t£TO XXIII. — Številka 30 Ustanovitelji: obč. konference SZDL f^nlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ■> Tržič. - Izdaja ČP Gorenjski tisk KranJ. — Glavni urednik Igor Janhar ^" Odgovorni urednik Albin Učakar 5USILO SOCIAL Kranj, sobota, 18. IV. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kol poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik« In si;er ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Ma seji občinske skupščine so v četrtek popoldne ob 10-Ielnici prijateljstva med Kranjem in Oldhamom podpisali listino o nadaljnjem soŠelovanju. — Foto: F. Perdan KRANJ Velika razprodaja v prodajalnah Kokra Kranj Cenjene kupce obveščamo, da v teh dneh prodajamo razno blago po znižanih cenah v naslednjih prodajalnah: Blagovnica Kokra Kranj stara nova cena cena moške obleke 760 580 moške obleke 550 390 moške obleke 450 390 mojko hlače 180 90 moške hlače 120 50 dekliške hlače 146 70 fantovske hlače 99 50 ženska krila 123 70 dekliška krila 75 50 dekliška krila 95 50 Prodajalna Gorenje Kranj pa vam nudi lepo izbiro moških srajc, raznovrstne kamgarne, frotir, žensko volneno blago, ženske bluze in spalna srajce po Jo 44 % znižanih cenah Za obisk in nakup se priporoča Kokra — Kranj Ob 10. obletnici prijateljstva med Kranjem in Oldhamom Sodelovanje, ki simbolizira mir Na četrtkovi seji skupščine so podpisali listino o nadaljnjem sodelovanju Dvorana občinske skupščine je bila v četrtek popoldne Slovesno urejena. Po končani delovni seji so se odborniki °t>eh zborov občinske skupščine ob 17. uri ponovno sestali in skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij prisostvovali slovesnemu Podpisu listine o nadaljnjem Sodelovanju med mestoma Pldham in Kranj. Ob 10-let-ftici prijateljskega sodelovanja med Kranjem in Oldha-**u>m so listino podpisali župan in mestni tajnik Oldha-ttia ter predsednik in tajnik kranjske občinske skupščine. Slovesnosti se je udeležil tudi generalni konzul Velike Britanije v Zagrebu s soprogo. »Desetletno obdobje je v zgodovini nekega mesta samo trenutek, vendar v ta trenu- tek je bilo pri dosedanjem sodelovanju vključenih veliko občanov Kranja in Oldhama. V desetih letih je sodelovanje preraslo stike med mestnimi sveti in se razširilo na Izmenjavo mladine, kulturnih in gospodarskih skupin, sindikatov, zdravstvenih delavcev itd. Ta čas smo uspešno izkoristili dane možnosti sodelovanja in postavili temelj za naprej. To je nas prispevek k miru in prijateljskemu sodelovanju med narodi,« je ob tej priliki dejal Slavko Zalokar. Župan mesta Oldham Jack Warrener pa je dejal: »Povezava med mestoma je realističen prikaz medsebojnega življenja. Prepričan sem, da se bo ta povezava razvila še na druga področja. Srečno in* prijateljsko sodelovanje ne- dvomno prispeva k razumevanju med narodi, če bi tako sodelovalo več mest in dežel In si pomagalo kot mi, bi to pripomoglo k večjemu prijateljstvu v svetu.« Delegacijo mesta Oldham, ki je bila na enotedenskem obisku v Kranju in bo danes odpotovala v Oldham, sta razen župana in soproge sestav- ljala še predsednik komiteja za vire in finance Geoffrejr Webb in mestni tajnik Ed-ward Haines s soprogama. A. Z. APOLLO 13 srečno pristal Včeraj, nekaj minut po 19. uri, so ameriški vesoljci Lovell, Haise in Svvigert srečno pristali, na gladini Tihega oceana, med otokoma Nova Zelandija in Samoa. Poškodovana ve- soljska ladja Apollo 13 je vzdržala obremenitve pri letu skozi zemeljsko atmosfero, čeprav je bil del plašča nad tanki s kisikom nekoliko načet. Po treh dneh dramatičnega reševa- nja, ko se ni vedelo, aH bodo astronavti kos kritičnemu položaju, so torej živi in zdravi, dasl utrujeni, zaključili najbolj dramatično potovanje po ve solju, odkar človek prodira k zvezdam. Obiščite SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU OD 11. DO 20. IV. 1970 —— c .....■ \ \ RADOVLJICA V torek popoldne je bila skupna seja obeh zborov občinske skupščine, ki se je je udeležil tudi zvezni poslanec Franc Braniselj. Odborniki so med drugim razpravljali o lanskih rezultatih turističnega gospodarjenja in izgledih za letos. Ugotovili so, da se kljub letošnji ugodnejši zimski sezoni (od lanske) turistični promet povečini odvija v poletnih mesecih. Zaradi razdrobljenosti pa ni na voljo dovolj sredstev za hitrejše povečevanje turističnih zmogljivosti. Pri tem so poudarili, da imajo podjetja izdelane programe razvoja turizma in da bi morala biti tudi za infrastrukturne objekte zagotovljena večja sredstva. Druga, nič manj pomembna ugotovitev na seji, je bila, da napovedi kažejo, da bo letos obiskalo turistične kraje v občini več turistov kot lani. Vendar pa se gostinskim podjetjem ne obetajo boljši poslovni rezultati. Kot kaže jim bo rentabilno poslovanje letos podrlo naraščanje cen nekaterih prehrambenih proizvodov in druge podražitve. Treba je namreč upoštevati, da v turističnem gospodarstvu veljajo zgolj tržne zakonitosti in da ni moč na vrat na nos ob hitrem naraščanju cen v gostinstvu za letos spreminjati že lani določene cene. Na seji so tudi ugotovili, da so že dosedanje razprave o turizmu pokazale na določene probleme in bi jih bilo treba posredovati pristojnim organom. O letošnjih turističnih prilikah bodo zato razpravljali še na eni prihodnjih sej. A. Ž. KRANJ Odborniki občinske skupščine so se v četrtek popoldne na seji seznanili s problematiko Višje šole za organizacijo dela v Kranju, ki je nastala po razpravi v republiški skupščini, ko šola v skladu z ustreznim zakonom ni bila verificirana. Ker tako v republiki kot izven nje ugotavljajo, da naše gospodarstvo potrebuje kadre, ki prihajajo iz takšnih šol, sta oba zbora občinske skupščine predlagala republiški skupščini, da zakon o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela sprejme po hitrem postopku. I A. t. TRŽIČ Letne konference krajevnih organizacij SZDL v občini Tržič bodo v tem tednu končane. Preteklo nedeljo je bila konferenca v Lešah. V dokaj živahni razpravi — ob žal neštevilni udeležbi — so člani ugotovili, da imajo največje težave pravzaprav s cesto »pod gorami«, ki skorajda ni več prevozna, saj ji je letošnja zima zadala še zadnji udarec Cestno podjetje v Kranju je ostalo gluho za zahteve prebivalcev in je njihovo vlogo za popravilo zavrnilo, čeprav je cesta medobčinska. Zato so se domenili, da se bodo obrnili na druge za to pristojne organe. Prebivalci Leš so se močno ogreli za uveljavitev turizma na vasi, posebno ko jim je referent za turizem pri občinski skupščini Mirko Majer s prepričljivo besedo in sliko pokazal, kakšne možnosti imajo zanj. Sklenili so, da bodo osnovali svoj krajevni turistični odbor. Danes bo konferenca krajevne organizacije v Sebenjah. V tem kraju imajo v bližnjem načrtu ureditev klubskih prostorov in razsvetljave v Retnjah in na Bregu. Zadnja letna konferenca pa bo jutri na Brezjah pri Tržiču. —ok POZIV vsem tečajnikom partijske šole za Gorenjsko In Primorsko v Času NOB v Cerknem Delovni odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem, kot živega partizanskega spomenika, prosi vse tečajnike, ki so obiskovali partijske tečaje I. in II. partijske šole za Gorenjsko in Primorsko v letih 1943— 1944 in 1945, da prečitajo v časopisu »Komunist« in »TV 15« sezname vseh partijskih tečajev z imeni tečajnikov. . Ker bodo ti seznami ž vsem materialom partijske šole vključeni v muzej NOB, ki bo v sestavi te nove šole, prosimo tečajnike, da pošljejo ria naš naslov svoje osebne podatke s točnim Naslovom sedanjega bivališča. Naš delovni odbor deluje pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, Ljubijan&i Beethovnova št. 10. Obenem .vljudno vabimo vse tečajnike, da po svojih možnostih podpro z denarnim zneskom gradnjo te šole. Denar nakažite na tekočI račun št. 5202-652-66 pri SDK Idrija — Sklad za izgradnjo osnovne šole Cerkno. SEMINAR ZA PREDSEDNIKE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ — V hotelu Krim na Bledu sO bili v ponedeljek, torek in sredo celodnevni seminarji za predsednike izvršnih odborov sindikalnih organizacij prometa in zvez, industrije ter družbenih služb iz kranjske občine. Send-škega sveta o političnih ocenah in nalogah slovel, na njih pa so razpravljali o stališčih republi-narje je pripravil občinski sindikalni svet Krannskih sindikatov in o samoupravnih aktih. — Na sliki: predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij v družbenih službah na sredinem seminarju. (A. ž.) — Foto: F. Perdan Vključiti se v dolgoročni program Vinko Hafner obiskal radovljiško občino Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner je v sredo obiskal radovljiško občino. Med celodnevnim obiskom je imel zjutraj prej krajši pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, potem pa si je ogledal tovarno Elan in tovarno Verig. V podjetjih se je pogovarjal o proizvodnji in načrtih. Popoldne pa se je na Bledu sestal s predstavniki gostinskega podjetja Združeni hoteli Toplice in blejskimi turističnimi delavci. Hkrati pa sta se pogovoru pridružila član izvršnega sveta inž. Franc Razdevšck in pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar. Predstavniki gostinskega podjetja in turistični delavci so jih seznanili s predvidenim razvojem podjetja oziroma turizma na Bledu. Po tem pogovoru pa so se gostje v prostorih občinske skupščine v Radovljici s predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in vodstvi delovnih organizacij pogovarjali o nekaterih posebnostih oziroma izhodiščih dolgoročnega razvoja Slovenije. Ob tem je tovariš Vinko Hafner dejal, da se morajo v priprave dolgoročnega pro- grama vključiti vsa podjetja in občine. Za slednje na Gorenjskem velja, da bi morale še posebej preučiti nekatera skupna gospodarska in druga vprašanja. V nadaljevanju pa so govorili tudi o modernizaciji gorenjskih mejnih prehodov ifl perspektivni modernizaciji nekaterih odsekov sedanje gorenjske ceste, o prizadevanjih, da bi loško letališče dobilo status turističnega letališča, kar je eden od pogojev za hitrejši razvoj turizma na Bledu in tudi na širšem področju. Govorili so tudi o naraščanju cen. A. Z. Seja skupščine občine Kamnik Dvanajsta seja skupščine j Občine Kamnik, bila je v to-l^fc, je bila dokaj mirna in Se je končala po štiriurni razpravi. Na seji so obravnavali Informacijo o gibanju gospodarstva v januarju in februarju, sklepah' so o programu sanacije Glasbene šole in Ljudske knjižnice ter obrt- j nega podjetja Sloga iz Most pri Komendi. Nadalje so razpravljali in sklepali o predlogu odloka za spremembo °diloka o povračilu dejanskih stroškov sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kamniku in o povračilu stroškov za službena potovanja ter o povračilu za osebni "dohodek odbornikom, članom svetov in komisij skupščine občine Kamnik. Izdali So soglasja k novim višjim cenam mleka, kruha in pogrebnih storitev. Na kancu Pa so še razpravljali o krvodajalskih akcijah v občini. Odkupne cene mleka so že Več let nespremenjene in niso več spodbudne za proizvajalce. Odborniki so se Strinjali, naj bo odslej nova prodajna cena za liter mleka 160 S din, ker Ljubljanske mlekarne pogodbeno plačujejo kmetom oziroma kmetijskim obratom 10 S din za Liter mleka več kot doslej. Nove prodajne cene bodo veljale od 4. maja naprej. Ljubljanske mlekarne morajo * poleti obvestiti občinsko skupščino, Koliko so nove odkupne cene mleka spodbudno vplivale na rast živinoreje oziroma na proizvajalce mleka. Občinska skupščina Kamnik je bila med zadnjimi, ki je izdala soglasje k novim višjim cenam belega kruha, ki se je podražil od 220 na 240 S dki za kg. Brez posebnih težav so predstavniki komunalnega podjetja uspeli dokazati, da so nove cene za pogrebne storitve ekonomsko upravičene, sicer bi morala občinska skupščina povrniti izgubo oziroma dotirati pogrebne storitve. Informacija o gibanju gospodarstva na območju 'kamniške občine kaže na ugoden žrtart. Uresničenje letnega go- spodarskega načrta se giblje v okviru planskih predvidevanj, manjše razlike so le pri izpolnjevanju letnega načrta. V prvih dveh letošnjih mesecih je bil za 12 odstotkov večji izvoz kot v enakem lanskem obdobju. To je vsekakor ugoden rezulat, ki kaže pravo vrednost le, če vemo, da je izvoz kamniških gospodarskih organizacij usmerjen na trg s konvertibilno valuto. Povprečni osebni dohodki so januarja znašali 115.600 S din in so za 15 odstotkov večji kot januarja lani (podatki veljajo samo za delavce v industriji). Slabši so rezultati v družbenem sektorju obrti, vendar se tudi v tej panogi gospodarstva pričakuje večja storilnost. J. Vldic Težave s pluženjem krajevnih cest v Železnikih Nepričakovano huda zima, ki je letos »mahnila z repom«, kakor pravi ljudski izraz, je prizadela tudi KS Železniki. Z odstranjevanjem snega, predvsem s pluženjem krajevnih cest, smo imeli tokrat precej težav. KS ima s cestnim podjetjem Kranj že nekaj časa sklenjen dogovor o čiščenju vseh poti, par- S seje kranjske občinske skupščine TIS podpira program Pred gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini Oba zbora kranjsko občinske skupščine sta na če.trtko-vi popoldanski skupni .seji najprej potrdila program izgradnje športnega parka Stanko Mlakar v Kranju in rezervacijo nekaterih površin za potrebe parka ob njem. Takoj za tem pa je predsednica skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj Pepca Jež seznanila odbornike z zaključnim računom za minulo leto in finančnim načrtom skupnosti za letos. Dejala je, da je skupnost lani urejevala vsa vprašanja v skladu s programom. Letos pa si bo skupščina med drugim prizadevala izboljšati pouk in zmanjšati osip učencev v osemletkah. Skušali bodo izboljšati sestav zaposlenih prosvetnih delavcev, bolj pa bodo poskrbeli tudi za preventivno zdravstveno varstvo otrok. Poudarila je, da so lani delno rešili problem prostorov v glasbeni šoli, v prihodnje pa bo potrebno obnoviti osnovno šold Mežakljo, ki bo potem lahko rabilo tudi raznim drugim množičnim prireditvam, ne samo hokeju in drsanju. Jeseničani so do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano in dokazali, koliko jim je do tega, da bi dobili pokrito drsališče in s tem gotovo obdržali primat na jugoslovanskem hokejskem nebu, saj so letos že štirinajstič zapored osvojili državno prvenstvo in postali obenem tudi pokalni prvaki. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili ansambloma Union in Viški fantje ter pevcem Andreji Zupančič, Peru Dimitrij eviču, Sonji Gabcrščkovi, Bracu Korenu, Evi Sršen ter Velike ogle objave, obv razpise spili prava Gla sredino šte; do ponede do 14. ure i sobotno šte do četrti do 14.ut se, stila, jema ta za /ilko Ijka n za vilko . ob Koroški cesti, cesti •JLA in cesti Staneta Žagarja. Natečaja se je udeležilo šest Projektantov oziroma skupin. Pred dnevi pa je podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v prvem nadstropju občinske skupščine (pred dvoranami) že razstavilo natečajne rešitve. Podeljene so bile tudi nagrade za Posamezne projekte. Prvo nagrado pa je dobil projekt Vrala, ki ga predstavljamo na sliki. Ker bodo rešitve oziroma makete, z željo, da si jih ogledajo občani, razstavljene do 24. aprila, smo zaprosili direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Iva Miklavčiča, da nam za lažje razumevanje Pove nekaj več o bodočem Poslovnem središču. »Ob Koroški cesti (od gimnazije do podjetja Vodovod) je predvidenih več objektov za trgovino, gostinstvo in stanovanja. Le-te bo moč graditi postopoma, že sedaj pa vemo, da bo področje od gimna- zije do Bežkove vile najprej zazidano. Znani so namreč že nekateri interesenti za gradnjo. Zato se že pogovarjamo z lastniki hiš na tem področju. Zanje pa smo zagotovili tudi že nadomestna stanovanja v naselju Vodovodni stolp. Večji poslovno-stanovanjski objekt je predviden od nekdanjega Bekselna do postaje milice ob cesti JLA. Zanj še ni mogoče predvideti, kdaj bo zgrajen. Razen tega je ob cesti JLA predvidenih še več poslovnih objektov, izmed katerih je najbližja izgradnja nove kino dvorane severno od vzgojno varstvene ustanove Tugo Vidmar. Med Gosposvetsko ulico (proti ZD) in cesto JLA bo moč zelo dobro izkoristiti zemljišče za hotelsko gradnjo, trgovine in stanovanja. Vendar še ni moč predvideti, kdaj bo prišlo do teh zazidav. Vzhodno od ceste JLA, med Nazorjevo ulico in Oldham-sko cesto (od Projekta do gasilskega doma) je predviden poslovno-stanovanjski objekt. Ker se zanj že zanimajo nekatera podjetja in ker na tem področju ne bo potrebnih večjih posegov in rušitev. bo ta objekt zgrajen najbrž že v nekaj letth. Prednost pri gradnji pa bo morala v prihodnje%imeti tudi nova avtobusna postaja, ki bi bila ob cesti Staneta Žagarja — severno od kina Center. Zaradi rušit ve stare postaje bo začasna postaja na Stoši-čevi ulici (nasproti banke oz. nebotičnika). Kolikšno področje bo zasedla nova postaja še ni znano, će bi se takoj lotili prvotno zamišljene gradnje, bi leta prav gotovo trajala dlje časa. Nazadnje ostane še zahodna stran ceste Staneta Žagarja. Tudi tod bo poslovno-stanovanjski objekt« »Tovariš MiklavčiČ, ali menite, da je tako široka obdelava bodočih poslovnih površin pravilna?« »Dosedanja praksa nam kaže, da izgradnje oziroma obnovitve novega mestnega središča ne moremo obravnavati le s posameznimi objekti na manjših področjih. Posebno ker je to močno povezano z ustreznimi prometnimi rešitvami. Glede prometa naj povem le to: da je pri Gorenjski kreditni banki predvideno novo križišče, iz katerega bo po sedanji Stošičevi ulici prišlo do povezave s sedanjo Gorenjsko cesto. Sedanja cesta od Bekselna pa nekje severno od Vodovoda pa bo opuščena. In še v nečem je prednost kompleksne ureditve. Predlaganih urbanističnih rešitev namreč ne bo moč uresničiti takoj. Zaradi ureditve pa ni nevarnosti, da bi nekatera področja nenačrtno zazidavali« »Kaj pa je še potrebno za ureditev področij, za katera ste rekli, da imajo prednost?« »Najprej bo seveda treba dobiti investitorje. Naše podjetje pa se je že !<>t ilo priprav za pripravo zemljišča zraven gimnazije in pri Projektu. Iz računali smo stroške, v katerih so: nadomestna stanova- nja, odkup privatne in družbene lastnine, stroški zemljišča in rušitve. Bodočim investitorjem namreč nameravamo oddati urejeno zemljišče — pripravljeno za takojšnjo gradnjo. Glede gradnje nove avtobusne postaje pa menim, da mora investitor naročiti idejne projekte, da bi lahko predvidel področje, ki ga bo za- sedla. S tem ni moč več odlašati. Pri tem naj še pripomnim, da je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve sklenil, da začasna postaja ne more biti na področju, kjer je predvidena nova. Takšna rešitev bi namreč ovirala gradnjo nove avtobusne postaje.« A. žalar Ob 75-letnici Plamena V tovarni vijakov Plamen v Kropi praznujejo 75-letnlco ustanovitve podjetja. V počastitev obletnice bodo v Kovaškem muzeju v Kropi 18. aprila odprli razstavo 75-letnice podjetja. Ta dan bo tudi sprejem poslovnih predstavnikov in gostov. V okviru praznovanja bo v Kropi v nedeljo, 1». aprila, koncert pevskih zborov iz Doline pri Trstu, Radiš s Koroške in »Stane Žagar« iz Krope. Osrednja proslava bo v Kropi 1. maja, na dan 75-Ietnice ustanovnega občnega zbora Prve zadruge za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa, iz katere se je v času 75 let razvilo tedanje podjetje »Plamen« v Kropi. 1. maja dopoldne bo pred sindikalnim domom zborovanje s kulturnimi prireditvami. Igrah bosta godba na pihala iz Gorij in gedba na pihali iz Zdanic — CSSR. Popoldne bo v sindikalnem domu v Kropi prosta zabava s plesom za vse člane kolektiva, upokojence in svojce. V Plamenu upajo, da bo prišlo v Kropo za 1. maj tudi večje število domačinov, ki delajo in stanujejo v raznih krajih Slovenije. Letošnje praznovanje 75-lctnice ustanovitve podjetja bo še toliko bolj svečano, ker dosegajo lepe proizvodne uspehe. Letos so v prvom tro-mesečju, v primerjavi s I. tromesečjem preteklega leta povečali proizvodnjo po količini za 21 odstotkov in izvoz po vrednosti za 146 odstotkov. Po dosedanjih predvidevanjih bodo letos povečali proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom za 30 odstotkov In izvozili nad 40 odstotkov celotne proizvodnje. Hitro rast proizvodnje jhn omogoča prizadevanje celotnega kolektiva, dobra organizacija dela in nabava novih sodobnih strojev za proizvodnjo vijakov. C. Rozman »Imeli bomo parado kot v Moskvi«! Hotaveljsko turistično društvo Slajka pripravlja spektakel, kakršnega Poljanska dolina še ni videla »Ho t avl jc ležijo ob cesti škofja Loka—Žiri, nad izlivom potoka Hotavljščica v Poljansko Soro. Znane so predvsem po bogatem nahajališču marmorja, ki je rožnate, rjavovijoličaste ali sive barve. Kamnolom izkoriščajo od srede prejšnjega stoletja, toda šele leta 1935 so začeli z bolj intenzivnim in načrtnim kopanjem... Po zadnji vojni si je mnogo tamkajšnjih prebivalcev poiskalo delo v sosednji Gorenji vasi, Poljanah in škof ji Loki. Ženske, zlasti starejše, rade klekljajo. Hotaveljske čipke so znane daleč naokrog.« To jc peščica najpomembnejših ugotovitev, vzetih iz Krajevnega leksikona Slovenije (Ljubljana 1968), in sicer iz poglavja, ki govori o občini škofja Loka. Kar precej povedo, vendar kaže, da bodo kmalu zastarele, pomanjkljive. Sestavljalci pač niso mogli predvideti sprememb, ki smo jim priča zadnji dve leti. Hotaveljčani namreč veljajo za iznajdljive ljudi, polne načrtov ter svežih idej. Čeprav živijo »na periferiji«, kot radi pravimo malce bolj odmaknjenim predelom, se trudijo stopati vštric s časom in slediti napredku, ki vasicam njihovega kova žal dostikrat obrne hrbet. Ključ do uspeha vidijo v razvijanju turizma, v panogi torej, kjer sta domiselnost in vztrajnost, združeni s pametnim vlaganjem, odločilnega pomena. Nekaj izkušenj že imajo, saj si je tradicionalni predpustni karneval, ki so mu dali ime Smojkarsko tekmovanje — po smojkah, tovornih saneh, na katerih so hribovski kmetje včasih prevažali hlode v dolino — letos ogledalo čez 2000 obiskovalcev. Da pa bi delo potekalo bolj organizirano, da bi pritegnili nove ljudi, je skupina najprizadev-nejših občanov sklenila ustanoviti turistično društvo. Zbrali so se torej v gostilni »Pri lipanu«, sedli za mizo, staknili glave — in društvo je bilo tu. Danes, tri tedne kasneje, šteje že 60 članov. ENOTNOST BREZ PRIMERE »Prepričan sem, da bomo uspeli,« nam je zatrjeval Andrej Mravlja, član upravnega odbora in predsednik KS Ho-tavljc. »Ljudi druži izredna sloga, nenavadno razvit kolektivni duh, ki ga — v nasprotju z drugimi kraji — čas in naglo rastoči življenjski standard nista mogla uničiti. Prvič je prišel do izraza pred štirimi desetletji, v obdobju gospodarske krize, ko so bili Hotaveljčani, boreč se za obstanek, primorani napeti vse sile in s skupnimi močmi premagovali pomanjkanje. Ustanovili so mlekarsko zadrugo, izdelovali maslo in druge mlečne proizvode ter jih prodajali v Ljubljano. Vas je tako prebrodila najhujše in srečno dočakala konec težkih dni.« Enotnost in medsebojna povezano:;! prebivalcev Hota- velj sta se kasneje še okrepili. Po vojni, ko je bilo treba kar najhitreje odstraniti posledice okupatorjevih dejanj, so ljudje znova pljunili v roke in postavili nov zadružni dom. Domača dramska skupina je takrat naštudirala več gledaliških predstav kot vsi ostali kraji Poljanske doline skupaj. Igrali so pod okoliškimi kozolci, po hišah in na skednjih, čisti izkupiček pa namenili za gradnjo doma. Mladina se je lotila »peke« zidakov in jih naredila okrog 200 tisoč. Se in še bi lahko naštevali in pripovedovali, koliko ur prostovoljnega dela je ta vas vložila v stavbo, a nam prostor ne dopušča. Kljub temu upamo, da smo vam znali pričarati vsaj približno sliko Hotavelj izpred dvajsetih let. »Potem je prišlo do naglega preobrata«, se spominja tov. Mravlja. »Povzročili so ga administrativni ukrepi, s katerimi je občina kraj priključila Gorenji vasi. Ljudem ni bilo všeč, da nimajo več nobene besede pri upravljanju zadružnega doma in da oblast prodaja poljedelske stroje, na katere so bili kmetje poprej tako ponosni, čutili so se ogu-ljufane. Delovni elan je izhlapel, Hotaveljčane sta zajeli malodušje in nejevolja. Za dobrih deset let so opustili sleherno množično aktivnost.« KRIZA JE PREMAGANA Toda želja po napredku, po skupnem iskanju novih oblik uveljavljanja V prebivalcih sveta vzdolž Hotaveljščice ni nikdar povsem ugasnila. Samo potuhnila se je in, skrita za barikado užaljenosti, čakala lepših časov. Ti časi so nastopili leta 1968, ko je vsesplošna »turistična obsedenost« zajela tudi Poljansko dolino. »Dva vaščana sta tedaj predlagala, da bi lahko poskusili organizirati pustno prireditev z imenom Smojkarsko tekmovanje, ki bi prikazala dejavnost naših prednikov — seveda v folklorno-zabavni obliki,« so mi razlagali Hotaveljčani. »Najbolj navdušeni smo se k> flli dela, čeprav je le malokdo verjel, da bomo uspeli. Toda priprave so lepo napredovale in zadnjo januarsko nedeljo je bilo vse nared. Prišlo je okrog 500 obiskovalcev, veliko več kot smo pričakovali. Na- stopajoči so jih navdušili, nam pa vlili novega poguma.« Tako se je torej začelo. Lanski in letošnjj karneval sta požela še več pohval. Ljudje so oživeli. Verjamejo v turistično bodočnost Hotavelj, vendar hkrati vedo, da pot do končne zmage ne bo lahka, da bo terjala mnogo truda in skupinskih naporov. Prav zato so pred tedni ustanovili turistično društvo Slajka (Slajka je 800 metrov visok hrib nad Hotavljami, čudovita izletniška točka, katere glavno znamenitost predstavlja 900 let staro poslopje, bržkone prva kmetija daleč naokrog) in sestavili zelo konkreten program dela. Poglejmo, kaj snujejo. Za osnovni cilj so si postavili asfaltiranje ceste skozi vas, olepšavo'vseh stavb in postavitev javne razsvetljave. Denar nameravajo zbirati na najrazličnejše načine, predvsem z vsakovrstnimi prireditvami. Prva med njimi bo velika prvomajska parada, kakršne Poljanci doslej še niso doživeli. V njej naj bi sodelovalo prek 300 ljudi. »Povorko, dolgo približno 2 kilometra, nameravamo razdeliti na tri dele: v začetnem bomo skušali podati nekakšen prerez življenja starih Hotaveljčanov, življenja, ki se je končalo pred 25 leti. Skupina bo sestavljena iz mlati-čev, koscev, žanjic, tkalcev, tkalk in gozdarjev v značilnih kmečkih nošah. Sprevod mislimo popestrili z vozom, urejenim kot notranjost stare kuhinje, v kakršni so si kuhale najbolj revne družine (bajtarji); drugi del smo posvetili NOB. Obiskovalci bodo lahko videli jezdece na konjih, ki nosijo slovensko, jugoslovansko in delavsko zastavo, nadalje več narodnih noš ter hotaveljski in druge prapore. Za njimi S2 bo zvrstila skupina borcev-domači-rtev in četa pripadnikov JLA. Svojo udeležbo sta ,potrdila tudi pionirski pevski zbor iz Gorenje vasi ter godba na pihala tovarne Alpina Žiri; tretji del je namenjen prikazu sedanjosti, modernemu načinu življenja poljanskih kmetov. Sestavljali ga bodo traktorji in kmetijski stroji, motorizirana gasilska enota,, vozilo, polno raznovrstnih izdelkov podjetja Marmor, skupina gozdarjev in čipkaric ter — za konec — maketa znane gostilne »Pri lipanu«, kjer vam postrežejo z odlično kapljico. Spisek še ni popoln, ampak vseeno morate prizna- ti, da bodo mogočnejšo parado imeli najbrž samo v Moskvi,« jc druščina Hotaveljčanov šegavo zaključila svoje pripovedovanje. Sprevod, posvečen 25-Iet-nici osvoboditve in 100-letnici Leninovega rojstva, naj bi obšel Trebijo, Go-renjo vas in Poljane, vmes obiskal 5 spomenikov padlih borcev ter se nato vrnil v Hotavlje, kjer bo centralna proslava. Večina rekvizitov jc že pripravljenih. Organizatorje so podprli občinska turistična zveza, občinska konferenca SZDL, številne gospodarske organizacije in gasilci. In stroški? »Ker je podpora naštetih ustanov le moralnega značaja, si stroškov skoraj ne moremo privoščiti. Vse sloni na prostovoljnem delu. Dokazati namreč hočemo, da se tudi brez finančne podpore da marsikaj narediti. Kajpak s tem ne mislim reči, da bomo morebitne prispevke odklonili,« mi je pojasnil eden od "Članov UO. Še bi lahko pisal o prizadevnih organizatorjih izpod Slaj-ke. Marsikaj so mi povedali, razkrili. Načrtov jim zlepa ne zmanjka. Ampak o tem kdaj drugič, po paradi morda. Prehitevati čas je namreč tvegana zadeva, dasi gre za stvari, ki se jih lotevajo odločni Hotaveljčani. I. Guzeij Malo gorenjskih proizvajalcev na reviji Za letošnjo modno revijo spomladanskega sejma v Kranju je morda bolj kot kdaj značilno, da na njej sodeluje vše manj gorenjskih oblačilnih podjetij. Po eni strani je vsekakor škoda, da na reviji, ki je vedno zelo obiskana, prav gorenjska podjetja ne predstavljajo svojih novosti ali svoje serijske proizvodnje — kot da jim ne bi bilo za domačega potrošnika. Da pa ima naš potrošnik precejšnje ielje, dokazujejo ponudbe oblačilnih predmetov od drugod, tako iz sosednje Hrvatske ter Avstrije in Italije. Med konfekcijskimi oblačili, prikazanimi na reviji, bomo v trgovinah lahko poiskali med modeli Gorenjskih oblačil, ki jim morda le enkrat ali dvakrat spodrsnilo, drugače pa so njeni modeli kar ugajali. Lepi so bili novi vzorci in blaga Tekstilindusa. Manekenke so nosile najlepše čevlje tovarne Peko. Med usnjarji je bil opazen tudi Trio iz Tržiča z lepim usnjenim maksi plaščem za vetrovne in deževne dni. Trgovine kot so Elita it Kranja in Murka iz Lesc bo-, do za poletno sezono kot kaže založene s poletnimi oblekami, s kompleti kril in brezrokavnikov, manj pa bo, če bi sodili po reviji, prehodnih kostimov. Trgovine bodo za poletje lepo založene z res lepimi kopalkami tovarne Pletenina in Beti. Če pa nam ne bo všeč izbira v naših trgovinah, bomo pobrskali med obešalniki trgovin v Beljaku in Trstu, ka- mor bodu morda zvabili lepi hlačni kostimi in svilene poletne obleke, solidne in ne preveč drage. L. M. » Na tihem sva le upala « Marija Kunšič iz Zasipa pri Bledu in Igor Jamnik iz Žabnice sta slovenski par na Kmečki ohceti 1970! Slovenski par za Kmečko ohcet 1970 je znan! 11. aprila je posebna komisija, sestavljena iz štirih članov organizacijskega odbora Kmečke ohceti in sedmih naročnikov Dnevnika izrekla dokončno odločitev. Največ točk, 95 od 110 možnih, je prejel par številka 11: Marija in Igor. Komisija ju je izbrala med 17 pari. Kdo sta Manija in Igor? Gorenjca! Marija je doma iz Zapisa pri Bledu, Igor pa iz žabnice, edini kmet, ki se je skupaj z zaročenko prijavil na razpis za slovenski par na kmečki ohceti 1970. Zares, izbrali so pravšnjega! 30. maja ob 12. uri bosta na častitljivem ljubljanskem Magistratu svečano sklenila zakonsko zvezo skupaj s petimi poročnimi pari iz jugoslovanskih republik in desetimi pari iz desetih evropskih držav. čas je torej, da Gorenjcem natančneje predstavimo naš par. # Nevesta: MARIJA KUN-ŠIC, rojena 13. avgusta 1947. leta, doma iz Zasipa pri Bledu, ekonomski tehnik, zaposlena pri SGP Sava na Jesenicah. Ima še brata in sestro, vendar sta še oba »ledik«. • Ženin: IGOR JAMNIK, rojen 3. februarja 1939. leta, doma lz Žabnice, kjer ima kmetijo. Sam jo obdeluje, saj nima doma nikogar več. Torej zares potrebuje ženki-co in gospodinjo. V sredo zvečer sta se na Jesenicah prvič predstavila javnosti. Nabito polna dvorana Cufarjevega gledališča ju je sprejela z bučnim aplavzom. Marija je konec koncev na pol Jescničanka, saj je za- poslena v Savi in jo gotovo marsikdo že pozna, Igor pa jc znan muzikant in jc s svojimi fanti že zabaval Jeseničane. Niso bili redki v dvorani, ki so dejali: Prava so izbrali. Tako preprosta sta in ženin jc še povrhu kmet. To; rej prav za Kmečko ohcet! Ko smo slovensko nevesto in ženina po predstavitvi poprosili, da bi povedala nekaj besed za bralce GLASA, sta Z veseljem pristala. »Marija in Igor, kdaj sta se prvič srečala?« Marija: V srednji šoli sem imela sošolko iz Žabnice, ki je bila Igorjeva soseda. Obiskala sem jo na domu in takrat sem Igorja prvič videla. No, kasneje sem tudi pela pri njegovem ansamblu (Marija je na Jesenicah dokazala, da ima lep sopran), kdaj pa sva postala fant in dekle, se ne spomnim.« Igor je na hitro dodal: »Prišlo je kar samo od sebe!« »Potem, ko sta se prijavila na razpis za slovenski par, ali sta kdaj pomislila, da bosta izbrana prav vidva?« Igor: »Vsak od parov je na tihem upal, da bo izbran. Tudi midva, posebno potem, ker so se najine možnosti po razveljavljenem prvem glasovanju povečale.« »In kaj so vama porekli prijatelji in znanci, ko so zvedeli za veselo novico?« Marija: »Zvedeli so po radiu in so seveda ponosni ia to. Posebno zato, ker je tudi kočijaž Miha Ferčej, ki naju bo vozil na ohceti, iz Zasipa.« Igor: »Veseli so bili in ml vsi po vrsti čestitali.« »Tako rekoč čez noč sta postala slavna. Kako prenašata stalno fotografiranje, sprejeme, razgovore, obiske tid?« ( Igor: »še kar gre. Toda kaj, ko se najhujše še ni začelo. Sedaj bova imela nekaj časa mir, maja pa bo halo. Ne vem, kako bo, posebno zato, ker nisva navajena na ponočevanje in »lumpanjc«.« »In za konec Marija, še eno vprašanje. Veste, da je Igor sam na kmetiji in da potrebuje pomočnico in gospodinjo. Ali boste zato opustili službo in sc posvetili delu na kmetiji?« »Nekaj časa bom še hodila v službo, potem pa bom ostala doma. Mislim resno kme-tovatl.« Torej, draga ženin in nevesta, obilo sreče. Obenem pa v imenu Gorenjcev in bralcev GLASA iskrene čestitke! J. Košnjek Mamice vasi milje nek i bodo od svojega prvega dne lastniki hranilnih knjižic V četrtek, 16. aprila se bodo na Dunaju nadaljevali tako Imenovani pogovori SALT. Ta kratica, ki se čedalje pogosteje uporablja, stoji namesto štirih dolgih besed (v angleščini): pogovori o omejevanju strateškega oboroževanja. In kaj je strateško oboroževanje? To je proizvodnja raket MIRV (spet kratica) oziroma raket z več atomskimi naboji, ki se med poletom »razkropijo« in vsaka zase leti potem neodvisno proti vnaprej določenemu in izračunanemu cilju. To je ofenzivno strateško orožje. Strateško orožje so tudi rakete ABM oziroma antiba-listične rakete, ki naj bi prestrezale prihajajoče »ofenzivne« rakete in jih uničevale. ABM je defenzivno orožje. Toda pojma »ofenziven« in »defenziven« se popolnoma pomešata, kadar poskuša ena in druga stran dokazati, da je ogrožena zaradi mrz- SALT ličnega oboroževanja druge strani. Sovjetski premier Aleksej Kosigin je na primer med obiskom v Londonu v razgovoru z novinarji začudeno vzkliknil, kako more biti graditev antibalistič-nega oziroma antiraketnega sistema ofenzivna. Že ime pove, da je tak sistem namenjen obrambi proti ofenzivnim raketam. Toda v Pentagonu, obrambnem ministrstvu ZDA, niso bili tega mnenja. Trdili so da je graditev antiraketnega sistema prav tako ofenzivna. Svoje sklepanje so utemeljevali takole: če Rusi na primer obdajo Moskvo in Leningrad z antiraketnimi raketami (»tenki« ali delni an-tiraketni sistem), zmanjšajo učinkovitost morebitnega ameriškega »povračilnega« udarca« na ti dve mesti in s tem porušijo tako imenovano »ravnotežje strahu«. Zato je predsednik Nixon po dolgih posvetovanjih sklenil, da morajo ZDA začeti graditi tudi svoj »tenki« ali delni antira-ketni sistem. Javnost, ki je močno zmedena zaradi učenih razprav in dokazov »jastrebov«, jim dostikrat ne ve učinkovito ugovarjati, ker nima v rokah zadovoljivih podatkov, šele dostikrat pozneje se pogostokrat izkaže, kako zelo so se motili ali celo lagali vojaški strokovnjaki. Značilen primer za domnevni »bombniški razkorak« je iz leta 1955. Takrat so ameriški vojaški strokovnjaki trdili, da imajo v ZSSR že to- Nesreča pri Retečah Le toliko je ostalo od tovornjaka, ki ga je v četrtek zvečer nekaj pred šesto uro na nezavarovanem železniškem prehodu v Retečah pri škof ji Loki dobesedno razklal brzi vlak, ki je vozil proti Ljubljani s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Voznika tovornjaka Alojza Žalca je vrglo približno 20 metrov stran na bližnji vrt. Po zadnjih podatkih je Žalec še živ, vendar v kritičnem stanju. Tovornjak, last Gradisa iz Ljubljane, je raztreščilo. Pok Je bil tako silovit, da ga je bilo moč slišati celo na cesti Kranj—Ljubljana. Kose tovornjaka je razmetalo daleč naokoli, tudi 50 metrov daleč. Drobec stekla je zadel deklico, ki se je prav v tem trenutku peljala s kolesom po poti ob progi. Poškodoval ji je obraz. Domačini so povedali, da je Žalec odvažal prst z bližnjega gradbišča in da sta se stalno vozili z njun tudi dve deklici, ki na srečo med usodno vožnjo nista bili v avtomobilu! Kako silovito je bilo trčenje, pove dejstvo, da se je zadnje dvojno kolo z vso silo zaletelo v vogal 100 metrov oddaljene stanovanjske hiše Felicite Gartner. V tem trenutku sta bila na vrtu njena mati in najmlajši sin, ki ju je odtrgano kolo za las zgrešilo. Sreča v nesreči! (jk) — Foto: F. Perdan Dejavnost gorske reševalne službe Včeraj je bilo v Kranju posvetovanje o dejavnosti gorske reševalne službe, na katerem so sodelovali predstavniki službe, predstavniki komisije za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije ter predstavniki organizacij, ki sodelujejo z GRS pri njihovih akcijah, predvsem organov za notranje zadeve in jugoslovanske ljudske armade. Včerajšnje posvetovanje je bilo prvo tovrstno v državi. Prisotni so poudarili, da se vloga in pomen GRS stalno večata, ker je obiskovalcev gora vedno več, zato pa so pogostejše tudi nesreče. Služba organizira letno 70 velikih reševalnih akcij, smrtno pa se ponesreči poprečno 10 ljudi na leto. Prav tako pomaga tudi ponesrečenim smučarjem. Gorska reševalna služba že 15 let sodeluje z Upravo javne varnosti, v zadnjem času pa tudi z JLA. Njeni člani delajo brezplačno, družba ji omogoča in pomaga pri nabavi opreme. Kranjsko posvetovanje bo prav gotovo pomagalo pri krepitvi GRS, ki letos praznuje 60, letnico obstoja In uspešnega delovanja. liko strateških bombnikov, da je nastalo resno neravnotežje (razkorak) med ameriško in sovjetsko bombniško silo. V resnici so Rusi pošiljali svoje strateške bombnike, da so letali v krogu. S tem so naredili vtis, da jih imajo dosti več, kakor so jih v resnici imeli. Na Dunaju naj bi se začela prava pogajanja po Helsinkih, kjer so bili samo »predhodni pogovori«. Uspeh pogajanje je zelo negotov, ker nobena stran ni hotela »zamrzniti« lastnega strateškega oboroževanja. Toda pogajanja bodo zapletena tudi zato, ker so tako v ZDA kakor v ZSSR »jastrebi« in »golobi«. V določenem trenutku lahko zmaga stališče enih, v naslednjem trenutku stališče drugih. Zato bodo pogajanja dolgotrajna in naporna, nihče pa ne more jamčiti, da bodo tudi uspešna. Ljudje in dogodki Položaj v Kambodži se po strmoglavljenju princa Noro-doma Sihanuka naglo slabša. Že takoj prve dni po prevratu so na precejšnjem delu kam-boškega ozemlja, posebno na meji z Južnim Vietnamom, prevzele oblast severnoviet-namske osvobodilne enote. V kamboškem glavnem mestu Phnom Penhu vlada mobilizacijsko ozračje. Mladina se vadi z orožjem, na pomembnih točkah v mestu kopljejo zaklonišča in rove, iz provinc prihajajo čedalje bolj vznemirljive novice. Najbolj vznemirljiva je novica o pokolu Vietnamcev v taborišču v Prasoti. V Kambodži živijo tudi Vietnamci, posebno v bližini kamboško-vietnamske meje. Očitno je, da se kamboške vojaške oblasti bojijo teh Vietnamcev, imajo jih za sovražnike. Ali je pokol v Prasoti znamenje za začetek prave državljanske vojne v Kambodži? će je to res, se deželi ne obetajo dobri časi. Pomeni, da je po tolikih letih miru zdaj tudi Kambodža na vrsti, da okusi vsaj del strahot, ki jih že leta okuša Južni Vietnam. ZLATI KLJUČI NAJVEČJA RAZSTAVA SODOBNEGA POHIŠTVA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU OD 30. APRILA DO 18. MAJA dekorativna Ravnikarjeva dela v Tržiču Za praznike pripravlja delavska univerza Tržič razstavo akvarelov in gvašev iz kon-finacijc Ljuba Ravnikarja. To pot je pokroviteljstvo nad razstavo prevzel občinski sindikalni svet Tržič. Razstavna zbirka, ki jo jc posredoval muzej revolucije iz Ljubljane, obsega 24 del. Izbor Ravnikarjevega ustvarjanja iz časa slikarjevega pregona v Italijo v letih 1941— 1943 predstavlja enega izmed RADOVLJICA — V dvorani radovljiške graščine bodo danes, 18. aprila ob 20. uri, odprli razstavo kiparja Janka Dolenca. Dolenc, invalidski upokojenec, je doslej razstavljal -že na Muti, v Radljah, Vuzenici, Piranu, Slovenj Gradcu, Mariboru, Ravnah, Mirni, Trebnjem in v Šoštanju. Pred otvoritvijo bo občinstvo lahko prisluhnilo koncertu Tria Lorenz. Organizator razstave je delavska univerza Radovljica. Vstopnice so po 5 din. JESENICE — Včeraj se jc na Jesenicah začel III. medklub-ski festival amaterskega filma. Organizirali so ga člani skupine ODEON. Festival se bo končal danes. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Bojan čebulj, Tine Arko, Ivo Lehpamer, Jože Perko, Miha Brun in Slavko Humerca, je izmed 128 prijavljenih filmov triinsedemdesetih avtorjev izbrala 38 najboljših. Petnajsterico so tudi nagradili. V primerjavi z lanskoletnim festivalom, ko jc bilo prijavljenih 73 filmov, je letošnji precej bolj uspel. Sodeč po udeležbi — sodelujejo avtorji iz vse države — postaja zares vse jugoslovanska prireditev. S. V. vrhov njegovega dela. Motivika so slikovite ulice, okovane med stare hiše, čudovita okolica krajev ob 42. vzporedniku v vseh letnih časih in ustvarjalnih razpoloženjih: oljčni nasadi, murve, sončna trta in cvetoči mandljevci. Nekdanji profesor na kranjski gimnaziji Tržičanoni ni neznan, zato se lahko nadejamo številnega obiska. Otvoritev razstave bo 24. aprila ob 19.30 v paviljonu NOB. -ok Mladinski koncert v Preddvoru V torek, 21. aprila, ob 17. uri bo v dvorani osnovne šole MATIJA VALJAVEC koncert v počastitev praznovanja delavskega praznika 1. maja in 25 letnice osvoboditve. Koncertni spored bodo Izvajali učenci glasbene šole Iz Kranja in glasbenega oddelka Preddvor. Poleg godalnega orkestra bodo nastopili učenci iz oddelka za klavir, kitaro, klarinet, klavir- sko harmoniko in solopetje. Na področju občine Kranj je pri najmlajših vedno večje zanimanje za glasbeno izobraževanje in študij instrumentov. V težnji, da se glasbeno nadarjeni mladini omogoči uspešni študij instrumentov in da se ji nudi čim-popolnejši vpogled v svet glasbe in estetske vzgoje« ima kranjska glasbena šola svoje oddelke v Preddvoru, Cerkljah in Šenčurju. -ar Ob 25-letnici osvoboditve taborišča Buchenivald (Nadaljevanje) DORA — KOMANDA SMRTI V nemškem pogorju Harz pri Nordhausnu je hrib raz-rit kot mravljišče. Prebada ga osem predorov, ki so med seboj povezani in vodijo v velike podzemske hale. Kdo je kopal te rove? Nemška mehanizacija? Ne! To so kopali ljudje — številke — sužnji nemške kulture. Kopali so jih pod udarci fašističnih zveri. Ubijali so jih udarci, prekomerno delo, mraz in lakota. Te hodnike in hale niso zaman imenovali galerije smrti. Ko so sužnji kopači izkopali predore in galerije, so pripeljali sužnje delavce. Postavili so stroje, ki so jim stregli jetniki pod nadzorstvom nemških mojstrov — strokovnjakov. V teh galerijah smrti so sestavljali VI in V2. Seveda pa pri takem-delu nima prve besede palica, ker potrebuje kvalificiran delavec pri delu mir, to pa še ne pomeni, da je šlo brez tepena. Če so esesovci prekršek ocenili kot sabotažo, kar ni bilo redko, so krivca obesili. V Dori je bil vsak jetnik dobesedno živ zakopan! Prvi transport jetnikov iz Buchenvvalda — Dora je bila zunanja komanda tega taborišča — je bil poslan v Do-ro v avgustu 1943. Do konca tega leta je bilo tja poslanih več kot deset tisoč. V šestih mesecih — od oktobra do marca — je bilo poslanih v buchenvvaldski krematorij več kot 2500 trupel. Poleg teh so poslali še 3 tisoč popolnoma izčrpanih, komaj živih jetnikov v taborišče Lublin. V oktobru 1943, je prišlo iz taborišča Flosenburg 500 Jugoslovanov, ki so bili namenjeni v Doro. Buchenvvaldski m an ti fašistom jc uspelo iz tega transporta rešiti približno sto ljudi, tako da so> jih poslali na lažje delovne komande. Od tisti, ki so odšli v Doro, jc v šestih mesecih osjala komaj polovica. Kje so tisti ki so šc ostali? Od aprila 1944 trupla iz Dore niso več pošiljali v buchenvvaldski krematorij, pa zato ni bilo mogoče točno vedeti, koliko jih je še ostalo živih. Komanda Dore ni puščala niti enega živega jetnika. Morala je ostati skrita pred svetom, da se ne bi zvedelo, da se v njenih podzemskih halah sestavlja VI in V2. Taborišče Dora ni doživelo osvoboditve, pač pa evakuacijo. Nemci so hoteli vso dejavnost Dote preseliti v bližino Bodenskega jezera, kar pa se jim ni posrečilo zaradi hitrt^a,n]a#rcdovan}a zavezniških armad. Sedaj, po 25 letih, smo se udeležili proslave osvobodit-te taborišča Buchcnvvald tudi Jugoslovani. O tem pa vam bom poročal naslednjo soboto. Piše Stanko Rode Nemška koncentracijska taborišča — Draga, zdaj grem po tvojo mamo .. Ti si lahko srečen, Peter, tebe pričakuje doma ljubeča zenička, mene pa nihče! — Verjemite mi, tovariš, da je nocoj hotel res popolnoma zaseden! — Slišite vi, ml hočete vr- — Gospa ravno telefonira, niti mojo utež? Vrnite se čez tri ure... DROBCI HENRIK ZBIL Zamera je toliko težja stvar, ker zamerjajo nekulturni ljudje. Informiranje se kaj lahko prelevi v uniformiranje. Umetnina je proteza narave. človek, ki dobro misli o ljudeh, je tudi sam dober. Za mnoge nastopijo hudi časi šele takrat, ko se znajdejo v iz,obilju. Pravilo, ki pravi, da so navzoči izvzeti, zelo lajša obrekovanje. Ali živimo zato, da imamo, ali hočemo imeti, da bi Uveli? Avtomobilist in njegov značaj Nekdo se je vozil po prometni cesti skozi londonska predmestja in se jezil nad številnimi avtomobili, ki so mu vozili nasproti in prekasno zatemnjevati luči. Oči so ga že bolele, toda veriga se ni pretrgala. Končno mu je bilo dovolj in zarotil se je: »Prvemu, ki mi pride nasproti, bom pokazal!« Ko sta mu takoj spet posvetila dva žarometa v oči, je v nasproti vozeči vbz zavozil tako, da ga je zbil s ceste. Sam je pri tem ostal nepoškodovan, oba človeka, ki sta sedela v nasprotnem vozu, pa sta njegovo jezo piačala z življenjem. Navadno domnevamo, da so prometne nesreče povzročili nesrečni razlogi, toda dr. VVil-let, docent sociologije na univerzi Reading v Angliji, je drugačnega mnenja. V svoji knjigi Zločinci ceste dokazuje pri 653 prometnih grešnikih nekega angleškega policijskega okraja, ki jih je sociološko testiral, da je večino nesreč povzročila brezobzirnost, tiste vrste brezobzirnost, ki se da pojasniti samo na podlagi asocialnega osnovnega odnosa. Kakor človek živi, kakršen je po svojem značaju, tako tudi vozi. Samo 14 odstotkov nesreč v tistem okraju je nastalo zaradi nepredvidenih slučajnosti, npr. zaradi blokiranega volana, eksplozije gume, "pika ose ipd. V vseh ostalih 86 odstotkih pa je bil voznik sam kriv, ker je v odločilnem trenutku nekaj storil ali pa nekaj opustil, česar ne bi bil smel. Večina ljudi živi v prcpri« čanju, da so prometni grešniki sicer v splošnc/n dostojni ljudje, dobri družinski očetje, vseskozi poštenjaki, ki postanejo nevarni za druge le za volanom. Izid preiskav pa kaže ravno nasprotno. Za volanom se pokaže človek v svoji pravi luči. Kdor se vede v cestnem prometu asocialno, je zelo verjetno tak zmeraj. Od 653 prometnih grešnikov je bilo 23 odstotkov že kaznovanih zaradi nasilja, tatvine, prestopkov proti nravnosti, pijančevanja ali drugih delik-tov. Nadaljnjih 9 odstotkov je bilo znanih policiji, da v tem ali onem pogledu niso čistih rok (podobna preiskava v Kanadi je pokazala, da je od 94 prometnih grešnikov bilo že prej kaznovanih 34 odstotkov zaradi raznih prestopkov. Nadaljnjih 17 odstotkov pa jc imelo opravka že s sodiščem za mladoletne). Te številke kažejo, da avto-mobilisti, ki zakrivajo hude prometne nesreče, nikakor niso vedno dostojni, pošteni ljudje, temveč dostikrat kriminalci ali h kriminalu nagnjeni ljudje. Agresivnost — gonilna sila pri večini zločinov — je po mnenju dr. VVilleta značilna tudi za asocialnega voznika. Ta nasilnost je sploh lastnost takih ljudi, le da je v normalnih razmerah več ali manj prikrita, oziroma ni razloga, da bi izbruhnila. Le na cesti, kjer človek ne pozna drug drugega, ji dajo duška. Saj je treba le pritisniti na plin pa si že prek hribov in dolin. Poleg tega je notorični prometni grešnik po dr. VVilletu izrazit egoist. Mnenja je, da se morajo vsi drugi ravnati po njem. Bolan je, če nima ceste povsem zase. Najraje bi spodil z nje vse, kar mu pride nasproti ali kar vozi pred njim. Tri četrtine grešnikov, ki jih je prijel dr. Willet, je imelo za najpreprostejšo stvar na svetu kršiti iz gole objestnosti pravice drugih ali predpise, samo če ni nihče videl. Resnično nevarni prestopniki prometnih predpisov so zelo pogosto pijani, toda dr. VVillet pravi, da sodiš površno, če pripisuješ glavno krivdo alkoholu, kakor se to godi v vseh statistikah. Treba bi se bilo intenzivneje ukvarjati z duševnimi motnjami, ki so pripeljale voznika do alkoho-liziranja in so tako njegovo neuravnovešenos/ še okrepile. V zvezi s tem poroča sociolog v preiskavi v Ameriki, kjer so vprašali voznika, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi vožnje v pijanem stanju, kako vpliVa nanj alkohol. »Reši me mojih manjvrednostnih občutkov,« je dejal voznik. »Na vse skrbi pozabim in sem prepričan, da voz popolnoma obvladam pri vsaki hitrosti in za nobeno ceno ne bi hotel dvigniti noge s pedala za plin.« Še nekaj splošnih pripomb iz opazovanj dr. VVilleta h karakteristiki prometnih grešnikov. I Velika večina je moških, le vsaki trinajsti grešnih' je ženskega spola. Poleg tega so to večinoma mladi ljudje med 21—79 let, med temi pa spet predvsem 26-letniki. Ob zaključku pravi dr. VVillet, da se stalni prometni grešniki nikakor nimajo z» kriminalce niti ne mislijo, da jih imajo drugi za take. Eden od njih je odkrito povedal: »Ce po nesreči, ki si jo povzročil, odpelješ dalje, je to tako, kakor če nič ne rečeš v trgovini, kjer so ti preveč vrnili, ko si plačal, temveč spraviš denar mirno v žep. To je pač velika skušnjava in nihče ti ne more nič očitati, če ji podležeš. Kogar pri tem ujamejo, ima pač smolo.« Nekdo drugi je menil: »Ce zagrešiš prometno nesrečo, je to tako, kot bi pristopil kot član k neke vrste klubu. Kakor hitro nekdo nekje začne pogovor o prometnih nesrečah, pove vsakdo svoj zgodbo. To je tako kot pri ljudeh, ki so bili operirani pa se pogovarjajo o tem.« To med prometnimi grešniki zelo razširjeno naziranje, ko nihče ne vzbudi niti najmanjšega zgražanja, je po mnenju dr. VVilleta izredno nevarno: čim več je namreč v kaki skupnosti takih, ki molče trpijo tako kaznivo dejanje in ravnanje, čim več je takih, ki govore o prometnih nesrečah iz ust grešnikov samih takoj odločno ne obsodijo, tem več bo prekrškov. Surove voznike se bo dalo ukrotiti le tedaj, če se bodo ljudje naučili imeti brezobzirnost za volanom ne za lastnost ničesar hudega mislečih voznikov, temveč za zavestno sovražno dejanje proti družbi, proti zdravju in življenju svojega bližnjega, torej za -"" zločin. Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., *&> 22., 23. in 24. url ter r» -dijska igra — 21.30 Lahka i orkestralna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Andrcvv Oldham Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Posluša j mo in primerjajmo — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 00.05 Iz. slovenske poezije SREDA 27. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol 9.40 Dz glasbenih šol Boston Pop s — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki /a tuje goste — 12.00 Na današnji dhn — 12.10 Trije odlomki iz Kmetijski nasveti — 12.40 S opere Ekvinokcij — 12.30 pesmijo in plesom križem po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Zorane Cotič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma Ln po svetu — 18.15 Rad imam glasbo- — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 18.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia Radia Beograd — 23.40 Plesni ritmi z orkestrom Ted Heath DrugI spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Plesni ritmi - majhni ansambli — 15.00 Priljubljene melodije s pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 S Philadelphi jskim orkestrom v koračnem ritmu — 18.00 Radi ste jih poslušali — 18.35 Orkester in zbor Horst Jan-kovvskv — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih kri/.potjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Akademski oktet — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00X5 1/ slovenske poezije ČETRTEK 23. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke Jureta Robcžnika, Mojmira Šepeta in Jožeta Privška ■— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva mojstra naše glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetit — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom EPas/v OvSterwald — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno- vajo — 22.15 Pesmi Hugona Wolfa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Ples z orkestrom Herb Alpert Drugi spored 14.05 Popevke za vas — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40' Sestanek ob jukc-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 13.35 Z orkestrom kitarista Ala Caiole — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20 30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Majhen koncert domače glasbe — 23.15 Glasba po slikarskih umetninah — 00.05 Iz; slovenske poezije 24. APRILA 8.04 Operna matineja —■ 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom balalajk Ossipor *"— 9.45 Narodne pesmi iz Palestine — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Pripora. čajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Bern-stein in Gershwin, 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek ia zdravje — 17.15 Koncert po željah, poslušalcev — 18.15 Rad' imam gjasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi* mite z ansamblom' Vilija Pe» triča — 20.08 V Ljubljani j« pel akademski zbor iz Kau> nasa — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in po> morščakih — 22.15 Besede ia zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub • •'■ i^RSO ti p. - i Drugi spoved 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — r4".35 Melodije iz filmov — 15.00 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke mediteranskih do. žel — 18.35 Melodije za raz* poloienje — 19.00 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 2f.l5 Bachova dela za orgl« — 22.00 Lz ženevskih koncertnih dvorani — 00x05 Iz slove* ske poezije Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica l»oše Pijade — Naslov uredništva: in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju S^MaS — Telefoni: redakcija 21-835 21-860: »p»awa lista, ma-looglasna in naročniška« služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta« Neplačanih oglasov ne objavljamo. ŽIVIL. A KRANJ Obiščite nas na spomladanskem sejmu ZIVIL.A KRANJ Po reklamnih cenah vam nudimo: nougat in sadne kocke Podravka biser in briljant Radgona pral ine bonbone Kandit razne likerje Fructal čokolado Gorenjka mare!ični kompot G ročka grah Bečej Pričakujemo vas SOBOTA 18. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.40 Obzornik, 17.45 Po domače s triom Slavka Znidaršiča in Veselimi hmeljarji, 18.10 Lepa Vida - TV igra, 19.15 Mozaik, 19.20 Narod piše sodbo sam, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dunaj po notah, 21.25 3-2-1, 21.35 Rezervirano za risanke, 21.50 Gemi-nus - serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV E23SZ ŽIVILA 19. APRILA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pod lipo (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.35 TV kažipot (RTV Ljubljana) Športno popoldne, 17.00 Vaš šlager sezone, 18.10 Za pet penijev - ameriški film, 19.40 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Deset zapovedi - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagadna oddaja (RTV Ljubljana) - 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 20. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Ce-pelin - lutkovna oddaja, 18.15 Obzornik, J.8.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik (RTV Ljub- ljana) — 19.05 Makslmeter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Angleški, kot se govori - TV drama, 21.35 Lenin in mi, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.20 Napoved sporeda (RTV Zagreb) — 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Ljubljana) 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) -— 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 21. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.15 Veselje v glasbi, 17.10 Obzornik, 17.25 Zasedanje odbora za proslavo Leninovega rojstva, 19.05 Izobraževalna oddaja, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Križar-ka Potemkin - sovjetski film, 21.35 Izgnanci - reportaža, 22.05 Poročila in polet vesoljske ladje Apollo 13 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 22. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Prvi koraki, 19.20 Izgnanci 1941-1945, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1. 20.35 Deseti brat - TV igra, 22.20 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Sodobniki (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.20 Skrivnosti morja (RTV Zagreb) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 23. APRILA I 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV GORENJSKI MUZEJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Miligoja Dominka. V baročni stavbi v Tavčarjevi u'. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-šarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava akad. slikarja Albina Polajnarja. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.--19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerrv Lewis (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 Portet neke gospe - nadaljevanka, 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 Zgodbe za vas, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna odaja (RTV Zagreb) — 17.50 Mladinski quiz, \ 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 TV servis (RTV Zagreb) — 19.20 Zabava vas Levvis (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 24. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Cooperfield. 18.15 Obzornik, 18.30 Baletna lepljenka, 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu,. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1, 20.35 DR. na morju - angleki film, 22.10 Malo jaz, malo ti - quiz, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Oddaja za otroke (JRTV Skopje) — 18.30 Baletna lepljenka (RTV Ljubljana) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled v Kranju Solata 6 din, radič 10 din,; špinača 8 do 10 din, korenček 2 din, peteršilj 6 din, slive 4 do 5 din, fige 5,50 din, pomaranče 5 din, limone 5 din, česen 12 do 15 din, čebula 3 din, hren 6 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,50 din, je-šprenj 3 do 4 din, kaša 4 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 4 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 5 do 6 din, celi orehi 9 do 10 din, orehi jedrca 24 din, klobase 5 do 6 din, kisla repa 1,40 din, kislo zelje 1,60 din, čebulček 12 do 14 din za liter, kokoši 15 do 20 din, jajčka 0,50 do 0,60 din. Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 18. aprila, ob 11. uri za šolo France Prešeren — Levstik - Mahnič: MARTIN KRPAN NEDELJA — 19. aprila, ob 10. uri za IZVEN — Levstik - Mahnič: MARTIN KRPAN, ob 16. uri T. M. Plautus: DVOJČKA, gostovanje v Zalogu TOREK — 21. aprila, Ob 17. uri za šolo Simon Jenko — Levstik - Mahnič: MARTIN KRPAN KinO Kranj CENTER 18. aprila franc. barv. CS film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma SLED PELJE V SOHO ob 22. uri 19. aprila franc. barv. CS film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma ROSEMARYJIN OTROK ob 21. uri 20. aprila amer. barv CS film NENAVADNA TATVINA ob 16., 18. in 20. uri 1 2 3 4 5 6 / 8 9 10 11 12 ~_ 13 15 16 1? 18 19 20 '21 22 *3 2 večer še prevroče. Sicer pa, kako tudi ne. V takšnem planinskem okolju tisoč metrov nad! Bohinjskih jezerom i, bi človek skočil iz kože in se, kot temui včasih rečemo, »pootročil«. In prav jp tako, kajti. vsakodnevne skrbi so preveč resne, da bi z njimi hodil v hribe. Po prevzemu srebrne snežinke nam je tovariš Leber zaupal: »Veste, da sem vesel, da je Vogel dobil prvo mesto glede urejenosti smušišč v Jugoslaviji. Zato si bomo prizadevali, da bi bil to tudi v prihodnje. Skrbeli pa bomo da bomo tudi na drugih področjih razvijali turizem. Tako bomo zgradili samopostrežno restavracijo, uredili smučarsko progo r Voglu v. dolino in sedežnico na Zadnji Vogel-.« \ •A Člani folklorne skupine Bohinj so se predstavili z nekaterimi narodnimi plesi Drugi udeleženci pa so ta>-kole komentiraj i ta dogodek? # Predsednik TD Bohinj, tov. Škantar: »Snežinka pomeni lepo priznanje Traustu-ris tu, Voglu in če hočete vsem, ki si prizadevajo z» razvoj turizma v Bohinju W da bi podaljšali zimsko sezo-noi« # Tajnik TD tov. Resman: »Prvo mesto pomeni veliko priznanje za napore,, ki jU* vlaga kolektiv tega podjetja-Po drugi stran b pa je ^* spodbuda in opozorilo, d» pred turistično izgradnjo Bohinja poskrbimo še za nek* t ere infrastrukturne objekti« predvsem pa. za- urejeno ce* sto v Bohinj.« % Vodja žičnic tov. Sežurf »Skušali bomo obdržali prvO> mesto« Zato bomo tudi v pri' hodnje tako kot do sedaj' skrbeli za naše naprave- i* za smučišča.« % Razpoloženje je bilb nfli višku, ko smo se okrog p°'' noči spustili s preurejeno gondolsko žičnico v dolino-Mnogi; so ostali na vrhu i'1, počakali na nedeljsko smuf ko. Menda je bila zadnja nadbija ena najlepših v tej sezoni na Voglu. In čeprav ic po poti v Bohinj (in na/a i) močno motila slaba cesta, to ni- omajalo ocene vseto povedal pa jo je športni sodelavec radia Celovec Mirko Bogataj: »Vogel je čudovit-Občudujem fante in dekle«3 bohinjske folklorne skupi*1*' ansambel izpod Karavank i* vse, ki so pokazali toliko P*" sluhu za razpoloženje stov.« Najbrž so bili naslednji da« enakega mnenja tudi koltfiJ1 iz Ilustrovane politike. Razceštja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL O tej hiši ve le to, da jc hodil / Bajberlovim Ivančkom v italijanski otroški vrtec in da ju je italijanska vrtna-rica zaničevala, ker sta z Ivančkom govorila med seboj slovensko. Drugega se ne spominja. Ne ve, zakaj se je selil iz mesta v mesto. Ne ve ničesar o Francovi nezvestobi, kakor tudi sama ni vedela vse do odkritja Francovih pisem in pisem tiste bogate prešuštnice, ki je imela vse do zadnjega Franca v popolni oblasti. Ko bi Štefi ta hip mislila na to, bi mislila o svojem nesrečnem življenju. Tako pa misli na Bajberlovo in Bajberla, s katerim se bo lahko pogovarjala o današnji konferenci in o časih, ki jih socialisti pričakujejo. »Bajberla, če le doma, bo prav gotovo zanimalo, o čem smo razpravljali.« Toda pri Bajberlovih je zaklenjeno. štefi trka in prisluškuje ob vratih. V stanovanju pa je tiho, kakor da je prazno. »Nikogar ni,« si pravi, a se ne more odtrgati od praga, dokler se ne odpro sosednja vrata. »Bi radi Bajberlovc?« vprašuje neznana soseda. 1 »Bajbcrlove,« prikima štefi. V bolnišnici sta,« odgovarja soseda. »V bolnišnici?« je ne razume štefi. »Sina imata tam.« »Sina?« »Že dva meseca,« pravi s poudarkom soseda. »Dva meseca? Potem je težko bolan?« »Ni bolan. Pred dvema mesecema so ga pobili skvadristi. Včeraj so ga vnovič operirali. Že dva meseca visi deček med življenjem in smrtjo.« Štefi prebledi. Ne more verjeti. »Skvadristi ga imajo na vesti. Vse dni razgrajajo po mestu in groze, da nas bodo pobili. Ali niste od tu?« »Ne. S Kobariškega sem.« »Pa ničesar ne veste?« »O pač! Tudi pri nas .je hudo, le da ne tako, da bi pobijali ljudi.« »Saj tudi tu niso doslej nikogar. Samo groze in zahrbtno napadajo. Tudi Ivančka so tako pobili pred dvema mesecema. Vračal se je skupno rdcčkarskjh fantov z izleta . . « »Pa saj jc o tem pripovedoval že Srebrnič,« se spomni štefi. »Mulci, sami mulci, do nezavesti so ga. Težke poškodbe. Ne vem kakšne, a nevarne, življenjsko nevarne. Pa posledice, vše ^življenje posledice, tudi ko bi ostal živ.« pripoveduje neznana žena. »Ivanček? Da je bil lvanček?« misli Štefi na Srebrničevo pripoved o napadu na mladino, vra-čajočo se z izleta in o dečku, ki so ga mladi tržaški šovinisti pobili do nezavesti. »Ste ga poznali?« »Poznala. Sama imam sina njegovih let. Skupaj sta se igrala. Skupaj hodila v otroški vrtec ... O, že takrat ju je tepla italijanska vrtnarica, ker sta govoriia slovensko . . . Nanju je ščuvala italijanske otroke . .. Vzeli sva ju iz vrtca ... Tako so vcepljali v otroke sovraštvo ... O, skupaj smo stanovali,« štefi preskakuje misli, ker jo tre žalost, nanjo pa se grmadijo spomini na tisto italijansko vrtnarico in na strup, ki ga je vcepljala v otroke v imenu nekakšne italijanske nacije. »O z Bajberlovo sva ji povedali svoje in vzeli najina sinova iz vrtca .. . Zdaj pa Ivanček ... Ivanček . . . Ivanček . ..« se Štefi stiska grlo, ker ob ubogem Bajberlovem sinu misli tudi na Slavka .. . »Umrla bi, ko bi ga izgubila,« štefi komaj zadržuje solze. »Bi stopili k meni. Najbrž ju dolgo ne bo.« Štefi ne ve, kaj bi storila. »V bolnišnico bi šla,« pravi. In že odtava na ulice. V nedelavskih predelih mesta še kriči mlada drhal. Komaj odrasli fantje imajo v rokah količke, pripravljeni na pretep. »Morda so Ivančka pobili s takimi količki? Morda s kovinskimi oprstniki? Se zavedajo, da so storili zločin?« Tako pi ide do bolnišnice, a je vratar he pusti do Bajberlovih. Ne kaže ji drugega, kakor da gre na vlak. Naslednje dni prebira časnike in s strahom odpira strani z osmrtnicami. »Morda se le ni zgodilo najhuje?« plaho upa, ker med osmrtnicami ni Ivančkove. Šele potem piše Bajberlovim. Toda odgovora ni. Zato piše sobarici Faniki v hotel Central in jo prosi, da bi šla k Bajberlovim in poizvedela, kaj je z Ivančkom. Cez nekaj dni pride odgovor. Štefi le s težavo odpre pismo. Roke ji drhte. Prsti so čudno okorni, kakor da sluti, kaj bo prebrala. Ivančka ni več. Mrtev je. Bajberlova je od žalosti zblaznela. Odpeljali so jo v umobolnico. Strojnik Bajberle je izginil neznanokam . Nesrečna usoda Bajberlovih hromi štefanki-; no dejavnost. Ni več taka, kakor je bila pred odhodom na združitveno tržaško konferenco. Nenehno razmišlja o Ivančkovi smrti. Morda so tega krive novice o divjanju skvadristov in njihovem napadanju na Slovence iz zahrbtnih zased, čeprav se ta dejanja navadno končujejo brez težjih posledic in največkrat z begom skvadristov. Vseeno pa je štefi ob takih novicah vselej na misli nesrečni Bajberlov Ivanček, ki ga ni več. Nanj in na nesrečne Bajberlove misli tudi te dni po božičnih počitnicah, ko je prejela Bajberlovo pismo. — V Ljubljani sem. Zaposlil sem se pri železnici kot strojevodja Za mojo nesrečo morda še ne veste. Ivanček je mrtev, ženi se je omračil um. Hudo mi je. Zelo sem nesrečen. Prej smo trpeli zaradi brezposelnosti. Potem pa nesreča z Ivančkom in ženine obdolžilve, da sem nesrečo zakrivil jaz, ker sem otroka poslal na izlet /. mladimi socialisti. Hotel sem mu napraviti veselje, pa sem ga poslal v smrt. O, vi ne veste, kako si očitam in trpim. Žena je v trenutku, ko je izdihnil Ivanček, pokazala name in zakričala: .Morilec!' In res se počutim, kakor da sem kriv. BAĆA tovarna volnenih izdelkov, Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na spomladanskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila po sejemskih cenah: krep žoržet za ženske obleke, kamgarne za moške obleke in ženske kostime, težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! Še enkrat: O začetku železarstva v Kropi O začetku železarstva v Kropi je bil zapisan daljši članek v našem listu izpod Peresa Z. Šmitka. Čeprav se je gorenjsko železarstvo prav v Kropi ohranilo do novejših časov, je sPomin nanj zelo medel in zabrisan. Tisoči in tisoči so v službi Železa na pobočjih in na sami Planoti Jelovice sto in stoletja živeli, trpeli i« umirali. **a tako malo vemo o teh ljudeh. Morda prav zato, ker so bili to revni trpini, ne vemo dosti o rt^ih in njihovem delu. Pozabljeni so vsi tisti tisoči rudarjev, oglarjev, fu-fcinarjev, kovačev, cajnarjev to Še drugih. . Zato je vsak poskus osvežiti spomin na te ljudi in na njihovo trdo delo hvalevreden im dobrodošel. Vendar pa je treba le paziti, da se v tak spis ne vnesejo netočnosti, ki bi utegnile zmesti povprečnega bralca. Naj mi bo dovoljeno navesti nekaj popravkov. Osnovo za ta spis je avtor gotovo dobil v Mullnerjevi »Zgodovini železa«, pa bi bilo prav, da se je to v spisu omenilo. * ■ Legendo' o postanku Krope ni bilo treba 'iskati v starih časopisih, ker je še danes v Kropi poznana in še naslikana v znamenju pred hišo št. 9. Slovenska peč, ki so jo odkrili v Kropi ob izviru Kro-parice leta 1953, je bila gotovo že mnogo let opuščena, ko jo je zagrnil zemeljski plaz. Sapo v to peč so dovajali z mehovi, ki so jih skoro gotovo gonili z rokami in nogami. Ko je bilo železo stopljeno, so prednjo steno poči porušili ter nato na novo zazidali. Zato se je imenovala tudi vpeč na trebuh. Metalurški proces tega taljenja je bil, da jc bilo to železo že kovno. Podobno peč je odkril znani arheolog VValtcr Šmid v Nomnju na kraju, ki se mu pravi pri sv. Hemi. Poznejša peč v Kropi je postavljena nižje ob strugi potoka in ni bila več »slovenska peč«, ker je zagotovo imela vodni pogon. Ta peč se je tudi imenovala Staro kladivo. Tako prehajamo v _dobo fužinarstva, kjer so poleg peči imeli glavno besedo vodna kladiva imenovana »norci«. Ko jc bila leta 1558 (ne leta 1442) postavljena v Kropi še spodnja fužina, je bila gotovo tehnično boljša od stare fužine v »Kotlu«. V obeh primerih pa niso biile to »slovenske peči«. Zopet modernejši način taljenja pa so prinesli k nam Italijani, ki so se trumoma naseljevali po naših železarskih krajih. To je bil pa že tudi labodji spev našega gorenjskega železarstva. Obe te visoke peči v Kropi sta ugasnili v letih od 1872—1880. Taka peč ali bolje plavž je dal lito železo, katerega so v frisa rs k i h pečeh (presnovkah) zmesili in zvarili v do 300 kg težko gmoto ali voika (italijansko lupa). Volka so potegnili, ko jc bil goden', pod norca in ga ra/.sckali. V spisu je omenjeno tudi, da so v okolici Kamne Gorice našli črepinjo nekakšnih lončkov, v katerih so nekdaj topili rudo. Vsi vemo, da je za topljenje rude potrebna visoka temperatura, ki je noben tak ali tak lonček ne prenese. Zrelo »slovenske peči« je iz zelenega parfirja, ki je vulkanizeru, pa še tega so morali često menjati. Zapisano je tudi, da so v Kropi pred II. svetovno vojno našli keltske grobove (!?). O tej najdbi v Kropi ne ve nihče. Pač so se našli fragmenti iz žgane gline, o katerih menijo arheologi, da so od Starih Slovanov. Toliko bi si dovolil popraviti Šmitkov spis ■ kropar-skem železarstvu. J. Bertoncelj 4551 r Tovariš Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več Številkah bomo priobčili njegov razgovor i našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Vsakdo razmišlja o prihodnosti ^ Po Prešernovih stopinjah No tega je veliko. Dejal sem že, da obstajajo znanstvena središča, kjer se lahko znanstvenik sreča z znanstveniki drugih področij. Številne znanstvene institucije ne delujejo le za potrebe Amerike, ampak za mnoge dežele. Kaj pa raziskovanje v manjših tvrdkah? No tudi tu je vsekakor pestro. Mnoge tvrdke, ne majhne seveda, financirajo tudi bazično raziskovanje, torej nekaj, kar bi lahko ocenili na prvi pogled kot zanje nezanimivo. Cesto sem naletel, da se ukvarjajo na prvi pogled s poslovno povsem neutemeljenimi rečmi. Toda znanost je na mnogih področjih še vedno pred zaprtimi vrati. Kaj bo jutri? To je vprašanje. Stvari, ki so se nam zdele povsem nerazumljive pred nekaj desetletji, postajajo razumljivejše. Sanje preteklosti se uresničujejo v sedanjosti. Kdor pa bo jutri v nečem prvi, ta bo postrgal smetano! V ilustracijo naj omenim obisk v laboratorijih velike farmacevtske firme »Smith-French and Kline«, v katerih dela, mimogrede rečeno, vrsta, evropskih znanstvenikov. Izvajajo obsežne bazične raziskave na področju mamil, raziskave; M bodo šele odprle pot k aplikativnim raziskavam. Zanimivo je tudi, da so te raziskave neposredno vezane na kompjutorje, ki sami izločajo, selekcionirajo dobljene rezultate in celo usmerjajo potek raziskave. Blizu 200 milijonov prebivalcev — to Je že samo po sebi objektivna prednost. Več možnosti za uveljavitev, več talentov. Amerika je imela pred leti 2,1% nepismenih, Slovenija 1,8%. Znanje Je torej tu cenjeno. Dejali bi, da so tudi verjetno njihove univerze nekaj nenavadnega, sodobnega. Njihova imena so znana svetu. Pa jih, vsaj nekatere, vendarle naštejmo: Corambia Univer:t!ty (New Yo*k), Unlve;-"*y ©f Califomia ke- ley), Yale Unlversitv, Harvvard, Stanford, itd. Velik del znanstvenega dela se torej odvija tu. Kako? Univerzitetna središča, ki sem jih obiskal, so zelo moderno opremljena. Gredo v korak s sodobno znanostjo. Razkorak med teorijo in prakso je zelo majhen (manjši kot pri nas ali v Evropi sploh). Takšna opremljenost, objektivne možnosti in razvit podiplomski študij pa jim omogočajo, da dosežejo odlične rezultate. Pogovarjal sem se z ljudmi. Eden od najpomembnejših vzvodov, ki znanost nenehno dvigajo, pa je preprosto dejstvo in spoznanje — znanje je najdragocenejše. NAJPOMEMBNEJŠI JE ČLOVEK... Preden vam zastavimo vprašanje, kako se v današnji Ameriki uveljavlja družbeno raziskovanje, bi vas želeli spomniti na zanimiv primer. V velikem podjetju Vestern Elektric, kjer so izdelovali telefonsko opremo, s« leta 1924 začeli raziskovati vpliv svetlobe na delovno storilnost. Izbrali so dve skupini delavcev. Kontrolna skupina je delala v enakih pogojih, vendar vsaka zase. V poizkusili skupini je pri boljši svetlobi rastel učinek. Zelo dobro. Toda hkrati je učinek raste! tudi pri kontrolni skupini. Kje so vzroki? Začeli so jih raziskovati. Poglejmo, kako. Raziskovalci so izbrali 6 deklet, ki naj bi sestavljale telefonske releje. Izbrali so dve dekleti, ti dve pa naj bi izbrale ostale štiri. Kakšni so bili rezultati? V prvem razdobju je vsaka delavka te skupine v 48-delovnem tednu izdelala 2400 relejev. V drugem obdobju so v skupini uvedli skupinski , dohodek po učinku. Učinek Je porastel! V tretjem odbobju so uvedli dva odmora po 5 minut — učinek je spet, porastel. V četrtem obdobju so odmore povečali za 10 minut — učinek Je spet porastel. (Nadaljevanje) Minilo je že več let, ko smo v tej naši vsakotedenski rubriki predlagali — naj vendar že kaka založba znova ponatisne Kidričev Prešernov album. Kajti že samo v letih naših iskanj — to je od 1. 1963. dalje — se je odkrilo toliko novih, s pesnikom tako ali drugače povezanih podob in upodobitev, da bi res nujno kazalo že zdavnaj razprodano delo v novi, izpopolnjeni izdaji, poslati še enkrat na trg. ŠE ENA UPODOBITEV Seveda, to moramo takoj reči, ne gre za kako »edino pravo, avtentično pesnikovo podobo«, niti ne gre za kako edino pristno Prešernovo fotografijo« — le novo, doslej širši javnosti, pa tudi sodobnim prešernoslovcem še neznano kiparsko upodobitev Prešerna želimo prezentirati. Pred dnevi me je dosegk) prijateljevo telcfonično povabilo: pridi v Ljubljano na Linhartovo cesto 12, kjer imajo pri Brelihovih eno izmed maket za ljubljanski Prešernov spomenik (ki je bil odkrit 1. 1905.). Pohitel sem. Našel pa nisem kake makete, pač pa sem presenečen zagledal mavčno poprsje (višine 52 cm, širine 61 cm) povsem novega Prešerna! Mladega liričnega, skoraj žensko lepega pesnika. Takega predstavlja tudi naša ilustracija. Poprsje ni prav nič konvencionalno — navajeni smo, da je slikarjem in kiparjem vedno pred očmi le znana Gofdensteinoi'a predloga: ostarelo, precej rejeno, ne-pesniško, nekam pastorsko obličje . . . Tu pa iznenada mlado, zares pesniško lice. Ti atributi so morali, kajpak, le ostati. Takoj nas je raziskovalna vnema silila k vprašanjem: kdo je avtor tega dela, kako je prišel kip v lastništvo družine Brelih (eden od sinov dipl. inž. Miloš Brelih je bil po osvoboditvi visok funkcionar v ministrstvu za elektrogospodarstvo) in od kdaj datira najdba. Zal na nobeno od teh vprašanj ni bilo mogoče dobiti točnega odgovora. Le na drugo vprašanje se utegne nanašati negotovo pojasnilo: da je bil kip kupljen v letih med obema vojnama iz ostaline La-jovče tovarne v Šiški, kupec, oče Brelih, ki bi edini vedel kaj več povedati, je že pokojnik .. . PRED UGANKO Zdaj lahko le ugibamo: le na katerega od kiparjev se utegne nanašati to delo. Tehnika modeliranja, tudi votline v očeh, kaže nedvomno na čas ob prelomu stoletja. Vsekakor pa bo prav, če pred dokončno besedo, če je ta sploh mogoča, pogledamo v čas pred sedemdesetimi leti. Takrat, 1. 1899, je tedanji ljubljanski župan, gorenjski rojak iz bližnjih Cerkelj Ivan Hribar razpisal natečaj za osnutek Prešernovega spomenika v Ljubljani, ki naj bi bil odkrit v okviru slavja ob 100-letnici pesnikovega roj- čevih pomislekov. Ne bo narobe če osvežimo Jakopičeve misli, javnosti manj znane kot ostri Cankarjevi ugovori. Ko je Jakopič obiskal razstavo osnutkov, mu je oko obstalo na Bernekerjevemu Prešernu, češ da je to edino res izvirno in umetniško delo. Alojz Rcpič(?): France Prešeren (mavec, 1899) stva. — Hitro pa je treba po- ! vedati, da sta poziv za nabiranje prispevkov za Prešer- j nov spomenik .prva podpisala [ pesnika Josip Stritar in Simon Gregorčič. To pa je bilo j že 7. maja 1. 1898. Takrat je ; bil namreč ustanovljen. Od- j bor za zbiranje prispevkov z nalogo, da spravi vkup vsaj 20.000 avstrijskih kron, kolikor naj bi veljal bodoči monumentalni Prešernov spomenik. (Za primerjavo navedem, da je znašala v onih letih poprečna uradnikova plača 100 kron aH 50 goldinarjev na mesec — izračun pokaže, če tej plači primerjamo današnjo v višini 150.000 S din, da je bil predračun za 'ljubljanski pesnikov spomenik kar precej velikopotezen: današnjih 30 milijonov S din?) Natečaja se je udeležilo sedem kiparjev: Franc Beme-ker, Alojzij Repič, Anton Bi-težnik, Josip štanta, Jakob Žnider, Ivan Zajec in Alojz Progar. žiriji, ki so jo sestavljali pesnik Anton Aškerc, slikar Ivan Frankč, pisatelj Fran Govckar, znanstvenik Ivan šubic in še nekateri (J. Duf-fe, A. Klinar tn Fran Pavlin) je bilo treba predložiti maketo celotnega spomenika ter izdelano poprsje v nadnaravni velikosti. Žirija se je odločila za Zajcev osnutek mu poverila izvedbo naročila. Kljub burji, ki je nastala zaradi Cankarjevih in Jakopi- Ni znano, kje bi utegnili danes tičati osnutki, predloženi žiriji. Le Zajčevega imamo ohranjenega (maketo ima Prešernov spominski muzej v Kranju, mavčno poprsje — ki je bilo obvezen del osnutka — pa je danes v lastništvu Stane Urbanije v Ljubljani). Sedaj pa je prišlo v razvid še novo poprsje, ki po tradiciji v Brelihovi družini, izvira z že omenjenega natečaja. Kdo od kiparjev, ki so predložili osnutke za spomenik, bi utegnili biti avtor tega — za nas povsem novega — Prešernovega poprsja? Vsekakor jc zanesljiv odgovor tvegan. Način modeliranja, ostri vrezi v glino pri modeliranju draperije in la-sovja, predvsem pa vdolblje-ne zenice — kažejo na Alojza Repica (1866—1941) starega kiparja dunajske šole. Le škoda, da na mavčnem poprsju ni moč zaslediti nobene signature. Ostane nam zato le neprijetna negotovost ... A vendarle: kip je tu, nova upodobitev pesnika je prišla v prešernovski razvid! (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč Rešitev nagradne uganke Ugotavljam, dragi pionirji, da odlično poznate stare Gorenjske običaje. Od 55 rešitev, kolikor smo jih predli, je bila samo ena napačna; ugankar, ki nam jo je Poslal, meni, da fotografija prikazuje gasilsko veselico. Ostali odgovori so pravilni, saj vsi bolj ali manj točno navajajo, da gre za praznik kovačev iz Krope in Kamne Gorice, ki 10. marca, na predvečer sv. Gregorja, lmenovanega tudi »dan svetlobe«, spuščajo po potoku barčice najrazličnejših oblik ter nazadnje »vržejo luč v vodo«. Dnevna svetloba je namreč tedaj že tako močna, ^a jim pri del vi ni treba več uporabljati leščerb. S pri-reditvijo hkrati tudi počastijo konec zime in prihod Pomladi. Žreb smo tokrat zaupali naši novi sodelavki Poldki Bogataj. Iz kupa dopisnic je potegnila pisanje učenke vere Papler, Sr. Dobrava 15, pošta Kropa. Srečni nagrajenki iskreno čestitamo. Knjigo ji bomo poslali po PoŠti. In zdaj brž k novi uganki. Upam, da ni pretežka. J*I0NIRJI NOGOMETAŠI! °D KOD JE TO PIONIRSKO NOGOMETNO MOŠTVO? Rešitve pošljite najkasneje do srede, 22. aprila, m s>cer na naslov Uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolu-ClJe 1. Opremite jih s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Moj konjiček l(e ad zbiram sličice in znam-iei ^e naJbolj me navdušu-je 0 Znamke. Stric Franci mi 'Dok?re<* *eti za roJstm dan &it .'1 P°m album znamk, ^ih Je ^ez tristo> Zelo w se jih razveselil. Dolgo $10 Jih ogledoval in ni mi Hj0.v glavo, da so sedaj čisto wje- S podvojeno vnemo ijjj? se lotil zbiranja. Danes ti^i111 že tri albume; dva sta M' tretJi Pa bo tudi kma-^ih ama ^e obljubila, da V j za vsako odlično oceno ^iift ^^il po eno znamko. težJe prislužena bo petit^ tem lepša bo tudi znamen' Seštela jih bova na konjar eta in potem šla skupaj ^ J^Povat v Ljubljano, v Fi-,lo. Zato se pridno učim. ker s tem pridobivam znanje, hkrati pa se mi polni album. Znamke seveda zbiram tudi drugače: menjam s sošolci in prijatelji, stari mami na Češnjici in v Selcih pa mi često napravita veselje z znamko, kakršne še nimam v svoji zbirki. Vedno imata kaj zame, zato jih pogosto in rad obiščem. Rad bi imel še katalog, s katerim bi ugotovil, kakšne znamke mi še manjkajo v posameznih serijah. Žal mi je, da ni na šoli filatelističnega krožka, kjer bi izpopolnjeval svoje znanje. Borut Bernik, 4. razred os. š. Peter Kavčič, Škofja Loka V Postojnski jami Že od nekdaj sem si želela videti Postojnsko jamo. Nekega dne pa nas je obiskal bratranec Andrejček in me povabil, naj grem s stricem in z njim na izlet. Dobili smo se na kolodvoru, kupili karte in sedli na vlak. Odpeljal je s polurno zamudo. Med vožnjo sem skozi okno občudovala okolico. Izstopili smo v Postojni in se brž napotili proti vhodu v jamo. Potem smo se z majhnim vlakom odpeljali v notranjost. Postojnska jama je ena največjih slovenskih naravnih znamenitosti. Obiskujejo jo domači in tuji turisti. Vsakogar zanima, kako jc nastala. V šoli smo se učili, da na kraškem svetu vode rade izginjajo pod zemeljsko površje, raztopijo apnenec in iz-dolbcjo hodnike ter kotanje, medtem pa oblikujejo kapnike. Pivka je kot ponikalnica v tisočletjih ustvarila Postojnsko jamo. Kapnica, ki pada izpod stropa, je izoblikovala fantastičen svet najrazličnejših oblik in tvorb. Videli smo stalaktite in stalagmite, podobne sovi, smreki, levji glavi, psu in še marsičemu. Najbolj všeč mi je bila koncertna dvorana s kapniki, ki so se svetili kot drago kamenje in zastirali naš pogled kot težka zavesa. Vodnik nam je povedal, da je Postojnska jama dolga okrog 25 kilometrov, mi pa smo si jo ogledali le v dolžini kakih 5 kilometrov. Čas je hitro minil in spet smo se odpeljali. Ko smo se vračali proti domu, sva z Andrejem še dolgo razmišljala o lepotah, ki smo jih videli. Milena Dolenc, os. š. Cvetko Golar, Trata pri Škofji Loki Nesreča Nesreče se dogajajo predvsem na cestah, delavcem v tovarnah, rudarjem globoko pod zemljo, kmetom na poljih, gozdarjem, dostikrat pa tudi otrokom. Ko so nekega dne sosedovi šli na veselico, so se otroci igrali pod lesenim skednjem. Nenadoma je začelo goreti. Najprej je bil plamen majhen. Otroci so ga hoteli pogasiti, toda ogenj je postajal vedno večji in se širil na vse strani. Nekdo je končno stekel k telefonu in obvestil gasilce. Hitro so prišli, pripravili brizgalno ter z vodnimi curki omejili požar. Toda medtem je ogenj že zajel vse poslopje. Gasilcem je na srečo uspelo zaščititi sosednje hiše in rešiti ogrodje skednja. Med gašenjem so domači prišli domov. Bili so zelo žalostni in so se jezili na otroke. S pogorišča se je še dva dni sukljal dim. Lastniki so še isto leto zgradili nov, večji skedenj. Gusti Jenko, 5. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Prvoaprilska potegavščina Prvi april je dan potegavščin. Ljudje drug drugega vlečejo za nos, drug drugega pošiljajo na določen kraj, kjer naj bi jih čakal prijatelj ali prijateljica. Nekateri verjamejo in nasedejo. Šele ko je prepozno, se navadno spomnijo datuma. Tudi jaz sem se ta dan pošalil s sosedovo teto Elo. Klepetala je pred hišo, njen sin Sandi pa je spal v kuhinji. Izkoristil sem priložnost in ji zaklical: »Teta Ela, Sandi je pade! s kavča!« »O, ježeš Marija!« je vzkliknila in stekla v hišo, jaz pa za vogal, boječ se, da bo vsak čas za menoj priletelo poleno. Čeprav se je prestrašila, mi jc teta potegavščino oprostila, saj 1. april je samo enkrat v letu. Kondi Pižorn, 5. raz. os. š. Matija Valjavec, Preddvor Pri zobozdravniku Že nekaj dni me je bolel zob. Z mamico sva odšli v Kranj v zdravstveni dom. Vstopili sva v čakalnico, v kateri so bili razvrščeni stoli. Čakalnica je bila skoraj polna in tudi midve sva sedli. Postajalo me je strah. Kmalu je prišla sestra in pobrala knjižice. Čez nekaj časa za-slišim svoje ime. Vstala sem in stopila v ordinacijo. Soba jc bila vsa bela in tudi naprave so bile bele. Zdrav- nik me je prijazno vprašal, kaj me boli. Povedala sefti mu, da imam zobobol in potem me je posadil na stol. Odprla sem usta. Kmalu je odkril boleči zob. Sestri je naročil, naj pripravi plombo. Nato je začel vrtati, zatem pa spirati in plombirati. Nič me ni bolelo. Strah je bil odveč. Brigita Pogačnik, 4. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj Ob potoku Nekega dne smo se zbrali pred šolo. čeprav vreme ni bilo ravno najlepše, smo vseeno odšli na pot. Steza je bila blatna, naši škornji pa prav tako. Prišli smo na most. Pod njim je po strugi šumel potok Sušica. Sledili smo mu, da bi ugotovili, kam se mu tako mudi. Tekel je v Soro. Ob njen so že cveteli zvončki. Nekaj smo jih natrgali in odnesli na grob treh nežna-* nih padlih partizanov. Po* tem smo se veseli vrnili domov. Marjan Raztresen, 2. raz. os. š. Cvetko Golar, Trata Podelitev Prešernovih bralnih značk V sredo, 1. aprila, smo se vsi učenci osnovne šole Železniki z učitelji vred zbrali v naši novi telovadnici. Prisostvovali smo slavju ob podelitvi Prešernovih bralnih značk V svoji sredi smo pozdravil tudi pisatelja Cirila Kosmača in igralca ter pesnika Toneta Kuntnerja. Vsi nestrpni smo na začetku pričakovali naša gosta. Ko sta prispela, smo ju lepo pozdravili. Podarili smo jima šopka, ter čipke, izdelek že-leznikarskih klekljaric, in ju nagradili z dolgim ploskanjem. Ko se je veselo razpoloženje malo poleglo, smo ju zaprosili, naj nam prebereta nekaj odlomkov iz svojih del. Tovariš Kuntner nam je predstavil par kratkih, a duhovitih pesmic, Kosmač pa povedal zanimiv dogodek iz mladih let. Oba zares dobro pišeta in pripovedujeta, zato sem ju rada poslušala. Ko sta gosta končala, smo jima postavljali vprašanja. Pesnik Kuntner nam je na našo željo prav lepo recitiral Prešernovo Zdravljico, pisatelj Kosmač pa je zablestel s kratkimi, šaljivimi in dvoumnimi odgovori. Ko smo svojo radovednost potešili, je sledila razdelitev značk in priznanj. Podeljevala sta jih naša gosta. Vsakega nagrajenca smo nagradili s ploskanjem. Tudi jaz sem dobila zlato značko. Bila sem je zelo vesela. Rada namreč prebiram knjige in to mi je pomagalo do odličja Gosta smo nazadnje počastili še z recitiranjem in branjem njihovih del, od njiju pa se je kot zadnji poslovil pionirski pevski zbor, ki je zapel nekaj pesmic. Ivanka Gartner, 8. razred os. š. Železniki S ŠOLSKIH KLOPI mm i Model miramare Predstavljamo vara lahek hlačni kostim. Izdelan iz sintetičnega džersija, ki ga je pripravila za vas Almira alpska modna industrija iz Radovljice I Marta odgovarja Precej pošte se je nabralo na rnoji mizi. Ker vam na žalost lahko samo enkrat na teden odgovarjam, drage Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Če se po uspehu dober učenec odloča za gimnazijo, naj o tem premislijo starši in učenec prav- tako. Gimnazija je šola, ki daje najširšo splošno izobrazbo in je tudi najtežja srednja šola. Vezana je na nadaljnje šolanje. Sposobnosti, ki jih zahteva šolanje v gimnaziji, so več kot povprečne. Če učenec ni delaven, zaradi svoje neprizadevnosti gimnazije ne bo naredil, tudi če jc »bister«. Uspeh šolanja v srednji šoli v primerjavi z osnovno šolo precej pade. Če se to zgodi odličnemu in prav dobremu učencu, bo še vse v redu, če pa na primer dober učenec popusti za dve oceni, je tu žc neuspeh. Zato bi bilo dobro, če bi dobri učenci, preden bi se odločili za vpis na gimnazijo, preverili svoje sposobnosti s psihološkim pregledom. Zadostni učenci se precej odločajo za poklicne šole in prav je tako. Čeprav je njihov uspeh v osnovni šoli bil nizek, pa so navadno na poklicnih šolah uspešni, če so si izbrali pravo področje. A. Križaj bralke, morate nekatere precej časa čakati, preden pride vaše pismo na vrsto. Prav sedaj je več pisem s prošnjami za mat uri tet ne obleke in zaključne šolske slovesnosti, zato mislim, da je prav, če tokrat naredim izjemo in odgovorim najprej maturantkam. Narisala sem dva kompletna plašča in obleke za Tatjano S. iz Kranja in Marijo B. iz Škofje Loke. Desni model bi bil morda všeč tudi Veri R. iz Ljubljane — morda brez drobnih gumbov na obleki in z dolgim belim svilenim šalom okoli vratu. Prvi model je narisan za Tatjano, ki je kupila temno modro blago. Obleko bo poživil bel mehak okrogel ovratnik, morda pa vam bo všeč tudi bel podprsni paš z rožo. Obleka je zelo rezana v zvon. Tudi plašč se proti dnu malo širi. Ceviji naj kar bodo modri in beli barvi. K plašču lahko kasneje nosite bele čevlje in torbico ter belo ruto, lahko pa so dodatki tudi v rumenem in v roza aH svetlo drap barvi. Tudi Mariji priporočam obleko in plašč iz istega blaga in iste barve. Zelo bi vam pristajala travnato zelena barva, rjava v kombinaciji z belo, modra z belo ter rja-sta barva. Obleka ima malo višji životek, je brez ovratnika in se zapenja zadaj. Obleko in plašč lahko poživite s svilenim belim šalom, ki pa mora biti zares dolg. Kotiček za ljubitelje cvetja O sajenju in obrezovanju vrtnic (2) PIŠE INZ. ANKA BERNARD Vrtnice obrezujemo le spomladi. Slabo rastoče vrtnice obrežemo nizko, bujne sorte pa višje. Izrežemo predvsem polomljene in pozeble veje ter tiste, ki rastejo v notranjost grma. Mnogocvetnicc le malo prikrajšamo, kor ne pozebejo, in izrežemo star les. Cajevke obrežemo močneje na 3 do 5 očes, lahko pa ostanejo višje, če je v vrtu dovolj prostora. Popenjalkam izrežemo vsako leto nekaj starega lesa čim nižje pri tleh. Najlepše cveto na drugoletnih poganjkih. Vrtnicam gnojimo med rastjo od spomladi do poletja 3- do 4-krat s 3 dkg nitrofoskala na kvadratni meter nasada. Z gnojenjem prenehamo sredi julija, da poganjki jeseni pravočasno olesene. Pravkar posajene vrtnice osujemo do dve tretjine njihove višine, da se manj izsuše in bolje ukorcninijo. Po enem mesecu zemljo odgrnemo od sadik. Med rastjo je treba vrtnice redno škropiti proti boleznim in škodljivcem. Najbolj razširjena bolezen vrtnic je Črna listna pegavost. Vse bolezni uspešno zatiramo z evparenom, proti ušem pa uporabljamo etiol ali druge insekticide. Univerzalno sredstvo za zatiranje bolezni in škodljivcev na vrtnicah pa ie pirox sprav. Zdravnik svetuje Vnetje ledvic V prejšnjem sestavku je bilo opisano vnetje mehurja, ki se včasih dvig' ne po sečevodu in zajame še ledvice. Možna je tudi obratna pot — najprej *° prizadete ledvice, od tu pa se vnetje spusti navzdol v ledvične čašice b* mehur. V največ primerih pride do vnetja po angini ali vnetju žrela. Ko se je angina že povlekla in je bolnik že brez vročine, se nenadoma pojavijo bolečine v ledjih, temperatura s* ponovno dvigne. Glavobol in mrzlica sta poleg sla* bega počutja reden spremljevalec vnetja ledvic. Nekateri tudi bruhajo. Sei je gost, včasih rjave tyu" ve, izloča se poredko h1 v malih količinah. Poklicati je treba zdravnika« ker se stanje lahko še po slabša, kar vsekakor vpU" va na uspeh zdravljenja-Le redko se namreč vnet' je ledvic pozdravi samo od sebe. Vnetje se lahko ob ponovni angini ali vnetju žrela ponavlja in preide v kronično obliko. T° pa je lahko za bolnik« usodno. Ker se vnetje ledvic p°" časi in težko pozdravi, Je seveda bolje, da do vnetja sploh ne pride. Vnetju •e bomo v večini primero* izognili, če bomo vsako vnetje žrela in angin0 zdravili natančno p° zdravnikovih navodilih-Bolnik ne sme prenehat' z uživanjem zdravil (Wl primer penicilina) takoj, ko se počuti bolje, pač P* šele po desetih dnevU1 zdravljenja. Med tem Čaje treba tudi počivati i" se izogibati prehlada. Bolnih mora ostati v postelji' dokler traja vročina. P1"* ponavljajočih se vnetjih se včasih tudi odstranil0 mandljl. Vendar šele potem, ko je specialist ugotovil, da so res »krivi« ** vnetje ledvic. Ce vsi ti ukrepi ne pomagajo, po* tem mora bolnik na V*9" gled s specialistu za d vična obolenja (nefrologu). Ta dostikrat odkrli* na ledvicah razvojno n*" pako, na primer ponižno ledvico, eno manjšo °° drugi normalni aH spremenjene ledvične ČaŠfc*' Take ledvice so dosti boU dovzetne za vnetja normalne. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI Na spomladanskem gorenjskem sejmu lahko ugodno kupite traktorje pasquali, 'erguson in zetor, samohodne kosilnice laverda in ttinlpadana, traktorske prikolice, dvobrazdne pluge, kosilnice, klinaste in diskovne brane itd. KMETOVALCI! Posebno ugoden nakup proizvodov znamke Vogel-Noot za traktorje ferguson in zetor, sa-dilcev krompirja, tračnih grabelj, obračalnega dvobrazdnega pluga, žičnih bran VABI VAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ dvodnevni izlet od 1. do 2. maja I v Benetke in San Marino Za 1. maj vas vabi na tridnevni izlet od 1. do 3. maja v Munchen in na Dunaj KOMPAS k It A \ J dinos PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od L aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj z KB in ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje! Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Delovno mesto stroškovnega knjigovodstva s srednjo ekonomsko šolo in najmanj 5-letno prakso na delu v stroškovnem knjigovodstvu ter po možnosti /. znanjem strojnega knjiženja. 2. Delovno mesto šefa finančne operative z visoko ali višjo šolsko izobrazbo in nekajletno prakso na delih v finančni operativi. 3. Delovno mesto za začetna dela v računovodstvu s srednjo ekonomsko šolo in po možnosti s prakso na teh del'h. Aerodrom Ljubljana — Pulj GPE »Hotel« Letališče Kranj p. p. 33 Takoj sprejmemo' zakon ski par kot oskrbnika »Brunarice« na Krvavcu. Prav tako zaposlimo več mlajših oseb za pomoč pri strežbi v restavraciji na letališču Brnik samo ob nedeljah in praznikih. Pismene prijave pošljite takoj! Vse informacije dobite v upravi »Hotela« na letališču Brnik, tel. 22-348 Turisti! Turisti! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse dobite v gostilni in trgovini Jože IHalle Loibltal — Sv. Lenart v Brodeh, le 3 km od ljubeljskega predora. Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! PODJETJE SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto računovodje Za to delovno mesto veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji: a) višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in tri leta prakse v finančno-računovodski službi; b) srednja ekonomska šola in najmanj pet let prakse v finančno-računovodski službi. Pismene ponudbe z dokazili in opisom dosedanje zaposlitve je treba poslati v 15 dneh na naslov: Slaščičarna — Kavarna Kranj, Tavčarjeva 17. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem razglaša prosti delovni mesti: — INŠTRUKTORJA za mehanično delavnico (visoko kvalificiran dela-lavec kovinske stroke z nekajletno prakso) — EKONOMA (srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse) Pogoj za sprejem je poskusno delo 60 delovnih dni. Rok za prijave 15 dni od objave. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA druga b-vetovna ■vojna. •v slikala KNJIGA Druga svetovna vojna V SLIKAH grozljiv dokument največje vojne v zgodovini človeštva 720 dokumentarnih fotografij 92 edinstvenih barvnih fotografij 640 strani veliki format — 28 JĆ21.5 cm Prednaročniška cena 200 din — obročno odplačevanje ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem razpisuje licitacij sko prodajo osnovnih sredstev v nedeljo, 19. aprila, ob 9. uri dopoldan na dvorišču zadruge v Cerkljah. Na licitaciji bomo prodali: 2 traktorja FE 35 1 dvoosno traktorsko prikolico 1 slamoreznlco »Tempo« 1 električni kabel omare, police s predali, prodajne mize s predali in še več drugih osnovnih sredstev IKOS, INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ. SAVSKA C. 22 PRODA na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. Dvostebrski skobeljni stroj WM sellers, elektromotor 6 kVV, miza 2000 K 600 mm. 2. Horizontalni rezkaml stroj cincinnati, elektromotor 3kW. miza 850 x 250 mm. , Licitacija bo v petek, 28. aprila, od 8. do 10. ure za družbeni in od 10. do 12. ure za zasebni sektor na sedežu podjetja, Kranj, Savska c. 22. Osnovna sredstva si lahko ogledate vsak dan od 6. do 14. ure v tovarni. Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas: 1. strojepisko 2. večje število pismonoš Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo rr. ara jo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. dokončana administrativna šola 2. dokončana osemletka, odslužen kadrovski rok, vozniško dovoljenje A-kategorije (za moped) dobro zdravstveno stanje. Nastop dela je možen takoj. Kandidati naj svoje prošnje naslove na komisijo za delovna razmerja podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. RENAULT Servis ' Vse lastnike osebnih avtomobilov priznane tovarne Renault obveščamo, da je podjetje prevzelo servis za vsa vozila znamke renault. Vse redne servisne preglede in druga popravila teh avtomobilov bomo opravljali od 4. maja 1970 dalje. Odslej tudi avtomobil) renault v naših priznanih servisnih delavnicah. Pripeljite vaš avto, prepričali se boste! CREINA KRANJ, Servis osebnih avtomobilov Labore, Ljubljanska 22 Komisija za urejanje delovnih razmerij pri veleželeznini Merkur Kranj razglaša več prostih delovnih mest za blagovnico Kovina v Lescah, in sicer 1. 9 kvalificiranih trgovskih pomočnikov tehnične gradbene ali elek-tro stroke z najmanj 3-letno prakso Zaželeni so tudi trgovski pomočniki, ki si želijo svoje znanje izpopolniti v eni izmed zgoraj navedenih strok. 2. 2 nekvalificirana ali polkvalificira-na skladiščna delavca vojaščine prosta. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Nastop dela s 1. junijem 1970. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja in dokazih o izobrazbi pošljite na naslov: Veleželeznina Merkur Kranj, PE Zeleznina, Radovljica. Izredna priložnost -Se tri dni je čas Poleg vseh drugih strojev in orodja vam za čas gorenjskega sejma nudimo po izredno ugodni ceni sadilce krompirja kirehner (komplet z diski, okopalniki in osipalnimi glavami) za 5900 din ali za 7980 A Sch in 997,40 din Dobava takoj. Nudimo tudi regent — burge-land S — pluge. Vse to kot vedno dobite pri Kavcijski zadrugi Sloga Kranj Kmetovalci! Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO (kompletno) orehova korenina. Savnik, Radovljica, Kopališka 3 1601 Prodam še zelo dobro ohranjeno motorno KOSILNICO aebi. Potoče 11, Preddvor 1659 Prodam traktorski KULTI-VATOR s sedmimi peresi. Vo-klo 66, Šenčur 1661 Prodam tri PRAŠIČE težke po 100 kg. Gosar, Zapoge 25, Vodice 1673 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na lepi legi v bližini Bleda, možni dve hiši. Voda in elektrika na parceli. Ponudbe oddati pod »ugodna prilika« 1572 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Po-izve se v trgovini Zali log, " Železniki 1658 Prodam delovnega VOLA (ni pitan). Mohorič Peter, Pr-tovč 4, Železniki 1659 Prodam večjo količino SENA in krme. Marija Resman, Vrbnje 8, p. Radovljica 1660 Prodam vprežne G RABLJE, polavtomatski SADILEC za krompir in MOPED na tri prestave. Lahovče 42, Cerklje 1661 Ugodno prodam rabljen električni ŠTEDILNIK gorenv nje na štiri plošče, žitnik, Svet je 61, Medvode 1662 Prodam dobro SENO. Kozina, Staretova 21, Kranj (Cir-če) 1663 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Jeraj Janez, Vodice 73 1664 Prodam 200 kosov OPEKE monta 12. Suha 8, Kranj 1665 Prodam 3-tonsko, dvoosno PRIKOLICO »kipen< SONCB S-3 in enobrazdni traktof PLUG obračalnik. Hrastje 22. Kranj 1666 Prodam globok OTROšKl VOZIČEK, dobro ohranjen MOPED na tri prestave, dobro ohranjeno kompletno SPALNICO in namizni ŠTEDILNIK na drva. Gašperšič, Cirče 18, Kranj. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 1667 Prodam KORENJE za krmo. Britof 48, Kranj 1668 Zaradi opustitve kmeti is!va prodam dve KRAVI in MOLZNI STROJ royal. Vodice 74 nad Ljubljano 1669 Prodam SEMENSKI " KROMPIR igor. Cerklje lM 1670 Prodam MLATILNICO « tresali in MOPED na dve prestavi. Bašelj 9, Preddvor 1671 Elektrotehnično podjetje Kranj (sedaj na Gregorčičevi 3) Cenjene občane Gorenjske obveščamo, da smo se v celoti preselili v stari del tovarne Sava (uprava in proizvajalne dejavnosti) Gregorčičeva 8. Trgovina se je preselila v Prečno ulico 1 poleg trgovskega podjetja Chemo. Telefonske številke so nespremenjene za obrate v Savi. Telefonska številka trgovine je 23-944. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete. Elektrotehnično podjetje Kranj — Gregorčičeva 8 KRANJ PRESELILI SMO SE Prodam tri PRAŠIČE, težke Po 100 kg. Zapoge 25, Vodice 1672 l Poceni prodam ELEKTRIČNA ŠTEDILNIK. Naslov v Oglasnem oddelku 1673 .Prodam —SEMENSKI — KROMPIR igor. Trboje 71, Smlednik 1674 t Prodam 1000 kg SENA. Srednja vas 5, Golnik 1675 Poceni prodam dve POSTELJI, OMARO in MIZO. Jane-Gregorčičeva 3, Kranj 1676 Prodam MIZO in »KUR-NIK«..Kranj, Tavčarjeva 26 1677 Prodam 2000 kg krmilne **ESE ali zamenjam za SENO. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 1678 Ugodno prodam kombini-•"an otroški VOZIČEK. Draks-ter. Britof 20, Kranj 1679 , Prodam več belih PSOV. *P. Bitnje 30, Žabnica 1680 Prodam SENO. Vodice 32 1681 Prodam nov 15-colski GUMI "OZ. Grad 47, Cerklje 1682 Prodam KAMENJE in LES, primeren za bankine. Poženk *. Cerklje 1683 Prodam večjo količino SENA. Zg. Brnik 69, Cerklje 1684 Poceni prodam 6 tednov 'tare PRAŠIČKE, vprcžni SA-°ILEC za krompir in streš-*o OPEKO (špičak). Praprot-aa Polica 14, Cerklje 1685 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Zg. Brnik 70 1686 Prodam 6 tednov stare PRA-5ICKE. Pšata 11, Cerklje 1687 Prodam 300 kg težko TELI-C°- Dvorjc 58, Cerklje 1688 Prodam 35 kg težkega PRA-SIČA. Cerklje 51 1689 Prodam SADNO ŠKROPILNICO pohorko (50 litrov). ■WSur 119 ' 1690 Prodam TRAKTOR steyer, llP 80-S s priključki: kosilnico, dvobia/.dnim plugom in ,Crmen!co. Meglic Jože, Gra-hovče 11, Tržič 1691 Prodam ročni GUMI VOZ, QOsilnost 500 kg, primeren za ■Ostinstvo aii manjše pose-stvo in MOPED kolibri. Posade 19a, Podnart 1692 Prodam 6 tednov stare PRASKE. Zalog 45, Cerklje 1693 . Prodam belo obhajilno OB-J^KO in otroško POSTELJI- 0. Govekar Valentin, Britof % Kranj 1694 , .Prodam več trodelnih ku-Jjnjskih KREDENC, širokih "O (love in desne), in več rc^ancga trdega LESA. Tro-Jar. mizar, Železniki 1695 .Prodam dve dobri KRAVI. voklo 75, Šenčur 1696 ,Prodam globok OTROŠKI j\°ZICEK (nemške izdelave), ^»hclčič, Kranj, Zlato polje 12 , 1697 ^Ugodno prodam KUHINJ-?_KE ELEMENTE, KOT, POHVALNO MIZO (150), MO-*u vn* potrebno izpita), mo-*ko DVOKOLO. Ogled od 15 r1"6 dalje. VVendling, Plani 29, Kranj Prodam dobro humusno ZEMLJO za presajanje rož -lončnic. Luznarjeva 7, Kranj (Primskovo) 1700 Prodam dva meseca stare PISKE — rjave. Tupaličc 11, Preddvor 1701 Prodam NJIVO, strešno OPEKO folc, LATE za streho in DESKE za napušč. Kranj, Partizanska 47 1702 Prodam zelo dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (peg). Srednja Bela 39, Preddvor m Prodam PUNTE in BANKINE. Vogljc 33, Šenčur 1704 Poceni prodam otroški športni VOZIČEK, STAJICO in KOŠEK. Hude, Kranj, Cesta kokrškega odreda 1 1705 Prodam večjo količino SEMENSKEGA KROMPIRJA igor in nekaj cvetnika. La-hovče 9, Cerklje 1706 Prodam splošno ENCIKLOPEDIJO. Kranj, Staneta Rozmana 5/IV 1707 Prodam TRAKTOR porseh 15 KM in dve SLAMOREZNI-CI, eno ročno z verigo in eno s puhalnikom. Moste 77, Komenda 1708 Prodam KRAVO. Sebenje 18, Tržič 1709 Prodam OBRAČALNIK son-ce-3 in SEDEŽ BCS. Povije 9, Golnik 1710 Prodam 80 plošč HERAKLI-TA 7,5 cm. Štingl Silvo, Kranj, Kajuhova 28 1711 Prodam dva PRAŠIČA težka po 60 kg. Srednja vas 55, Šenčur 1712 Prodam dobro ohranjen italijanski otroški športni VOZIČEK. Ivan Kolman, Kranj, Štirnova ulica 9 (prva' ulica za Creino na Primskovem) 1713 Prodam obhajilno OBLEKO za punčko in ČEVELJČKE. Kranj, Cesta St. Žagarja 18 1714 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, cvetnik, vprcžni KULTIVATOR, dvobrazdni i PLUG, GRABLJE in OBRAČALNIK za seno. Strahinj 65, Naklo 1715 Prodam KONJA. Tomše, Radovljica, Mlaka 4 1716 Prodam MOPED kolibri na dve prestavi in športni otroški VOZIČEK — vse v zelo dobrem stanju. Britof 130, Kranj 1717 Prodam dobro ohranjeno zeleno kmečko PEČ z luknjami. Srednje Bitnje 57, Zabnica 1718 Prodam dobro ohranjen vzidljiv ŠTEDILNIK. Škofic Franc, Jezerska cesta 15, Kranj (Primskovo) 1766 čo 1698 Prodam »GRUŠT« za fasa- Primerno tudi za banki- ^ Kranj, Jezerska 7a 1699 Kupim suhe JAVOR J EVE PLOHE. Žitnik Zlata, Visoko 71, Šenčur 1674 Kupim LES za gradnjo in ostrešje, lahko nerazrezan. Naslov v oglasnem oddelku 1719 Kupim PLUG osipalnik in okopalnik za konjsko vprego. D. J., Podljubelj 9, Tržič 1720 Kupim lesene DROGOVE za zunanjo fasado. Urbiha, Partizanska 20, Kranj 1721 Kupim enofazni MOTOR za mešalec z 900 do 1100 obrati. Kranj, Pot na Jošta 26 1722 Stanovanja HIŠO — medetažno — v tretji fazi gradnje s 750 m2 zemljišča prodam v Naklem pri Kranju, čudovit razgled in mimo okolje. Ponudbe oddati pod »lepa lega« 1737 Prodam HIŠO s 1000 m* zemlje (možno tudi za vikend). Brelih Pavel, Reka 27, p. Cerkno 1738 , Iščem STANOVANJE v Škof ji Loki ali bližnji okolici. Plačam naprej. Ponudbe oddati pod »enosobno« 1739 Zamenjam lastno DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom na lepem kraju v Kranju za manjše. Možna je tudi prodaja kupcu, ki mi odstopi svoje stanovanje. Ponudbe oddati pod »zamenjava« 1740 Prodam staro HIŠO s sadovnjakom. Mlaka 18, Kranj 1741 1000 din dam nagrade za SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1742 Oddam SOBO pošteni ženski. Kranj, Gregorčičeva 15 1743 Dekle išče neopremljeno SOBO po možnosti s souporabo kopalnice in ogrevano. Naslov v oglasnem oddelku 1744 Opremljeno SOBO oddam solidnemu moškemu. Kranj, Gosposvctska 8 1745 Prodam starejšo HIŠO, HLEV in nekaj VRTA. Hraše 19, Smlednik 1746 Prodam HIŠO in VRT na Visokem. Naslov v oglasnem oddelku 1747 Nujno potrebujem GARSONJERO, lahko tudi ENOSOBNO STANOVANJE ali SOBO s KUHINJO. Ponudbe oddati pod »dam nagrado« 1748 V bližini Radovljice prodam staro kmečko HIŠO z gospodarskim poslopjem. Naslov v oglasnem oddelku 1749 Mlad soliden uslužbenec ' nujno išče opremljeno SOBO 1 oziroma GARSONJERO v j Kranju. Ponudbe oddati pod »dogovor in dobro plačilo« 1681 Prodam dobro ohranjeno j PRIMO 175 ccm. Potoče 27, ! Preddvor 1723 j Prodam DKVV 1000-S. Štras-nar Jože, Demšarjeva 14, Škofja Loka 1724 Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1963, prevoženih 87.000 km. Ogled v Kranju, Skalica 6 a 1725 Prodam AVTO AMI-6, letnik 1962. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure in v nedeljo popoldne. Bevc Slavko, Kamna Gorica pri Kropi 1726 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Zadnikar Jože, Preddvor 69 1728 Prodam FIAT 750. Kranj, Koroška 53 a 1727 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Zadnikar Jože, Preddvor Prodam dobro ohranjen MOPED T-12, letnik 1967. Trboje 37, Smlednik 1729 Prodam dobro ohranjen NSU MAXI 175 ccm. Prebače-vo 8, Kranj 1730 Prodam AVTO NSU, letnik 1967, prevoženih 26.000 km. Skokova 9, Kranj 1731 Prodam malo rabljen cno-sedežni MOPED. Pogačar Marija, Sp. Radovna, p. Zg. Gorje 1732 Prodam nov dvosedežni MOPED za 2000 din. Cirče 11/g, Kranj 1733 Prodam nov TRAKTOR fer-guson. Udir Ivan, Gorice 2, Golnik 1734 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Hotemože 44, Preddvor 1735 Prevzamem rabljeni AVTO na račun gradbenih del ali materiala do 12.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 1736 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Voglje 20, Šenčur 1752 Zaposlitve V Kranju iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 1685 Sprejmem VAJENCA za izdelavo smuči. Debeljak Zvonko, Kranj, St. Žagarja 45 1750 OBRTNIKI! Strokovno in poceni vam vodim poslovne knjige. Tajnost zajamčena. Telefon 23-000 Kranj 1751 Večje podjetje išče za svoje delavce več opremljenih ali neopremljenih sob v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite pod »Maj 1970« Dam STANOVANJE in HRANO fantu ali dekletu za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1753 Delam privatna zidarska dela na izmenično delo. Vire Boris, Ljubljanska 6, Kranj 1754 Izgubljeno telefon 061-71-240 Zenitve šop ključev izgubljenih od Medvod do Kranja. Prosim najditelja naj jih vrne Šuštcr-šiču, Seničica 1 ali javi na 1755 Samski, pošten, dobrega srca, nealkoholik z dobro kmetijo, želi spoznati pošteno dekle do 36 let. Ponudbe oddati pod »mirno življenje« 1756 Ostalo POLAGAM VSE VRSTE PODOV — tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM vse vrste STOPNIC. Novak Mirko, Kranj, Krasno va 3 1262 Pozivam mlajšega moškega iz okolice Kranja (Voglje), ki si je pred dvema letoma sposodil gradbeni načrt za medetažno hišo na Pivki 48, Naklo, da ga takoj vrne 1757 Ne dovoljujem neresnične besede, ki se širijo po vasi Britof o mojih starših Roble-ku Francu in Angeli. Vsakogar bom sodnijsko preganjal kdor bo še govoril. Sin Ro-blek Stane 1758 Majdi Pižent iz Struževega za dvajseto pomlad in uspeij» no šolanje čestitajo vsi domači 1759 Pregled — ocenjevanje športnih in službenih PSOV v Škof j i Loki bo v nedeljo, 19. aprila. Začetek ob 8. uri na telovadišču v Puštalu 1760 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 Prirediteljem veselic in zabavnih večerov se priporoča dobro uigran KVINTET s PEVCEM z izvajanjem narodne in zabavne glasbe za PLES. Prodamo OJAČEVALEC za prenos glasbe. Ponudbe pošljite pod »po želji tudi trio« 1765 SPREMEMBA DEŽURNE SLUŽBE ZA 1. MAJA PRI VETERINARSKI POSTAJI KRANJ od 24. 4. do 4. 5.: Bedina Anton, Kranj-Kokrica, teL 23-518; od 4. 5. do 8. 5.: Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115 Obenem sporočamo, da ima veterinar Vehovec Srečo novo telefonsko številko 22-405 Prireditve MLADINSKI PLES v nedeljo, 19. aprila, bo zaradi gorenjskega sejma v zadružnem domu na Primskovem od 17 do 21. ure. Igra plesni ansambel VIS RIVALI. Vabljeni! 1762 GOSTIŠČE PRI JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel FRENKI. Vabljeni! 1763 PLESNA ŠOLA KRANJ, DELAVSKI DOM organizira zadnji PLESNI TEČAJ za začetnike v petek, 24. aprila, ob 18.30. Tečaj je vsako sredo in petek. Izkoristite zadnjo priložnost pred počitnicami 1764 BERTONCELJ REZIKA — GOSTILNA na JAMI v Šenčurju priredi vsako soboto PLES. Igrajo OSOJNIKI. Za hrano in dobro pijačo preskrbljeno ' 1767 Vabimo vas, da v soboto, 18. 4., obiščite GOSTILNO CRNGROB nad Zabnico. Igral bo kvartet RUDIJA JEVŠKA, za pijačo in jedačo bosta skrbela Gantar Silva in Pavle 1688 KUD Ivan Cankar Sv. Duh gostuje v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v dvorani Svobode Predoslje z ljudsko igro s petjem v treh dejanjih Črna žena. Režija: Rozmane Vinko Za večjo prometno varnost V uredništvu smo razmišljali, da bi bilo dobro za boljše razumevanje pravilnika o pravilih cestnega prometa, ki ga sedaj v skrajšani obliki objavljamo po posameznih poglavjih, vsako posamezno poglavje pravilnika ilustrirati s primerom. Javni tožilec pri občinskem sodišču v Kranju je bil tako prijazen, da nam je povedal nekaj primerov prometnih nesreč, ki so se pripetile zaradi neupoštevanja pravil cestnega prometa. V prejšnji številki ste lahko prebrali o prometu na križišču in o prednosti. Med številnimi nesrečami, ki se dogajajo zaradi neupoštevanja prednosti, smo izbrali nesrečo, v kaleri voznik mopeda ni upošteval prometnega znaka stop. Nesreča se je pripetila oktobra lani v križišču Gregorčičeve ceste in ceste Staneta Žagarja. Mopedist jc pripeljal po neprednostni Gregorčičevi. Pred križiščem stoji znak stop, ki pa ga mopedist ni upošteval. Ne da bi ustavil, je zapeljal v križišče, prav pred osebni avtomobil. Avtomobil, ki ga voznik zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti kljub zaviranju, je trčil bočno v moped. Mopedist se je pri padcu huje ranil Zlomil si je nogo, dobil rano na glavi in pretres mo/gan. Za posledicami nesreče je mopedist štiri mesece kasneje v bolnišnici umrl. Vse ljubitelje Sporta obveščamo, da bo v nedeljo, 19. t. m., ob 13. url ponovno odprt mali golf v športnem parku Staneta Mlakarja v Kranju. Igrišče bo odprto do 1 maja vsak dan popoldan, od 1. maja dalje pa ves dan. Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Robleka Andreja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih urah ter za darovano cvetje in denarno pomoč, posebno še sindikatu IBI Kranj. Posebna zahvala tudi gospodu župniku iz Predoselj. Žalujoči: žena Nežka, sin Branko, hčerka Andrej ka in ostali sorodniki Bobovk, 17. aprila 1970 HOTEL GRAD PODVIN p. Radovljica išče sodelavce za delo v strežbi s takojšnjo zaposlitvijo ali po dogovoru KV servirke in K V natakarje Oglasite se na upravi podjetja ali pišite na naslov: Hotel Grad Podvin, p. Radovljica ■i Zahvala Ob bridki izgubi mojega dobrega moža, brata, strica in svaka Franca Starca se najlepše zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in mi lajšali težke ure. Posebno pa se zahvaljujem dr. Bajžlju Janezu, organizaciji Zveze borcev, društvu upokojencev za ganljivo petje, gospodu župniku in sosedom. Predvsem se zahvaljujem družini Kramžar, ki mi je stala ob strani za časa bolezni. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala. žalujoča žena Mara Stare s in sorodniki Kranj, 9. aprila 1970 | Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Jožeta Lom barja Kast runo vega ata se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč" izrečeno sožalje in darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žitniku, vsem zdravnikom, č. g. župniku in govornikom za poslovilne besede, pevcem, kolektivom LIK Preddvor, Creina Kranj in KZ Radovljica in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. „ • Nova vat, Kranj, Lancovo, 12. aprila 1970 Žalujoči domači Otroci zanetili požar V sredo, 15. aprila, dopoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Jenka Jožeta v Godešlču. Goreti je začela stelja v seniku. Gasilcem iz Godešiča je uspelo požar takoj pogasiti, tako da je škode le za okoli 400 din. Požar so povzročili otroci, ko so se igrali z vžigalicami. Nesreče tega tedna * Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti je v torek, 14. aprila, okoli osme ure zvečer zapeljal s ceste prvega reda v Podvinu vozViik osebnega avtomobila italijanske registracija Franjo Damič iz Nove Gorice. Avtomobil se je ustavil na travniku po približno 30 metrih. Voznik je bil le lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. Iz neznanega vzroka se je v torek nekaj po osmi uri zvečer pripetila huda nesreča na Brezjah. Voznik motornega kolesc Janez Zor (star 30 let) z Brezi j se je zaletel v vogal hiše, # stoji na koncu vasi. Vozil je brez čelade. Udarec jc bil tako hud, da je Zor na kraju nesreče umrl. Na cesti četrtega reda v Šenčurju sta v sredo popoldne trčila mopedist Andrej Kosec iz Trboj in voznik tovornega avtomobila Miro šebrek i/. Goric. Voznik mopeda je vozil sredini ceste in je v nepreglednem ovinku trčil v tovorni avtomobil. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zaradi izsiljevanja prednosti se je na cesti tretjega red& pri podvozu za Novo vas pripetila hujša prometna nezgoda-Voznik motornega kolesa Ivan Kavaš z Lancovega v križih", ni upošteval prednosti, zato je trčil v osebni avtomobil, ga je vozil Ivan Kovačič iz Dvorske vasi. Pri trčenju je btl motorist huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolniš\ncO- V četrtek, nekaj po sedmi uri zjutraj, je voznik osebnega avtomobila Robert Schurberg iz Beograda na cesti prvega reda v Podvinu zadel 8-lctno Ireno Mlakar z Brezi j. Deklici je nenadoma hotela čez cesto. V nesreči si je zlomila nogo- Petletni Viljem Dvojmoč iz Kranja je v četrtek dopold^6 nenadoma pritekel pred tovorni avtomobil, ki Je vozil tovarne Planika proti Kranju. Voznik tovornjaka Ante BešHc je dečka zadel in zbil po cesti. Zahvala Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, brata, deda, V pradeda, strica in tasta Hermana Feldina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom z Lipe in Hrušice ter SZDL s Hrušice, ki so nam darovali vence in cvetje, nam v težkih urah stali ob strani, izrazili sožalje, z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Demšar za vso pomoč, bivšim sostanovalcem na Hrušici, voznikom osebnih avtomobilov, č. duhovščini in pevcem za žalostinke. žalujoča žena Karollna, hčerki Hermina in Elvira z družinama, Mirko z družino, brat, sestre in drugo sorodstvo Zahvala Ob prerani smrti našega dragega sina Uroša Štiblja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Exoterma Kranj ter obrala ATN Iskra Kranj za izraženo >sožalje, pomoč, darovano cvetje in vence, pevcem za žalostinke ter vsem, ki so ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoča družina štlbelj Kranj, 14. aprila 1970 Pogovor tedna Mitja Košir — ljubitelj gora Že dolgo vrsto let je Mitja Košir najuspešnejši jeseniški alpinist. Na visokega, svetlolasega planinca lahko naletimo na Triglavu, nekje v Julijskih Alpah, ob reševalnem čolnu GRS na smučiščih Španovega vrha ali Vršiča, ali pa v nedeljo zvečer na pustih jeseniških ulicah, ko se z nahrbtnikom in smučmi na ramah vrača proti domu. Menda ni sobote, da se ta navdušeni hribo-lazec in vestni član GRS ne bi odpravil kam v gore. 9 Mitja, kdaj si postal član Alpinističnega odseka in kdaj član GRS? Član AO Jesenice sem od 1963. leta, leto pozneje sem postal pripravnik GRS z Jesenic in po petih letih njen aktivni član. 0 Povej mi nekaj o delu AO Jesenice. »V Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice je vključenih 30 aktivnih članov, ki po Jesenicah in okoliških- krajih prirejajo predavanja, vzgajajo mlade planince in organizirajo razne tečaje. Njihov delovni program je vsako leto zelo obsežen in tudi uspešen. Vsako leto je več mladih planincev po šolah in aktivih, in to nam zagotavlja uspehe tudi v prihodnje.« £ V katere gore se odpraviš najraje in kje vse si že bil? »Največkrat zaidem v domače Julijce, kjer izbiram vzpone na raznih težkih smereh in prehodih, ki so mi obenem tudi trening in priprava za vzpone v tujih gorah. Trikrat sem že plezal v Centralnih Alpah, bil pa sem tudi na Kavkazu. Letos pa bom najbrž odšel z drugo odpravo na Hindukuš.« £ že četrto leto uspešno vodiš plezalno šolor Kakšen je njen program in način dela? »Na Jesenicah vsako leto organiziramo plezalno šolo, v katero se lahko vpišejo tudi starejši planinci. Letos se je zanjo prijavilo 15 mladih Jeseničanov, ki po enkrat na teden obiskujejo uro teorije, ki poteka v obliki predavanja. Predvidevam, da bomo organizirali šest takih teoretičnih predavanj. Po tej šoli, ki jo imenujemo plezalni vrtec, se bomo ob lepem vremenu napotili v hribe. Navadno pripravimo tri skupne ture v višje Julijce, šele po uspešni sezoni, opravljenih izpitih, lahko absolventi plezalne šole postanejo člani Alpinističnega odseka.« D. Sedej Gorenjska nogometna liga Zmaga Tržiča v Kranju Po 13. kolu sta ostala v gorenjski nogometni ligi samo dva j^iKlidata za naslov prvaka. Ker so Kranjčani doma izgubili s Tržičem, so praktično že izpadli iz konkurence za prvo Presto. Tako ostaneta najresnejša kandidata edinole še Tržič Jesenice. Rezultati: 13. kolo — Naklo : Jesenice 2:9, Lesce B : Šenčur Trboje : Železniki 3:3, Predoslje : Preddvor 3:0, Kranj : £ržic 0:1, Kropa : Podbrezje preloženo; 14. kolo — Podbrezje : K^anj 1:4, Tržič : Predoslje 8:0, Preddvor : Trboje 1:7, želez-J^i : Lesce B 5:1, Šenčur : Naklo 2:2, Jesenice : Kropa preloženo. LESTVICA: Tržič 13 11 1 1 64:17 23 Kranj 13 11 0 2 61:20 22 Jesenice 12 10 0 2 75:16 20 Železniki 12 4 4 4 38:32 12 Šenčur 12 4 4 4 28:24 12 Trboje 13 5 1 7 28:55 11 Kropa 11 4 2 5 31:35 10 Predoslje 13 4 2 7 23:43 10 Preddvor 13 3 1 9 14:47 7 Podbrezje 12 3 0 9 21:64 6 Naklo 12 1 2 9 13:42 4 konkurence: Lesce B 14 4 1 9 28:62 9 V ostalih ligah Gorer *ske pa so bili zabeleženi naslednji *J*ultati: mladinska liga — Tržič : Kranj 1:1, Šenčur : Tri-|**v 2:3, Jesenice : LTH preloženo; pionirska liga — Podbrezje : LTH 0:2, Lesce : Trboje 0:1, Šenčur : Predoslje 2:3, Kranj : ^aklo 6:2, Jesenice : Triglav 0:2, P.DicUc Prvenstvo Gorenjske za mladince in starejše člane Vsa prva mesta za Triglav Na kegljišču Jesenic in Triglava je bilo pred dnevi letošnje gorenjsko prvenstvo v kegljanju za starejše člane in mladince. Po pričakovanju so imeli največ uspeha Kranjčani, saj so osvojili vsa prva mesta. Žal je bila udeležba pri mladincih skromna, saj sta nastopili le dve ekipi, v konkurenci starejših članov pa so v ekipnem tekmovanju nastopili samo člani Jesenic in Triglava. Mladinci so tekmovali na kranjskem kegljišču, starejši člani pa na Jesenicah. Pomembno priznanje sodnikom atletike Hkrati s skokovitim razvojem -množičnosti in kvailitot-nih dosežkov v aidetiki je v Kranju zrasla tudi močna organizacija sodnikov atletike. Okrog najvnetejših ertfu-ziastov se je do daines zbralo 40 izprašanih sodnikov, ki so svojo organizaiorsko in strokovno zrelost v preteklih letih že večkrat potrdila, saj \ smo bili v Kranju priča> mnogim uspelim vrhunskim atletskim prireditvam. Upoštevajoč dolgoletno kvalitetno strokovno delo, je zveza sodnikov atletike Jugoslavije imenovala v višje nazive več zaslužnih sodnikov iz Kranja. V naziv republiškega sodnika atletike \o napredovali: Gustav Perne, Jurij ph. mr. Piccoli, Dejan Šink, Peter Štibelj, Pavle Vidaild in Vel j ko Vitas. Zvezni sodniki so postali: Jože Hladnik, Ivo Lampret, Tone ing. Lašič, Dore Oraržem, Božena Štuhec, Milan Zoran in Leo ing, Zupan. Naziv mednarodnega sodnika pa sta dobila dolgoletna atletska dela/vca Štefan Ošina in Janez img. Ponebšek. Sodniškemu zboru se v bližnji prihodnosti obeta izpolniti tudi dolgoletna želja, da bi dosežke atletov-tekmo-valcev merili s kvalitetnimi merili in štoparicami. Omenjene naipravc bodo v kratkem nabavili in tako bo lahko nivo atletskih prireditev na našem lepem stadionu na zares dostojni višini. Že v letošnji sezoni pa bomo lahko videli sodnike pri njihovem delu tudi že v okusnih uniformah z našitimi posebnimi emblemi. Judo Triglavu točka V tretjem kolu prve slovanske judo lige je Triglav osvojil doma eno točko. V Kranju so namreč nastopile tri ekipe. Rezultati: Branik : Olimpija 2:1, Branik : Triglav 4:1, Triglav : Olimpija 2:2. V kranjski ekipi je bil spet najboljši Zaplotnik, dobro pa se je odrezal tudi Pungeršek Z novo točko si je ekipa že zagotovila obstanek v ligi, izgubila pa jc stik z vodeči-mi. R. Rojšek Zbor sodnikov atletike pri ObZTK Kranj, ki že zdaj sodi med najmočnejše tovrstne organizacije v državi, pa se bo v kratkem še Okrepil, saj pripravljajo v tem mesecu tečaj za nove sodnike, v katerega bodo sprejeli in vabijo vse ljubitelje atletike, ki bi se želeli udejstvovati kot sodniki v tej panogi. J. Hladnik Rezultati -—^starejši člani — ekipno: 1. Triglav I (Potušek 414, Markun 352, Stare 446), 1212, 2. Jesenice I 1206, 3. Jesenice II 1108, 4. Triglav II 1105, 5. Jesenice II 1079 itd. posamezno: 1. Potušek (Triglav) 444, 2. Urbar (Kr. g.), 441, 3. Stare (Triglav) 440, 4. Šega 430, 5. Korošec (oba Jesenice) 421 itd. Mladinci — ekipno: 1. Triglav (Mravlje 374, Jereb 370, Kurent 424, Žemljic 403) 1571, 2. KK »Simon Jenko« 1516; posamezno — 1. Franc Jereb 791, 2. Boris Kurent (oba Triglav), 787, 3. Milan Stenovec (Jenko) 778, 4. Rado Mravlje (Triglav) 774, 5. Ivan Urh (S. Jenko) 759 itd. Vsi udeleženci letošnjega prvenstva Gorenjske so si pridobili pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo danes in jutri za mladince v Ljubljani in za starejše člane na Jesenicah. J. Javornik Dolga pot na sever Iz Sovjetske zveze se je v sredo zvečer vrnil mladi kranjski skakalec Franci Mesec, ki je skupaj z Dol-harjem nastopil na največji mednarodni tekmi v smučarskih skokih v Sovjetski zvezi na daljnem Kirovskem ob severnem ledenem morju. Po povratku domov z dolge poti s severnega dela Sovjetske zveze nam je dejal: »Kljub naporni vožnji — iz Moskve smo potovali z vlakom v več kot 2000 km oddaljeni Kir-kovsk — smo se kar dobro uvrstili. Med 50 skakalci iz ČSSR, NDR, Poljske, Finske, Sovjetske zveze in Jugoslavije je zmagal olimpijski zmagovalec Belousov, Dolhar je bil 17. jež pa 27.« Uvrstitev mladinca Franca Mesca na 27. mesto je nedvomno zelo lep uspeh, zlasti še, ker je bil med vsemi nastopajočimi najmlajši skakalec. J. Javornik Poraz Dupelj Gorenjski predstavniki so imeli v nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige le polovičen uspeh. Rezultati: Križe : Zagorje 30:10 (4:3), Radeče : Radovljica 41:9 <19:3), Mokerc : Duplje 13:9 (6:4), šent Vid : Veterani 13:23 (7:11). Kot jc iz rezultatov razvidno, so tokrat lepo presenetili kriški roko- metaši, ki so premagali trenutno tretje uvrščeno ekipo v ligi. Nasprotno pa so močno razočarali Radovljičani, ki so izgubili srečanje v Radečah kar z 32 goli razlike. Po 14. kolu so v vodstvu Radeče z 22 točkami, pred ekipo Dupelj, ki ima 20 točk, Križe so šeste, Veterani sedmi, Radovljica pa deseta. J. Kuhar Triglav v borbi za 5 — 9 mesto V četrtek se je v zimskem bazenu na Tašmaj-danu v Beogradu začelo letošnje zimsko državno prvenstvo v vaterpolu. Od slovenskih moštev nas na prvenstvu zastopa! novi zvezni ligaš kranjski Triglav. Triglav, ki na tem pr-i venstvu igra v skupini A z beograjskim Partizanom kotorskim Primorcem in šparlakom iz Subotice, je že v prvem kolu premagal kotorski Primorac s 5:4 (2:1, 1:2, 1:1, 1:0). Gole za Triglavane so dosegli: Ko-dek 2, J. Rebolj, Nadižar in Velikanja pa po enega. že s prvo zmago se je Triglav uvrstil v svoji skupini na drugo mesto in se bo v skupni uvrstitvi boril za 5—9 mesto. -dh O Iv AS SOBOTA - 18. APRILA 1970 Se vedno skoraj mačehovski odnos do telesne kulture Podatki o telesni razvitosti in fizični zmogljivosti poprečnega Jugoslovana, ki so jih zbrali s posebnimi testi, pričajo, da naši ljudje za šport In rekreacijo porabijo vedno manj svojega prostega časa in da zato kar vsak četrti regrut ni sposoben prenesti naporov vojaškega življenja. To, menijo strokovnjaki, je posledica naglo rastočega standarda ln brezbrižnosti družbe, ki telesni kulturi posveča premalo pozornosti (in denarja). Poslanci zvezne skupščine so pred časom sprejeli posebno resolucijo, namenjeno občinskim skupščinam, v kateri je rečeno, naj le-te čim prej ukrepajo. Večina slovenskih odbornikov se je z njo že seznanila, drugod pa bo na dnevnem redu v kratkem. Iz poročila predsednika občinske zveze za telesno kulturo Škofja Loka Filipa Šmida, ki ga je prebral med nedavnim občnim zborom, smo zvedeli da od gorenjskih občinskih skupščin edino škofjeloška še ni obravnavala omenjene resolucije. Tov. Smid tudi ni mogel postreči s podatki o stanju telesne kulture v komuni, saj sploh ne obstojajo. Našteta dejstva kažejo, da je skrb za šport in zdravo izkoriščanje prostega časa v mestu pod Lubnikom precej zapostavljena, čeprav se občina ponaša s celo vrsto najrazličnejših klubov, čeprav so lani našteli kar 4700 tako ali drugače aktivnih članov (15,7 odstotka vsega prebivalstva), sta zbora občinske skupščine letos zanje namenila samo 220 tisoč N din (1,3 odstotka proračunskih sredstev)! Vsota je sicer za 100 tisoč din večja kot v preteklem letu, toda če jo primerjamo S podobnimi postavkami drugih gorenjskih občin — prispevek telesno vzgojnim organizacijam povsod presega 2 odstotka občinskega proračuna — ugotovimo, da odgovorni niso bili ravno velikodušni. Razen tega je treba upoštevati, da se je s priključitvijo Žirov (4000 pre- Spored prireditev ob 25-letnici osvoboditve V kamniški občini so sestavili pester program prireditev v počastitev 25-letnice osvoboditve. Odbor za pro-sllavo, ki ga vodii Kazimir Keržič, predvideva naslednje:' i V ponedeljek, 20. aprila, bo srečanje mladih komunistov S predvojnimi revolucionarji, srečanje organizira aktiv mladih komunistov. V petek, 24. aprila, zvečer bo slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Kamnik. Seja bo v veliki dvorani kina Dom; podelili bodo priznanja OF dolgoletnim aktivnim * družbenim delavcem in nagrade dijakom za najboljše naloge »Dežela in ljudstvo Nizozemske«. Po seji bodo predvajali film Balada o trobenti in oblaku. 25. aprila zvečer bodo v kulturnem domu na Duplici uprizorili dramo iz NOB Franca Stegnarja: »Noč v plamenih.« Za 1. maj občinski sindikalni svet Kamnik organiz.ira sindikalni izlet v Kamniško Bistrico. Na dan osvoboditve, to je 9. maja, bo koncert Koroškega pevskega zbora iz Plešerk pri Celovcu v kulturnem domu na Duplici. 10. maja pa bo množični odhod občanov na proslavo v Begunje. Julija bo slovesna otvoritev šole v Komendi, slavnostna seja občinske skupščine in otvoritev stadiona v Kamniku, novembra pa otvoritev osnovne šole Stranje. J. Vidic Pred veliko obletnico Tudi Tržič se pripravi jada kar najbolj dostojno počasti 100. obletnico, Leninovega rojstva. Proslave ne bodo le v bližnjih dneh, ampak bodo skozi vse leto ln se končale ob obletnici oktobrske revolucije. Uvod v proslavljanje bo jutrišnja oddaja lokalnega radia pod naslovom »Lenin v srcih Tržičanov«, v kateri bodo spregovorili predvojni komunisti, med njimi tudi udeleženec oktobrske revolucije tovariš Peter Uzar. V prihodnjem tednu se bodo na samo obletnico (22. aprila) vključile v spominsko svečanost tudi šole. Prvi vrh praznovanja bo v petek, 24. aprila, na svečani seji razširjene konference ZK občine Tržič. Na njej bodo slavnostno sprejeli v svoje vrste nove člane organizacije. Med letom bo T paviljonu NOB tudi razstava o Leninu, za jesen pa pripravlja aktiv mladih komunistov tekmovanje mladinskih ekip s področja poznavanja Leninovega življenja in dela ter delavskega gibanja v XX. sto\itju. Ekipe bo sestavljala delavska, srednješolska in študentska mladina. Predvidevajo tudi predavanje ustreznih filmov za mladino in odrasle, šolsko mladino pa bodo v dneh praznovanja oktobrske revolucije obiskali stari borci za delavske pravice, ok bivalcev) povečalo tudi število društev, med katere bo ObZTK morala razdeliti denar. Udeleženci občnega zbora so v nadaljevanju poudarili nujnost temeljite analitične obdelave stanja telesne kulture v komuni in predlagali, naj odgovorni sestavijo srednjeročni načrt razvoja te pomembne panoge. Predvsem bi bilo treba izdelati program izgradnje športnih objektov, izobraževanja kadrov, razvijanje rekreativnih dejavnosti v gospodarskih organizacijah in pospeševanja vrhunskega športa. Klubi se bodo začeli vključevati v priprave za praznovanje tisočletnice mesta, ki jo Ločani nameravajo proslaviti s celo vrsto najrazličnejših prireditev. Predstavniki posameznih društev so nazadnje izrazili prepričanje, da bo morala občinska /veza navezati tesnejše stike z drugimi organizacijami, predvsem z AMD in turističnim društvom. Zboru je prisostvoval tudi prof. Drago Ulaga, znani te-lesnovzgojni strokovnjak. Prisotnim jc pojasnil vsebino in nekaj najvažnejših ugotovitev resolucije o telesni kulturi. Za konec so si navzoči ogledali več amaterskih športnih filmov. I. Guzeli V sredo posebna kulturna rubrika Snovanja Sprejeli so delovni program Predsedstvo občinske konle-«renče SZDL na Jesenicah je v sredo razpravljalo o delovnih nalogah organizacije v aprilu in maju. Dogovorili so se, da bodo organizirali seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL. Na njem bodo obravnavali vlogo in naloge krajevnih skupnosti (v razgovoru bo verjetno sodeloval tudi Miha Marinko), teze »Socialistična zveza danes« in organizacijska ter tehnična vprašanja, s katerimi se srečujejo krajevne organizacije . pri svojem delu. V delovnem programu do konca maja je zapisano, da bodo izvedli analizo vzrokov politični in družbeni neaktivnosti na Plavžu in organizirali ali sodelovali pri proslavah 24. in 27. aprila ter 1. in 9. maja. 21. maja bo skupna seja plenuma občinskega sindikalnega sveta in predsedstva SZDL, na kateri bodo govorili o položaju v zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Do konca maja bo ponoven razgovor o aktivnosti komunistov v sociali- stični zvezi skupno s komitejem ZKS. člani predsedstva so na sredini seji spregovorili tudi o podeljevanju občinskih priznanj OF. Dogovorili so se, da bo slovesna podelitev 8. maja zvečer. Podelili bodo približno 20 priznanj, končni kandidati pa še niso izbrani. Tudi popis aktivistov NOB poteka v redu. V vseh krajevnih odborih, razen treh, so spiski že zaključeni. V zadnji točki dnevnega reda tri ure trajajoče seje so člani predsedstva potrdili delovni program konference za družbeno aktivnost žena, ki bo pripravila vrsto razgovorov. O zaposlovanju žena in ženske mladine v občini, o novem zakonu o družini, o vplivu lahkega tiska in filma na mladino, o otroškem varstvu v občini, o slednjih šo-, lah na Jesenicah. Skupno z Delavsko univerzo bo konferenca pripravila tudi vrsto strokovnih in poljudnih predavanj. J. Košnjek Dve samoupravi na srednjih šolah Zvezna in republiška zakonodaja odobrava in podpira enakopravno vključevanje dijakov v enoten samoupravni sistem na srednjih šolah. Ko pa ta zakonodaja prehaja na način uresničevanja zapisanih dolžnosti in pravic dijakov, jih obravnava te kot »zainteresirane občane«, enako, kot vsakega člana naše družbene skupnosti. To pa gotovo ni v skladu s proklamiranimi gesli, polni so jih tudi šolski statuti, da morajo biti dijaki delovni činitelj šole in soustvarjalci učno-vzgojnega procesa, soustvarjalci v samoupravnem sistemu, katerega nosilci so tako profesorji kot dijaki. In če gremo še dlje, ugotovimo, da del te samouprave (beri dijaki) lahko santb predlaga in pove svoje mnenje, pri končnih odločitvah pa je prikrajšan. Samoupravna enakopravnost dijakov in profesorjev na šoti drži samo do trenutka odločanja. Takrat se razdvoji. Del enotni samoupravne strukture lahko reče svoj da ali ne, dijaški del pa v tem trenutku zgubi zapisane pravice in lahko nadaljuje s svojo, »dijaško samoupravo«. Nič čudnega ni, če v tem trenut- ku nastopita na šoli dve samoupravni strukturi. Prva, katere nosilci so pedagogi, in druga, sestavljena iz dijakov, čeprav dijaška samouprava ni poseben sektor šolske samouprave. Izjema so strokovne odločitve, o katerih dijaki niso kvalificirani odločati. Vzroki takšni ločitvi domu-jejo tudi v ljudeh, ne samo v suhoparnih zakonih in paragrafih. Omenjeni ljudje znajo v odločilnih trenutkih izkoristiti obstoječo zakonodajo in spremeniti do tedaj aktivne dijake v »zainteresirane občane«. So pa tudi takšni, ki ostajajo ob teh vprašanjih pasivni in ne rečejo ne »da« ne »ne« in s tem dokažejo, da jim ni dosti do enakopravnega položaja dijaka v srednji šoli. Vendar bi v tem primeru ravnali napak, če bi že tako »ocrnjene« pedagoge posadili na zatožno klop. Nasprotno. Treba jih bo pridobUi za enotno in enakopravno samoupravo ni. srednjih šolah. Verjetno bodo morali slejt ko prej spoznati, da odločitve, za katere bodo glasovali samo dijaki ali samo profesorji, ne bodo nikdar zadovoljive in vsestranske, temveč bodo vsak trenutek lahko sprožile oblake nepotrebnega prahu. Za samoupravo potrebujemo zrelo dijakovo osebnost, pravimo. Osebnost, ki bo sprejemala socialistična načela in poglede. Ne bomo je vzgojili z verbalnim učenjem marksistične znanosti na pamet, temveč z vsajanjem kritičnosti, iniciativnosti, izvirnosti, delovnih in ustvarjalnih ■ navad ter samostojnosti. Ne gre za to, koliko si dijak zapomni in čez dan ali dva zdrdra na pamet, temveč za to, koliko dijak dejansko zna, koliko časa bo znal in kako bo to znanje uporabljal v praksi ob stalnem dopolnjevanju brel šolske palice in bojazni pred redovalnimi konferencami Gotovo je življenje neprecenljiv učitelj samouprave. Korak k odpravljanju tega, o čemer smo pisali, je tudi zvezna resolucija o srednjih šolah in položaju učencev ter gradivo o družbeno-ekonoin-skem položaju izobraževanja in vzgoje. Dobro bi bilo, če bi preromalo čim več rok, tako dijaških, kakor profesorskih. 3. Košnjek