniškega nadrevident? Kejžarja, za preganjane novomeške gimnazijce, za interniranega sedanjega »Jutrovega« urednika in pisatelja Vlad. Levstika, za očeta odvetnika dr. Knuf-liča, za preganjanega urednika nekdanjega »Dneva« V. M. Zalaria, za preganjana lista »Domovina« in »Slov. Narod«, za neštete preganjane učitelje, uradnike, delavce itd. itd. Ni pozabil dr. Korošec tudi na to, da je sedel v Mozirju interniran sedanji senator Iv. Hribar ter je zastavil vse sile, da mu pripomore do prostosti, kajti kadar je šlo braniti pra vico, ni nikoli vprašal, kdo jo trpi. To je samo medla, površna slika prvih časov svetovne vojne. Vse na svetu mine, tudi ta »leta strahote«, kakor jih je nazval veliki Ivan Cankar v svoji poslednji knjigi, so z oblastniki vred minila a naš narod ie ostal Pozabljiv in prepozabljiv, dober in predober je ta naš narod, njegov najzaslužnejši del pa tudi skromen in preskromen, zato ji prav in polrebno, da se vsaj časih ozremo na čase in žrtve, ki smo jih že prestali ter z njimi tudi zma-caii. iz niin nai se uči zlasti mladina. (Konec.) Ljubljanske vesti: O ostudnem umoru na Starem trgu Strašna najdba na Golovcu Ljubljana, 3. avgusla. Današnji »Slovenec« jc kol edini lisi pri. občil obvestilo o novo odkriti sledi policije za truplom pogrešanega Franceta Sršo, žrtve gnusnega zločina na Starem trgu. Policiji sc je javila namreč neka priča, ki je videla v nedeljo kmalu po poldnevu na Golovcu neko žensko, ki je odgovarjala opisu pokojne Pepe Cepudrove in ki je nesla težek nahrbtnik v lirib. Policija je domnevala, da je bilo to truplo pogrešanega Srše, ter je pozvala vse, ki bi v nedeljo tudi videli Cepudrovo na Golovcu, naj se javijo in povedo, kar vedo. To obvestilo v »Slovencu« je davi na vse zgodaj bral tudi Janko Sterle, preddelavec kemične tovarne, ki stanuje na golovškem iKibočju, Hradeckega cesta 32. Sterle je poleni, ko je prebral »Slovenca«, odšel v gozd na Golovec, nabirat jurčke in lisičke. Ko je prišel Sterle v gozdiček, nekako 100 metrov nad hišo posestnice Uršule Marnovc, t. j. št. 26, iki domače »Bivee«, kateri tudi spada ta del gozda, mu je naenkrat udaril nasproti skrajno zoprn vonj. Klerle je šel za vetrom, takoj sluteč, da odkrije nekaj groznega, ter prišel do grmičevja, kjer je našel napol odprto vrečo, napolnjeno z. neko smrdečo tva-rino. Sterle je pogledal bolj pozorno in spoznal, da so to ostanki trupla, ki pa so že zelo razpadli. Spomnil se ,jo takoj na današnje opozorilo v »Slovencu« in takoj odhitel po policijo. Kmalu je prišlo na lice mesta več detektivov. O grozni najdbi se je vest z izredno naglico razširila med prebivalstvom, tako, da .ie bilo še pred prihodom uradne komisije pri truplu vse polno ljudi. Oh 9 dopoldne je dospela na lice mesta uradna komisija in sicer višji kriminalni nadzornik Matija Močnik, ki vodi vso preiskavo, dalje policijski zdravnik dr. Avra-movič, preiskov. sodnik Prohiner, ki je nadomestil sodnika Pomtpeta, sodni zdravnik dr. Suhe v in sodni zapisnikar Pogačnik. Komisija si jo ogledala grozno najdbo in napol razpadlo truplo natančno preiskala, tako. da je ta preiskava bila obenem tudi namesto uradne obdukcije. Ko je komisija natančno pipisala vso grozno najdbo, je poklicala mestni pogrebni zavod, ki .je ostanke trupla takoj odpeljal in jih že pokopal. Vprašanje jc, k.ie je glava in drugi deli trupla. Ali so zločinci poleg rok in nog sežgali tudi glavo, ali pa jo zdrobili in jo pometali res v kanal. Ti telesni ostanki pa morajo biti zdaj že v Ljubljanici, ker je kanal dovolj širok, da so kosli z lahkoto prišle skozi. Priča, ki je policijo opozorila, da je videla neko žensko z nahrbtnikom v nedeljo popoldne na Golovcu, je Sterletov sosed, delavec Ivan Grdadolnik. Polovica uganke jp s to grozno najdbo torej rešena. Še vedno pa. ostane druga polovica. kdo je dejanski morilec, pokojnega Srše. Kdo je zverinski morilec ? Da je bila Pepn neposredno udeležena, pri umoru, je zdaj dokazano. Toda prav iz načina, kako je bilo truplo zmrc varjeno, je očitno, da Pepa tega sama ni mogla Izvršiti, saj sta bili najdeni linli dve krvavi sekiri, torej sta bila morilca dva. To spet močno potrjuje sum. da je bil Anton Rozman soudeležen pri umoru. Anton Rozman pa skuša zdaj na vse načine dokazati svoj alibi. Od uit? do ure navaja, k.ie je bil v soboto zvečer ob času umora. Toda alibi ni kar tako gladko dokazan iti so v njem velike luknje. Zlasti ne more Rozman navesti, kje .ie' bil v soboto med sedmo in osmo zvečer. Do približno pol 7 zvečer je Rozman navedel, kje .je bil in navedel tudi, kje je bil od 8 dalje. Čas med pol 7 in H zvečer pa je najbolj važen, ker ,ie bil najbrž tedaj umorjen Franc Srša. Tedaj je bila Francka pri igri za Ljubljanico in ko se je ob četrt na 10 vrnila, je že videla očeta mrtvega na postelji. Za čas od 8 dul.je navaja Anton Rozman, da je bil v gostilni pri Kosu v Krojaški ulici, to je ozki ulici, ki vodi s Cankarjevega nabrežja na Mestni trg. Lastnik te gostilne je sosedni gostilničar Maček, ki pa jo je oddal na račun Fani Jam-tiikovi. Mož najemnice, Tine Jamnik, nam je pripovedoval o Rozmanu naslednje: »Rozman je večkrat hodil k meni in sicer navadno v času, preden so izšli časopisi, po katere ,je, potem šel. Kadar smo imeli za večerjo kaj takega, kar mu jc bilo všeč, je pri nas ostal, drugače je pa šel. V petek smo imeli »faširani« zrezek, ki ga je prav tako rad jedel. V soboto zvečer je prišel k nam po 8 zvečer. Bil .je miren. Po večerji smo šnopsali. Nato je odšel po časopise, s katerimi sc je tudi k nam vrnil in jih tu prodajal. Spomnim sc, da je cn gost kupil »Slovenca«. drugi pa .Tulro«. Nato je spet odšel. Ne verujem, da hi Rozman umoril starega Sršo.« Če bi torej Rozman res umoril Sršo med 7 in 8 zvečer, bi moral pokazati skrajno hladnokrvnost iti cinizem. Mogoče je torej, da je Pepa sama z udarcem sekire usmrtila Sršo, da pa ji je ponoči, ko se .ie vrnil s kolporlažnega dela, pomagal Rozman sam mesariti truplo, kuhati in žgati. Zato je bila tudi Francka čez noč zaprta v Pepini sobici, če je Francki sploh kaj verjeti. Pepa. je nesla truplo tudi zato v nedeljo dopoldne nn Golovec, da ne bi ponoči zbudila suma. Čudno pa jc. da je nihče od sosedov v nedeljo popoldne ni opazil z nahrbtnikom iti od ltiSe. 19-letna Francka Srša daje zelo zmedene odgovore. Niti duševno niti moralično ni po- polnoma normalna. Laž se ji zxll nekaj samo ob seli i umevnega in nič nečastnega. Rtikrat Francko policisti postavili pred križ s prižganimi svečami, so .jo pozvali: »Povej, Rog le gleda! Prisozi, ali je to res. kar si pravkar povedala! Francka se ie zdrznila in proplu-?eno odgovorila: -Nič ni res, kar som povedala. nc upam sc priflečl, zlagala sem se.« Z zasliševanjem Francke policija tore.i nI mogla nič doseči. Tudi iz Franokino matere, Johane Srše, ni bilo mogoče izvleči nobene pomembne podrobnosti o umoru sumom. Anton Rozman pri ponovnem zasliševanju samozavestno zatrjuje: »Tako imam čisto vest kakor nihče drugi!« Rozman pa še ne ve za vsebino pisma, ki ga je Pepa zapustila in v katerem obdolžuje njega kot moralie-nega krivca in dejanskega izvršitelja tega strašnega zločina. To pismo hrani policija za zadnji udarec proti Rozmanu, da poskusi dobiti od njega priznanje. Do popoldne Rozman tudi še nič ne ve, da so truplo našli. Policija ves dan zaslišuje razne priče, ki deloma pojasnjujejo nekatere okornosti umora in deloma tudi take, na katere sc Rozman sklicuje pri dokazovanju svojega alibija. Kaj pripoveduje Janko Sterle Ljubljana, 3. avgusta. Danes stno govorili z g. Jiinkom Sterletom, ki stanuje na Hradeckega cesti št. 32, in ki je davi ob 7'A našel na Golovcu ostanke umorjenega Srše. — Sterle, ki je predelave,c \ kemični tovarni v Mostah, nuni jc takole pripovedoval: Ko sem davi ob 6 šel z dela i/, tovarne, sem se oslabil |»ri svojem tovarišu tur bral »Slovenca«, katerega ima naročenega moj tovariš. V »Slovencu« .sem bral, dn sled za truplom umorjenega Srše kaže uu Golovec, ker Golovec dobro poznani, sem takoj sklenil oditi na Golovec in poskusiti, ali ne bi kje našel ostankov umorjenega. Pohitel sem domov in povabil s seboj svojo mamo, da pojdiva iui Golo vet nabirat lisičke. Stanujem v hiši g. Felelu, ob kateri vodi pot nu Golovec. Kmalu nad hišo se nad Feletovo in Bivčevo hišo odcepi mula stezica. Ko stopim na to stezico, mi je udaril v nos strašen smrad, ki jc prihajal nekje ouutili ndnšni pastir« oklice nadaljeval in izvršil. Poroka pa bi sc odložila. Morda bi bil ženin čez pol lela dobil zdravniško potrdilo. — župnik iz Komende. — Ne inozemska, ampak domača, naravna JORDAN grenčica je cenejša ter ugodno deluje na prebavne organe brez zavijanja in ščipanja. Pri daljši uporabi neškodljiva. Ni treba dijele. Dobi se povsod. Glavno skladišče Belgrad, Kn. Mihaj-lovn 10. — Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče mašne pesmi) Beran E.i Tri slovanske sv. maSe za mešani zbor. Part. 36 Din, glasovi po 5 Din. Gerbič Fr.; Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor. Part. 12 Din. Kimovee dr. Fr.i Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi no 6 Din. Laharnar Ivan: Belarjeva slovenska maša za mešani zbor, 16 Din. Sattner p. Hugolin: Belarjeva V. balkanske igre v Zagrebu 2ti. avgusta ter 1. in 2. septembra 1934. Za V. balkanske igre, ki bodo letos v Zagrebu in sploh prvikrat v naši državi, vlada po vseh krajih naše domovine izredno veliko zanimanje. Iz vseh krajev pojdejo tedaj v Zagreb prijatelji lahke atletike in športa sploh in se bo gotovo zbralo toliko ljudi na tej veličastni lahkoatletski prireditvi, kot jih doslej še nismo videli pri nas na nobeni sporlni prireditvi Ker bo prireditev ločena v dva dela tudi časovno (26. avgusta ter 1. in 2. septembra), zalo navajamo program, ker bo gotovo več zunanjih ljudi, ki si bodo ogledali samo en del te olimpijade. Program prireditve je naslednji: 26. avgusta: 3.30 otvoritev, defile; 4.00 100 m pred tek; 4.35 disk, prosti stil; 4.45 800 m, 5.10 skok v višino; 5.10 kopje; 5.30 10.000 m; 6.10 100 m finale; 6.20 štafeta 4X400 m. 1. septembra: 4.00 200 m predteki; 4.10 400 m zapreke, predteki; 4.20 skok v daljavo; 500 5000 metrov; 5.00 krogla; 5.40 200 ni finale; 6.00 400 m zapreke, finale; 6.10 balkanska štafeta (800, 400, 200, 100 m). 2. septembra: 2.30 start za maraton; 3.00 400 m predteki; 3.05 skok s palico; 3.05 disk helenski stil; 3.15 110111 zapreke, predteki; 4.00 1500 m; 4.00 troskok; 4.00 kladivo; 4.40 110 m zapreke, finale; 4.50 400 m finale; 5.10 štafeta 4X100.ni, povratek maratoncev in zaključek. Občni zbor ASK Primorje Predsinočnjim se je vršil v Unionski dvorani občni zbor vodilnega slovenskega sporlnega kluba ASK Primorja, katerega se je udeležilo lepo število klubovih članov. Zborovanje jo otvori I klubov predsednik g. načelnik Ivo Sancin, kii je uvodoma pozdravil našega najvišjega športnika in največjega podpornika športnega gibanja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, katerega je ves občili zbor sloje in z velikanskim navdušenjem pozdravil. V pozdravnem govoru se je g. predsednik zahvalil tudi bunu g. dr. Marušiču in ljubljanskemu županu g. dr. Dinku Pucu, ki stil šla vselej klubu na roko in ga tudi gmotno podprla. G. predsednik Sancin je dalje omenil, du današnji občni zbor ne bo tak, kot so običajno občni zbori, temveč bo samo pripravil predloge in izvolil ad hoc sestavljeni odbor, kii naj vse potrebno pripravi za občni zbor, ki bo 23. avgusta t. 1. Na lem občnem zboru bodo podali svoja poročila vsi načelniki posameznih sekcij in osrednji odbor. Tedaj bodo povabljeni tudi poročevalci naših listov iz Ljubljano, Zagreba in Belgrada, da bodo slišali o delovanju kluba in izjave funkcijonarjev kluba glede odnošajev do drugih klubov in raznih športnih .instanc. Kajti poročevalci listov, lako nadaljuje g. predsednik, so napačno informirani o ASK Pri-morju in zulo tudi njihovo poročanje ni točno. Pustijo naj nas v miru, pravi g predsednik dalje, čo pa že kaj poročajo, naj poročajo resnično in objektivno. G. Cck je podal tajniško poročilo, v katerem je izčrpno in jasno podal delovanjo klubskih sekcij, izmed katerih sta bili najagilnejši in sta želi največ uspehov nogometna in labkoatletska. Plavalna sekcija je morala zaradi nedostatka primernega bazena svoje delovanje začasno prekiniti, na novo pa se je osnovala zimsko-sporlna sekcija, ki je žei takoj ob svojem rojstvu pokazala veliko agil-liost.. Močno se je poživilo tudi kolesarstvo, ki ima od dirke do dirke večje uspehe. O odličnih uspehih lahkoatletske sekcije, ki deluje letos uspešnejše ko kdaj prej, smo že dovolj slišali, istotako o nogometaših, ki so krepko zastavili v letošnjem prvenstvu in ki gredo od zmage do zmage. Le po začrtani poti naprej in naš šport se bo dvignil na višino', ki jo ne bodo respektirali samo tu-, ampak tudi inozemci. Senčno stran kluibovcga delovanja pa tvorijo finance, ki v današnji gospodarski krizi JMazznanila OKMBMnHnBHnHlMMHHMR Ljubljana 1 Nočno službo imata Iclcarni: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta (i, ln mr. Bakaršič, Sv. Jakoba trg 9. 1 Društvo .'Šola in dotne v Ljubljani so zahvaljuje gospodu dr. Josipu Kamušiču, odvetniku v Ljubljani, /.a prejetih 100 dinarjev kot prispevek iz poravuuve il. K. L. Cetie A c Cerkveni koncert v kapucinski, cerkvi. l)rcvi ob S zvečer bo v kapucinski cerkvi cerkveni koncert, ki ga priredi samostansko predstojništvo s sodelovanjem »Celjskega Zvona«; pod vodstvom g. prof. Mirka Mo-čana. Spored obsega orgelske točke, ki jih bo izvajal p. Auzolm (Janjuga, gosli in pevske točke, ki jih l>o Uvajal mešani zbor »Celjskega Zvona?.. Kot sopra.nl-stinja nastopi gdč.- dipl. phil. Heda Brglczova in kot tenorist g. avskmtamt Model. Spored jc skrbno izbran, slovenska maša za mešani zbor »Oče večni«, par. 16 Din, glasovi po 4 Din; Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor, Part. 14 Din, glasovi po 4 Din; Kvišku srca, Slovenska maša za mešani zbor z orglami, part. 24 Din, glasovi po 5 Din; Mašne pesmi za mešani zbor, part. 40 Din, glasovi po 6 Din. Tome Matija: »Stopil bom k oltarju božjem«. Slovenska maša za mešani zbor deloma z orglami. Part. 20 Din, glasovi po 4 Din. Železnik M.: 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Part. 52 Din, glasovi po 6 Din. — Blagoslovitev kopališča v Črnomlju. Po suhem in po vodi, k nogam in v čolnih pojdejo v nedeljo, dno 5. avgusta ob pol 13 udeleženci k slovesni otvoritvi novega kopališča, ki ga je napravil okr. odbor Rdečega križu v Črnomlju. Radovedni kopalci so siccr žc prcjšnO nedeljo kopališče napolnili, toda oficijelna otvoritev bo šele lo pot. Po prihodu na kopališče sc vršijo pozdravni govori, nato bo blagoslovitev in otvoritev kopališču. Otvoritev se zaključi s plavalnimi in veslaškimi tekmami. — Ker sc jc z napravo kopališča nekoliko kasno začelo in ker gre kopalna sezona že proti koncu, ni mogoče v tekočem letu izvršiti pri kopališču vsega, kakor jc bilo zamišljeno, toda to, kar je letos zaostalo, se bo uresničilo prihodnje leto, tako da bo kopališče odgovarjalo vsem zahtevam higi-jene in zabave v naravi. — Zvonovi zvonijo, prav milo pojo, častijo prcbltiženo lurško Gospo« — luni doli v Ruj-nenburgu in vabijo romarje nu božjo pot I4-. in 15, avgusta. Tudi Zagreb sc pripravlja na sprejem — cel dtin bo prijetno. Če greste z nami, no odlašajte več s prijavo, dn lic bo p repo/no. Pišite šc danes dopisnico na naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa c. 17. tarejo prav vse klube. Vendar se jc tudi v tem pogledu prebrodilo najtežje čase in sanacija lepo napreduje, tako, du. tudi v finančnem vprašanju lahko zaznamujemo plus o priliki letošnjega občnega zboru. G. Cck je žel za svoje izčrpno poročilo splošno odobravanje in je bilo soglasno sprejeto. Nato jc bil izvoljen revizijski odbor, ki bo pregledal delovanju kluba iu odbor, ki bo pripravil vse potrebno za nadaljevanje občnega zbora, ki bo — kakor smo žc omenili — 23. t. in. V ta odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Bu-Ijevič Dinko, ravnatelj Setinu, Stanko, dr. L)on-gan, prof. Jure, Nachtigall ter Sancin Danilo in Sancin Savo za lahko-atletsko sekcijo. II koncu jo podal g. Savo Suncin neka pojasnila v zadevi lahkoatletskega sporla v klubu in zadnjili dogodkov v tej panogi sploh, nakar sc je vnela živahna in stvarna debata, v katero so posegli šc nekateri drugi govorniki. Občni zbor je soglasno sklenil, da se napravi v tein |K)glcdu energične korake pri Jug. lahkoatletski zvezi in du se o zadevi* točno poroča ludi g. dr. Angjelinoviču, ministru zn telesno vzgojo narodu. # Odmev z državnega plavalnega prvenstvu. Su-šaška Viktorija je že v Ljubljani na prvenstvu umaknjeni protest ponovno brzojavno vložila pri J. P. Z. Protestirajo ladi izključitve njenega igrata Poliča za eolo trajanje tekme Viklorija:llirija po .sodniku g. Ožauicu; radi prehitrega starta pri stafelah Ilirije 3 krat po 100 m mešano seniorji in 1 krat po 1IKI m prosto dame, rudi rezultatu 100 m prosto, da ni bil prvi Frič, temveč Mini, ki da Je pod vodo dotaknil cilj prej; radi nepravilnosti bazeua, kjer so ju pri plavanju nu 100 m Mini zadel ob stopnico z roko, ua.| bi bil vzrok, da ga jo Milialek prehitel; in končno radi diskvalifikacijo njihove plavačieo \Vimmerjove na 200 m prsno rudi nepravilnega obrnta. Zahtevajo anulirani o celega državnega prveustva. S takimi protesti ne lic napredoval naš plavalni šport. Potrebno je že, da J P. Z. s takimi klubi energično obračunal Evropsko plavalno prvenstvo v Magdeburgu. Ker so Cehi v zadnjem moiuoutu, kakor žo večkrat, odpovedali tudi tokrat dvouialch z Jugoslavijo in potrebna subvencija od ministrstva za telesno vzgojo Je ni prispela, jo bila J. 1'. Z. primoraua odpovedati sodelovanje uašo reprezentance na evropskih plavalnih tekmah v Magdeburgu. llorilo se bo 16 držav od 1J. do 19. avgusla za časten naslov ovropttkega prvaka v plavanju in vvaterpolu. Vsekakor bodo dominirali v vaterpolu Madjuri, v skokih Nemci, v plavanju gospo-dov bodo tudi imeti Madjari veliko besedo, v plavanju dam pa bodo prvadile Holandkinje s svojo fcnomalno plavačieo Villi den Onden. Jugoslavijo bo zastopal kot opolnomočeni delegat J. t'. Z. g. Mr. Boris 1'rauu, sperger, tehn. roforent J. P. Z. Tečaj :« vodje plavalnih klubov. Po zgledu lahkoatletske in smučarske sveže priredi tudi I. l». Z. tečaj za vodje plavalnih sekcij. Vršil so bo v začetku septembra v Splitu. Tehnični del bo vodil g. Drago lila ga, absolvent visoke šolo za telesno vzgojo v Berlinu. Razen tega bodo Se predavanja o organizaciji plavalnega športa, tolmačenja pravil, o pomenu športa zb telesno zdravje naroda, o reševanju itd. Kolesarska t>odxvcza )) Izločilna dirka juuiorjev podzveze Ljubljana v.h državno prvenstvo !>o nepreklicno v nedeljo, ."i. avgusta ua progi Vič-Logatec-Vič. Start posamezen pred gostilno Pivnat točno ob 15. Vsi jnniorji se niornio javiti radi izžreban ia startnih Številk najkasneje ob 14.30 komisiji v gostilni Pirnat. Kdor bi se javil kasneje, no bo pripuščen k startu. Dirka je obvezna zn vse verificirane juniorje. Poslednjič opozarjamo vse kolesarske klube, čla ne bivše triglavske podzveze, da se v roku 8 dni prijavijo podzvezi Ljubljana, poštni predal 2*0 ler poravnajo članarino ua naslov: Gregorič pri g. llatjelu, Ljubljana, KarlovŠka cesta 1 za podzvezo in zvezo za leto 1834. Klubi, ki se temu pozivu ne liodo odzvali, bodo predlagani zvezi v črtanje. Medklubska dlrku kolesarskega društva Zarje na Jesenicah sc vrši nepreklicno v nodeljo, dne 12. av-gusta ob 0 dopoldne ln sicer nu '25 krogov okoli mesta Josenico (70 km). Pozivamo vse verificirano dirkače, da so v čim večjem številu udeleže. Državno prvenstvo juuiorjev se vrši v nedeljo, dno 12. avgusla 1034 na SO km dolgi progi Podsused Saroobor-Oerklje in nazaj. Start točno oh 7.80 pri km 182 v Podsused u (Hakitje). Startatl smejo samo trije prvoplasirani. Med vožnjo je prepovedano menjati ko lo ter so vozi strogo po predpisih kolesarske zveze iu costno-poLicijskega reda. Prva dva dobila nagrade, nadaljnji štirje kolajne in prvoplasirani preide avtomatično med prvo-razredne vozače. — Predsedstvo kolesarske podzveze Ljubljana. zato obisk vsakomur najtoplejn priporočamo. Med koncertom bo tudi kratek govor o novem svetuiku knpn-.clnskega reda sv. Kouradu, kateremu je posvečen* ta prireditev. e. Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prvo nedeljo v avgustu, kakor običajno, ob pol 7 zjutraj pridigo, nato skupilo sveto obhajilo in sveto mašo. Drugi kraji Sloveiijaradcc. izredni občni zbor mislinjske po družnice SPD bo v četrtek, 9. t. m. ob 2(1 zvečer v prostorih gostiluo Narodni dom . Dnevni red: Posta-vdtev planinske koče na Mali Kopi in smučarskega zavetišča nn, Kremžarjevcm vrhu. V nedeljo, 5. t. m. bo članski izlet; na Malo Kopo zaradi ogleda nn Heu mejita. Odhod oh 5 zjutraj izpred bolnišnice. Izlet vodi tovariš Lojze Mušič. Domžale, (lodbeuo društvo v Domžalah bo igralo ob priliki proslave svoje 50 letalce, dne 5. avgusta 1984 »h S zvečer v svojem domu igro Carski sel. . R« žija: Fr. La«a,r. Rezervirajte Vstopnice! Vstopnina-6, 5 in 4 dinarje. Poizvedovanja Kanarček (harcar) ■/. obročkom in štovilko se js zatokel v Marijiu doni, Kolodvorski mlsijon. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota, t. avgusta: 12.15 Reproducirani koncert orkestra Paula Oodvvlna 12.45 Poročila 13.00 Cas. re prodnetrana niodftma plesna glasba 10.00 Prenos eok. telovadbe iz Z (»greha 18.00 Plošče 10.00 Primorska ura: Kompozicije Brede Sčekove (g. Venturinij 10.30 Zuila nji politični pregled (dr. ,Tug) 20.00 Radijski orkester 21.00 Vokalni koncert gospo Josipino Sivee, vmes citre solo, g. Mezgollt« 22.00 Cas. poročila, lahka glasba. Nedelja. 5. avgusta: 8.15 Poročila 8.30 Oimnnstik.i (Pustlšok Ivko) 0.00 Versko predavan le 9.15 Reportaža sokolskeffn sprevoda i/, Zagreba 11.00 Radijski orkeslu 12.00 Cas, plošče lti.00 Reportaža U. sokoluke lavne telovadbe i/, Zagreba 20.00 Udč. Kla Sincer pole Sla gorje, vmes Radijski orkester 21.15 Violina « sprem ljevanjcm kitare (serenade), g. Samarlu 22.00 Prenos sokolskega monstre-koucerta l-z Zagreba — V odmoru. Cas In poročila. Drugi programi t SOBOTA, 4. avguMa: Dunaj: 17.15 Lultka gl. 19.35 Vok. kone. 22.50 Dunajska gl. — licrlln: lti.00 Pisani glasb, program 18.20 Klav. kone. 22.50 do 1.00 Z a h. gl. — Bratislava: 23.30 Slovaške pesmi — lir »o,- 19.10 Ork, konc. — Budimpešta: 18.40 Koue. brezposelnih glasbe nikov 21.40 (_!ig. gl. 22.45 Kone. ork. drž. opere London: 21.15 Kone. 11. It. C. ork. — Milan-Trst: 19.31 Zab. gl. 20.15 Večer moderne glasbe. NF.DEL.1A, 5. avgustu: Belgrad: 18.00 Vok. kone. Stetenovlča 18.30 Narodna, glasba 19.311 Konc. sal. kvar teta 21.10 Vok. kone. 1'olotkova — Zagreb: 18.00 Kone. tria 22.00 Sokolsltl koncert — Berlin: 20.00 Kom. kone Marcela NVittrieha s sprem, orkestra in z!>or 22.50 dn 1.00 Zabavna glasba — Budimpešta: 21.30 Vojaška gl. 22.45 Zab. gl. 23.45 Uigaiiska gi. — Mllan-Trit: 17.15 Pestra gl. 22.00 Zali. gl. — Proga: 20.20 Kvartet 21.35 iramel 22,30 Koncert simfoničnega jazz orkestra. onstran himalajskih mejnikov Darjeeling je obmejno mesto na severu Indije. Z višine v mestni okolici zre potnik na kipeče velikane Himalaje, ki oklepajo pet dežela, izmed katerih so štiri^ še skoraj popolnoma zaprte vsakemu krščanstvu: Tibet, Sikkim, Nepal in Bhutan. In če potnik obrne pogled proti severu in zapadu, ve, da se tamkaj, v daljni dalji, razprostirajo še Afganistan, Ruski in Kitajski Turkestan in Mongolija, orjaško ozemlje, ki meri nad 2,500.00« štirjaških milj in prebiva na njem 30 nnli- Zadnja j>ot maršala Lyautliey-u Sonov duš. Na vsem tem prostranstvu, ki je tako veliko kakor Združene države Severne Amerike, še skoraj ni sledi krščanskega mi-sijonstva. Katoliški misijonarji so potisnili svoje šotore že malone povsod! tik do obzidja, na enem mestu so ga že celo prodrli (Kitajski Turkestan.) Trdno upajo na dan, ko se obzidje razsuje na vsej črti in jim bo odprta pot v vse te dežele. Nekateri, kakor sikkimski apost. prefekt msgr. Douenel, čakajo že desetletja na to uro. Don Boseovi salezijanci oskrbujejo danes na buthanski meji majhno krdelo kristjanov. Jezuiti iz Patne in kapu-cini iz Simle, Agre in Allahabada vodijo svoje misijone do nepalskih in tibetskih meja, toda vojaška zapora na mejnih prelazih onemogočuje vsak prehod čez Himalajo. Mill-hillski misijonarji stoje na mejah Afganistana in Tibeta, ne da bi jili mogli prestopiti. Bombayska nadškofija se tudi razteza do obrobnih ozemelj Afganistana, pa gore in stroga policijska straža oneniogočujejo tudi tu vsako napredovanje. Na zapadu Kitaj a so misijonarji pariškega semenišča že davno zasedli večje število proti Tibetu pomaknjenih postojank v provincah Sečvan in Jinan. Tu si vzgajajo iz Tibetancev, ki prehajajo semkaj, laične pomočnike, ki naj tvorijo pred-stopnjo za bodočo domačo duhovščino, ki naj potem nekoč odide v prepovedano deželo ... Ozrimo se na kratko ua teh deželah! A f -ganistan s svojimi 6,7530.500 prebivalci je danes ena najstrožje zaprtih dežela na svetu. Fanatično mohamedanstvo prepoveduje krščanskemu duhovniku vsak vstop. Samo pogodba z Italijo dovoljuje, da sme v Kabulu živeti po en poslaniški duhovnik, ki opravlja službo božjo za maloštevilne katolike. To mesto pa.vze.ma sedaj neki barnabitski pater. Ruski Turkestan je postal del Sovjetske unije in je že s tem označeno njegovo stališče nasproti krščanstvu. Šteje 13 milijonov ljudi, ki so strastno vdani moha-medanstvu. Krščanstvo je prvič dospelo v ta del Azije v 5. stoletju. V naslednjih stoletjih je zdaj pa zdaj zašel tja kak menili prosjak, živel tam nekaj časa, pa zopet izginil. Popotnik sreča tu včasih georgijske poljske, armenske in ruske katolike, ki so sredi mohamedanskih milijonov ohranili svojo očetno vero. Kitajski Turkestan (Sinkiang) obsega vse kitajsko ozemlje med Mongolijo in Tibetom. Šteje 2,500.000 prebivalcev, od tega je nad polovico mohamedancev. Na treh straneh zapirajo deželo visoke gore, na četrti puščava. Samo 1% površine je ploden. Dežela je politično zelo Važna, ker posreduje trgovino med Rusijo, Tibetom, Kitajem in Indijo. Vse vere Azije si podajajo tu roke. Katoličanov je na vsem obsežnem ozemlju 6—700, ki jim pastirujejo steyler*ki očetje. Zunanja Mongoli j a, ki se je odtrgala od Kitajske in je danes njena samostojnost priznana. Vlada se sama po zgledu sovjetsTah republik in je sprejela ruske denarne vrednote. Severozapadni del velja za sovjetski protektorat. Vera je huddhistični laizem. Ko pa je pred par leti umrl poglavar teh buddhistov, sovjeti niso dovolili, da bi se izvolil njegov naslednik. Ozemlje obsega 1,800.000 prebivalcev. V Urgi je bil 1922. leta kanonično ustanovljen misijon, ki pa do danes nI zaseden. Tibet, ki leži med Kitajskim Turke-stanom in Indijo, je dežela, ki je za tujce še malo dostopna in zato tudi le malo znana. Trgovina z Indijo se vrši čez Izredno visoke gorske nrela.ze, ki so pozimi docela neprehodni. Za časa revolucije 1911. leta so Tibe-tanci spodili kitajske posadke, dasi so po imenu še vedno del Kitaja. V prejšnjih stoletjih so mogli v Tibetu od časa do časa delovati jezuiti in kapucini, a so jih vedno znova pregnali. Nepal je neodvisna država na južnih pobočjih Himalaje s 5.639.000 prebivalci. Ta buddlilstična država ima strogo zastražene meje. a je upati, da bo H—^ * „ je treba Novi avstrijski zvezni kancler Schuschnigg na delu. vom polagoma zrnhljala skim misijonom. Napol neodvisni Bhutan vzhodno od Nepala s svojimi 250.000 prebivalci izpoveduje buddhizem no tibetanskem vzoren. Svoje meje ima zaprte. Enako napol samostojni Sikkim (100.000 prebivalcev različne narodnosti) prepoveduje vsako misijonsko delo. V najglobljem osrčju Azije ie Kristus danes še izven zakona... Najboljša in najuspešnejša pomoč za prodor tega obzidja je zaenkrat — misijonska molitev. Par nasvetov za planinske pohode Kdor gre na planine, mora biti predvsem telesno v kar najboljšem stanju. Tu je predana velevažno vprašanje, ki ga je treba urejati po pameti in izkušnji. Živila, ki vsebujejo kasein, so na planinskih turah veliko bolj priporočljiva kakor mesnine. Sladkor, najboljša hrana za mišice, povzroča žejo. Zato ga uživamo raje predelanega v obliki čokolade, keksov in podobnega peciva, in pa sadje. Predvsem se mora planinec upirati eni' izkušnjavi: da bi prezgodaj in preveč pil To ga čisto zmehča, da postane ves medel' _ sl-co omaguje nad delom, ki ga mora zmagovati kot črpalka. Franc Jožefovi nesrečni dnevi Grof Adalbert Sternberg navaja v svojih spominih razne dogodbice iz življenja cesarja Franca Jožefa I. Med drugim pripoveduje: Dva nesrečna dogodka je doživel Frane Jožef zaradi svoje nagle jeze. Enega v svoji mladosti (1852.), ko se je vozil z vojnim bro-dovjem iz Benetk v Trst. Ko so mu bili v Benetkah javili, da je vreme za odhod eska-dre previharno, je vzkliknil: »Toda taka bojazljivost!« In odpeljal se je kljub viharju v spremstvu petin vojnih ladij v Trst. Med vožnjo se je fregatna ladja »Marianne« potopila z vsem živim in mrtvim, kar je bilo na njej. Med žrtvami je bil tudi mlad praporščak, baron pl. Kiibeck, sin predsednika tedanjega državnega sveta barona Karola Friderika pl. Kiibecka. Ta dogodek je ostal cesarju vse življenje v spominu. Vsi Kiibecki so uživali posebno cesarsko naklonjenost. Alojzij je bil poslanik na državnem zboru v Frankfurtu, potem poslanik v Rimu; Gvido baron pl. Kiibeck je bil namestnik v Gradcu, na katerem mestu je ostal dolgih 25 let, dasi je delal strahovite dolgove, ki jih je zanj redno plačeval cesar. Drug nesrečen dan je doživel cesar na manevrih, ko je robato ozmerjal nekega stotnika. Ta se je neposredno nato ustrelil. Čudno je bilo, kako se .je Franc Jožef na manevrih sprostil vseh notranjih ovir in se predajal razpoloženju. Na nekih manevrih je polkovnik knez Aleksander Battenberški, bivši bolgarski knez, s svojim polkom posa-mez pri drl iz gozda, da bi pokazal svoje vojne izkušnje. Ko je cesar to videl, je vzpodbodel svojega konja, zdirjal tja in v neugnani jezi zabrusil knezu v obraz: »Svinjarija!« Knez je takoj po vajah podal ostavko. Cesar pa se je opravičil in vso prigodo mirno poravnal. . Tako grof Sternberg. Kako srečen bi bi! Franc Jožef, kako prijeten spomin nanj, ko bi imel samo take zgodbe na vesti! Toda njegovo ime je prekrila kakor strahotna senca: svetovna vojna... Ob sprejemu siamskega kralja V.: Pragi (od leve na desno): kralj Prajadhipok, general Sy-rovy in general Kreja. 24 Po valovih Donave široke . . . (Beležke iz popotnega dnevnika.) »Romunski jezik,« je rekel Tein spremljevalec, »je latinskega porekla in najbližji italijanskemu. Koliko je Romunom oslalo od jezika in običaja stalili Dakijcev, se ne more zagotovo oceniti. Vendar mešanje raznih narodnosti, ki se je vršilo v Dakiji vse do 10. stoletja, je zelo vplivalo na romunski jezik. Novejša doba je ustvarila književni jezik z italijanskim pravcem in pišejo z latinico, a romunske cerkvene in druge knjige so pa pisane s cirilico ali glagolico. »V narodnostnem oziru so Romuni vztrajni, naravnost trdovratni«, je rekla Tea. Njen spremljevalec pa je nadaljeval: »Da, noben narod ni tako vztrajen kot romunski. To se vidi najbolje v Banatu. Oni se z uspehom upirajo Madžarom in Nemcem... Iu se čuti rinil junsku preteklost. Oni se nečejo naučiti jezika svojih sosedov, ne sprejeti njihovih običajev, kratko: prisilijo svoje sosede, da se morajo naučiti romunski. Pri nas Srbih velja pregovor: Dovolj je, da pride ena Vlahinja (Romunka) v srbsko hišo, pa bo v kratkem času vso hišo poromunila ...« V tem je razlog, da se tako trdno drže in širijo v svojem starem elementu. Odtod razlog, zakaj so poromunjene srbske vasi, ki so prišle v dotiko z Romuni...« »Pa so, pruvijo, Romunke lepe žensket, je rekel Zdravko. »Da. le hitro ovenejo. Okrog 30 let stara Romunka je jx> večini že starka in ima vnuke. Zgodnja možitev je eden izmed vzrokov fizičnega in psihičnega opadanja. So pa delovne. Delajo vse in pridno, in so takorekoč one tiste, ki vzdržujejo hišo, živino, obdelujejo polje itd. A moški so v splošnem leni. Romunke sc oblačijo priprosto, a zelo pisano, poleg tega pa okusno. Srajca in krilo je navadno okusno okrašeno in i/.šito s črnimi in sinjimi trakovi.« stari nožarni, kjer se še po starodavnem načinu kujejo noži. Nekoč je bila plovba po Donavi ovirana tudi z velikimi carinami, ki so jo pobirali po Gornji Donavi avstrijski cariniki, na Dolenji Donavi pa turški. Bile so, kakor pravijo v »Že« I leznih vratih« kot zapor, verige z ene skale 1 preko Donave na drugo, da se ni mogel nikdo j pritihotapiti. No, od leta 1856. jc Donava postali! internacionalna reka, pristopna ladjam vseh nu rodov. In zato nadzirajo in regulirajo I Donavo in plovbo po nji posebna komisija, ta-i kozvanu »Donavska komisija«, ki ima svoj se-I dež v Galcu in katera sestoji iz sedem zastop-' nikov evropskih držav. Z berlinskim dogovorom 1. 1878, je potrjena svobodna plovba po Donavi, reguliranje Železnih vrat pa je bilo poverjeno Avstro-Ogrski, Kulija-rokav pa prepuščen Iluzij, na svobodno razpolago... Tako je bilo ... ★ Danes plovejo ladje po nji pod vsemi za-1 stavami in mi smo vsak hip katero srečali, ki je pozdravila naš parnik s krikom sirene in naš ji je istotako odgovoril. Lepi so takšni pozdravi... Večer je poljubil Donavo, parnik in vse naokrog ... Tam dol.i. na obrežju je zagnnel strel. Parnik je zavriskal z dolgim vriskom. Zašumelo je na krovu. Nad parnikom se je zaiskrila raketa. »Pozdrav Radujevcu...«, je bilo v ustih vseh. . ..... Zapenjale so se suknje, uravnavali plašči i dam, dasi je bilo vroče... Na obrežju, sicer slabo razsvetljenem, množic« ljudi. Kiikor da so v gosti travi vzcvetele marjetice, sc je zdelo, zakaj njih obleka, noša, je bila tako slikovita. Parnik je vžigal raketo. Godba je igrala pozdrav, a tam na obrežju je odgovarjala druga. Kolesa parniku so udarila po vodi, da se je zapenila še huje. Parnik se je prislonil k pristanišču, vrv je zletela nn obrežje in parnik je bil privezan. Mogočni stroj je obstal, kolo je otrpnilo in zdelo se mi jc, da se je globoko oddahnil. Kako bi tudi ne, saj je bilo veslan ja polnih 12 ur... Izstopimo... Godba na obrežju igra, godba na krovu igra... V mikavnih nošah pa stoje tam Radujevčani in Radujevčanke, kakor marjetice v gosti travi... Stopali smo skozi špalir teli marjetic in šli na vrt hotela, da sc okrepčamo ... »Kakšna obleka«, je rekla gospa Marija, in Tea ji je kazala: Vidiie, to je vse domače delo. ženske obleke so bolj pisane, posebno rokavi in srajca. Največja razlika v noši je na glavi »račinc« (nekake mreže), ki so narejene iz rdečega sukna in obšite s črno vrvico. Odrasla dekleta imajo fes. n žene takoimenovane »krpe« (krpa); zvežejo jo in gluvo do polovice z robcem, a oba konca pustijo na hrbet. . - - (Konec prihodnjič.) Olajšava za vprežno živino poleti: da bi obranil svoje konje pred brenclji in muhami, je neki švabski kmet pritrdil spredaj na oje pločevinasto jKisodo z žarečim ogljem, na katero je nasul kose starih podplatov, kosti in cunj. Dim se vleče pri hoji ob konjskih trupih in odganja ves mrčes,, ne da bi živali oviral pri dihanju. Našli so Zevsov roistni Stroj' Blizu vasi Arkalokhori na Kreti so francoski arhitekti odkrili jamo z bogatimi zlatimi zakladi. Prišli so do prepričanja, ch' ie to votlina Dikte, v kateri se je po bajki ro vidu za 74,528 491 na 1.160,297.237 Državne terjatve so nazadovale 1,561.473 na 3,089.737. Skrčile so se ob-veze z rokoin za 12 milj. na 865.9 milj. Din. Tudi • razna pasiva so se znižala za 27 milj. Vsola denarnega obloka in obvez po vidu znaša 5.330,264 451.21 Din, temu ustreza skupno kritje 35.56% nasproti 35.56%, a zlato 33.61% nasproti 33.60% |K> stanju prejšnjega tedna. Poljski les za Italijo V zadnjem času sc v poljskih gospodarskih krogih bavijo z vprašanjem, ali bi se dosedanja kom-)>enzacijslvišanja izdatkov državne administracije za 7,069,638 Din. Poleg tega se je l>rebltek zmanjšal zaradi povišanja izdatkov nad dohodki v juniju 1934 pri državnih podjetjih, in ( to pri upravi državnih železnic 28.600.123 Din, pri pošti, brzojavu in telefonu za 2,762.827 Din in ostalo pri ministrstvu šum in rudnikov. Od doseženih dohodkov 6.373,386.367 Din v času od 1. aprila 1933 do 30. junija 1934 je bilo izročeno glavni državni blagajni samo 6.141,076.011 Din. Ostanek, to jc 232,310.356 Din je zapopadeu v prebitku državnih železnic 46,423.227 Din in drugih prebitkih j^rometnega ministrstva, ki pa niso bili izročeni glavni državni blagajni. Zaradi tega ni moglo ministrstvo izplačevati vseh obveznosti v smislu proračuna 1933-34, tako da je ob koncu meseca junija ostalo likvidnih, a nc izplačanih računov državne uprave v znesku 242,218,991 Din. Ta denar mora ministrstvo izplačati do konca računskega leta. Ce primerjamo izvršene izdatke pri državnih podjetjih v omenjenih |5 mesecih 3.013,776.351 Din Z dohodki 3.302,576.818 Din, najdemo prebitek 288 milj. 800.467 Djn ali 53,96% predvidene vsote. Ta prebitek je znašal ob koncu maja 318,172.080 Din, loda v juniju se jc zmanjšal zaradi povišanja iz datkov za 29,371.613 Din. Povišali so se predvsem izdatki pri upravi državne železnice, in to 28 milj, 000.123 Din. Na koncu te proračunske dobe. to je 'K), junija 1934 je ostalo pri državnih podjetjih likvidnih, a ne izplačanih računov v znesku 127,584.557 Din in pri ministrstvu šum in rudnikov v znesku 36,665.528 Din. Vse te račune bo treba poravnati še v teku tega proračunskega leta. Borza Denar Dne 4. avgusta. Ljubljana. Amsterdam 2298.74 2310.10, Berlin 1312.36 - 1323.16, Bruselj 797.18—SO 1.12, London 170.78-172.38, Curih 1103.35-1113.85, New York 3372.16—3400.42, Pariz 224.07 - 225.19, Praga 141.01 do 141.87, Trst 290.79—293.19. V zasebnem kliringu jc noliral ua ljubljanski borzi angleški funt 227 - 228.60, avstrijski šiling pa 8.30 8.40. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2175, London 15.4375, New York 3U6.625, Bruselj 71.925, Milan 26.28, Madrid 41.90, Amsterdam 207.425, Berlin 118.70, Dunaj 72.72 (57.10), Stockholm 79.60, Oslo 77.55, Kopeiihagen 68.95. Praga 12.73, Varšava 57.95, Atene 2.925, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji n-omet drž. papirjev na zagrebški borzi je znašal: 7% Bler 3000 dol, 6% begi. obv. 25.000, PAB 50 kom. Ljubljana. Inv. |»s. 71—72, inoz. drž. |X>s. 1922 65 66, inoz. drž. pos. 1927 53—58.50. obv. drž. hip. banke 68—69, agrarji 38—39, begi, obv. do 50. Kranj. ind. 150 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72, vojna škoda 318 - 319, 8, 318—320, 9. 320 322, 12. 321—324, agrarji 39.50 bi., 8% Bler. pos. 68 den., 7% Bler. pos. 59—59.25 (59), 6% begi. obv. 56.50 do 57 ( 56). — Delnice Narodna banka 4000 den. Agr. priv. banka 219-221 (218-220), Osj, sladk. tov. 115—140, Osj, livarna 145 bi, lmpeks 50 den., Trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. |xis. 71.50, agrarji 39—39.50, b% begi. obv. por. dec. 57.25 do ' 57.40 (57.30), 6% begi. obv. 57.10 -57.30 (57 do I 57.25). vojna škoda 318.50 -319.50 (319.50) 8. 320, 1 9. 322, 12. '323.50—324 (324), 8% Bler. pos. 68 do j 69.50, 7% Bler. pos. 59.25- 60 (59.50), 1% pos. j Prž. hip. banke 68—69. — Delnice: Narodna banka j 4075 - 4120 (4100), Agr. priv. banka avg. 217.30 do j 219.2£ Žitni trg i Novi Sad. Pšenica: neizpreiuenjeno. Oves: bč„ I srem. in slav. 68 70, ban. 65—67, bč. ladja 69—71. Rž: ne notica. Ječmen: bč., srem. novi 65 66kg 80- -90, bč., srem. prolefni 67-68 kg 102.50 - 105 Koruza: bč. 83—85, bč. okol. Sombor 84—86, ban 82—84, srem. par. Indjija 83—85, bč. ladja Sava 92—94, bč. ladja Tisa, Donava in Bcgcj 93—95. -Moka: lieizpremenjeno. Fižol: nc notira. Otrobi: bč. srem. juta vreča 73—75, ban. juta vreča 70—72, bč. juta vreča ladja 74—76. — Tendenca: neizpre-menjena. - Promet: srednji. Budimpešta. Tendenca: neodrejena. Promet: živahen. Pšenica: okl. 16.11-16.17, zaklj. 16.10 do 16.11; marec 17.01—17.13, zaklj. 17.01-17.02. Rž: akt. 10.60-10.67, zaklj. 10.63 10.65; marec 11.54 do 11.65, Koruza: avg. 9.80-9.92, zaklj. 9 92—9 95-sept. 10.05-10.07, zaklj. 10.08-10.10; maj 9.03 do 9.06, zaklj. 9 02-9.04. J Chicago. Pšenica: marec 107.375, sept. 103, dc-ceinber 105. Koruza: september 70.625 decembcr 73.75. Oves: sepl. 48.125. Rž: sept. 78.50. Winnipeg. Pšenica: avgust 100, oktober 101 december 104.75. ' Živina Mariborski svinjski sejem dne 3. avgusta. Pripeljanih je bilo 305 komadov. Cene so bile. sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 75-100 Din 7-4 tednov stari 120-150 Din, 3-4 mesece stari 250—300 Din, 5—7 mesecev stari 320 350 Din, 8—10 mesecev stari 400- 520 Din, 1 leto stari 550 do 600 Din. Kilogram žive teže 5-6 Din. kilogram mrtve teže 8.50-9.50 Din. - Prodanih ie bilo 75 komadov. STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan. »Energin« sc dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Stcklcnica 35 Djn. Rej«. S. br. 4787/32. Dve vodilni hrvatski reviji, »Hrvatska revija« j in »Hrvatska prosvjeta« objavljata v svojih zadnjih številkah vsaka po eu daljši sestavek o slovenskem sodobnem slovstvu. V »Hrvatski prosvjeti« piše Ton Smerdel o Ložar-Vodnikovi antologiji »Sodobna slovenska lirika« (izdaja jugoslovanske knjigarne v Ljubljani). Po izredno laskavenl priznanju delovanju založbe, zlasti zbirki »Kosmos«, ne samo v vsebinskem, marveč tudi v zunanjem pogledu opreme, ugotavlja Smerdel glede dr. Ložarjevega obširnega uvoda, da je res premalo reliefen in da se težko čita, da pa je vsebinsko izredno pomemben. Med drugim piše hrvatski kritik, da je ta uvod zelo solidno napisan, da ta esej ni uikako paberkovanje |>o učbenikih estetike in poetike, marveč da je izviren izraz in oživljanje analitičnih pojasnil v duhu poezije in ustvarjanja, o čemer se hoče ravno informirali, kdor vzame to lepo knjigo v roko, Pisatelja je vodila edina želja, da v obliki eseja označi ne samo sodobno gledanje na poezijo, nego da nudi tudi pregled ocen v duhu sodobne evropske estetske kritike. Analiza ustvarjanja Iu oblikovanja pesnikov je izredno pomemben pojav in v tem smislu je Lo-žarjevo delo novost tudi za nas (Hrvate). Kritik nadaljuje, da radi težke razumljivosti mnogi čitatelji uvoda ne lodo prečitali, toda kdor hoče spoznali želje iji poglede novega gledanja, katero more biti edino pravilno merilo za ocenjevanje pesmi, ki sledijo temu dolgemu uvodu, ga bo gotovo čital. Kritik navaja nato mnoge značilne jiodrobnosti iz dr. Ložarjevega spisa. Glede izbora pesmi, katerega je oskrbel dr. Anton Vodnik, pravi, da je dosegel poglavitni smoter svoje antologije in da je s tein dokazal ue samo svojo širokogrudnost in objektivnost, ampak ludi svoi profinjeni okus. 11 koncu pristavlja, da »ova antologija u svakom pogledu, a naro-čito u svojoj objektivnosti oskače pred antologijom hrvatske modeme lirike (Tadijanovič i Delorko).« Obe sta izšli skoraj istočasno. — Zanimivo pa je pri tej priložnosti Smerdelovo poleniiziranjc s Ti-netoiu Debeljakom, ki je vprav p »Sodobni slovenski liriki« napisal zelo obširno oceno v »Domu in svetu« št. 3-4, 1934. S podrobnimi navajanji iz Ložaijevega uvoda skuša Smerdel zavrniti Dcbcljako-vo trditev, da predstavlja Ložarjev uvod »ure napornega dela ob zbirki, ki je zamišljena kot knjiga ur«, dočim se strinja z njegovo kritiko dr. Vodnikovega izbora pesmi. Najbolj zamerja Debeljaku trditev, ki jo je postavil na koncu svoje ocene v »Domu in svetu«: Ce primerjani osnovni ton naše lirike s srbsko ali hrvatsko, vidim, da je naša v jDri-nieri z njima vsa pojoča, zgoščena, lirično ekspre-sivna, dočim sta oni dve predvsem opisni in v e r b a I i s t i č n i.« Z ogorčenjem odklanja Smer-džl takšno pavšalno sodlio o hrvatski liriki: »Ali je lirika |>esnika M. Sabiča (njega Debeljak ne navaja), Nazora, Djure Sudele, Petkoviča-Disa in Kranjčevima, pa da vzamemo tudi najmlajše: Cvjetka Škar-pe iu Lendiča, samo iu prvenstveno verbalistična in opisna? ,., Mar nimajo nekatere pesmi M. Sabiča modulacije in enake izrazne noči kakor Gradnikove in Kettejeve pesmi? Mar nima Nazor v prvem redu jedrosti in moči kakor Zupančič, a Petkovič-Dis, Pandurovič In mnogi drugi liriki silo kakega Srečka Kosovela, Majcena, Kocbeka in drugih?« Tako govori Smerdel, in ne more jx>zabili, da je Debeljak trdil v »Domu in svetu« feta 1933., da je izrazito katoliška literatura v hrvatski javnosti še vedno i n f e r i o r u a , kar je vsekakor znak lit. nek val i lete katoliško opredeljenih pisateljev, čeprav jim stoje tako blizu taki priznani pisatelji kot sta Nazor in Domjanič. Smerdel trdi tudi o tej sodbi, da je preslroga in nesigurna, ker Debeljak »gotovo ni informiran, koliko zaprek je na |x>!i in kakšne težave ovirajo hrvatske katoliške pisatelje v fi Naša nadvse ljubljena hčcrkica VIDICA je odšla danes ob 11 dopoldne, po kratki bolezni med nebeške krilatce. Ljubljenko bomo prepeljali v nedeljo, dne 5. avgusta 1934 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Celje, Kapucinska ul. 3 v Maribor, kjer jo bomo istega dne ob 5 popoldne položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Celje, Maribor, dne 3. avgusta 1934. Žalujoča rodbina Inž. KNOP Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Avgust 1934. Vsebine: P. Krizostom: Lilija večnega Vrtnarja (pesem za god sv. Klare). — P. Oviilo: Mati in koncc njenega življenja. — P. II. Damiš: P. Eiekt llamler, zlatomašnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah. — Romano Ouardini: Sveta znamenja (nadaljevanje). — P, Roman: Ob posvetitvi nove cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — P. Hugolin Saltner. — Helene I laluschka: Nepričakovana zgodba. — f P. Pavel Potočnik. — P. Roman: Jakopone da Todi (roman advokata, frančiškana, svetnika). — Sv. Konrad iz Parzhama. — P. Angelik: + P. Salvator Zobcc. — Nato sledijo drobne vesti. — »Cvetje« ni le ogledalo marljivosti naših oo. frančiškanov, marveč tudi živa priča njih veščih in hvalevrednih metod dušnega |3astirstva. List je življenjski in tako vsebinsko kakor duhovno bogal. Katoliški misijoni. Štev. II. — Nova številka tega vzornega slovenskega misijonskega lista prinaša sledeče zanimive in s|x>dbudne sestavke: Dr. V. Fajdiga: Misijoni med budisti v Birmi in Siamu. - Jožef Kerec S. S. piše o novem pap>eškem delc-atu za Kitajsko, nadškofu mons. Mariu Zaninu. — >r. J. Gracar prispeva posebno zanimiv članek o slovenskih Irapistih v Afriki ter objavlja hkratu tudi podobo naselbine slovenskih trapistov na Malem Atlasu ter sliko ustanovitelja nove naselbine, rajhenburškega opata p. P. Epalleja. — Na svoj prijeten iu mikaven način pripoveduje M. Miriam Zalaznik iz Allahabada jod naslovom »Mela« o velikem romanju hindujcev k sveti reki Ganses —-Nadaljnji prispevki v tem zvezku so: Jožef Kerec: Plemenit trgovec. Sem in tja po Oceaniji. — Sprehod Kalkuti. Takih je treba. Domovina in misijoni. — Po misijonskem svetu. — Poročila misijonarjev. Mladi misijonar. Poganska okrutnost. Zvezku je priložen tudi list. »Tuji svet«, ki vsebuje pripovedne iu zabavne spise iz misijonskega sveta, tako nadaljevanje velike zgodovinske povesti J. Spillmanna D. J.: Križ in krizan-leina, V tigrovih krempljih, Hudiča jc ix>legnil. Dva skopuha. Dva leva in jaz. — Priporočamo. Mladika za avgust. Bogata in pestra kakor vselej je tudi najnovejša »Mladika«. Leposlovno gradivo je skoz in skoz primerno krogu čitateljev, kateremu je pač namenjen vzoren družinski list, in zmerom znova preseneča s svojo kvaliteto. Janez J a len je prispeval črtico »Crv za ogledalom«, ki na tesnem prostoru in s skopimi besedami in jodobami odpira brezdanje globine človeške usode ali pa človeške nespametnosti. France Bevk nadaljuje svoj roman Huda ura», Venceslav V/iukler objavlja črtico Tksekulor«, l;i razodeva njegovo nadpovprečno darovitost za pripovedovanje, » Janez Rožen-cvet, ta izvirni in svojevrstni slovenski pisatelj, je priobčil zopet eno svojih pravljic za odrasle, »Vrata«. Pesmi so prispevali Gustav Strniša, Venceslav Wiuk!er, Vinko Žitnik, Stanko Janež, Ivan Campa in Avgust Žavbi. line Debelj.ik pa jc prevedel »Pesmi čarnoleske« Kochanovvskega. — V svoji pri-povedniški poučni črtici »Na robu življenja« obrav. nava Bogdan Kazak |o njemu lastnem doiuačnost-nem načinu samoumor in sanioumorslvo. France Štele nadaljuje svoje sijajno prikazovanje slovenskega cerkvenega slikarstva. Nekatere zelo lejie slike ilustrirajo njegova izredno zanimiva izvajanja Anton Koniar nadaljuje svoj spominski spis »Moj- pisaniu, a zlasti v o b j a v 1 j a n j u njih del. Katerikoli je n. pr. |»skušal samostojno izdati zbirko jjesmi, novel ali esejev, se je do smrti zasužnjil z dolgovi. Kar se izdaja, je tnalo in ne more predstaviti dostojno hrv. katol. pisateljev, to je res. toda da so inieriorni po kvaliteti, ne drži.« S takšnimi dokazi, mislimo, Smerdel nikakor ni ovrgel Debelja-kove objektivnosti v joročanju o srbski in hrvatski literaturi... I. Kozarčauin jc prjspeval »Hrvatski reviji« pod naslovom »Mlada slovenska književnost« obširnejši prikaz sodobnega ustvarjanja v slovenskem slovstvu. Po splošnem uvodu, v katerem skuša prikazati obličje naše sodobne lirike in proze, a ustvari samo subjektivno impresijo, ki nikakor ne more Imeti prave veljave objektivne ocene, ker je videti, da se je pisatelj vse premalo vglobil v književno ustvarjanje slovenske mlade generacije in da pozna bolj slučajno koi iz sistematičnega študija nekaj del, prehaja Kozarčauin na karakterizacijo nekaterih naših prozaistov in lirikov. Med prvimi navaja Miška Kranjca iti ga še dosti točno karakterizira: Tvidc, sirove novele Miška Kranjeea s prekojnur-skiii ravnica gusto su natopljene poezjjoni, koja je bez efeiiilijiranih atributa legitimne lirike, ali zato puna života, kojiin mjriše, kao vruča prašina u sparile dane, kad se prospie kiša.« Ze po tej sodbi pa vidimo, da podaja avtor prispodobe in impresije, ne pa stvarnih književnih, t. j. vsebinskih in oblikovnih ocen. Nadalje piše o Magajni, čigar proza je »sentimentalna« in o Mirku Javorniku, čigar jx>-topisi imajo »vrlo innogo faiiatičkog entuzijaznia za nove [iejzaže i nove ljudske fiziononiije, na način Slavka Batušifa, pa jc njihova lirika slikarska, sva u koloritu i pjein-airu«. Dokaj manj točen je |»-gled, ki ga odkriva Kozarčauin na slovensko mlado Ijriko. Na prvem mestu imenuje Antona Ocvirka in Doro Grudnovo (najbolja i najloplija erotika), nato Toneta Seliškarja (konlruira svoje rudarske stiho-vane evokacije, više voljoiu i intelektoni), a mladi lirik Bogomil Fatur (s minucioznim, virtuoznim stihovima o skilnicama i prolječu, opranom u vje-tru, i zvjezdanoj noči, Ijepotici) ustvarja najmočnejšo aktivislično pesem jTosiednjih nekaj let. Spo-rejena s Faturjem, je lirika njegovih dnjgov,. kateri so vsi starejši od njega, prilično ogoljena in bleda. Vida Taulerjeva se ne more povzpeti nad navadno žensko sentimentalnost, strofe Edvarda Kocbeka, Alfonza Gspana in Vitala Voduška se odvijajo stalno v isti mauiri. Pisec jiovzdiguje |>esnii Mileta Klopčiča (inteligentni, revolucionarno-satiričnl pjes-nik, koji je u nekim pjesinama pod utjecajem Je-senjina, samo šlo su mu stihovi tvrdji i krvaviji). — O sodobni slovenski prozi trdi. da je dala kvantitativno gotovo desetkrat toliko kot hrvatska sodobna proza, a kvalitativno manj od nje. Za mlado generacijo niso karakteristična dela B. Magajne, a niti ne Miška Kranjca in Ja-vornika., dasi »ova dvojica znače stupove, 11» kojima če se izdiči gradjevina nove slovenske proze«, Mrzelova proza sc odlikuje po artistični briljantnosli. Kozarčauin zaključuje svoja izvajanja s temi-le besedami: V tej (slovenski) mladi književnosti je vrsta ljudi, ki pišejo, tiskajo in izdajajo vsako leto po nekaj knjig svojih spisov, in kateri potemtakem želijo nekaj jx>vedafi. A da je lo, kar želijo povedati, pomembno, jc moči z gotovostjo sklepati iz tega teksta... i> Nedvomno smo veseli, da sc od časa do časa spomnijo Hrvatje našega slovstva in mu skušajo posvetiti svojo pozornost, toda vtis, ki ga imamo ob njih sodbah in izvajanjih, je žal ta, da manjka poročevalcem pregleda čez celoio iu da radi tega po krivem povzdigujejo vrednost enih ter podcenjujejo druge naše tvorce. S. Š. dunaj«. — Vrstijo se pestri krajši spisi, in praktični nasveti za družino. Opozoriti nam je zlasti na prispevke Tomo Zupana »Fran Ksaver Prešeren«, Karla Dobide »Plečnik in Ljubljana« (z mnogimi ilu straeijami) in I. šašljev niz Žita v slovenskih pregovorih iu reklih«. Razlagi slik, novim knjigam, ljubljanskemu gledališču, jezikovnim grehom in Antonu Bezenšku, očetu naše in bolgarske stenografije, so posvečeni ostali prisjievki. — Med slikami so. kakor že zgoraj omenjeno, mnoga dela arli. Plečnika ter ilustracije k Stelelovi zgodovini cerkvene umetnosti, dalje reprodukcija znamenite slike I". Goya: »Usmrtitev upornikov« ter nekaj Krašovčevih umetniških fotografij. — Mislimo, da smo Slovenci »Mladike« silno potrebni. Prav bi bilo, ko bi jo poznali tudi tisti, ki zanjo še vedo nc. List zasluži največje priznanje. I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) KUBANY-JEV MATE ČAJ liranl ler Krcpča Zivee in miSicc. Hof,(jc-Sujc prebavo, rte In npirtlt, regulira delovanje sica in ledvic. Kdor ga redno pije, sc mu nt bali ne gihta ne revme. Uohi »e v vech lekarnah v originalnih zavojih po Din IS-—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. MltlvoJ I.anslelt, LJubljani, Resljeva c. 1, ako poSljcte v tiaprci Din 15 - . športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte gn redno' BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi io s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 47S8/32I MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienitovnnjskl oglasi Din 2 —. NajmanjSI znesek za mali oglas Din 10--. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoko petilna vrstico po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prIlo2lll znamko. Prireditve Ljubljančani! V nedeljo, 5 avgusta vsi v Podutik na žegnanje! (b) 1 ilužbodobe II Kuharica zdrava, primerne starosti, poštena, tiha, varčna, snažna, skrbna gospodinja . se išče za župnišče. Nastop 15. septembra. -Kje, pove uprava »SI.« pod št. 8662, (b) Pletilje izurjene, sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg št. 18. (b) Iščemo :ta časnega prisilnega Ki-pravitelja za hotelsko podjetje v Dalmaciji, veščega v vseh poslih in zanesljivega, najraje upokojenca. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Upravnik« št. 8758. (b) Pouk Diplom, iilozoika poučuje nemščino, francoščino, in matematiko -poceni in točno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh« št. 8711. (u) Denar Hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Ljublj kreditne banke itd.) — jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E Skaberne, Ljubljana, Mestni trg. Učitelj, abiturijenta z znanjem klavirja, sprejme boljša družina k fantku. Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Vzgojitelj in učitelj« št. 8231. (b) Lesostrugarskega pomočnika takoj sprejme Babic, strugar, Rečica-Laško, (b Kuharico za vse, mlado, prvovrst no, samostojno, ki je natančna tudi v pospravljanju sob, iščem proti idobri plači. Ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod »Vestna« št. 8769. b Lepo sobo in kuhinjo oddam v Zg. Šiški, Kosovo 217. (č) Opremljeno sobo s posebnim vhodom v vili na Mirju, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8610. (s) IŠČEJO: rJT!T'HiiMl IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIUIIIIIIIUIIIII Ce avto svoj stan prodajaš aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo priient Slovenčev najmanj? inserat | iiiimiiiimiiiiiiiimiiiiimmiimiiiiiii Nudimo Vam za maihen denar dobra oblačila. — A Presker, | Sv. Petra cesta 14. (1) Železne postelje vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za poste-I lje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in po pravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizej), Ljubljana. (1) Išče se Stanovanja ODDAJO: Petsobno stanovanje poleg univerze, ves kom-fort, pripravno tudi za zdravnika ali združeno s pisarno, takoj zelo ugodno oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8625. (č) V »Pegleznu« na Poljanski cesta št. 1 se takoj odda še eno komfortno trisobno stanovanje z zimskim vrtom. hlev za 2-3 konfe s shrambo za vozove in opremo. Ponudbe na upravo Slovenca| pod »Hlev 32" ODDAJO: V »Pegleznu« na Poljanski cesti št. 1 se odda še nekaj lokalov. II Posestva Stanovanje 2 sobe, kuhinja — se odda za september. — Vrhovčeva 12. (č) Dvosobno stanovanje kabinet, predsoba, kuhinja, z vsemi pritiklinami, ugodno oddam v bližini tramvajske postaje za september. — Vprašati: Ljubljana VIL, Kettejeva št, 7. (č) Enonadstropna vila nova, moderna, z večjim vrtom, v Celju — ugodno naprodaj. Polovico sprejmem hranilnih vlog. — Albert Okorn, Celje-La-va._(p) Hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom — naprodaj. Pobrežje, Nasipna 40, Maribor. (p) ■■■■■■■■■■■■ Čitajte in širite »Slovenca«! ■■■■■■■■■■■■ ZAHVALA. Vsem, ki so nam izkazali ob bridki izgubi ljubljenega moža, sina, brata, strica in svaka, gospoda FRANC BERČIČA žel. zvaničnika svoje sočutje na kakršenkoli način se prisrčno zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pokojnikovim mnogobrojnim stanov, tovarišem, godbe-nemu in pevskemu društvu »Sloga« za turobne žalostinke in v srce segajoče žalobno petje, šahovskemu klubu »Šentpeter« v Ljubljani, posebno še njegovemu podpredsedniku g. Lud. Klakočerju za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu. — Končno srčna hvala vsem mnogobrojnim spremljevalcem na pokojnikovi zadnji poti. — Bog plačaj vsemi Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, 5. avgusta ob 6 zjutraj pri Karmeličankah v Mostah. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. Žalujoča soproga Marica Berčič. — Žalujoče rodbine: Berčič, Lampelj, Humerc, Štante ter ostalo sorodstvo. IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ul. Podružnice: Kranj, Novomesto. Celje. Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne pri like! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skla-| dišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah | Vhod v skladišče skoz dvorišče. (1 Več parov golobov florentincev, čistokrvne pasme, naprodaj. Poizve se v Ljubljani, Stari trf št. 32._(1) Prvovrstno kolo z original Torpedo, po ceni naprodaj. Dvorako-va ulica 3, prvo nadstr. levo._(D Otroški voziček dobro ohranjen . naprodaj. Sv. Petra 52, (1) Seno I zdravo, suho, prešano, balah — ima naprodaj I L. Noušak, Bos, Dubica. _d Samo še danes I razprodaja košarskih iz delkov in igrač pri Fany Patik, Miklošičeva cesta 1 št. 30._(1) 32 stoječih hrastov proda župna nadarbina Ajdovcu, p. in avtoposta | ja Žužemberk. (1) Kolesa! I Več damskih in moških malo rabljenih koles po ceni naprodaj. Poleg te ga še eno otročje kolo Pepi Krmelj, trgov, dvok, Zg. Šiška 115. (1) 0DVESTIL0 Do nadaljnega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubno količino Super visokovrednega Portland cementa znamke »temple « po ceni Din 10- za 100 kg la Portland cementa znamke »titan« po ceni Din 00 - za 100 kg »MPIK0 « Trgovsko-industrijska družba, L|ubl)ana, Masartjhova cesta 23 Telefon: 29-30 Brez posebnega obvestila. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes, dne 3. t, m. ob tričetrt na 5 zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš nadvse iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak, stric in zet, gospod dr. Alojzij Praunseis zobozdravnik, častni predsednik društva zobozdravnikov Dravske banovine, imejitelj reda sv. Save IIII. razr. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v nedeljo, dne 5. avgusta 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta štev, 6, na pokopališča k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljal Ljubljana, dne 3. avgusta 1934. Globoko žalujoče rodbine: PRAUNSEIS, LUČOVNIK, BRENČIČ, ČAP. Brez posebnega obvestila. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl dne 3. t. m. ob pol 2 popoldne, v 69. letu starosti, po mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš iskreno ljubljeni soprog, oče itd., gospod Ivan Rozman čevljarski mojster in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 5, avgusta 1934 ob 6 pop. iz hiše žalosti Rožna ulica št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1934. Uršula, soproga — Ivan in Maks, sinova in vse ostalo sorodstvo. Simončič Maks: Ne vem koliko časa sem spal, ko me prebudi lahel šepet, »Veš, bil 6em doma,« umi pritajeno pripoveduje znan glas, a se ne morem takoj domisliti, kdo bi to bil. »Saj veš, pri krstu vendar nisem 6'mel manjkati. Da si ga videl tega smrkavčka! Kakor da mi je izrezan z obraza ... In Micona... Samo zdravje, ti rečem... Veš, zdaj še ničesar ne ve, jaz jii pa tudi nisem hotel povedati. Kaj hočeš?! V takšnih trenutkih človek nerad govori nevšečne stvari in pa... saj bo še talko prekmalu zvedela!« Strmim v temo in poslušani. Naenkrat se zavem in groza me strese. Moj Bog, to je Strgulc I Ha, ha! se posili zasmejem in si hrabrim zbegane misli. — Strgulc je vendar mrtev. Sanja se ti, ajd pa se ti blede ... Pa se mi takoj spet misli zaplato v vrtlnBasto j sivino i:n obide me želja, da bi nagovoril Strgulea i in ga vprašal, kaj vse to pomeni. Hočem izjec- i ljati besede, ki jih je v meni izoblikovala miselna predstava, pa mi je, kakor da sem izgubil dar govora. A on je že uganil moje mi«H. »Dolgčas mi je bilo,« mi zaupno potoil in v njegovem glasu je rahel drget. »Veš, tam sem tako sam, taiko sam. Joj, kako čudno je človeku, če nima nobenega izmed svojih v bližini. Kako vse drugače bi bilo, če bi počival gori pri sv. Urliu. Pod mano domače vasice, polja in travniki. In ob nedeljah, morda tudi ob delavnikih zvečer, bi prišla Micona z otročičkl In bi potkramljali. Veš, tako — čisto sami zase, Iz duše v dušo...« Solze se pretakajo po njegovem glasu, razločno jih slišim. Grenke so, da hi zairren.ile ve- 6oljstvo — pa ne bi zagrenile tesnobe mojega srca?! Nekaj ljubega, tolaždlnega bi mu rad povedal, nekaj, kar bi ga upokojilo. Povsem sem pozabil, da je že mrtev, da je vse to samo privid, rahel odmev na Jih duš, ki še v posmrtnosti iščejo stika druga z drugo. Pa ne morem govoriti, ne morem. Vse v meni je iz-žgano, opustošeno do kraja. Samo bledih slutenj njegove velike bolečine je še polna moja duša. »Pa z Bogom!« se s tihim, žalostnim glasom poslovi. »Nazaj moram.« Nekaj vlažnega, mrzlega se oklene moje roke. i Zdrznem se. »Ne boj se!« odhajajoč še dahne vame. Saj I ne bo več dolgo...« In izgine. Samo otožno, zaleglo cvilenje vetra, ki se lovi okoli hleva, še slišim in zaprem oči. Truden sem, neskončno truden... * Dolge eo te jesenske noči. Komaj nekaj kratkih ur so obsijane od medle svetlobe pustih, de- ! ževnlli dni. Spet se vlačimo z enega konca v drugega, v nekakšnem krogu, kakor polslepa klju-seta, ki smo jih videli v nekaterih vaseh, ko so vrtela kmečke mline. Močini to nočno kolovratenje prav nič ne ugaja, kajti topništvo, avtomobili in drug: vozovi, ki hitijo z vseh koncev nekam proti zapadu, nam neprestano zapirajo pot, nas ustavljajo in porivajo v stran. »Ni vredno, da še hodim,« reče. Zdaj je gotovo že polnoč. To se prav:, da čofotamo že več kot šest ur po blatni cesti, pa se skoro nismo premaknili z mesta. Jo bom kar lopo nekam popihal. Pametnejše bo gotovo, kakor to prekleto stopi-' canje na enem in istem mestu. Prejle sem opazil ne daleč, rvl iwli> nekakšno bajto. Liudj gotovo ni 1 v njej. Tja jo pobrišem, pa bo. Pojdi z menoj, če hočeš. Ne bo ti žal. Jaz sem se na to vižo že večkrat pošteno nasmrčal in vas po'om drugi dan z lahko lo dohitel.« Nasvet mi je sicer všeč, a imam pomisleke. »Lahko bi naju pogrešili,« me zaskrbi. »Kdo pa?« se zarezi Možina. »Ali misliš, da sva midva edina, ki bova ostala zadaj? Figo mački no I Včasih nas je bila cela rajda, ki smo jo zjutraj sekali za vami, pa še pes ni zategadelj zalajal. Toda siliti te nočem. Tvoja volja — tvoj svet.« Obotavljal sem se še nekoliko, ko pa sem videl, kako brez skrbi odhaja iz vrele, sem jo nehote ubral za njim.Po četrturnem kolovratenju čez spolzki, močvirnati travnik, sva zagledala pred seboj temne obrise kolibe. Kmalu sva otipala tudi vrata, ki so bila 6aimo prislonjena k podbojem. Možina jih je hitro toliko odmaknil, da sva lahko smuknila v hišo. Ze pri prvem koraku sem se spodtaknil ob nekaj mehkega in telebnil na nos. Srdito je za-renčalo pod manoj, a v temi nisem mogel razločiti, ali je žival ali človek. »Kaj ti nisem pravil, da ne bova prva?« se zasmeje Možina. »Koliko pa vas je?« zaktiče predse in skuša z očrni predreti temo. »Lezi, kaj te to briga! Naj jih bo, kolikor hoče, jaz jih nisem štel! — Luč pa kar lepo pusti pri miru!« se zadere neznane zaspanč nad mano, ko sliši da sem izvlekel škatljico z vžigalicami. »Bi nam rad navrgel kakšnega nebodi^-itieba na vrat ?« Ni me volja, prerekati se. Tiho zlezem po vseh štirih k steni, kjer si s telečnjakom in odejo pripravim še dokaj udobno ležišče. Tudi Možina je moral najti svoj kotiček, kajti kmalu zaslišim nedaleč od sebe njegovo enakomerno dihanje. Ko že napol spim, me predrami glas neznanega tovariša. »Daj, posodi mi šibice!« zaprosi. Pravkar sem otipal masten čik, pa bi ga rad upepelil. »Kaj pa, če zunaj zagiedajj iuč'.'; »Saj nisem pri prižiganju tako butast in neroden kakor ti!« me robato zavrne. »Še vedel ne boš, kdaj si bom prižgal.« Dam mu vžigalice in takoj nato res zaduham dim cigarete. »Par dimov pustiim tebi,« obljubi, ko mi vrne vžigalice. »Gotovo se jih ne boš branil. Od katerega regimenta pa sla prav za prav?« vpraša po kratkem molku in mi pmioli ostanek cigarete. Povem mu. »Iz Ljubljane? Aha! Jaz eem pa od četrtega iz Celovca, čeprav sem po rojstvu Štajerc. Tam od Mozirja, če ti je kaj znano. Imel sem tam lepo posestvo, pa bo zdaj gotovo šlo vse skupaj k vragu. Sem moral dati posestvo sosedu v najem. Sploh 6em pa imel zadnja leta preklicano smolo Pred dvema letoma mj je zgorel hlev in skoro vsa živina, lansko leto sem padel s skednja in si zlomil nogo, komaj tri mesece pred izbruhom vojne pa mi je umrla žena, ko je rodila, ^e h; vsaj to mogel izvedeti, kako je z otrokom. Saj niti ne vem, ali je še živ, ali že mrtev. Do daiiee nisem dobil od doma nobenega sporočila.« Obmolkne. Zaslutim bližino težkih, trpkih misli, ki so ga vsega zajele vase. Nočem ga motiti. Temne, nejasne siike se pode mimo mene. Frzemislani, Grodek, Jasi . Gorlice Wieliczka. Csvviecim.. V Osvviecimu je umrl Anžič. Pri nekem naskoku ga je usekala kozaška sablja. Pa 6e je norčeval iz rane: »Je Rus mislil, dn imamo Kranjci tako mehke butice, kot so njihove melone!« Haha, sablja je kar odskočilo, kot bi udaril po železu. V drugič ni več. u temi i i zamahniti.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lojze GolebiS,