GLAS ISl^LVni - št. 54 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 11. julija 1995 Gorenjke in Gorenjci meseca na Ermanovcu V nedeljo smo na Ermanovcu podelili spominska priznanja Gorenjkam in Gorenjcem meseca po izboru bralcev in bralk Gorenjskega glasa in poslušalcev lokalnih radijskih postaj in nominiranim protikandidatom Več o veseli in zanimivi prireditvi, ki sta se je udeležila tudi župana občine Cerkno Janez Podobnik in Gorenja vas Poljane Jože Bogataj od 15. do 18. strani. Na sliki (od leve proti desni) pa so: Andrej Žalar -Gorenjski glas in povezovalec na prireditvi, Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa, Gorenjki meseca januarja Katarina in Brigita Kropivnik, Gorenjka meseca februarja Tanja Vidmar, Gorenjec meseca marca Jaka Grosar, Kondi Pi-žorn (nominiran za Gorenjca meseca januarja), Gorenjka meseca maja Tonka Zadnikar, Gorenjec meseca aprila Vukašin Klisura-žirovski šerif, nominiran za mesec april Adam Kržiš-nik in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Leopoldina Bogataj. • Foto: Gorazd Šinik ^mpromis za bohinjska dežurstva Dežurni zdravnik le ob vikendih S^ll'niiK julija - • julija v javnem zavodu *kek?° zdravstvo Gorenjci * eno od r*cionbaliza-li^Puvedali ukinitev de-bohi^.^^uiške službe v domu i zdravstvenem tijh ..'J1 bivali pri tamkajš- v*ije teh ve,,ko negodo- SovanV68 P™*"*1teden **sitvl V ° kompromisni NnnL daJ J° »majo: med vikenj?hne 60 dežurstev, le ob ^ f(Stavniki javnega zavo-Usnovno zdravstvo Go- renjske so na petkovi novinarski konferenci tudi pojasnili, zakaj so se sploh zatekli k racionalizaciji. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačnik njihovih storitev, jim vsako leto namenja manj sredstev. Tako le plače za dežurne ekipe v zdravstvenih domovih dajejo več kot 40 milijonov tolarjev izgube, in sicer zato, ker jih osnovno zdravstvo plača več, kot jim zavarovalnica prizna. Za 24-urno nedeljsko dežurstvo dobi zdravnik 15 tisoč tolarjev, torej 600 tolarjev na uro, za tisto med tednom pa le tretjino tega. Samo polovico tega denarja zagotovi zdravstvena zavarovalnica, ostalo mora javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, smo slišali na petkovi tiskovni konferenci. Več o tem na strani 3. • D.Ž. Tretja javna dražba Sklada za razvoj Včeraj je v prostorih Ljubljanske borze potekala že tretja dražba lastninskih paketov Sklada za razvoj Republike Slovenije. To* krat se je 22 dražb za upravljanje potegovalo za 94 paketov. Prodali so vse, razen šestih, ki jih je Sklad zaradi premajhnega zanimanja umaknil iz prodaje. ^JfatI Mravlje povečuje vodstvo ^odn^3 maratonu Transamerica 95, ki poteka od Mravu.. do zahodne ameriške obale, čaka danes Dušana BOrovni r"aiv^ji vzpon na 3700 m visoko v skalnem sredisgud ^ etaPe Je v znanem zimsko-športnem 1 bil a rx) y?tnv£T. Dušanova prednost pred zasledovalci je ci, etapi že krepkih osem ur. vk(%ločani v Freisingu Kat?°to o- julija, je bila v mestni hiši mestu s Skofjo Loko, otvoritev v Freisingu, razstave foto J^ture v t0 ^De Razstava, ki bo na ogled, v okviru dnevov iilfSt° ^ofi"1!Ravarskern mestu, predstavlja naše tisočletno 1 • ^Orenisi* T^3 1 vserrn znamenitostmi in lepotami, ki so AS°stvovar foto8rafi ujeli v svoj objektiv. Razstavi so pton Až?n tu temvLn? fotografije na ne bodo na ogled le v mestni 1 na vsakem koraku ografije p; v nekaterih bankah v Freismgu. Iako bodo tJivalici lahko izvedeli nekaj več o Škofji Loki Momku Tavčar Kaposi Kolesarji v Škofji Loki - Tradicionalna kolesarska dirka za Pokal Loke v petek popoldne je bila osrednja kolesarska prireditev konec preteklega tedna na Gorenjskem in v Sloveniji. V Škofji Loki je dirkalo nad 100 mlajših in starejših mladincev, članic in članov, ki so vozili krog, dolg 700 metrov. V članski dirki, dolgi 70 krogov, je zmagal kolesar kranjske Save Martin Hvastija (na sliki v cilju). Progo v Škofji Loki je ocenil za najboljšo krožno v Sloveniji, moštvu Save pa se je zahvalil za pomoč pri svoji drugi zmagi v Škofji Loki. Več v Stotinki. • J.K., slika G. Šinik 16.997 DEM al°9' imamo tudi ostale modele iz programa FORD Je*er , Avtohiša Kaposi d 00, Trgovina Kranj, 9 Ces,a 121. telefon: 064/241-358, fax 064/241 367 BOLTEZ Avtooprema, Staneta Žagarja 58c, Kranj Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Na poštah ni provizije za dohodnino Večina davčnih zavezancev na Gorenjskem je že prejelo odločbe o dohodnini. Na odločbe pa še čakajo obrtniki in vsi tisti, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Popravke so poslali v Ljubljano in pri večjih razlikah med kontrolnimi podatki in napovedmi bodo davčne uprave povabile stranke na razgovor. Pri plačilu dohodnine pa je pomemben podatek, da na poštah ni potrebno plačevati provizije, saj ima država sklenjeno pogodbo s PoŠto Slovenije. Če pa boste dohodnino plačali na eni izmed bank, boste provizijo morali plačati po ceniku (praviloma 1 odstotek od zneska na položnici • U.P. Šenčurjani in Cerkljani odprli skupno cesto Šenčur, Cerklje, 8. julija - V soboto popoldne so natanko na meji med občinama Šenčur in Cerklje slovesno odprli na novo asfaltirano cesto Trata - Velesovo - Šenčur, ki povezuje obe občini. Oba župana Franc Kern iz Šenčurja in Franc Čebuli iz Cerkelj sta ob tej priložnosti poudarila pomen sodelovanja občin, ki mejijo druga na drugo. Cesta Trata -Šenčur je ena prvih skupno načrtovanih akcij, nanjo pa Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! so eni in drugi čakali domala dve desetletji. Franc Čebuli je ob otvoritvi medobčinske ceste napovedal obnovo še nekaterih cest v občini Cerklje, med drugim tudi regionalne ceste Brnik - Cerklje - Žičnica Krvavec, ki naj bi jo financirala država. Na sliki: veselo razpoloženje občanov sosednih občin ob otvoritvi ceste. • D.Ž. ^mobitel ^ 2 NOVE, NIŽJE CENE RONA družba i za upravljanje M njskih skladov in družb d.o.o. Ljubljana ^^fl Tržaška 116 ^dM KRONA k UJJJk mvestia I". ŠK1 KLUB 486/66 že od 122.711,00 SIT ali 6.147,00 SIT mesečno ! T»l-/Fa»: »64/ 22 10 40 Informacije: 061/264 382 EUROIN FOND HRANILNICA LON d d. \& ^ZT™LUIN 00 PRAZNUJEMO s kulturnim programom 12. Julija ob 16. uri M&|| 0B 3. OBLETIVICI PREDSTAVLJAMO wl>mi^eposlenašeimAMIJSIICE ^ Bleiweisova 2, Kranj NAZI )K AMj> JAMO na dosežene in bodoče usi>ehe skupaj z Vami in Vašim zaupanjem SLOVENCI NA KOROŠKEM Prva matura na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu Spričevala je delil deželni glavar Maturitetni izpit je uspešno opravilo 16 dijakinj in dijakov od sedemnajstih. Slovenci na Koroškem so praznovali dan gospodarstva. Ob tej priložnosti je deželni glavar dr. Christoff Zernatto podelil spričevala prvim maturantom dvojezične zvezne trgovske akademije, ki je bila dolgo trn v peti nasprotnikom Slovencev in slovenstva na Koroškem. Deželni glavar je ob tem povedal, da na Koroškem ni šole, ki bi jo moral tolikokrat braniti, kot je trgovsko akademijo. Vendar jo ceni, prav tako kot Slovenci in slovensko gospodarstvo na Koroškem, ki dobiva s prvimi maturanti dragocene kadre. K maturi se je prijavilo 17 dijakinj in dijakov, od katerih jih je bilo 16 uspešnih, ena pa bo poskusila sreču jeseni. Tri maturantje so bili odlični, štirje dobri, devet pa uspešnih. Ob Dvojezični trgovski akademiji se vedno bolj uveljavlja tudi Višja šola v Št. Petru, ki je dala lani prve maturante. Na slovesnosti so proslavili še drug uspeh Slovencev na Koroškem: nogometaši Slovenskega atletskega kluba SAK so se uvrstili kot edini s Koroškega v drugi zvezno avstrijsko nogometno ligo. Plebiscitno praznovanje Na Koroškem se že pripravljajo na praznovanje 10. oktobra, ko bo minilo 75 let od koroškega plebiscita. Geslo praznovanja je Skupno za Koroško, deželni glavar pa posebej poudarja, naj bo to praznovanje vseh na Koroškem živečih ljudi, tudi Slovencev. Na praznovanje so bila povabljena tudi slovenska društva, vendar odziva še ni, saj je scenarij precej podoben preteklim, ko se je praznovanje spreminjalo tudi v protislovensko gonjo. Vrhunec letošnjega slavja bo 10. oktobra v Celovcu, kamor naj bi prišla najvišja predstavnika avstrijske države: kansler dr. Vranitz-ky in predsednik dr. Klestil, vabilo pa naj bi dobil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Na praznovanje se pripravljajo tudi po občinah. V Železni Kapli načrtujejo skupno praznovanje vseh društev v občini. Na slovesni seji deželnega zbora 9. oktobra naj bi dobila besedo tako predstavnik Slovencev kot predstavnik koroških brambovcev. • J. Košnjek Zoran Thaler v Tržiču Kranj, 11. julija - Občinski odbor Liberalne demokracije Trtic organizira danes, 11. julija, ob 19. uri v dvorani v tovarni Peko pogovor na temo Slovenija v Evropsko unijo. Gost pogovora bo slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki bo govoril tudi o drugih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas m v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, te je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka In druiini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yanni lrade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima freboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14 ure ■ dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številki) vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino" Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masate ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične teiave, bolečine v kritu, hrbtenici in sprošča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulmo, ki blati tegobe sodobnega načina življenja Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 6* Polovica slovenskih proizvodov zastareli Razprava o strategiji gospodarskega razvoja Slovenije in približevanju Evropi naj usmeri pozo državnega zbora in strankarskih elit k razvojnim vprašanjem in manj k prepirom o preteklosti, razvoj naj bo tekma za volivce, uspešne pa so lahko le tiste države, ki so sposobne doseči soglasje svoji prihodnosti, pravi predsednik odbora za gospodarstvo državnega zbora Feri Horvat. Ljubljana, 11. julija - Na predstavitvi mnenj o tem pomembnem razvojnem vprašanju Slovenije, ki jo je pripravil odbor za gospodarstvo državnega zbora, je bilo kar precej poslancev in predstavnikov stroke, redki pa so bili zastopniki političnih strank, čeprav gre za dokument, ki je eden najbolj pogrešanih, je menil predsednik državnoz-borskega odbora za gospodarstvo Feri Horvat. Slovenija je prva država v tranziciji, ki bo imela takšen dokument, je povedal v uvodnem govoru minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Strategija ni priročnik za delo in navodilo, kako priti do dobička, ampak papir, ki po dveh letih nastajanja načelno opredeljuje vlogo države in podjetij pri gospodarskem razvoju. Je minimalno soglasje stroke in posledica dogovora, da v takem dokumentu ne sme biti prostora za politiko in politiziranje. Strategija naj bi zagotovila stabilnost v državi in v podjetjih, predvsem pa bo povedala, kaj sami mislimo o sebi, kar je posebej pomembno za tujino. Po sprejemu strategije bo naslednja naloga izdelava sektorskih strategij za posamezna področja, pri čemer kaže upoštevati nevarnost povezovanja s samo eno gospodarsko grupacijo ali območjem, kar pomeni, da je Evropa sicer prednostna, pozabiti pa ne kaže na druge predele sveta. Dr. Janez Potočnik je predstavil temelje nacionalne gospodarske strategije: vrednote oziroma cilje Zapostavljeno oblikovanje Zanimiva je bila razprava svetovno znanega industrijskega oblikovalca dr. Saša Maechtiga. Opozoril je na problem zanemarjanja industrijskega oblikovanja pri nastajanju in trlenju produkta. Posebno zato, ker je polovica naših proizvodov zastarelih in jih bo treba v petih letih zamenjati. Slovenija je perspektivna drlava in marsikdo v soseščini se tega zaveda. Tudi v tem tiči eden od razlogov za italijansko oviranje slovenskega vključevanja v Evropsko unijo. Feri Horvat, predsednik odbora državnega zbora za gospodarstvo gospodarskega razvoja (tržna ekonomija, zasebna lastnina, konkurenčnost države in podjetij, evropske integracije), splošne pogoje gospodarskega razvoja, dejavnike gospodarskega razvoja (človeški faktor, kjer naj bi dolgoročno v Sloveniji manjkalo delavcev, kapital, naložbe, prihranki, tehnološki razvoj, podjetništvo), mejna, za gospodarski Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj razvoj pomembna podr&P-razvoj infrastruktire in vl°S kmetijstva, industrije ter sto'' itev. Dr. Marjan Senju* Je opozarjal na pomen in p**1 dice vključevanja v evrops* integracije, pri čemer je bj pomembna njegova ni,s ' kako zadržati kulturno in druge identitete in kako ® avnavati migracije g,edeJ5j to, da bomo morali zagotov ob svobodnem pretoku W*| tudi svoboden pretok l)u<: Strategija naj bo usmerje\j, lec obnašanja države, ne p°J. jetij oziroma gospodarstva, pa morajo vedeti, kako tiW in kako bo ravnala drž3 Strategija ni biblija, go«P}j darstveniki pa niso apo« je dejal. Zavrnil je tezo, d morala biti Slovenija kot & podjetje. To bi bilo slabo korak nazaj. Podjetni*1 mora biti svobodno, tyr $ pa je treba omogočiti, bodo delali kar želijo in * znajo. Pomenljiva je bila tovitev Jožeta Jana, da inovacije naša največja su» vina, in dr. Saše Maechtig*'^ je naša industrijska Vx°^ vodnja zastarela. VVJJj letih bo treba zamenjati P?^ vico proizvodov. • J« njek, sliki G. Šinik Danes izredna seja Ljubljana, 11. julija - Danes dopoldne se bo z^jj izredna seja državnega zbora, na kateri bodo obravn problematiko preoblikovanja družbene lastnine ^ pravljali bodo o uresničevanju zakona o denaciona^ ciji, obravnavali poročilo o lastninskem preobliko , Eodjetij in govorili o delovanju Slovenskega odškod cga sklada. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOV Vodstvo krščanskih demokratov na Gorenjskem Skupne praznike praznujmo skupaj Vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov je skupaj s svojimi ministri in državnimi sekretarji v pe obiskalo Gorenjsko in v Preddvoru pripravilo tradicionalno tedensko novinarsko konferenco. D___IJ____ m 1111 m., ____ . severna meja pos Preddvor, 7. julija - Na novinarski konferenci je predsednik stranke Lojze Peterle na vprašanje, kako komentira prepire in očitke ob ljubljanski proslavi dneva državnosti, dejal, da bi o vseh letošnjih proslavah lahko izdali poseben zbornik. Zanj ni nič nenavadnega, če se nekomu zaploska ali zažvižga, ne glede, ali v SKD soglašajo z Janšo ali ne. Ocena o njegovem fašistoidnem nastopu je pretirana, njegov nastop pa je bil drugačen od drugin. V prihodnje naj praznovanje državnih praznikov ne postane bonlnica, ampak naj se ve: če smo praznike ustvarjali skupaj, jih tudi praznujmo skupaj. Na vprašanje, kaj bodo rekli Jczerjanom glede Zahtev po občim, je notranji minister Andrej Ster odgovoril, da Jezersko občino vidi kot dejstvo, saj kraj izpolnjuje pogoje, Jezerjani pa imajo tala Ka. naša želja pa je, da P'' Premaknila s Karavan* ' zollo. Podpredsednik dri^J^ K» zboru Miroslav Moi&jj Medvod pa je povedal^ 0 Medvode spet Kc postajaj*,------- del Gorenjske, vendar- . slab, da bi se ga bi0 jg >vati- 'J Gorenjcem sramovanj Primožič, Izidor W. „„ lamica stranke HU£ Jt' na tajnica »tr«Jlke1 š ii k Mohorič pa so vtise z obiska na G°x£b& Bil, so Savslrih elek^JJ Medvodah, pri ^fLtf, načelniku _;"P qo[ Delegacija SKD na obisku v Gorenjskem tisku. tudi prednost, ker jim sedanja občina Preddvor odcepitve ne preprečuje. Jezerjani in Pre-ddvorčani so pametni in se bodo sami najlažje zmenili. Sploh pa je Jezersko pomembno tudi kot kraj ob meji z mednarodnim mejnim prehodom. Soočiti se bo moralo / novim položajem, ko bo naša ju, na Jezerskem »• h s0^ Na posameznih ?^V5 zraven tud. nffiVJJ Deželak in dr. Jože "^f. državni ^kretarj. . Dvornik in Cepi Košnjek, slik« G. (MMMffiH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UrednUka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni in glavni uredniki Mirko Valjavet / Odgovorna ur " Sedej, Vilma Stanovnik, Mama Volčjak, < veto /.apl m tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DfcLO luli teleta: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur J, ob torkih m petkih. Naročnina trimesečni obiačun individualni naročniki imajo 20 odstotkov Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 2V27 CHNA I/.VUDA is (H) Sli k dan od 7 do 15. u«' IDEM Oglasne storitve. } PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Nočno življenje Kako vroče so gorenjske noči? Bohinj je prazen, na Bledu goste odganja draga parkirnina, mladi pa žurirajo po svoje - z red bullom na bencinskih črpalkah Gorenjska, julija - Dolge in yfoče poletne noči kar vabijo* da bi jih preživeli čimbolj P«stro in zabavno. Zato smo ^ pozanimali, kako živo je Ponoči na Gorenjskem in ^je se zabave željni mladi in mladi po srcu lahko zabavajo do zgodnjih jutranjih ur. V bohinjski diskoteki Amor je obisk veliko slabši *°t lani v tem času. Lastnik Pravi, da je Bohinj prazen, Predvsem pa ni tujih gostov. Glavni razlog je po njegovem Mnenju slabo vreme, visoke cene, predvsem pa draga Parkirnina. Zanjo je namreč Pjed diskoteko treba odšteti ^0 tolarjev, kar močno podraži večerno zabavo. Kljub temu upajo, da se bo v juliju °bisk zabave željnih povečal. Na Bledu, ki je bil že Jčasih središče zabave, se Kljub težavam s parkirnina-mi da najti pravi žur tudi za roalo starejše. Veliko gostov Poseda na terasi trgovskega centra, kjer imajo številni °ari Svoje mize. Po enajsti tjri pa se življenje preseli v diskoteke. Med mladimi je trenutno najbolj popularna diskoteka Royal. Za starejše ,fi bolj uglajene zabave željne obiskovalce v hotelu Ribno Prirejajo avtorske večere, po novem pa tudi v Cafe Belve-dere v Vili Bled. Živa glasba 2a ples igra vsak konec tedna v Bistroju, ki ima tudi tera-^•V Casinoju na Bledu je v juniju in juliju obisk nekoliko slabši, največ gostov pa pričakujejo v avgustu, ko se začnejo počitnice v Italiji in Avstriji. Dnevno preskuša srečo v blejskem Casinoju od sto do dvesto obiskovalcev. Domačih igralcev na srečo je poleti manj, saj se odpravljajo na dopuste, denarja za zabavo pa tako zmanjka. Dancing je trenutno zaradi obnove zaprt, tako da je zabava izključno igral-niška. V Casinoju pa so tudi potarnali, da imajo velike težave s parkirninami. Gostje igralnice so namreč zahtevni in se hočejo z avtom pripeljati čisto do vhoda. Zato so v igralnici rednim gostom dali posebne kartice, s katerimi imajo prosto parkirnino. Poleg tega so najeli dodatne pokrite garaže v trgovskem centru. Pravijo pa, da je za igralnico veliko lepše in bolj privablja goste, če pred njo stojijo luksuzni jaguarji ali ferrariji. V kranjskogorskem Casinoju se obisk v poletnem času bistveno ne spremeni, nekaj več gostov pa pričakujejo v avgustu. Kar 97 odstotkov njihovih gostov je tujih. Poleg igralniške zabave pa v Casinoju vsak petek in soboto teče tudi program v dvorani. Tako eno uro nastopajo različne skupine in pevci, pripravljajo pa tudi modne revije.V Kranju je najbolj obiskana diskoteka Gau-loises v hotelu Creina. Z obiskom so zadovoljni, saj večkrat povabijo različne skupine in izvajalce ter prirejajo posebne večere. Ob petkih in sobotah se zabava zares začne šele okrog polnoči in traja najmanj do štirih zjutraj. Poleg Kranjčanov imajo tudi veliko gostov iz Ljubljane. V nočnem baru Rodeo v Kranju imajo med počitnicami manj gostov kot sicer, več pa je mladine, ki ostaja dlje zunaj. V Kranju pa je še eno prizorišče nočnega, zlasti zgodnjejutranjega živl- jenja. To je bencinska črpalka na Zlatem polju. Najbolj živo je ob petkih in sobotah. Od mraka pa do ene, druge ure zjutraj mladi na servisu, ki je odprt vso noč, polnijo svoje izrabljene baterije s pomočjo različnih poživilnin pijač, zlasti red bulla. Čeprav naj ga ne bi uživali mlajši od 18 let, ga kupujejo tudi osnovnošolci. Zaradi težav s preveč razpoloženimi mladci so se na bencinskem servisu tudi odločili, da od desetih zvečer do petih zjutraj ne prodajajo alkohola. Kljub temu večkrat že opiti mladi hočejo na vsak način izsiliti, da bi dobili pivo. Zaradi stalnih problemov z motoristi so tudi začeli zapirati parkirišče poleg servisa, ki je bilo sicer pravo zbirališče mladih. Klub Balerina v Kropi je znan po številnih koncertih slovenskih in tujih glasbenikov. Po besedah lastnika diskoteke pa imajo še vedno težave s slovenskimi izvajalci. Postali so predragi in prena-pihnjeni, pravi lastnik. Največkrat igrajo le dvakrat po pol ure, nato pa pokasirajo denar in že se jim mudi naprej. Za enako ceno mnogi hrvaški glasbeniki igrajo cel večer, poleg tega pa tudi veliko bolj z dušo in srcem. Lastnik Balerine meni, da bodo tudi naši pevci morali spremeniti svoj odnos, saj jih je veliko, v diskotekah pa jim ne bodo več mogli tako drago plačevati. V radovljiškem koncu je najbolj obiskan nočni klub Arx cella v hotelu Grajski dvor. V njem se vedno nekaj dogaja, od koncertov najpopularnejših domačih in tujih izvajalcev pa do karaok. Se ob četrti uri zjutraj se ponavadi kar tre mladine, tako na plesišču kot ob točilnem pultu. Znana trebijska diskoteka Primadona, kamor so se v najboljših časih hodili zabavat mladi z vse Gorenjske, pa menja lastnika in je trenutno zaprta. • U.Peternel Kompromis za bohinjska dežurstva Dežurni zdravnik le ob vikendih iS^S'ljl zdravstveni dom bo ohranil dežurstva ob vikendih, med tednom bodtt z.ameno za takšno popustljivost Osnovnega zdravstva Gorenjske 0 Bohinjci prispevali del sredstev za nakup novega aparata za EKG. 0lS, 7. H %k7! *Civd" Osma seja v Naklem Naklo, 1L julija • Danes ob 18. uri se bo sestal na 8. seji občinski svet občine Naklo. Obravnaval bo predlog proračuna občine za 1995. leto, potrdil sklep odbora za gospodarstvo o določitvi obratovalnega časa gostinskih obratov v občini, sprejemal pravilnik o porabi sredstev občine za stanovanjska posojila ter se odločal o spremembah dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 2000, ki se nanašajo na območje občine Naklo. • S. Saje julija - Sklep zdravstva Gor-v bohinjskem i«m *kinT domu s i Ju,i- |*»ed ftJi.™eJ0 dežurstva, je «0 K.£OI!,nJci Povzročil veli- . hudekrC« J°vzročil velf-?ko» Lt} *esda imaJ° le Ha /ml "soč prebivalcev, koncih t*? vni se*oni se ob fodvoji y »tevUo ljudi vsaj Vrstno *to so zahtevali nisk?e,8,Jiva dežurna ^WIUZba- Sredi pre-f^°v0riehdna » P« burnih 7n| jezik naP°Sled Dal11 boewh:;sobotah in nedel- KjN dež iT delala Vstvoed. tcdnorr> urna ekipa v zdravstvenem ves dan in vso pa se de-,.owo vendarle prenese na Setveni dom Bled. Med ^dnom naj bi zdravnik v ohinju namesto do osme ure rjter delal do desete. Vse to ; *1 Oi nr.-- £javC,^"J" zgovornih Sstvo rZaVoda Osnovno > času ^°rcms^ v poleni 2dr/v8<,tovil° zadU)l-£eb^^ oskrbo Vj.-valccv de?S0! pa predsednik Miroslav gal in direktor inž. Pavel Burja. • A. Žalar Poziv interesentom za male HE Kranj, 10. julija - Zveza društev malih HE in drugih obnovljivih virov republike Slovenije na Likozarjevi ulici v Kranju poziva vse interesente za gradnjo malih HE, da se javijo po telefonu 064/331-381 ali pošljejo svoj naslov na fax Številka 064/331-788, če so začeli postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije ali gradbenega dovoljenja, še posebej naj se oglasijo tisti, ki so bili ustavljeni po uveljavitvi Zakona o varstvu okolja. • A. Ž. V Mengšu razvili prapor R0BLEK0V DOM V NOVI "OBLEKI" Mengeš, 10. julija - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš so konec tedna proslavili 105-letnico delovanja društva. Že v petek je bila v Mengšu velika društvena gasilska vaja, osrednje svečanosti pa so bile v nedeljo popoldne, ko je bila ob 15. uri velika gasilska parada od TVD Partizana do Gasilsko godbenga doma. Tam je bilo potem razvitje in blagoslovitev gasilskega Jrajjora. Predsednik društva oze Žargi nam je pred praznovanjem povedal, da je njihovo društvo med zadnjimi, ki bo po 35 letih zamen- Jože Žargi, predsednik PGD Mengeš Roblekov dom na Begunj šci-ci, 10. julija - Planinci ob pogledu na povsem obnovljen dom težko opazijo vsa dela, ki so jih člani Planinskega društva Radovljice opravili v treh letih. Obnovili so streho, izolirali celotno fasado, obnovili vodovod, namestili sončne celice in zgradili suhe sanitarije. Prizadevni člani društva so opravili 3720 prostovoljnih ur, najbolj zaslužen za uspešno obnovo je gospodar doma Jože Mar-olt. Ob otvoritvi prenovljenega doma minulo soboto, 8. julija, je bilo na Begunjščici pravo planinsko slavje. Radovljiški planinci so tako na najlepši način počastili 100-Ietnico, ki jo praznujejo letos. Okoli 1000 planincem je najprej domačin Anton Šlibar iz Begunj predstavil almanah Begunjščica - gore in ljudje, ki so ga izdali člani PD Radovljica. Opisuje pestro zgodovino Begunjščice, gradnjo koč, predstavlja planine in botanične zanimivosti. Zatem je predsednik društva Tone lomšc govoril o zgodovini doma, med drugim je omenil zasluge Hugona Robleka, lekarnarja iz Radovljice, po katerem se dom imenuje, govoril pa je tudi o sosednji temeljiti obnovi doma. Roblekov dom so blagoslovili župniki radovjiške deka-nije. Ža pester program ob otvoritvi so poskrbeli člani kvarteta SPEV, za posebno vzdušje pa so v čudovitem gorskem svetu na Begunjščici poskrbeli Gorenjski muzi-kantje, ki so najprej seveda zaigrali znano Avsenikovo Na Robleku. • Tekst in foto: J. Kabič Ledine, 10. julija - Nekoliko nenavadna oblika preživljanja vročih julijskih dni je poletno smučanje na visokogorskih ledenikih in zato je Planinsko društvo Kranj tudi letos, že osemnajstic zapored pripravilo planinsko smučarsko sezono na Ledinah nad Zg. Jezerskim. Sezona poletnega smučanja na Ledeniku pod Skuto se je uradno začela L julija, uvod vanjo pa je bil tradicionalni veleslalom za kristalnega gamsa. Na njem je sodelovalo kar 18 gorenjskih lovskih družin in Triglavski narodni park, vsakoletno lovsko smučarsko tekmovanje jia so si ogledali tudi predstavniki Zveze lovskih dru/in Gorenjske in Slovenije, podpredsednik L/S Franc Golija pa jc podelil priznanja "Kozlom" in "Gamsovkanir. Kranjski planinec so na Ledinah tudi obeležili 9. obletnico nesreče reševalnega helikopterja, v kateri so 29. junija 1975 zgubili življenja dr. Gorazd Zavrnik, pilot Franc Staj er in planine Ivan Gruden. Na sliki: Na Ledinah je še do konca julija možna poletna smuka »Tekst in foto: F. F. Ob obisku z ministrstva za promet v Cerkljah Cesta skozi Cerklje prihodnje leto Cerklje, 7. julija • V petek so se v Cerkljah mudili predstavniki prometnega ministrstva, državne družbe za ceste (DARS), delegacija stranke krščanskih demokratov in še državna sekretarja z ministrstva za zdravstvo ter za delo, družino in socialne zadeve. Beseda je bila predvsem o cestah. Srečanja so se udeležeili tudi predstavniki krajevnih skupnosti iz občine Cerklje, občinski svetniki in strankarski ljudje. Cerkljanski župan Franc Ce-bulj je gostom iz vlade, med katerimi je bil tudi državni sekretar iz ministrstva za ceste, Eredstavil obsežno problemati-o cest, ki jih je v občini kar 141 kilometrov. Od tega je 75 kilometrov še vedno makadamskih. V hotelu KOMPAS Kranjska Gora oddamo v najem prostor v izmeri 32 m, primeren za razne dejavnosti. Ponudbe pošljite na: Kompas hoteli, d.d. Borovška 100, 64280 Kranjska Gora, telefon 881-661, telefax 881-176. pa tudi veliko asfaltiranih cest Že kaže rebra in kliče po obnovi. Regionalne ceste niso vštete mednje, vendar so tudi hudo potrebne rekonstrukcije, med njimi najbolj cesta Brnik -Cerklje - Krvavec. Cesta skozi Cerklje je res prava jama, kot je očital županu Francu Čebulju neznani avtor grafita, nedavno tega "objavljenega" na zidu občinske stavbe. Ljudi seveda moti, zlasti ko občina v isti sapi, ko se ne loti glavne ceste, vlaga v veliko manj obremenje no cesto IVala - Šenčur. Žal je cesta sko/i Cerklje v republiški pristojnosti, njena rekonstrukcija pa odvisna od milosti iz državnega proračuna. Zdaj je država vendarle zagotovila, da denar bo in da se prihodnje leto začnejo dela tudi na cesti Krm k - Cerklje - Krvavec. Naposled je od dobre ceste odvisna tudi prihodnost zimskega turizma v bližnjem rekreacijskem srediS-ču. Ccrkljani so na tem srečanju od predstavnikov državne oblasti dobili zagotovilo, da bodo prihodnje leto to cesto že začeli urejati. Obnovo bo financiralo cestno ministrstvo, ki prispeva denar tudi za projektno dokumentacijo. Občina pa bo morala zagotoviti sredstva za ureditev pločnikov in kolesarskih stez. Ker so bili domačini v glavnem zainteresirani za pogovor o cestah, predstavniki drugih ministrstev skorajda niso prišli do besede. Državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo dr. Janez Zajec je Ccrkljanom vendarle uspel pojasniti, da imajo glede na število prebivalcev (Sest tisoč) pravico do dveh zdravnikov v njihovem zdravstvenem domu Ali bodo to možnost izkoristili ali nc, v Cerkljah za zdaj Se ne vedo. • D.Ž. jalo svojo dosedanjo zastavo-Osnutek za podobo Sv. Fl°fj ijana na praporu pa je izde'3 akademski slikar Vinko Z6' leznikar. "Sicer pa bomo je»jj dobili tudi vozilo za intervencije, kar je nujno, & hočemo v korak s ca*00!' Nekaj smo prispevali s«""' nekaj pa sponzorji. 1"- s% tembra pa pripravljamo t*? regijsko tekmovanje starej*. gasilcev in gasilk v Mengs* Prostovoljno gasflsK društvo v Mengšu ima oK> 115 članov, delavni pa so *1 tako pionirji, mladinci, mlaj5 in starejša ženska ekip3 veterani. • A. Žalar Na Pokljuki pričakujejo 6.000 ljudi Bled, 10. julija V četrte}? 13. julija, bo na PoMjf1 , zaključni del vseslovensKv kulturne akcije, ki sod«f okvir vsakoletnega P0^, borcev in mladine na "fr^Lj saj bodo v vadbenem cel1. Slovenske vojske odprl« P ložnostno likovno razsta^ Na ogled bo rekordnih ^ likovnih del udeležene* tretjega triglavskega ku» no - likovnega tabora u Naslednji dan, v pe1 ' 14. julija, bo na vrh Tng1 , va odšlo 360 pol udeležencev jubih/J"1 p 10. pohodna borcevifljjjjj svoj P?°$H dine na Triglav. pohod jc v svoj pr°Shor vključi! tudi državni za obeležitcv 50-letm|J zmage nad fašizmom ima tako pohod sta državne prireditve. j. Organizacijskemu boru se jc za pohod Pn^0 vilo rekordno *teVjjji kandidatov, tako da S°V£ 60 morali zavrniti. Na Triglava se uradi[*gE vosti doma na .j lahko povzpne j^^^n t* v 70 I«*! pohodnikov: od ie» j-' p 2skovaiccv saj so sc le nipovccljli številni udelc *"/•' ir vse Slovenije, ki* *"'<"... Pokljuko pripeljal aytobuai • u s Z GORENJSKIH OBČIN Pol etna presenečenja iz zdravstva, drugič Porabo zdravstvenega denarja vse strožje nadzirajo ^šje premije za prostovoljno zavarovanje, novi recepti za zdravila, nov način potrjevanja zdravstvenih izkaznic... Kranj, 10. julija - To so Presenečenja, ki nam jih je Pred poletjem pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pripravlja pa * nekaj drugih. Medtem ko prostovoljno zavarovanje in novi recepti zadevajo vse zavarovance, pa so novosti pri Potrjevanju zdravstvenih ravnic doletele samo zasebne Ujetnike in obrtnike, lart-^ke in solastnike zasebnih in , nih podjetij, pa seveda W njih zaposlene delavce. ^odralirev, utješe ni bilo Začnimo pri prostovoljnem JJravstvenem zavarovanju. °d 1. jUHja naprej namreč pei]ajo znatno višje premije, spolno zdravstveno zavaro-VanJe, za katerega se je v zacetku leta 1993 odločilo ** eč ljudi, obsega pa zavaruje zoper doplačila Nove višine premij veljajo le za "stara" zavarovanja Letos je namreč zdravstvena zavarovalnica ponudila še nekaj novih zavarovanj, za katera je sicer veliko zanimanja, finančne (ne)zmoznosti morebitnih zavarovancev pa so razlog, da sklenjenih ni ravno veliko. Vasja Klančar nam je povedal, da so na Gorenjskem sklenili kakih 150 novih zavarovanj, med njimi več kot polovico ta tako imenovano "dnevno odškodnino". To zavarovanje omogoča ljudem, da v primeru bolniške odsotnosti z dela dobijo od 800 do 2000 tolarjev (odvisno pač od vplačane premije) dnevne odškodnine za vsak delovni dan. Veliko so se novi zavarovanci odločali tudi za obe obliki nadstandarnih zavarovanj, zanimanje pa je tudi za bivanje v zdraviliščih. ovan ljudl' obsega pa iavlLZ°Per dop.„ PoH?*yemh storitev, se je pražilo kar za 31,9 odstot- Ka rv ; , 1 ca oasioi-ja'.V (stara) zavarovanem* niso to,lko dražJa> '»anj pa so cene poskočile EJEMah za nadstandard odsiSSl AinB»in sicer za 13 na Sov: ,VasJa Kl«nč», ki £av h J ODmocni enoti Ova^ra za zdravstveno zavar- lJe Slovenije skrbi za zavarovanje, dosle-e Prikaza'' kako so se zavarJ dražde premije pri Ob ...anjih za doplačila. tnija elJavitvi Je letna Pre" v ^znašala 12 tisoč tolarjev, l38fo\em Polletju leta 1993 Vs« do u°larJev- potem pa je jala o nca leta 1994 obvel-let0^fna 14.400 tolarjev. V yern prvem polletju je 17.280 tolarjev, zdaj pa je poskočila na 22.800 tolarjev. Zavarovanci si napak predstavljajo, da so premije vezane na tečaj nemške marke, pač pa so odvisna od notranjih gibanj v zdravstvu samem, od razmerja med obveznim in prostovoljnim zavarovanjem, od rezerv in podobnega. Vasja Klančar nam je še povedal, da je v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem sklenjenih več krovnih pogodb (za upokojence z zavodom za pokojninsko zavarovanje, za zaposlene s sindikati in podjetji), po katerih so za velike skupine zavarovancev uveljavljeni popusti. Tudi najvišji popust, izhajajoč iz krovne pogodbe, znaša 31 odstotkov. Zeleni in beli recepti za zdravila Od 1. julija dalje so v veljavi tudi novi obrazci pri predpisovanju zdravil na recept. Že od začetka tega leta velja, da zdravniki specialisti ne predpisujejo več zdravil, razen če izvajajo tudi osnovno zdravstveno dejavnost, oziroma jih za svoje paciente pooblastijo splošni zdravniki. Dodajmo še, da ima v Sloveniji 70 odstotkov ljudi že izbranega zdravnika, od letos pa velja, da si moramo izbrati tudi osebnega zobozdravnika in ginekologa. Zdravil nam zdravniki od 1. julija ne predpisujejo več na starih obrazcih, lekarnarji pa bodo do konca julija še sprejemali stare recepte. In kakšni so novi? Tri vrste jih je: na zelenih obrazcih bodo predpisovali zdravila, ki jih plača zdravstveno zavarovanje, pa tudi zdravila s tako imenovane "vmesne liste", ki jih pacienti plačajo polovično, začasno pa na njih predpisujejo tudi zdravila z negativne liste, ki jih mora zavarovanec v celoti plačati. Na belih obrazcih, ki jih je izdal Inštitut za varovanje zdravja, bodo predpisovali zdravila tisti zdravniki, ki sicer imajo koncesijo za opravljanje svoje dejavnosti, ne pa tudi pogodbe z zdravstveno zavarovalnico. Te recepte bodo izdajali tudi zdravniki v sa-moplačniških ambulantah |^an Skodlar in nekdanji sodelavci Uigrali so nas za beneficirano delovno dobo sredice m tkalke so pred nekaj leti dobile beneficirano delovno dobo. J^fanj in . SkotJia'r i .jU''Ja " "van hndusu pa mu za povsem sodeiav -n nJc8wv" nekdanji enako delovno mesto ni Ha de|0CI -u* so Iuc*' delali pripadala. Tudi njegovi nek-c'» si nfl?'!1 mcs,,h v tkalni- danji sodelavci imajo po- da bi "V tak° Pr'Zi»koj vanj" \lnvai'*ko zavaro- !ip°dciicvii..jeu prcd letl klovni M1 bcneIicirano V« merl ' uP°rabil dvojčka i\ '\ /a P°P°lnoma Ha,. .. elovna mesta, Kot n°dobn i. navaiaJo delov-tel» 2£\r,oimaJ0 nekateri st'lnih , cev v drugih tek-Ivan Sko-S° m JT" v Zvczdi l"am lici ort . vno dobo v ,ka> °a leta 1970 dobne izkušnje. ZPIZ je po mnenju Ivana Skodlarja upošteval nazive za delovna mesta, ki jih mu je posredovalo vodstvo Tekstilindusa. Kot je razvidno iz dopisa, ki ga je ZPIZ že lani poslal Tekstilindusu, jc slednji res poslal zahtevke za delovna mesta, kot so mojstri in podmojstri, vodenje in vzdrževanje čolničnih statev, pomoč pri vodenju tkalskega oddelkam vodenje vlagal-nice, glavna pregledovalka blaga, pregledovanje in čiščenje blaga... Kot so dejali v strokovni službi ZPIZ, omenjena delovna mesta niso bila izpostavljena obremenitvam in škodljivostim v tolikšni meri kot dela predic in tkalk. N.i ta odgovor so dolgo čakali, ker jc tudi ZPIZ čakal, kako se bo končal sodni spor, ki ga je v zvezi z nekaterimi delovnimi mesti v tekstilni stroki sprožila TVJ Bača Podbrdo. Sodišče združenega dela je Bači odgovorilo odklonilno, s to rešitvijo pa je bila potrjena tudi odločitev posebne komisije, ki je v Tekstilindusu presojala delovna mesta, kjer naj bi se delovna doba štela s povečanjem. Ivana Skodlarja in ostale, ki si prizadevajo za beneficirano delovno dobo. Že lep čas pošiljajo od vrat do vrat (iz Tekstilindusa na ZPIZ in nazaj) za rešitev njihovega problema. Obrnili so se tudi Že na stečajnega upravitelja, pa na svoj sindikat (Neodvisnost), vse zaman. Razmišljajo tudi o možnosti tožbe, vendar jih skrbijo stroški za odvetnika. Odvetnica pri njihovem nekdanjem sindikatu jih najbrž ne bo zastopala, saj kot "ste-čajniki" niso več njegovi člani. In koga tudi tožiti, ko tudi njihove nekdanje tovarne zaradi stečaja ni več? • D.Z.ŽIebir javnih zdravstvenih zavodov. Zdravila bo v tem primeru treba plačati. Tretji pa so posebni obrazci, ki jih zdravniki (z licenco, državljanstvom R Slovenije ali tujci z delovno vizo, veljavno najmanj eno leto) dobijo 50 izvodov. Na njih bodo lahko predpisovali zdravila zase in za svojce. Kaznovani neplačniki Kot vemo, moramo zdravstvene izkaznice v podjetju, kjer smo zaposleni, potrjevati vsak mesec. O (ne)smiselnosti teh pravic tokrat ne bo beseda, temveč o novem načinu potrjevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta ukrep pa ni prizadel le neplačnikov, temveč tudi tiste, ki v redu oddvajajo sredstva v ta namen. Kdor je kot neplačnik na "črni listi", mu zdravstvene izkaznice ne potrdijo, kar pomeni, da ne more uveljavljati pravic do zdravstvenih storitev. V primeru bolezni mu zdravstvena zavarovalnica tudi ne bo izplačala povračila za bolniško odsotnost. Namen tega ukrepa je tudi zavarovanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih zavezancih, je dejala Nataša Kus. Slednjim bodo zdravstvene Prihodnje teto bodo začeti veljati tudi novi obrazci za tehnične pripomočke. Izšel bo tudi katalog zdravnikov, ki te pripomočke smejo predpisovati v breme zdravstvene zavarovalnice. Tedaj naj bi izdelali tudi katalog dobaviteljev teh pripomočkov, da bi odpravili anarhijo na tem področju in zaščitili zavarovance, saj se je doslej dogajalo, da so pacienti velikorat dobili neustrezne ortopedske pripomočke. Samo dobavitelji, ki bodo v tem katalogu, bodo od zdravstvene zavarovalnice dobili povračilo do cenovnega standarda. izkaznic za zasebne podjetnike, obrtnike, lastnike mešanih podjetih in pri njih zaposlenih delavcev. Ne morejo jih več potrjevati samostojni zavezanci sami, pač pa morajo to storiti na domači enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tega ukrepa, ki je med prizadetimi izzval veliko ogorčenje, se poslužujejo zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki v vsej Sloveniji znašajo 5,7 milijarde tolarjev, nam je povedala Nataša Kus s kranjske enote izkaznice potrdili, tudi če prispevki ne bodo plačani, vendar le v primeru, Če bodo podpisali izjavo, da o neplačanih prispevkih s strani delodajalca niso ničesar vedeli. Na Gorenjskem imamo opraviti s 5400 samostojnimi zavezanci (koliko je med njimi neplačnikov, ne vemo), ki jih je ukrep spravil v slabo voljo. In ko smo že pri zdravstevnih izkaznicah: v prihodnjem letu naj bi namesto njih že uveljavili zdravstvene kartice. D.Z.ŽIebir Nov humanitarni zavod Kranj, 10. julija • Že pred časom je Dare Pavlin iz založniškega podjet-ja Lexis ustanovil humanitarni zavod, imenovan Ziplex. Ime je sestavljeno iz slogana "zbiramo in pomagamo" in iz imena podjetja, ki bo to dejavnost financiralo. Zavod se bo ukvarjal s pomočjo starim ljudem, ki nimajo nikogar, da bi jim prinesel vse potrebno iz trgovine. Za začatek bodo organizirali mrežo kurirjev, ki bodo hodili po domovih starejših ljudi in jim pomagali pri nabavi. Pri tem se bodo seveda izkazali s predpisanimi vizitkami. V Kranju in okolici je nedvomno veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, kakršno ponuja novi humanitarni zavod. Oglasijo naj se na telefonski Številki (064) 331-306 ali 331-307 in pri Ziplexu jim bodo radi ustregli. Dare Pavlin ima s humanitarno dejavnostjo že nekaj izkušenj. Leto dni je njegovo podjetje sodelovalo pri humanitarnih projektih s Sožitjem (Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije), nekajkrat pa tudi z osnovno Šolo Helene Puhar iz Kranja. • D.Ž. Milan Batista za kranjske upokojence Eno pivo za mojstra, eno za barve Kranj, julija - Okrepčevalncia kranjskega društva upokojencev zadnje čase dobiva vse prijaznejšo podobo. Prebelili so jo, vgradili nova velika okna, uredili preddverje, polepšali tudi vrt, vse z namenom, da bi se upokojenci, ki radi zahajajo sem na klepet ob kozarčku, na partijo šaha ali na katero od družabnih prireditev - tudi na ples ob sobotah in nedeljah • bolje počutili. Te dni pa so imeli v goste h akademskega slikarja Milana Bat iste iz Kranja, ki je s tempera barvami poživljal stene okrepčevalnice. Pod velbi so zaživeli barviti in duhoviti stari slovenski pregovori, ki jih dopolnjujejo domiselne umetnikove risbe. "Gospod Batist a, lepo je, da takole skrbite za kranjske upokojence, da bodo posedali v resnično kulturnem okolju. V malem prostoru je že Vaša Prešernova Zdravljica, tule pa pisan izbor pregovorov." "Zdravljico sem "malal" na isti dan in isto uro, ko je bila v parlamentu sprejeta za slovensko himno. Neverjetno, a so priče. Radio sem tu imel in poslušal poročanje iz Ljubljane. 27. septembra 1989 je bilo. Zdaj so me pa spet poprosili, da bi jim poživil te stene in sem se odločil za pregovore. Človek se ob njih navadno malce zamisli. Prepričan sem, da se bodo tudi kranjski upokojenci". "Povedali so mi, da društvu vse to naredite brezplačno." "O, to pa ne! Eno pivo zame, eno pivo za barve!" se smeje slikar Batista, ki je tudi že član društva, ne zahaja pa v okrepčevalnico, razen kadar ima kakšno takole in podobno naročilo. Da bi tule brezdelno posedal, čeprav je prijetna družba, mu duša ne bi dala. Še vedno ustvarja. Ravnokar so v mestni hiši v Kranju na ogled njegove jedkanice iz zadnjega desetletja: Oljke, Tokovi časa, Harlekin in lutka ter Evropa. S pogovori na stenah bi rad spodbudil vse tiste, ki prihajajo sem posedat, da se zamislijo nad seboj in svojim ravnanjem, da pravega, aktivnega življenja z upokojitvijo ni konec. Nekaj jih je resnično upokojencem pisanih na kožo kot na primer tile: "Tudi hudič je bil lep, ko je bil mlad." "V kupici se jih več utopi, kot v morju potopi!" "Kar doma se skvasi, tega ne razglasi!" "Kdor v življenju ni bil nikdar nor, tudi pameten ni bil." "Mnogi ljudje imajo čisto vest samo zaradi slabega spomina." "Gorje čredi, če je ovca pastir!" "Koristi ni, če mlin stoji." In še jih je na stenah kranjskega društva upokojencev. Ce vas bo pot zanesla tja, preberite si jih. Slikarju Milanu Batisti pa vso pohvalo in zahvalo, da takole razume bolj prazen kot poln upokojenski žep. D. Dolenc Praznik PGD Predoslje Predoslje, 10. julija -Prostovoljno gasilsko društvo Predoslje bo v četrtek, ko bo ob 18. uri tekmovanje mladincev in pionirjev v gasilsko športnih disciplinah, začelo s praznovanjem 90-Ietnice društva. V petek bo ob 18. uri sektorska vaja, v kateri bodo sodelovala PGD Kranj- Primskovo, Britof, Suha, Kokrica, Trstenik, Gorice, Gornik, Predoslje, IGD Sava Kranj in G RS Kranj, po vaji pa bo slavnostna seja društva s kulturnim programom. V soboto, 15. julija, se bodo ob 18. uri srečali veterani Gasilske zveze Kranj, predstavljena pa bo tudi stara gasilska oprema. Ob 21. un se bo potem začela vrtna veselica. V nedeljo, 16. julija, ob 16. uri bodo ob praznovanju 90-letnice društva razvili prapor, ob 17. uri pa bo veselica s srečelovom in kegljanjem, igral pa bo ansambel Nagelj. Tovorni promet se je zmanjšal PttBsednik društva Anton Šmajd, poveljnik Jože Kerč in predsednik pripravljalnega odbora za praznovanje 90-letnice Cveto Lebar so pred dnevi poudarili, da so v društvu vedno posvečali še posebno skrb tehnični opremljenosti in preventivi. Sicer pa dobre rezultate dosegajo tako mladinci, pionirji in tudi veterani na različnih tekmovanjih. Na območju društva pa imajo gospodinjstva tudi gasilne aparate. Pri svojem delu pa so gasilci vedno imeli veliko oporo vaščanov. Vedno so skrbeli tudi za kulturno življenje na vasi. Danes ima društvo več kot sto članov. • A. Žalar Nove cene vrtca v Žireh Žiri, 10. julija - Jutri zvečer se bo sestal občinski svet občine Žiri, ki bo med drugim obravnaval nove višine prispevkov staršev k oskrbnini v vrtcu. Že pred mesecem dni so na zadnji seji obravnavali tovrstno povišanje in ob tem zahtevali, da kljub možnemu avtomatiz-mu (prilagajanju cen statistično ugotovljeni rasti cen) o vsakem povečanju cen posebej razpravljajo. K predlogu, ki so ga svetniki prejeli z gradivom, lahko pripomnimo, da je pripravljen enotno za vse vrtce na območju nekdanje občine Škofja Loka, saj tudi služba za to področje delujejo za štiri občine. Po predlogu naj bi bil najnižji prispevek staršev v jaslih in vrtcu 7.018 tolarjev na mesec, najvišji (odvisno od dohodkov staršev) pa v jaslih 17.802 in v vrtcu 12.339 tolarjev. • S. ž. Prijaznejši odnos do potnikov Gorenjska železniška proga je letos praznovala 125. obletnico. Proga seveda pelje tudi mimo Jesenic, kjer stoji ena največjih obmejnih železniških postaj v Sloveniji. Operativni pomočnik šefa postaje Franc Žagar pravi, da njihova postaja ni le slovenska postaja, saj na Jesenice redno prihaja tudi avstrijska carina in policija, ki sprejemata vlake, namenjene v Avstrijo. Na jeseniško postajo dnevno pripeljeta dva potniška vlaka iz Nemčije, dva para vlaka Ljubljana - Beljak, kar pomeni, da peljeta v obe smeri v istem dnevu, v sezoni pa prihajajo še po trije potniški vlaki iz ztahodne Evrope dnevno, ki vozijo tudi avtomobile. To so seveda samo mednarodni potniški prevozi, lokalnih vlakov je veliko več. Obseg tovornih vlakov se je zaradi vojne na Balkanu zelo zmanjšal, saj danes s tega območja sprejemajo le tovor iz Zagreba. Se pa je ravno na ta račun povečal promet iz luke Koper in delno tudi iz luke Reka. Predvsem gre tu za tovor, namenjen za Srednjo Evropo, pravi Žagar. Precej je padel tudi lokalni tovorni promet, ko so ukinili plavž v železarni. "Sicer železarna sedaj uvaža nekaj polizdelkov, še vedno pa gre za 80-odstotni padec tovornega prometa," je pojasnil Žagar. Anton Hribar, komandir Policijske postaje Jesenice, ki ima po novem pod svojim okriljem tudi mejno policijo, To pomeni, da se tedaj na tem območju lahko gibljejo le ljudje z dovolilnicami. Policija ima še največ problemov z lastniki prenarejenih in ponarejenih potnih listov, ki jih po odkritvi ovadi sodniku za prekrške. Nekaj je tudi oseb, ki želijo ilegalno prestopiti mejo. Tako se nam je pripetilo, da smo v podvozju potniškega vlaka, ki je pripeljal iz Zagreba, našli povsem otrplo osebo. Zaradi varnosti pregledujemo tudi vse pof' niške in tovorne vlake ter avtovlake, kjer predvsem iščemo predmete, ki ogrožajo varnost ljudi. To je predvsefli pomembno zato, ker železniška postaja stoji v samem središču mesta." Tako o jeseniški železnic postaji pravita uslužbenec postaje in komandir policije- je nadvse zadovoljen z železniškim osebjem. Sam pravi: "Če bi povsod tako lepo sodelovali, kot sodelujemo na železniški postaji med seboj mi, uslužbenci postaje, carina, gasilci in še kdo, do problemov in sporov sploh ne bi prihajalo. Ker gre za mejno postajo, policija redno spremlja in kontrolira mednarodne vlake. V času postanka mednarodnega vlaka na postaji je gibanje omejeno. Kaj pa o njej, njenih uslužbencih m o vožnji z vlaki mislijo potniki? Zala Klinar z Jesenic: "Ker oče dela na železnici, se največkrat vozim z vlaki. Pa tudi drugače se raje vozim z vlaki kot avtobusi, saj so bolj udobni-Največkrat se peljem na Bled in * Ljubljano, vozni redi pa me prav nic ne motijo. Tudi osebje na vlakih »n železniškihpostajah je prav prijazno- Anton Vranko iz Zagreba: "Z vla» pogosto potujem. S hčerko ravno sedaj potujeva v Ilirsko Bistrico. Na Jesenicah se počutim prav odličn0. Poleg lepega vremena so tudi usluzj benci na postaji prijazni. Pa tly nasplošno so uslužbenci na vlaku zel prijazni." Gordana Kobelenski z Jesej»£ "Delam na železniški postaji. Z vla*j prav veliko ne potujem. Če pa že kani grem, potem grem največkrat z vi?' kom. Vožnja je udobnejša, hitrejša » nenazadnje tudi cenejša. Zelo tudi vesela, da so med seboj 1°*' kadilce in nekadilce." • S. Šubic,fot0' L. Jeras ^> Kako z odpadki, da jih bomo čimbolj izkoristili? Gorenjska odlagališča polna Kljub temu da je na Gorenjskem že veliko podjetij in samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo sekundarnih surovin, moramo le-te še vedno uvažati. Kranj, 10. julija - Najbrž se še spominjate osnovnošolskih let, ko ste pridno zbirali star papir in ostali odpadni material, da bi zaslužni kak tolar za končni izlet, šolske potrebščine ali vsaj porcijo sladoleda. Poznavalci pravijo, da se to dogaja še danes, v vse večjem obsegu. Zakaj tako, smo povprašali v dveh največjih podjetjih na Gorenjskem, ki se ukvarjata z zbiranjem, odkupom in predelavo sekundarnih surovin. V Dinosu menijo, da so vzrok vse večje socialne in ekonomske razlike v družbi, vse več je ljudi, ki jim tudi teh nekaj tolarjev za odpadni material nekaj pomeni. Enako menijo tudi v Surovini, dodajajo pa še vse večjo ekološko ozaveščenost ljudi, čeprav zbiranje odpadnih surovin cenovno ni stimulativno. Ob tem so komunalne deponije na Gorenjskem že skoraj polne, prepolne sekundarnih surovin: starega papirja, železa, ploče- vine.. A gre vseeno veliko deviz ravno za uvoz teh surovin, ki jih gorenjska predelovalna industrija nujno potrebuje. Seveda nas je zanimalo, zakaj tako. Zato smo vprašali za odkupne cene teh surovin pri nas ter ugotovili, da je cena za npr. star časopisni papir vsaj petkrat manjša kot v razvitih državah. To torej dokazuje, da bi se dalo še bolj izkoristiti sekundarne surovine, če bi jih ljudje vozili v tovrstna podjetja oziroma če bi bilo več organiziranega zbiranja uporabnih odpadkov. Vendar gre dvomiti, da bo tako, vsaj dokler se odkupna cena na zviša. Povprečen državljan najbrž ne bo zbiral starega časopisnega papirja, da bo potem dobil 700 tolarjev za 100 kilogramov. Raje ga bo vrgel v smeti ali pokuril v domači peči. Ker pa verjamemo, da nas je veliko, ki bi radi oddali ali prodali odpadni material, smo poiskali nekaj podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Cena časopisnega papirja v Sloveniji se je v letu in pol zvišala za več kot 500 nemških mark za tono (s 700 DEM v začetku leta 1993 na več kot 1.200 DEM za tono; cena velja za ta mesec in se bo po napovedih strokovnjakov in proizvajalcev še povišala, kar ste lahko prebrali v petkovem Gorenjskem glasu) Razlog za podražitev je predvsem cena odpadnega papirja kot surovine, iz katere proizvajajo nov časopisni papir. Naše papirnice morajo uvažati odpadni papir, poleg tega pa je star papir težko dobiti in ga morajo nekatere naše papirnice uvažati celo iz ZDA. Drago vzdrževanje - V občini Cerklje je kar precej kilometrov makadamskih cest, katerih vzdrževanje je, posebno v hribovitih predelih izredno drago in največkrat neučinkovito. Vsako večle deževje namreč odnese nasuti gramoz s ceste. Ena takšnih cest je nedvomno tudi cesta št murska gora -iranje te ceste bi se že v nekaj letih izplačalo na Sidra/. Asfaltiranje te ceste bi se že v nekaj račun nepotrebnega dosedanjega vzdrževanja. V Dinosu Kranj z zbiralnicami in skladišči na Jesenicah, v Škofja Loki in Tržiču vam odkupijo nesortiran arhivni papir po en tolar za kilogram, Parada, odlikovanja septembra Sinkov Tum, 10. julija - Visok jubilej - 70-letni co, so v soboto zvečer proslavili tudi člani v Prostovolinem gasilskem društvu Sinkov Turu v občini Vodice S sosedn jimi gasilskimi društvi so pripravili veliko gasilsko parado (na sliki), ki jo ic pozdravil tudi župan ob čine Vodice Anton Ko-kalj. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Janez Jenko pa je povedal, da bodo jeseni oziroma sredi septembra na svečanosti podelili tudi priznanja oziroma odlikovanja ob 70-letnici društva. Seveda so v soboto in nedeljo pri gasilskem domu pripravili tudi veselico. • A. Ž. rezanega po dva in pol tolarja za kilogram, časopisnega po osem tolarjev za kilogram, lepenko po šest tolarjev za kiogram ter računalniškega po trinajst tolarjev za kilogram. Staro železo odkupujc- 1o od tri do devet tolarjev za ;ilogram. V Surovini odkupujejo nesortiran arhivni papir po dva tolarja za kilogram, časopisnega po šest tolarjev za kilogram, računalniškega po dvanajst tolarjev za kilogram. Odkupujejo tudi jeklo od sedem do devet tolarjev za kilogram, baker od sto do stopetdeset tolarjev za kilogram, aluminij od trideset do šestdeset tolarjev za kilo gram, ter pločevino P° tolarjev za kilogram- . .ji l\ Poleg teh dveh V^fJ^ dolgoletno tradicijo je ^jli Kranju še kar nekaj podjetij, kot so ^ $o0' d.o.o., Chemie NPK< * pt Andicom. d.o.o. •• ^tiJc^ jem Brniku vam Matjaž, ki se ukvarja anjem industrijskih suj -^\) odpadkov odkupi aiu odlitke in podobno- * ff ate stare avtomobile ^jj veste kam z njimi, J1" ^aj, sam s fotoaparatom i^e.nektiv na čemer se mu ustavi OOrJ i in se morda rodi P°..-0vof' zanimivo fotografsko t> ico". • Lea MencingC PODIPLOMSKI RECITAL V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sta nastopila na .aVt> trobentar Stanislav Praprotnik, doma s Črnivca in o1* ^jun Tone Potočnik doma iz Selške doline nad Škofjo ' °!'.0jorn^ recital ljubljanske Akademije za glasbo je sodil v P'^'^^ji^ koncert trobentarja Praprotnika, kije študent 1. letni* študija v razredu rednega profesorja Antona^Grc^J^^ Umetnika sta na spored uvrstila slovensko delo, 0\ trobento in orgle Janija Goloba, potem pa se je zvi-si qX$ baročnih del za zasedbo trobente in orgel, pa tudi san/orjsti'' smo slišali. Pa ne le ene, kajti umetnika sta dodobra iz^jflj* oba trenutno pojoča orgelska inštrumenta v IjubljansKi^^ f^t; tretji pa se ravnokar obnavlja, restavrira. Trobentarja jlT* nika poznamo tudi kot prvega trobentarja Simforn ^

l ali tn, ko bo vedel, da je do*01' Dotlej pa bo spoznal se M zanimivega o fotografiraj^ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Posl ovno stanje v Elanu Elan je lani posloval z izgubo ^a velik del dolga je kriva denarna politika vlade - Proizvodnjo jadralnih letal ukinili fjgjUe, 10. julija - Poslovno leto 1994je Elan, d.d., zaključil £ milijona nemških mark izgube. Od tega je 7,7 milijona S| ,zgube nastalo zaradi devizne monetarne politike prostnSLC v'a(^e' Je na današnji tiskovni konferenci v U R ° , ^gunjske tovarne povedala pomočnica direktorja "»"»ene zadeve Božena Klučarič. festrf bil sedež tovarne le &elia£Set kiIometrov višje, v 2 8 bi iz8uba znašala le »Kn T"* mark " J'e POtOŽila SPotSUČarič- ** Primero' tr2e • žko Je izvažati na tuje tnarirJeinavedIa' da x ie tečaJ ve{ Jetlani dvignil le za nekaj lem k seden? odstotkov, med-Ockai x ^e inflaciJa znašala kov P i devetnajst odstotkov; 8 te8a Pa Elan večino Nen,N?.,^aža iz Avstrije in "emčije, kj- er sta valuti zelo stabilni, prodajajo pa največ na trgih izza oceana (Severna Amerika in Japonska), kjer je stabilnost denarja manjša, je še nadaljevala z razmišljanjem Klučaričeva. Elan upa tudi na državno subvencijo, saj pravi Klučaričeva, da so slovenska tovarna, ki ima sedež v Sloveniji, in ki njej tudi plačuje davke. V Begunjah pa se zavedajo, da morajo veliko postoriti tudi sami; zmanjšati je potrebno Vinko Bogataj, Ante Djerek, Božena Branko Devic -!°venski turizem se organizira po novem "snovnega zakona o turizmu še ni !Pr^eu'Za^0nov 'n pravilnikov s področja turizma smo ie državni' t V Pelc* povedal na pogovoru v Preddvoru 0 l^rizm *ar za *unzem Peter Vesenjak, temeljni zakon p u P« je še v državnozborski proceduri. Npodll? 7' Ju,iJ» ' Turizem in organizacija turističnega ^kovim k ^e ena °^ tcm' ° kateri so se pogovarjali med oporen Clm vodstva Slovenskih krščanskih demokratov ji^i Pa ie^f!^01' Pfeddvor je bil izbran za razpravo o turizmu, na F.0veda{; Sode'oval državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. v bo u}e' a Slovenija potrebuje konsistentni turistični sistem, • at^oročaVnuVa' to PornemDno gospodarsko dejavnost tako J^ajo v \° 1 na daljši rok in bo razdelil naloge med tiste, ki tipičnihUnzrtlu kaj početi: od države do občin in večjih ^stičnim S[.ed!^' Pa tudi turističnim društvom in manjšim »Vdovam aiem> ki so v sedanjem sistemu obsojeni na iT811 "i min? sprejeta sta bila že pravilnika o obratovalnem jr*njski oh?*'11' "obrazbi. Prvi je marsikje, med drugim tudi v tv'°ča. j c,n'- že povzročil probleme. Država generalno .c« in *..smc. hiti obratovalni čas lokalov do 22. ure, mestni ftkx- ,n žu • ooraiovaini cas loicaiov ao zz. ure, mesini d^ne in vo r"' Pa.'ar,ko odločijo drugače, skladno z interesi oK Vnosti n ^Ud". Pravi'nik O minimalni izobrazbi v gostinski m at odnjp ()dreJa obvezno gostinsko izobrazbo tistega, ki a biti •LlZ'r?ma £a 'ma v 'ast'' ^e Pa ta P°8°J m izpolnjen, "»H na i —........ ..........------------- ---------- at odnir (Hlreja obvezno gostinsko izobrazbo tistega, ki }r, . f"a ozimmo__:__.. if-.: x___._____: _: :___i_:__ Pl ^Pravlja' Zaposlcn človek z ustrezno izobrazbo, vlada' pa b*vi,«»ik o mn^kal^C Podzakonske akte oziroma pravilnike. D° določil t,n,ln,,'n'h tehničnih pogojih za gostinsko dejavnost K^eŽbo p t mora imcti lokal za kakovostno počutje in 2 obJektov VPravi,nik 0 kategorizaciji nastanitvenih gostins-j?lu Jasno v\ uvcdel tak način označevanja objektov, da bo ^5zdice in j a Je kakovost in opremljenost objekta. Samo .retar Ve« •rU^' ,naC'n' označevanja so pomankljivi. Državni fredpisanf VSCm' ,udi tistirn. k> so revni, saj so prispevki ^oiniciai- JC Pa administrativen in ne sili k tržnosti in h C|% _IVnostl Pri iskanju denarja, saj prihaja samodejno. oU^Pisal mC ()dlo^a 73 kombinacijo obeh sistemov, ki bo '°*itcv m,n.lmami prispevek /a tursitično dejavnost v kraju, r?-ala krai Faja pa je' kako Pa bo uresničil. Večina denarja bi ir?ror*a n,u,.mcd 10 in 20 odstotki pa naj bi ga vzela država S| 11 s« lokT3'"8 ,uristična organizacija. Razen nje naj bi ovPt;T 'Okal nc- vmesnih, regionalnih, pa ne rabimo, saj je a V vseh primerih bi bila obvezna soudeležba lUri Ur>ov v i C primerih ni ona oovezna souueiezoa 1a*1St'ini kr»C x- P°udarek pa jc dan trženju, ki naj bi ga izvajali «0K a|' udei'.i m.bo,J neposredno. Med problemi, ki so jih 2? ki hj m ,nci pogovora, je bil položaj lastnikov zasebnih kvai.aJo več P° n°vem podjetniki, pa mnogi sob ne k;0anJ. Še ved Prcpm Pri obratovalnem času, kar je značilno za Kar°Slco AinV ncJasr»e pristojnosti in povezovanje s sosednjo C?n'kom C , območje med Solčavo, Ciornjim Gradom, Cr^c«n >_,rcddvor()m in Jezerskim bi kazalo povezalo z ' Jez.crsk • C KaPlc- odpreti mejni prehod na Pavličevem c8a pa posodobiti, vključno s cesto priti Kranju. • J.Košnjek Ante Djerek - novi Elanov direktor stroške, racionalizirati poslovanje, da bodo povečali storilnost, gospodarnost in s tem tudi zaslužek. Če je možno sklepati po rezultatih prvih šest mesecev, gre v Elanu letos vse po načrtih, je še zaključila Klučaričeva. Branko Devic, pomočnik direktorja za pravne zadeve, je sporočil, da bodo Elan Line - Flight Division, ki proizvaja jadralna letala, do konca leta postopno zaprli. Sklep o tem je 26. junija sprejela nova uprava Elan Linea, ki ji po novem predseduje Ante Djerek. Proizvodnja jadralnih letal je v Begunjah prisotna že od leta 1980, v tem času pa so naredili že 830 jadralnih letal, od tega nad 80 odstotkov za zahodnoevropski trg. Do zaprtja jih je med drugim pripeljala tudi odpoved vseh naročil za nemški trg, ki jo je B>slal Elanov partner Glaser-irks, kar je po pogodbi tudi lahko storil. Poleg tega cene letal nenehno padajo, za mnoge kupce pa so predragi, je razložil Devic. Poskusi, da bi se osamosvojili, torej zapustili družbo Elan, d.d., niso uspeli. Tuji poslovneži so bili pripravljeni le svetovati za velik honorar, investirati v ta projekt pa ni bil pripravljen nihče. Do konca leta bodo tako v Flight Division potrebovali le še toliko delavcev od osemin-štiridesetih, kolikor so jih trenutno imeli zaposlenih, da bodo izpolnili še preostala naroČila. Zaposleni v Diviziji Flight so tako s 26. junijem postali delovni presežek. Po programu razreševanja trajno presežnih delavcev, ki ga je potrdil tudi sindikat, so štirje delavci izkoristili možnost zaposlitve za nedoločen čas v drugih divizijah, osem pa jih je sprejelo ponudbo za delo za določen čas v Diviziji Ski, ki ravno poleti potrebuje dodatne delavce. Dva delavca, ki sta invalida III. stopnje, ne bosta razporejena kot tehnološki presežek, preostali zaposleni pa so petega julija prejeli sklepe o prenehanju delovnega razmerja. "Alpske smuči so vlečni konj Elana," je dejal Vinko Bogataj, član uprave. Povedal je, da se vsa svetovna smučarska industrija bori za preživetje, Elan pa se še vedno nahaja med bo'je stoječimi. Po njegovem je razlog za krizo v smučarski industriji pojav snovvboarda, na katerega najbolj prisega mladina. Pojavile so se napovedi, da bo po letu 2005 več snowboarde-jev kot pa smučarjev. Drugi razlog je slabše kupovanje visokokvalitetnih smuči, ki so nosilec rentabilnosti. Ljudje danes veliko bolj množično kupujejo smuči srednjega razreda, kar prinaša manjši zaslužek, pravi Bogataj. So pa v Ski diviziji dovolj zgodaj začeli s proizvodnjo snowboardov, tako da letos načrtujejo proizvesti že 306 tisoč snowboardov (295 tisoč imajo že prodanih), medtem ko načrtujejo 440 tisoč novih parov smuči. • Simon Šubic, foto: Lea Jeras Gorenjski tisk prejel certifikat kakovosti Prva slovenska tiskarna s priznanjem kakovosti ISO 9002 Kranj, 10. julija • V petek je Gorenjski tisk iz Kranja prejel certifikat kakovosti ISO 9002, podelitve pa se je udeležila tudi delegacija Slovenskih krščanskih demokratov na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom, ki je bila na obisku na Gorenjskem. Gorenjski tisk jc prejel certifikat kakovosti za proizvodnjo in prodajo grafičnih storitev in izdelkov: litografije, potiskane kartonske embalaže, propagandne tiskovine in knjig. Podeljen jim jc bil za dobo treh let, delovanje sistema pa bo vsakih šest mesecev nadziral Bureau Veritas Oualitv International iz Londona, ki je to priznanje tudi podelil. V Slove- niji ima trenutno tovrstno potrdilo o kakovosti okrog 90 podjetij, Gorenjski tisk pa ga je prejel kot prva tiskarna. Direktorica Kristina Kobal je poudarila, da je v Gorenjskem tisku vodilo kakovost in s to politiko so si ustvarili ime tudi na tujih trgih. Lani so se uvrstili na seznam tristo največjih slovenskih podjetij. Zaradi tečajnih razlik pa so imeli lani kar za 650 tisoč mark manjši prihodek. Predsednik Krščanskih demokratov je Gorenjskemu tis ku čestital za dosežke in obljubil vso pomoč stranke, zlasti pri sklepanju poslov. Po končanih pogovorih si je delegacija ogledala še proizvodnjo. • H. P., foto: G. Šinik Merkurjev trgovski center v Zagrebu Kranj, 10. julija - Kranjski Merkur bo v soboto, 15. julija, v Sesvetah pri Zagrebu odprl nov trgovski center, investicija znaša 4,7 milijona mark in je po osamosvojitvi največja slovenska naložba na Hrvaškem. Merkur bo poslej na hrvaškem trgu prisoten tudi z maloprodajo, s prodajo na debelo je že več desetletij. Kranski Merkur je novo blagovnico, ki so jo poimenovali "Trgovački centar" zgradil v zagrebškem predmestju Sesvete, na Kelekovi 18/a. Na 7.774 površinskih metrih zemljišča so postavili enonadstropno zgradbo s skupno površino 2.191 površinskih metrov. Poleg je skladiščni objekt s 326 površinskimi metri in z nadstrešnico, ki >okriva dodatnih 225 površinskih metrov. Na dvorišču je e 1.073 površinskih metrov skladiščnih površin. V trgovskem centru je prodajalni namenjenih 687 površinskih metrov, skladišču 497 površinskih metrov, prodajnim prostorom 518 površinskih metrov in upravnim prostorom 489 površinskih metrov. Tam bo namreč tudi sedež podjetja Merkur International Zagreb, ki je v celoti v lasti kranjskega Merkurja. Skupna vrednost novega objekta in površin znaša 4,4 milijona mark, za obratna sredstva so namenili približno 300 tisoč mark, skupaj torej znaša 4,7 milijona mark. Z gradnjo so začeli apnla letos in jo zaključili v treh mesecih in pol, gradbena dela je izpeljalo zagrebško podjetje Zebra Com, trgovsko opremo pa so dobavila predvsem slovenska podjetja. Merkur bo v novem blagovnem centru ponudil celotni prodajni program: gradbeni in izolacijski material, izdelke črne in barvne metalurgije, belo tehniko, sanitarno opremo, vodo in elektroinstalacijski material, material za centralne kurjave, stroje in orodja, izdelke za gospodinjstvo in opremo stanovanj, kolesa itd. Merkur je na Hrvaškem samostojno podjetje Merkur International Zagreb ustanovil oktobra 1991, prej je imel tam svoje predstavništvo, ustanovljeno je bilo leta 1979. Svojo potniško mrežo pa je Merkur začel širiti po Hrvaški, tako v notranjosti kot v Istri in Dalmaciji, že v začetku šestdesetih let. Merkur pa je na hrvaškem trgu prisoten še dlje, saj je Peter Majdič, ustanovitelj Merkurja in prodoren poslovnež, že na začetku tega stoletja tja prodajal kovinske izdelke, zaščitene s svojo blagovno znamko. A.HIŠA AVKCIJSKA objavlja TERJATVE SPREJETE NA 16. AVKCIJO terjatev, ki bo 13.7.1995 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Šmartinska 152 dolžnik znesek /SIT/ (100% vrednosti) 1. KAPPA DI 2 AGIS TAP d.o.o. 3. AGRO LENART - v stečaju 4. AGROHIT KZ SHvnica 5. AGROOSKRBA Maribor 6. BREST BIODIS d.o.o., Stari trg pri Ložu 7. DOMARK d.o.o., Domžale 8. DŽIRLO d.o.o., Ljubljana 9. EEK HOLDING VIDEM d.o.o. 55.632 242.559 11.360.724 515.214 157.007 571.185 1.539.270 445.426 6.298.203 1.724.961 447.855.761 109.250 95.174 223.718 2.002.922 7.868.630 767.550 89.519 1 480.715 15.866.244 1.897.257 2.866.825 3.088.814 313.625 8.560.623 5 568.695 886.723 4.856.754 1.081.222 11.431.578 87.913 2.221.871 52.800 15.987.385 4.267.001 830 211 17.214.096 6 250.028 Pri vseh terjatvah je možen delni odplačni prevzem terjatve Vrednost terjatev se na avkciji niža do prodaje oz umika (spodnja meja prodajalca). Vabimo vse kupce blaga ali storitev pri zgornjih podjetjih k nakupu terjatev po znižanih vrednostih, s katerimi imajo možnost kompenziranja svojih obveznosti. KiJOzacpo H000 SIT vplačate na ŽR it 50I0M0I 20Z10Z Avkiyska hta I juHjiuui Pnjita/a A\kii)ske hrte po pnttiaru tenat\i na avkiip znaša I % nominaln \n-drurti terjanr nad 1000.000 SIT. 2 % od *rjahv med 500.000 do WW s/7 m lenat\r do 49tk9H Sfl lXxiatne informacije vam lahko pi*rcduje g. ljubo Rotih osebno ali po telefonu Avkripka Insa Izubijana, d.o.o, Šmartinska 152, tel 061 18S s<) (n< ) 185 52 70 / fax 061 44.1 786 ELTROS d.o.o.. Ljubljana GIO - GRADNJA IND OBJEKTOV (bivši Smelt) ISKRA TERMINALI KOVINAR HRPELJE p.o.o. Kozina LESNA, lov. pohištva, Prevalje LESNINA VELETRGOVINA LITOSTROJ, lov. ind. opreme MAXl-SHOP d.o.o. NOVOLES NOVI AMBIENT, Straža OBRTNA ZADRUGA BOR, Sežana PALOMA SLADKOGORSKA, tov. papirja 21. SLOVENIJALES BI^AGOVNl CENTRI. Ljubljana 22. TENIS, TURIZEM, TRGOVINA d.o.o. 23 TIMA HOLDING, d.d. 24 TVT BORIS KIDRIČ, Maribor 25. UTENSIL1A, d.o.o. 26. UTENSILIA, d.o.o. 27. VEMA TRADE, d.o.o., export-import 28. VIKA d.o.o., Ljubljana 29. ZALOŽBA OBZORJA po., Maribor 30 ZALOŽBA OBZORJA po., Maribor 31. ZALOŽBA OBZORJA po. Maribor 32 ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA, holding 33. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA, blagovni center 34 ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA, V inro, d.o.o. 35. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA, Finro, d.o.o. 36 ŽITO MALOPRODAJA d.o.o. 37. ENGRO BARTA d.o.o. \H ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA, blagovni center POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: OPEL TIGRA 1.4 MAČJA ZADEVA Hideo Kodama je Japonec, vodi pa oblikovalski center ene najuglednejših evropskih avtomobilskih hiš. Ko je postal oblikovalski oče Oplove corse, je bil deležen pripomb, da je avtomobil preveč japonski. Po izjemno uspešni prodaji in po lanskem rojstvu Oplovega kompaktnega kupeja tigra, je možakar deležen samo še pohval. Majhen kompaktni kupe tigra, ki je narejen povsem na corsini osnovi, je zagotovo nemški odgovor na tovrstne daljnovzhodne projekte, ki so veliko pozornosti vzbudili predvsem med mlajšimi vozniki. Tigra, ki je po merah tako povsem blizu corsinim, je kljub temu po obliki nekaj povsem svežega: strmo klinast nos, poševnooki žarometi, zaobljene bočne linije in povsem svojski zadek, dajejo temu avtomobilu povsem samosvoj videz, ki ga še dodatno poudarja oblika stranskih in prtljažnih vrat in še posebej strešna opornika, ki ju na zadku, kjer je pod kotom oblikovano zadnje steklo, praktično ni. +oblika ^zmogljivosti +oprema I -položaj na prednjih sedežih - preglednost nazaj -plastičnost armaturne plošče Notranjost: majhna in na las podobna corsini. AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 Tigro označujejo kot kompaktni kupe 2+2, toda kar takoj si je treba razbliniti upe na kakšne družinske prevoze. V notranjosti je prostora kupe-jevskim meram primerno malo, toda če voznika in so-voznika ne moti, da se pri sedenju z glavo skoraj dotikata vetrobranskega stekla, da morata po varnostni pas seči daleč nazaj, in da na notranjih oblogah vrat ni nobenega odlagalnega prostora, je vse v redu. Se bolj na tesnem sta potnika zadaj, kajti zadnja klop je bolj podobna zasilnemu kot pa udobnemu sedišču in če so telesne mere višje, bosta glavi spet blizu stekla, ki zapira prtljažnik kupejevskih mer. Vse ostalo je na las podobno corsi, to pa pomeni lično, nekoliko preveč plastično armaturno ploščo z vsemi potrebnimi merilniki in pri tigri tudi povsem zadovoljivo opremo. V paketu so osrednja kljuičavnica, elektrika za pogon stekel, volan s servoojače-valnikom, zračni varnostni vreči, za doplačilo pa tudi klimatska naprava in zavorni sistem ABS. CENA do registracije: 30.573 DEM (Avtotehna VIS, LJubljana) POSLOVNA SREČANJA X ttik hirnti TEL.: 064/50-232 ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalno vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063) 731-347 Opel tigra: nekoliko divja mačka na corsini osnovi. Primerno živahno je tudi srce te simpatične in rahlo divje mucke na kolesih. V motorni prostor so pri Oplu namestili dva najmočnejša agregata, ki sta namenjena corsi, tudi pri šibkejšem 1,4-litrskem (kakršni je bil tudi v testnem avtomobilu) pa je njegova športnost dovolj očitna. Motorja sta iz generacije ECOTEC, ki se odlikujeta po dobrih zmogljivostih, ekonomičnosti in Čistosti. Zvok 1,4 litrskega motorja z 90 konjskimi močmi je grgrajoč, športno rezek in pri višjih vrtljajih tudi v notranjosti dobro sli -šen.Dodobra se motor (zaradi štiriventilske tehnike) prebudi šele v zgornjem srednjem območju vrtljajev, toda potem neusmiljeno pospešuje tudi v rdeče polje na merilniku, tudi končna hitrost 190 kilometrov na uro pa za tako majhen avtomobil ni od muh. Prav zaradi tigrine živahnosti so konstruktorji nekoliko utrdili podvozje, ki je sposobno prenesti tudi zelo ostro vožnjo v ovinke, kakšne pretirano mehke vožnje na grbinah pa ni pričakovati. Toda pričakovanja predvsem mladih po srcu so natanko takšna, saj si jih večina želi dinamičen, rahlo športen in primerno hiter avtomobil. In takšna tigra, ki je odločen odgovor japonski konkurenci, zagotovo je. TEHNIČNI PODATKI: kompaktni kupe, 3 vrata, 4 sedeži. Motor štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, 1389 ccm, 66 KVV/90 KM, 16 ventilov. Mere: d .3920, š. 1 8 1 0, v.1340mm, medosna razdalja 2430 mm, prostornina prtljažnika 215 I. Najvišja hitrost: 190 km/h (tovarna), 191 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,0/6,6/8,71 neosvinčene-ga 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 8,81. Zadek: oblikovalski dosežek. • M. Gregorič, slike Lea Jeras V tokratnih preglednicah objavljamo cene kmetijskih zeffll' jišč na Gorenjskem, ki jih je pripravil sodni izvedenec /" cenilec za kmetije in kmetijska zemljišča inž. Pavel Okorn: Območje občine Škofja Loka in Kranj INFORMATIVNA CENA za m2 kmetijskega zemljišča in gozda a. Kmetijska zemljišča - njiva, sadovnjak (intenzivni) - travnik (vrt 2 x njiva) sadovnjak (ekstenzivni) 1. bon. raz. 100 tč. 423,00 SIT/m2 75 tč. 317,00 SIT/m2 2. 90 381,00 65 275,00 3. 80 338,00 55 233,00 4. 70 296,00 45 190,00 5. 60 254,00 35 148,00 6. 50 211,50 30 127,00 7. 40 169,00 25 106,00 8. 30 127,00 20 85,00 - pašnik b. Gozdno zemljišče 1. bon raz. 35 toč. 148,00 SIT/m2 32 tč. 135,00 SIT/m2 2. 30 127,00 27 114,00 3. 25 106,00 22 93,00 4. 20 85,00 15 63,00 5. 15 63,00 12 51,00 6. 10 42,00 8 34,00 7. 5 21,00 4 17,00 Občina Jesenice Kmetijsko zemljišče - njiva, sadovnjak (intenzivni) (vrt 2 x njiva) travnik sadovnjak (ekstenzivni) 1. bon. razred 100 tč. 331,00 75 tč. 248,00 SIT/m2 2. 90 298,00 65 215,00 3. 80 265,00 55 182,00 4. 70 232,00 45 149,00 5. 60 199,00 35 116,00 6. 50 165,00 30 99,00 7. 40 132,00 25 83,00 8. 30 99,00 20 66,00 - pašnik b. Gozdno zemljišče 1. bon. r. 35 tč. 116,00 SIT/m2 32 tč. 106,00 SIT/m2 2. 30 99,00 27 89,00 3. 25 83,00 22 73,00 4. 20 66,00 15 50,00 5. 15 50,00 12 40,00 6. 10 33,00 8 26,00 7. 5 17,00 4 13,00 'Tradicija, dobri prijatelji, prijetno okolje skrb za slušatelje in vaša odločitev ZA pridobitev verificirane izobrazbe Vam zagotavlja uspeh in zadovoljstvo ZBIRAMO PRIJAVE ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠTUDIJSKO LETO 95/96 za naslednja področja IJUDSKA UNIVERZA KRANJ G. Staneta Zagorju 1 • VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ Ekonomska fakulteta Ljubljana Visoka poslovna šola • VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo, informatika Fakulteta za strojništvo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologij0 Fakulteta Za gradbeništvo •uso pr(x;rami • SREDNJE IZOBRAŽEVANJE Strojni tehnik - za pridobitev V. stopnje Kuharski pomočnik Elektrotehnik - za pridobitev V. stopnje Natakarski pomočnik Upravo administrativni tehnik za pridobitev V. stopnje Gostinski poslovodja - za pridobitev V. stopnje Ekonomski tehnik Informacije T? 217481 IJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša pot do znanja VREME Vremenoslovci nam napovedujejo kinoma sončno vreme. Od SV doteka k nam še vedno topel zrak. LUNINE SPREMEMBE Jutri bo ob 12.49 nastopila polna luna. Po Herschlovem vremenskem ključu nam napoveduje veliko padavin. Voditeljica Radia Cerkno. Damjana Bratina ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE q^0'.tokrat pa je šlo. Na sliki je bilo gorenjsko mesto na severovzhodu korw?i^e' namrei K3™"* Še prejšnji torek smo tule objavili tudi Palisče blizu Kamnika, ki pa je v današnjem času očitno dokaj l^ano, Saj smo prejeli le dva pravilna odgovora. Tokrat pa vas je le v^Velik° ugotovilo, da je mesto Kamnik, da slika prikazuje gasilsko }e Lj.'n da je na sliki tudi hiša, kjer je bila nekoč trgovina Skala. Danes prei i n' ve^" srebali smo 'n naslednjih pet pravilnih odgovorov bo rJ?'0 nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Brina Leber, «JKaneva 19, Kranj; 2. Cvetka Košir, Zoisova 4, Kranj; 3. Metod SSti Bistričica 2, Stahovica; 4. Stane Mavec, Šorlijeva 31, Kranj; 5. Tok C' Visoko 91 • Visoko- Cestitamo! rjr^gi at smo pa s sliko v neki novi občini, kamor pa radi zahajajo tudi 2rtaciln>re^VSem na Poči^'ce Kje je ta kraj in katere so njegove glavne julija li' morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do petka, 14. Pravih? naŠ nas,ov Goren)ski 9'as. Zoisova 12, 64000 Kranj. Pet r n odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Glas Damjane Bratine poslušalci Radia Cerkno dobro poznajo, posebej njene kontaktne oddaje, pogovore o vsakdanjih stvareh, o svetlih in tistih manj svetlin straneh življenja. - Kakšne oddaje najraje vodiš? "Kontaktne oddaje. Rada sem med ljudmi, se z njimi pogovarjam in prav kontaktne oddaje mi dajejo to možnost. Tako oddaje so v veliki meri odvisne od poslušalcev, od njihovih odzivov. To je v našem koncu včasih nemajhen problem, saj so pri nas ljudje precej zaprti sami vase. Stik s poslušalcem preko etra se mi zdi veliko bolj tesen, kot ga imata televizijski voditelj in gledalec. Radio ne da vizualne predstave o človeku, človeka le slišiš, o njem si ustvariš drugačno predstavo, kot če bi ga videl." Koliko časa že delaš na valovih Radia Cerkno? "Letos bo sedem let. Prav dobro se spominjam svoje prve napake. Brala sem poročila, pravzaprav zelo dolgo poročilo. Tekst je bil dolg in nekje sredi branja sem ugotovila, da pravzaprav sploh ne vem, kaj berem. Zataknilo se je, ni in ni šlo naprej. Tistega dne je bilo to tudi zadnje poročilo, ki sem ga prebrala." Katera je tvoja najljubša tema za oddajo? "Ko delam na radiu, pokrivam področje kulture. Trenutno sem sredi priprav za oddajo Vsi drugačni vsi enakopravi, sicer pa sem bolj socialno in sociološko usmerjena. Rada imam, da so ljudje okrog mene zadovoljni." Kaj pa delaš, ko nisi na radiu? "Poleg tega, da ko sem doma precej časa preživim na radiu ,zelo rada vodim tudi razne prireditve. S takšnim nastopanjem sem začela že v šoli. Trenutno pa je moj glavni cilj dokončanje študija, v Mariboru študiram sociologijo in slovenščino. Oboje slkupaj, delo voditelja in študij gre včasih kar težko skupaj, a nekako kar gre... Poleg tega Ea doma plevem okrog hiše in olesarim. Za branje mi zmanjkuje časa, čeprav bi zaradi samega študija morala prebrati kar precej knjig, zelo rada pa grem v kino. Vse nove filme enostavno moram videti. Pred ogledom filma preberem kritike, vendar si o filmu vedno ustvarim svoje mnenje. Ne le na filmskem področju, tudi drugje mislim s svojo glavo. Sem ena tistih ljudi, ki znajo sami oceniti in presoditi situacijo." Kaj je po tvojem mnenju najbolj pomembno pri napovedovanju? "Treba je spremljati ljudi. Zelo pomemben je stik s poslušalci, ki ga nudijo kontaktne oddaje. Dober napovedovalec se mora naučiti pravilne dikcije in izgovorjave besed. Poslušalec mora vsako besedo dobro in pravilno slišati. Z nastopanjem na proslavah sem pričela že v šoli. Profesorica slovenskega jezika mi je predlagala, naj poskusim tudi na radiu, poskusila sem in ostala." • U.S. Zda; je menda le splošno znano, da mi, Slovenci, ne damo ne Primorske in ne Trdinovega vrha, malo manj Znano pa je, da po potrebi in rade volje damo kar - sebe! Čudno je da politiki kar tekmujejo, kdo bo bolj do-fnoljubnih čustev in rodoljub-"c«a zanosa, kdo je bil bol) arzavotvoren in osvoboditve-no zagnan, ko pa Slovenci ob pijanski drlavni meji poto da jih italijanske oblasti Vod'jo v kata.vfr.vkih knjiga" P° italijanskih imenih, pa ne ninče ne reče ne bev ne mev. Na konkretno asimilacijo, re-c,m°, Ratečanov, ki jih v IlOtt; Unskih zemljiških knj«fj«h vP«ujcj0 kot posestnike z UOtt-lanskimi osebnimi imeni, se naše znanje ministrstvo ne odzove. Tj« Kaj bi v diplomatskih kro8ih in pred italijanskimi so-tovorniki godrnjali še zaradi lmh malenkosti in dralili VtU-0 so.vedo, ki nam tako ali iako ni naklonjena! Ru/.vi hodimo kar ljno, saj konec- koncev zadeva m «ko huda. , Pa je - če vemo, da slovens-Kl Ustniki posestev ostran le - teh ne morejo Prodan svoji, slovenski agrar 1X1 skupnosti, ampak ostanejo * slovenskih rokah /«• \ pri 7ler« dedovanja Vse bo en Kral ali kar kmalu italijansko, *f> Je bilo sto in več let ■[ovensko/ Dedujete lahko Pr"date pa tudi lahko, vendar ■Pjno in je italijanskemu Pavijanu! Kafc.bia razlika jih je nekdaj v Sloveniji imela, v Italiji pa - stop! Država brani svoje interese, na vsakem koraku in pri vsakem osebku. Saj ni neumna - ie bi zemljiške zadeve prepustila stihiji ali vračala tako prostodušno in lahkomiselno kot se vrača v teh krajih, bi se ji v enem letu totalno porušila vsa gospodarska struktura. telj sin iivi v Kanadi, sin vlagatelja oziroma vnuk upravičenca pa na Novi Zelandiji. Ali res kdo misli, da se bodo še liveči upravičenci na vrat na nos zakadili v to denacionalizacijo in sosedom in slovenski driavi na ljubo prišli iz daljnjih krajev opravljat deratizacijo okoli tistega uboinega hleva? Tema tedna Žamet in ne pamet Poleg tourist shopov, marketingov, exchange officov, shopping centrov na Gorenjskem tudi zasebniki spreminjajo svoje lastne priimke v nemške in dajejo svojim domačijam nemška imena. Kaj veš, kdaj ti prav pride... 1akl> leta , a ,' >>n nas r,l"ir ] A,"laiu.lije lahko ^eiev xhtktart hektare ^^■f <• .ve /e spomni, da Vri nas pa: podira se hlev ali nekaj, kar je nekako podobno hlevu, okoli je nekaj zemlje. Občina reče: denacionalizaci ja! Sosedje, ki so siti miši in podgan, ki se razmnotujejo okoli U denacionalizacije, pritisnejo na lupana: zrihtaj tole denat lonulizuctjsko reč! Zupan pritisne na upravni organ, od koder dobi odgovor, da je upravičenec umrl, vlaga Do danes jih še ni - in kdo ve, ali sploh kanijo priti? Ampak tole le mimogredf Tokrat smo pri barantanju s samim sabo. Ko so kot gobe po del ju zrasle nove štacune in gostilne, nas je prav zabavalo, kako so si nadele imenitna imena, po molnosti angleška in amerikanska. Vse neki \hopi m marketi in tradengi in exchange offici, dokler se nismo naveličali šteti, da jih nazadnje in dandanes niti opazimo ne več. Kot gre mimo nas drugi pojav. Medtem ko na eni strani jezne Ratečane vpisujejo kot Giovannije in Giusep-peje v katastrske knjige in se za njihove proteste zunanje ministrstvo sploh ne zmeni, se drugi Slovenčki prostovoljno prekrstujejo v lepo zveneče germanske priimke. Trdno verujoč, da se bo kakšen Winkelz in Werginetz slišalo strašno kunštno in še bolj imenitno - če bi mogli, bi si še kakšen von pridali, potem bi bilo pa sploh ah in eh! Saj je res razlika, ali se ti pišeš slovenski Škrnicelj ali te nazi-vajo von Hinkel, recimo. Razlika je v pameti in seveda v ščepcu zavednosti in pripadnosti slovenstvu. Zavednemu slovenstvu, ki mu ne pride na misel, da bi se prekrstil, je jasno, da gre pri spreminjanju priimkov na nemške za lamel in ne za pamet. In če le tako na splošno slepomišimo okoli, kje se to dogaja, na koncu povejmo: nekaj je gostincev in imenitnih gostiln tudi na Gorenjskem, kjer so spremenili klena, stara slovenska imena in domače nazive v nemške. Zaradi prihajajočih nemških gostov? Tudi. A še bolj zaradi sebe -kaj veš, kaj še pride m kdaj bo to prišlo prav... če bo šlo tako naprej kot sv marsikje le sluti, ta čas niti ni tako daleč... • D.Scdcj aiu/a Bang&oiufsen Jamo. Densen r-.'i.:-( I CENTER SPECIALIZIRANA TRGOVINA IN DEMO STUDUl 64000 KRANJ. VODOPIVCEVA ULICA 2 TEL: 064 - 22 »1 88 YAMAHA SONY Technics if.mli ONKYO Tokrat vam ne bomo zastavili novega vprašanja, saj se je akcija Hi-fi centra iztekla. Objavili vam bomo samo pravilno rešitev in nagrajenca. Tudi to pot smo dobili veliko vaših dopisnic, vendar je bila več kot polovica odgovorov napačnih. Pravilni odgovor se glasi: delovni čas HI-FI centra na Vodopivčevi 2 v Kranju je vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Srečni izžrebanec je: Dejan Kokalj, Zg. Jezersko 102/b. čestitamo! "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Ponovno objavljamo predloge julijske lestvice "Zlati mikrofon" Radia Ziri. Ti predlogi pa so: 1. MOJ MORNAR - ansambel Braneta Klavžarja 2. VSEM PRIJATELJEM - Šaleški fantje 3. V NEDELJO POPOLDNE - Igor in Zlati zvoki 4. V DOUNI VRAT - ansambel vita 5. PRAZNIKI NAS DRUŽIJO - ansambel Obzorje Vabimo vas, da nam kupončke pošljete na dopisnicah na naš naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo na Radiu Tržič: 95.0FM, 1584 AM in 88,9 FM ob 14.30 uri. Pokrovitelj nedeljske oddaje "CHEMO", Mladinska 2, tel. 214-091 (nekdanji prostori "Vina" Kranj), vam nudi poleg ostalih artikov, vse vrste barv za les, zdi, avtolakov in pleskarskega orodja. Postavlja vam nagradno vprašanje. Napišite vsaj 3 (tri) aritkle iz bogatega asortimana "CHEM-a" Kranj Kupon Odgovor Moj naslov Odgovore pošljite do petka, 14. 7. 1995, na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290. čakajo 3 lepe nagrade. Pozdravi Voditelj oddaje Marjan Murko SrChemo trgovsko in proizvodi trgovsko in proizvodno podjetje d. d. 4 globus Bralke in bralce Gorenjskega glasa z veseljem obveščamo, da smo dne 6. 7. 1995 v veleblagovnici Kokra Globus Kranj odprli novo cvetličarno Kokra Globus. Na osnovni dolgoletne želje in dejanske potrebe prebivalcev Kranja, smo prenovili prostore v cvetličarno. Ponujamo Vam rezano cvetje, lončnice, cvetlično galanterijo, čebulnice, gomoljnice, sveče in dostavo na dom po predhodnem dogovoru. Cvetličarna Kokra Glsobus se nahaja nasproti kioskov (ključavničar, čevljar), ki stojijo ob veleblagovnici Kokra Globus. Delovni čas imamo vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Pokličete nas na telefonsko številko 224-097. Želimo, da bi bilo v vaših domovih čimveč cvetlic iz naše cvetličarne Kokra Globus. Pošiljamo Vam en cvetlični pozdravi Cvetličarna Kokra Globus Ta mesec na vrtu Bogat pridelek nizkega stroč-jega fižola lahko pričakujemo samo takrat, če ne odlašamo s setvijo čez sredo julija. Vsaka zamuda povzroči, da bomo imeli malo pridelka in krmežl-javo ter malovredno stročje. Po 15. septembru so noči že premrzle in fižolovo stročje več ne dorašča. Fižolovko je najbolje požeti oziroma porezati nizko pri tleh. Tako ostanejo vse korenine v tleh in z njimi vred tudi ves dušik, ki so ga med rastjo nakopičile nitrogene bakterije. Razpadajoče korenine pozneje obogatijo zemljo s humusom. Prav tako ravnamo tudi pri grahu. Kitajski kapus sejemo od sredine julija dalje. Ta rastlina se namreč najbolj bujno razvija v kratkih dnevih in dolgih nočeh. Raste v vsaki srednje težki redilni vrtni zemlji, kjer mu ne primanjkuje vlage. Sejemo ga v kupčke, da ne razsipa-vamo po nepotrebnem semena. Vrsta od vrste naj bo oddaljena po 40 cm, v vrsti pa posejemo 4 do 5 semen na vsakih 35 do 40 cm. Zimsko endivijo je najbolje saditi od srede julija naprej. Ker se močno razraste, jo sadimo 30 x 30 cm narazen. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rasle prej, ker to lahko povzroči nastanek cvetnih stebel, vsekakor pa pregloboko posajena endivija močno zaostane v rasti. Nekatere vrste poletne end-ivije so samobelilne; če takšnih sort nimamo, moramo rastline kakšnih 10 dni pred pobiranjem zvezati, da se listje ubeli. Z beljenjem postanejo posebno notranji listi nežni in izredno okusni. Več kumar ko poberemo, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Če pustimo na rastlini predolgo doraš-čati plodove, se lahko zgodi, da bodo nekateri mladi plodiči odpadli. Zato je tudi napak, Če pustimo nekatere plodove za seme. Ko pobiramo kumare, ne smemo biti nerodni, da ne poškodujemo vrež. Po potrebi uporabljamo oster nož. Poškodovani poganjki namreč lahko povzročijo odmiranje celotne vreze. Zgodnji krompir naj bi izkopavali šele takrat, ko so gomolji že dozoreli. Tedaj je tudi pridelek precej obilnejši kot sicer. Če počakamo, da krompirjeva cima porumeni, dobimo okusnejše in izdatnejše gomolje. Človek skoraj ne bi verjel, koliko krompir pridobi v desetih dneh. Julija sadimo za prehrano namenjeno podzemsko kolerabo ali kavlo. Sadike posadimo tako, da zemljo krepko pritisnemo h koreninam. Razdalja med sadikami je 30 x 30 cm. Čeprav kavla ni izbirčna, ji vendarle prija obilica hranilnih snovi v zemlji, svežega gnoja pa ne mara. Julija ponovno lahko sejemo zgodnje sorte glavnate solate, ki bodo uporabne avgusta. Glave bo začela delati že tiste tedne, ko navadno ni več tako vroče. Osnovni pogoj za lepe glave pa je obilje vode in večkratno gnojenje. Za takšno pridelovanje je primerna tudi "kraljica maja". Korenček lahko sejemo šev začetku juija, če izberemo sorte s kratkim korenom (duviški, pariški).Novozelandski špinači moramo ta mesec dobro gnojiti in prihvati; prav razbohoti se šele v vročini. Poskusimo še mi Poletje z recepti sestre Nikotine Zelenjavna juha 1,5 1 kostne juhe, korenček, peteršilj, 1 dl graha, 15 dag stročjega fižola, zelena paprika, paradižnik, koleraba, krompir, žlica olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 dag moke, sol, jušna kocka, drobnjak ali sesekljan peteršilj, 2 žlici vina. Zelenjavo narežemo na kocke in damo kuhat v juho. Osolimo, dodamo jušno kocko in naj počasi vre. Ko je zelenjava skoraj mehka, juho zableimo s prepraženo čebulo in moko. Juha naj vre še deset mintu. Če je malo zelenjave, prti koncu kuhanja zakuhamo 1 do 2 žlici riža ali vlivance iz jajca in žlice moke. Pripravljeno juho damo v skledo, jo rahlo okisamo z vinom ter zamešamo sesekljan drobnjak ali peteršilj. Špinačna solata 1/2 kg špinače, slan krop, olje, kis, 4 zrna česna, sol, poper. Mlado špinačo operemo in na hitro prevremo (odkrito). Kuhano odcedimo, stresemo v skledo ter plijemo z marinado (v skodelici zmešamo olje, sol, kis, strt česen, poper). Solato večkrat premešamo, da se marinada enakomerno porazdeli. Pripavljeno špinačo okrasimo z jajčnimi kolobarji ali krhlji. Jagodna pena 1/2 litra zrelih jagod, 15 dag sladkorja, 2 beljaka, 2 dl sladke smetane. Očiščene jagode pretlačimo, dodamo sladkor in beljak ter stepamo, da naraste Peno damo v stekelno skledo in okraismo s spenjeno smetnao. Ponudimo s pecivom; v vročih dneh postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Podobno pripraivmo peno iz marelic, borovnic, malin in drugega sezonskega sadja ali jagodičja. Prav je, da vemo Korenje -naravno sladilo Če paradižnikova omaka, ki jo uporabite, ni dovolj sladka, ji namesto sladkorja raje dodajte nekaj nastrganega korenja. Dodatek dela Čudeže. Paradižnikova omaka na lažji način Če želite paradižnikovo omako za špagete, ni nobenega pametnega razloga, da bi paradižnik lupili, temveč jih pred dušenjem zmiksajte. Drobni koščki lupine, ki bodo ostali, se bodo med kuhanjem razpustili in v omaki jih sploh ne boste začutili. Sadje ohrani svež videz Če narezano sadje premažemo z limoninim, pomarančnim ali ananasovim sokom, bomo preprečili, da bi porjavelo. Zelena solata ostane dlje sveža Navlažite več plasti časopisnega papirja in vanje zavijte glavo solate. Vse skupaj spravite v odprto plastično vrečko in shranite v hladilniku. Solata se bo ohranila tja do 14 dni, če le vrečke ne zaprete, temveč pustite, da zrak kroži. Čista kuhinjska brisača jc v ta namen enako dobra kot časopisni papir. Ali: Odstranite vse hudo poškodovane zunanje liste ter zaprite solato v čisto plastično vrečko z žično zaponko. Naravna vlažnsot bo solato ohranjala svežo, čc le vrečka nima lukenj in je tesno zaprta. Bazilika ohrani vonj in barvo Da boste kar najbolj ohranili vonj in barvo zmrznejne bazilike, jo blanširajte: za približno 30 sekund jo podržite v vreli vodi. Preden jo zamrznete, jo dobro osušite. Domači zdravnik Vrtnica ni samo lep cvet Vrtnic je na tisoče vrst. Cvetejo od junija od jeseni. Vendar vrtnica ni samo okras hiši, lep cvet za v vazo in občudovanje, temveč je tudi zdravilna. Poglejmo, za kaj vse jo priporoča pater Aiič: Preliv iz cvetnih listov priporoča za Čiščenje krvi, zlasti z dodatkom medu. Caj deluje rahlo odvajalno. Pijemo ga tudi pri zlatenici, čezmernih krvavitvah ob menstruaciji, glavobolu, omedlevici, omotici, belem toku. Čaj znatno krepi srce, živce, jetra in prebavila. Sladimo ga z medom. Vino, kuhano z listi, poživlja oslabelo in utrujeno telo, blaži bolečine v spodnjem delu telesa. Splakovanje z vinom, v katerem smo kuhali liste vrtnice, prežene zobobol. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. Obkladki vrtnic na oko opravijo bleščavico. Lahko položimo sveže liste. Nekaj kapljic toplega prevretka v uho pomiri bolečine v njem. Bolna usta zaradi glivic, aft splakujemo s poparkom cvetnih listov. Pri vnetem grlu grgramo. Pri šenu na obrazu se obnesejo obkladki iz svežih cvetnih listov. Vsem, ki so si uničili črevesno floro s pretiranim uživanjem antibiotkov, priporočajo temeljito rožno kuro. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico čaja iz cvetnih listov vrtnic. Lahko kuhamo pol vode in pol vina. V liter kropa damo kakih 10 listov. Pljučni bolniki naj pijejo mnogo tega čaja. Revmatiki naj pri kopanju vržejo v kad nekaj prgišč vrtnic in bolezen se bo umirjala. Vrtnice naj si namočijo v žganje zamasažo. Pomaga tudi zoper prhljaj, akne, izvine in rane. Vrtnica, namočena v olivnem olju, učinkovito pomaga pri opeklinah, ranah, ozeblinah, kožnih razpokah. SREDA, 12. JULIJA TVS 1 11.10 Hroščosned, ameriška risana serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, dokumentarna serija 13.00 Poročila 17.00 Odmevi, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Pravljičar, ameriška nanizanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Avstralija, evropski koprodukcijski film 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.45 Žarišče 23.10 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Gangster, ameriška nanizanka TVS 2 12.50 Videostrani 14.40 Zgodbe iz školjke 15.10 Tedenski izbor 18.00 TV dnevnik 18.05 RPL - studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 TV nocoj 20.05 Športna sreda: Stoletje olimpiade: Olimpijski duh; Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 21.10 Evropsko leto glasbe, kronika 21.25 Slovenci v zamejstvu 21.55 Omizje 23.55 TV jutri 0.00 Videostrani HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Legenda in resničnost 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Polna hiša 13.10 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 14.00 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.25 Filmska čarovnija 14.55 Krčma Jamajka, angleški film 16.30 Hrvaška danes 17.00 Uči mo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Željka Ogresta in gostje 22.10 Poslovni klub 22.55 inevnik 23.15 Slika na sliko 23.45 Jazz klub 0.35 Sanje brez meja HTV 2 17.15 Slika na sliko 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Ptice trnovke, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, humoristična serija 20.45 Pesem ptic trnovk, nadaljevanka 21.40 La tribou, francoski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.35 A shop 12.45 Spot tedna 17.30 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Večni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Sedem veličastnih 20.30 Pariš, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Karma 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 Tropska vročica, ponovitev 11. dela 23.55 Epikurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor, je napisala, ponovitev 0.45 Mac Gvver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Pod vodo okoli sveta, ameriški zf film 13.00 Fračji dol 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.30 Otovi Oti-slončki 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise16.25 MacGvver, serija 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki/ Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Modri diamant, nemški film 21.50 Kraj zločina 23.20 čas v sliki 23.25 Mostovi na Toko-ri, ameriški film 1.05 Strašno prijazna družina 2.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Glavni osumljenec, ponovitev zadnjega dela AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Poroka na Immenhofu, nemški film 11.30 Modem Times 12.15 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.10 Otoki na afriškem nebu 13.55 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 V tujih očeh, ameriški film 22.00 Čas v sliki 22.30 Madžarski žigoloji 23.00 Harlev Davidson 23.55 Bruce Springsteen 0.40 Pogledi od strani 0.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKA POROČILA 1 19.30 Spust po Savi 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Naš gost: Na obisku v občini Cerklje 20.30 Sledi zgodovine: Znani Šenčuriani 20.38 Na obisku v občini Šenčur 20.55 EPP blok -3 21.00 Več veš, več veljaš: Živali v službi države - konjeniška policija 21.24 Modna revija Quns klub Galus 21.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 18 22.00 Strel -oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Stojan Auer 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ue do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Odrska prvenstva dramskega krožka OS Železniki 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o narodno-zabavni glasbi 20.50 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 20.55 Kamera na potepu: Mi-chael Schumacher, dokumentarna oddaja, 6. del/25 21.25 šibrovka Jones (Shotgun), film 22.55 Zakladi preteklosti, ponovitev 2. dela/4 23.05 MMTV SHOP. televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 8.00 Napoved sporeda 8.10 Počitniški program R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija/ zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 do 15.00 Moda 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Kranjski župan Vitomir Gros - v živo 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Glasba po izboru Urše Mravlje R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,« MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 Khz, od 13-3U do 19. ure. V prvem delu lahko prisluhnete zanimivostim iz krajevnih skup"0" sit, tržiške tržnice, pa še kaj bomo pripravili. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, ob 16.15 zunanje P01"* tične informacije iz urendištva Deutsche VVelle. Ob 17.00 sled' beseda o knjigah, nekaj kasneje, ob 17.30 pa bomo govorili 0 novostih s filsmkih platen. Pre' dstavili bomo tudi nekaj zanimivosti iz sveta glasbe in šli lanW nog naokrog. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 HW» porodnišnici 8.00 Nočna krom^ (OKC) 8.30 Telegraf, Poletni Pj bisk na Bledu 10.30 Novice BBC, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje narodnozabavne gl»*£ 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC, Nadaljevanj* poletnega obiska na Bledu 1&"" Zdravnikov nasvet 16.30 Novic« 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.55 Pogled v jutrišnji dan PA RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved Pf°rS ma - servisne informacije e'e Noč ima svojo moč 7.00 WS. in dogodki 7.30 Minute za n*^z nozabavno glasbo 8.30 Kuh^ 35 nami 9.30 Nasvet za kosilo -go Glasbo izbirate poslušalci >v'\. Dopoldanske novice 11-^Jmiri turni paberki 12.00 10 P0' ^gli komarjev 14.30 Brezplačni \,\ oglasi 15.00 Dogodki danes - C. 15.30 RA Slovenija 17.00 Ogg . no popoldne: Boom 19.00 • narajžogre^ROVALinH^ poj Novice 19.25 vrem^JMj position 22.00 Radosti v [j^ 00 Nevv age glasba ^ vak 2.00 Čuri m Čure 24 Novak do jutra radio trjgja^ 64270 Jesenice, ĆufarJ«v STEREO 96 KINO 20.30, CENTER amer. zgod. avant. rom. ROB ROY ob 18- ^30 in^ STORŽIČ amer. drama KAZNILNICA ODRESITVL 00 kNj|GA , uri ŽELEZAR Danes zaprto! KOMENDA amer.^0^$. DŽUNGLI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA^arnor * §| PROFESOR ob 18.30 in 20.30 uri TIGER BOHirw CA amer. film RAPA NUI ob 20.30 uri V SOTOČJU fettoga Gorenjskega glasa o občinah Tržič in Naklo (15) Lešanska šola včeraj, danes in morda tudi jutri Sto let stoji učilna zidana ponizili prvi učenci pa so sedli v šolske klopi v Lešah pred stoletjem. Lese, juhja - Po končanem šolskem «etu^/95W|nrf *nowe šole Lese z učiteljico ^f^^SS *>larji priprautti imenitno proslauo ob ^M"^™^ *«e. Kia od dueh učilnic, ki sicer zaradi Pruošolčkoo in drugošolčkou med letom sameua j|o Pretesna za šteuUrie goste * ^7£^J^J| sku solooboeznih otrok u kraju iz leta u ^^^edUOSem **ta0nja usoda šole negotovajojesen bo»J^J^nudffl ^larjeu. čez leto dni pa ^0,T°^„f/rSS sencem iz ose Slouenije zaobsols^ie^^ Izobraževanje otrok v lešanski fari se je začelo že pred ^gradnjo šole, za kar je od leta 1878 skrbel takratni župnik Atojz Kumer. Sprva je pouče-val le otroke in nekaj odraslih 12 bližnje okolice, od leta 1885 P* so se pri pouku v župniŠču obirali tudi otroci i7 Popovo, Vadiče in zaradi vse večje Prostorom sta pristala na Bjadnjo šolske stavbe okrajni pavar iz Radovljice in morski župan. Ker je država Primaknila le 800 goldinarjev 2a 3.000 goldinarjev vredno Jaložbo, je imel krajevni šols-P °dbor kar precej skrbi z Radnjo. Vseeno je šola jese-m ^895 sprejela prve učence. ..J^anja stavba je bila pridna. Imela je le eno učilnico, stanje in stanovanje. Prvi iz naselij Visoče. stiske s stala na stalni učitelj je bil Julij Slap* šak, ki se je posvečal tudi kulturnemu delu, čebelarstvu in gasilstvu. Prav na njegovo pobudo so leta 1900 ustanovili v Lešah gasilsko društvo in zgradili gasilski dom. Zadnja od 16 učiteljev pred drugo svetovno vojno sta bila zakonca Mila in Viktor Plemelj. Šola je namreč postala dvorazred-nica, je med drugim povzel dogodke iz krajevne kronike domačin Jože Kocjan na proslavi ob 100-letnici šole. Ganljivo srečanje z učitelji Svečanosti v Lešah so se udeležili tudi učenci izpred druge svetovne vojne. Oni so se še posebej razveselili, da je bil med njimi spet nekdanji učitelj Viktor Plemelj. "Z ženo sva živela in delala Kot je zapisano v šolski kroni-v šoli 28 let. Ona je učila ki, so stalno poučevali Janko otroke do 4. razreda, jaz pa Jocif, Mira Bertoncelj, Cilka starejše. Oba razreda sta bila Zelnik, Lidija Ivančič, Janez in polna otrok. Tudi zanimanja Cilka Ribnikar, Jelka Žagar, za šport, ki sem ga razširjal Marija Petelin, Janez Piškur, med domačine, ni bilo malo. Frančiška Romih, Bojčenka Ob začetku vojne sem se odselil, Leše pa sem prvič ponovno obiskal pred nekaj leti. Takrat je bila šola obnovljena, zato je obetala prihodnost. Ob tokratnem obisku sem izvedel, da jo nameravajo zapreti. To bi bila velika škoda, a drugače ne bo šlo, če ne bo dovolj otrok. Kot sem spoznal po imenitni proslavi, so lešanski otroci še vedno pridni. Seveda sem bil prav tako vesel srečanja z nekaterimi mojimi učenci, ki pa jih komaj še poznam," je po prireditvi povedal 88-letni učitelj v pokoju iz Ljubljane.Seveda so bili med gosti tudi nekateri povojni učitelji. Učiteljica Irena Japelj z osmimi od desetih letošnjih učencev. 95-letnica Gasilskega društva Leše Kdor ni gasilec, je vsaj podporni član d «na Prebivalcev v lešanski krajevni skupnosti podpira gasilstvo, ^ustvu pa je tudi 25 usposobljenih gasilcev in kar 45 mladih članov. e, junija - Zanimanje za gasilstvo dahn rradimi je trden porok za na-PraiH ,razuPJ društva, ki prav letos Uojgge visok jubilej. Gasilsko društ-leti oj So namreč ustanovili pred 95 nesha s^romnin začetkov je doživelo po spfj1 razvoj, kar pa ni prišlo samo odliku] Vnema za strokovno delo Kot sf tudi sedanje. mlado vodstvo. Cvefo^Ppvedala predsednik društva Pa so gospodar Denis Doberlet, *°čitt 9asUct vedno pripravljeni pris- ^rcdSk° dru5tVo Lc§c skrbl za varst' lai?.. v domači vasi in naseljih °Povo in Palovičc v lešanski Jjajevm „ JIloslli delno pa sega se v "urvem delu naj bi nastopi-t tržiški godbeniki, pevci in folkloristi, v drugem delu pa bodogostili igralce od drugod.Te prireditve bodo uvod v Suštarsko nedeljo. Ogled razstav Tržič - Tudi med poletjem sta odprti razstavišči v Kurnikovi hiši in paviljonu NOB v Tržiču. Obiskati ju je moč vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah je, razen popoldanskega obiska, možen ogled razstav tudi med 9. in 12. uro. Vabi tudi kopališče Tržič - Letno kopališče Tržič je že nekaj Časa odprto. Voda v. bazenih je ogrevana, zato je kopanje tudi ob malce manj poletnem vremenu kar prijetno. Obisk je možen vsak dan od 9. ure do 18.30, le ob petkih do 18. ure; ta dan je namreč na voljo nočno kopanje med 20. in 23. uro. In še nekaj cen! Vstopnica za odrasle stane 300, za osnovnošolce 200 za predšolske otroke pa 80 SIT, nočno kopanje stane 200 SIT. TRZISK* FIRBC" Izleti v gore Tržič - Planinsko društvo Tržič ima v poletnih mesecih v načrtu tri izlete. Že 16. julija 1995 vabi na Olševo. Zahtevnejši vzpon na Bavški Grintavec bo 13. avgusta, vzpon na 2218 metrov visoki Staff na avstrijskem Koroškem pa 27. avgusta 1995. ALI BO NEDOVOLJENO PARKIRANJE RES DRAŽJE - Če bi obvezala županova volja, bi se kazni za tovrstne prekrške že povečale na 5 tisočakov, za neupoštevanje skrajšanega časa za dostavo (od 7. do 10. ure namesto od 6. do 11. ure) pa na 6 tisočakov. Občinski svetniki so menili, da so veljavne kazni zadostne, le ukrepati bi bilo potrebno proti kršilcem. Da so imeli prav, potrjuje posnetek s Trga svobode. • S. Saje DOGODEK MESECA IZGRADNJA NOVEGA MOSTU JE STEKLA - Po hitri odločitvi o izgradnji mestne obvoznice v Tržiču so se začele priprave na postavitev prvega objekta, mostu čez Tržiško Bistrico od križišča pri paviljonu NOB do Balosa. Junija so zabetonirali 8 pilotov, na katerih bodo zgradili mostno konstrukcijo. Ta dogodek bo gotovo ostal zapisan v zgodovini Tržiča, zato smo mu tudi mi dali prednost pred drugimi. • S. Saje USTVARJALNI USPEHI OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA V LOMU - V organizaciji ZKO Tržič so letos izvedli v lomski šoli 3. likovno kolonijo za osnovnošolce iz tržiške občine, ki sta se jim prvič pridružila tudi dva vrstnika iz Kranja. Pod vodstvom petih mentorjev so spoznavali skrivnosti akvarelne tehnike, ustvarili pa so tudi precej izdelkov. Izbor najboljših so predstavili na razstavi v Kurnikovi hiši. Taka ustvarjalnost si zasluži vse pohvale! • Besedilo in slika: S. Saje POSLOVNO TRGOVSKI CENTER BPT TRŽIČ - Predilniška 16, tel: 53-571 doo Tržič, Predilniška 16 vam nudi: vodovodni material in material za centralno ogrevane, keramične ploščice... ter mojstra, ki to vgradi Odprto:7-19, sobota 7-13. tel.&fax: 064/50-516 TRGOVINA Predilniška c. 16 Tel.: 064/53 571 ht. 258 C0PIČ TRZIC barve, laki, lepila, tapete, talne obloge, slikopleskarski pribor, izposoja pribora za polaganje tapet ZELO UGODNE CENE, 5% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU MOŽNOST DOSTAVE NA DOM PRI NAS KUPLJENE TALNE TEKSTILNE IN PVC OBLOGE VAM BREZPLAČNO POLOŽIMO! DELOVNI i šestinu led pa Je dosegel ^j^g-08emtu30Čak z vzponom na S. Sme NOVINARSKI DAN iva i? A NOVCI T Ermanovec je gostil vesele Gorenjce Ermanovec, 10. julija - Bilo je vroče, prava julijska poletna nedelja, ki se tudi na skoraj tisoč metrih nad morjem na Ermanovcu ni kaj dosti shladila. Zbrali smo se Gorenjci, Gorenjke, župani, vodstvo in novinarji Gorenjskega glasa ter radijskih postaj Cerkno in Žiri. Z nami so bili tudi pokrovitelji. Številni obiskovalci, ki so se zavrteli ob zvokih ansambla bratov Poljanšek, so lahko odnesli domov tudi spominek glavnega pokrovitelja Zavarovalnice Triglav, d. d., Ljubljana Območne enote Kranj. Da so v tem delu Gorenjske ljudje pretežno zavarovani pri Triglavu pa je potrdil tudi pomočnik direktorja Območne enote Kranj Aleš Klemeni v pogovoru z Andrejem Žalarjem. Je vroče, vendar smo se tudi zavrteli Da ni bil nihče ne žejen, ne lačen so poskrbeli člani PD Sovodenj in oskrbnik doma na Ermanovcu. Njim velja še Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji Ansambla bratov posebej naša zahvala za veselo in prijetno prireditev. Poljanšek. J°že Bogataj, župan občine Gorenja vas Poljane Prednost ima vsekakor turizem Jože B( Poljane - 8ataJ. župan občine Gorenja vas Bleg0§aJe na prireditev v nedeljo prišel z Čanfe tl!..^er So imele tradicionalno sre- v občini re ženc "Mis,Mn< da smo se !iujeli« .^orenJa vas Poljane že kar lepo e,e| bi *adev" delo in organiziranost. P°dročii S,cer' ^a bi se na komunalnem vendar" Stvari ,ahko hitreje premikale, ^jub v*« nen*wdnje s startom lahko Obcma'nyZadov«,Jen" istimi t UorcnJ» vas Poljane jc med So v primerjavi z ostalimi kmalu sprejeli tako statut kot proračun; slednjega celo med prvimi na območju nekdanje občine Škofja Loka. Kot je povedal župan Jože Bogataj, pa dobro sodelujejo tudi s sosednjimi občinami in tudi z občino Cerkno (saj se župan Podobnik vozi skozi občino Gorenja vas Poljane v Ljubljano). "Sicer pa zdaj, ko so začetne "težave" za nami, začenjamo z razmišljanji o gospodarstvu. Podpiram pobudo, ki jo je pred nedavnim dal predsednik občinskega sveta v naši občini Karel Jezeršek, da bi na območju celotne občine morda lahko razmislili in začrtali možnosti za komercialni turizem. Sosedje v Cerknem razmišljajo o topli vodi, mi v naši občini vemo zanjo ze nekaj desetletij. Morda bo spodbudila tovrstna, turistična razmišljanja, kar zadeva gospodarstvo, okrogla miza, ki bo v soboto, na predvečer prireditve Cvetje na vasi v zadružnem domu na Hotavljah. Na okroglo mizo, ki bo v zadružnem domu 15. julija, začela pa se bo ob 20. uri, smo namreč povabili Ministra za varstvo okolja dr. Pavla Gantarja, etnografa dr. Janeza Bogataja, gospodarskega poznavalca iz nekdanje občine Škofja Loka Toneta Jenka in poklicnega kuharja Franc Jezerska. Mislim, da bo za turistični pogovor to spodbudna strokovna zasedba, pričakujem pa tudi udeležbo članov občinskega sveta in seveda prebivalcev. Turizem je po moje gospodarska panoga, ki ima na našem območju prednost." • A. Zalar Janez Podobnik, župan občine Cerkno Majhna, toda uspešna občina Med povabljenimi župani, ki so gostovali na novinarskem dnevu Gorenjskega glasa, je bil Janez Podobnik, župan občine Cerkno edini, ki je zastopal občino, ki meji na Gorenjsko, vendar se zato na Ermanovcu ni počutil nič slabše, čeprav je bilo vroče skoraj tako kot na slovenskem političnem prizorišču. Cerkno je še do nedavnega sodilo pod okrilje občine Idrija, z novo lokalno samoupravo pa je postalo samostojna občina. Bi jo na kratko predstavili? "Cerkno je občina, ki na gorenjski strani meji z občino Žiri, ima 5200 prebivalcev in je sorazmerno gospodarsko uspešna. Najbolj znana je tovarna Eta, v zadnjih letih pa se je razvil tudi smučarski center. Tudi v prihodnjih letih se bomo trudili za razvoj gospodarstva, predvsem pa turizma." Na Ermanovec ste se pripeljali z avtomobilom, po cesti, s katero niste najbolj zadovoljni. "Res je, cesta, ki povezuje našo občino s Poljansko dolino je v slabem stanju in sam to najbolj opazim, ker se po njej vsak dan vozim v Ljubljano. Pred kratkim je cesta do Žirov in tudi do Gorenje vasi dobila višjo prioriteto za obnovo, o kateri sem se že pogovarjal tudi z županoma obeh sosednjih občin in mislim, da bomo s skupnimi močmi cestni problem v kratkem začeli reševati." Glede na to, da ste poslanec v državnem zboru in neprofesionalno še župan, najbrž nimate veliko prostega časa. Kaj počne Janez Podobnik zasebno? "Res je, prostega časa imam malo, včasih ujamem kak konec tedna, da ga preživim z družino, sicer pa rad berem knjige in se srečujem s prijatelji iz študentskih let." • M.G., slika G. Šinik Gorenjski Banka Banka .* posluhom SOPOKROVITELJ M SORA ŽIRI Podjetje za trženje z lesno surovino in stavbnim pohištvom pozdravlja vse komitente in organizatorje novinarskega dneva na Ermanovcu Ktr tlVUENIt mntFJHJIB \0UtNCm N I IHIIIIIIIIIII > 0> I BMMMjjO Vsi, ki imate les ali rabite stavbno pohištvo, nas pokličite po tel.: 064/691-373 OD ZIROV DO BLEGOSA ČEZ TRI GORE IN SKOZI TRI OBČINE Na Blegoš, okoli Ermanovca Naročeno mi je bilo, naj ob Glaso-vem novinarskem večeru na Ermanovcu napišem kaj lepega o teh krajih. Katerih? O vseh treh občinah: Cerknu, Gorenji vasi in Žireh? Ali le o Ermanovcu samem? Pisati o prvem bi bilo preveč, o drugem premalo. Zato se odločim, da se omejim na območje obeh Oslic, Stare in Nove. Začenjam pa z zapisom o tem, kako se da v času enega šihta priti iz Žirov na Blegoš. Pa ne po dolini, do Hotavelj, in potem na vrh. Ne; da se tudi čez tri gore: čez Mrzli Vrh, Bevkov Vrh in Škofje, zahodno od Ermanovca, tako rekoč okoli njega... Če ne verjamete, preberite. Po freisinški meji Ta pot je trikratno zanimiva. Najprej zato, ker poteka ves čas po grebenih. Ko se enkrat dvigneš iz Žirov, ne sestopiš več v dolino, temveč hodiš po slemenih in se razgleduješ po dolinah. To je zemljepisna posebnost poti. Druga je zgodovinska: da poteka večinoma po nekdanji meji loškega gospostva frei-sinških škofov (s tolminskim in idrijskim gospostvom). Tretja reč, ki vleče nanjo, je v tem, da je hoditi po njej prav lepo. Zato kar pojdimo. Prehodimo jo najprej v obratni smeri, po opisu zahodne meje loškega gospostva iz leta 1630, kakor jo je v Loških razgledih XVI (1969) podal zgodovinar dr. Pavle Blaznik. On je začel svoj opis na severu, vrh Rati-tovca, ga nadaljeval po zahodni meji vse do Medvedjega Brda, do najjužnejše točke gospostva. Mi ga spremljamo samo od vrha Porezna do Mrzlega Vrha. S Porezna je šla meja čez Hum na Črni Vrh, s katerega se je spustila do Robidnice in Robidenske- {;a Brda, ki sta tedaj pripadala oškemu gospostvu. Nato se je dvignila na Škofje. (Ime tega hriba še danes priča, da je nekoč pripadal škofom.) Tuje bila meja sporna. Po freisinškem tolmačenju je potekala po pobočju na cerkljanski strani, Tolminci pa so si prisvajali vrh Škofij in senike, ki so stali na loški strani. Ne na papirju, Eraktično, na bregovih, po katerih so osili in pasli. S Škofij se je meja spustila na Kladje (Podlanišče) in se nato čez Cerkljanski Vrh počasi dvignila na Bevkov Vrh, se z njega nad Jaznami spustila do Lanišča, od koder se je nato spet počasi dvignila proti Mrzlemu Vrhu... Z Mrzlega Vrha Tu se nanjo priključimo mi, potem ko smo skoraj celo uro krepko potili po poti, ki pripelje sem gor iz Žirov, iz vasice Ledinca. Zaustavimo se na križišču ob katerem stojita kapelica in partizanski spomenik. Smo na cesti, ki se dviga s Sovodnja, skozi Javorjev Dol, mimo Sivkarja, kjer se gredo kmečki turizem. Od tu se spusti do Ledin in nato do Razpotja, kjer se priključi na cesto Žiri -Idrija. Nedaleč stran, pri Vodičarju, hranijo planinske žige, od slovenske in od loške transverzale. Mi ne gremo ne na eno, ne na drugo stran. Nadaljujemo po ožji, makadamski poti, ki se skozi gosto smrečje počasi spušča proti zahodu. Po njej pridemo do dveh velikih kmetij. Prvi se reče pri Tesarju (Tušar), drugi pri Likarju. Leta 1630 je bil, po prej omenjenem urbarju, pri hiši isti priimek. Gospodar je bil "Primož Liker", loški podložnik, čigar "rovt" je bil deloma na loškem, deloma na idrijskem ozemlju. Tu živijo prijazni ljudje in če boste vprašali za pot, boste dobili odgovor, zraven pa še šilce domačega. Tudi na tej domačiji delajo na tem, da bi imeli kmečki turizem. Od Likarja nadaljujemo proti sver-ozahodu. Po grebenu, ki poteka nad dolino Javorjevega Dola, se spustimo do Lanišarja. Od tod se rahlo dvigamo proti zahodu, po cesti do sedla, kjer se loški svet prevesi v idrijskega. Na oni strani zagledamo globoko dolino Idrijce, v bregu pod nami je vas Jazne, na oni strani doline se raztezajo strma rebra Masor; na vsakem rebru čepi osamljena domačija, kot ptica. Zavijemo na desno in se po grebenu dvigamo na Bevkov Vrh. Zdaj hodimo po tolminski strani, globoko pod nami teče Idrijca, po njeni dolini se vidi daleč proti zahodu, vse do markantnega Krna. Kdor ima {>osluh za pokrajino, lahko tu prev epo začuti krajinsko razliko med škofjeloškim in tolminskim svetom. Oba sta hribovita in med hribi so doline. Razlika je v tem, da je tolminski svet bolj strm, globlje in ostreje razrezan kot je ta na naši strani, ki je okroglejših, milejših oblik. Loški svet je baročen, tolminski skoraj gotski. Čez Bevkov Vrh Po ne prehudem vzponu, ki je drugi na tej turi, prispemo na Bevkov Vrh (1051 m).Vrh njega stoji mogočna domačija, ki se ji reče pri Slabetu. A Slabetov tu ni več. Sedanji lastnik živi v Žirovskem Vrhu, najemnik pa se piše Trobec. (Je po poli brat onega drugega, bolj znanega.) Da je le kdo pri nisi. Ko smo tod mimo hodili pred desetimi, dvajsetimi leti, je bilo vse prazno. Če je prazna kaka bajta v nedostopnem kraju, človek še nekako razume, čeprav tudi to ni lepo. Če je prazna taka velika domačija, pa kar vpije po človeku. Iz dimnika hribovske domačije se mora kaditi, tako pozimi kot poleti. Na Vojskem, v vasi, ki se razteza na oni strani doline, na enaki višini, kurijo v pečeh tudi poleti, vse do sv. Ane, ko s kurjenjem prenehajo. A veste, kdaj spet začno? O sv. Jakobu! Od kapelice blizu domačije se spustimo po bregu naravnost navzdol in nadaljujemo proti severu, čez Cerkljanski Vrh. Prečkamo cesto, ki pripelje iz Nove Oselice. Ta je že vso pot na naši desni. Na levi pa kmalu ugledamo globoko cerkljansko kotlino s Cerknom na dnu in visoko silhueto Porezna nad njo. Spodaj v bregu so Lajše, kraj, kjer so partizani med vojno likvidirali oba cerkljanska kaplana in več domačinov, v povračilo za poboj partijske šole v Cerknem, češ da so jo izdali. Ali so bili res kaj krivi, se še danes ne ve. Mag. Boris Mlakar, domačin in eden najvidnejših zgodovinarjev mlajše generacije, se je veliko in poglobljeno ukvarjal s to zadevo, a ji ni prišel do konca. Kakorkoli Že, v soboto, 1. julija letos, so žrtvam odkrili spomenik. Avtor, arhitekt Milan Božič iz Idrije, si ga je zamislil tako, da je že obstoječi, razpadajoči, značilni cerkljanski senik predelal v kapelo in pri tem ohranil del starega zidovja. Za njo je križ, pri katerem se začne križev pot; postaje so označene samo z oštevilčenimi kamni v tleh. Lepa zamisel in primerna počastitev žrtev. Spemo navzdol in kar naenkrat smo na Kladju. Tako se po domače reče skupini hiš vrh prelaza, preko katerega gre cesta iz Poljanske doline v Cerkno. Tu je hiša, s katere zahodnega slemena odteka voda na jadransko, z vzhodnega pa na črno-morsko stran. Smo pač na razvodnici med imenovanima morjema, med Posavjem in Posočjem, med Soro in Idrijco. Ljudem, posebno starejšim je še vedno v spominu gostilna pri Vilčku. Tu se je pilo, jedlo, moževa-lo, pelo in plesalo v čisto posebni štimungi, kakršno je "diktiral" pokojni Viljem Jeram, gostilničar starega kova. Spominjam se, da je nekoč, ko smo bili v gostilni, že bolehen ležal na peči in nas pozval, naj si kar sami postrežemo. Tako smo tudi storili in vse skupaj je bilo tako pristno, da ni nikomur prišlo na misel, da bi kaj popitega in pojedenega zatajil. Ne vem pa, če so bili vsi tako pošteni, saj je Vilčk na koncu bankrotiral. Na Erostoru med gostilno in trgovino so ile v tistih časih tudi znamenite veselice. Pravijo, da so nekoč dekleta stala kar v vrsti ob plotu, plesalci so hodili mimo njih in izbirali. Tako vsaj pravijo; jaz pa nisem šel, nisem bil vesel... S Kladja jo mahnemo še naprej proti severu. Vendar ne smemo po cesti, ki takoj za hišami zavije desno in vodi čez Ermanovec v Staro Oselico in na Trebijo. Naprej moramo po stezi, ki gre mimo nekdanjega skladišča. Tega je tu imela jugoslovanska vojska, a ga je opustila že precej let prej, preden je odšla. Tu je nekoč prišlo do incidenta, ki se je končal z nesrečo, s hudo rano in trajnimi posledicami; vmes je bila seveda ljubezen... Kmalu pridemo na cesto, ki pripelje s Hotavelj, skozi Kopačnico in Podpleče. TU nekje, pod Škof jem in nad kmetijo Jeram, naj bi bila nekoč speljana tudi rimska vojaška cesta iz idrijske v poljansko dolino. Kje natanko je šla, je težko reči. Dobro pa so še vidni ostanki kamnitih zidov, obrambnih zapor (limes), kakršne so zgradili Rimljani Ered letom 430, v obrambo pred arbarskimi ljudstvi, ki so začela vdirati v severno Italijo. O teh starodavnih dejstvih pričajo tudi nekatera ledinska imena: Sance, Na Uratih... Kogar bi te reči zanimale bolj natančno, naj prebere članek, ki ga je o njih napisal Rajko Brank v Loških razgledih 26 (1979). In čez Škofje Zdaj nas čaka še vzpon na Škofje. To je orientacijsko najzahtevnejši del poti, ki ni markiran. Treba je po pobočjih in čez vrh, tako, da ne zgubimo višine. Ko smo enkrat na vrhu (973 m), se usmerimo proti severozahodu in se počasi spuščamo proti Robidenskemu Brdu. Tu je prijazno zavetišče, kjer se okrepčamo, preden se lotimo zadnjega, odločilnega vzpona na Blegoš Do sem smo, kot rečeno, hodili ves čas po naravni jugozahodni meji Gorenjske, ki je bila nekoč tudi meja loškega gospostva freisinških škofov. Po prvi svetovni vojni, ko je te kraje zasedla Italija, so mejo med njo in Jugoslavijo začrtali (v Rapallu) bolj proti vzhodu, na škodo slednje. Taka, Na Kladju, razvodju med Črnim in Jadranskim morjem naši strani krivična upravna razdelitev, je ostala tudi po drugi svetovni vojni, vse do danes. ČudnolOd zavetišča se dvignemo naravnost navzgor, skozi slikovito Slugovo dolino. Ko gremo mimo treh praznih domačij, nas čudi, da nihče več ne živi tu, kjer je res lepo. Najbrž je tako, da se v teh krajih ne da živeti samo od lepote. Na vrhu doline dosežemo greben, ki ?ovezuje Črni Vrh z Blegošem. Čez pehovše, vrh katerih so ostanki starojugoslovanskc karavle pridemo do Murov, od tod do koče in od nje na vrh. O BlegoŠu, ki je naša "rodovna gora" (citiram samega sebe), to pot ne bi besedovali. In koliko časa taka pot vzame, boste morda vprašali. Če greš iz Žirov ob šestih zjutraj, si lahko ob štirih popoldne že na Blegošu. Kakih deset ur torej. Prehodil sem jo it, to pot pa tm ti moram, da senu dvakrat ali trikrat ne. Res je, priznat to pot, za vas, prehodil samo v g«*"" za računalnikom. Na dan letošnj S kresa, bila je sobota, sem se dej31?-^ namenil nanjo, a vreme je preslabo, premokro. Saj veste, oo? del je celo kolesarski maraton Enkrat smo prišli na Kladje ravno času, ko se je čez peljala glavn"L kolesarjev. Še zdaj slišim njih sop6^ in vidim božjastne izraze na obr32^ tistih, ki so pregonili dolge klance Cerkna navzgor in tako pi"em^,a višinsko razliko 463 metrov. Dek'c\j ki so stala ob cesti, so jim podaj^ natočene kozarce maratonika, Adolf Križnar, veteran, pa jc, ko J Je zagledal, zaklical: "Ne vode; Ju!" \ juhe mi dajte!" Jo je dobil, j° !L med vožnjo popil in se spustil O J naproti. Miha Naglic Obljudena lepota pustote Čas je, da povzamemo našo pot. Prehodili smo del nekdanje rttf loškega gospostva freisinških škofov, ki je hkrati del jugozahodne tfil današnje Gorenjske. Če bi pogledali na zemljevid, bi videli, da * ^ hodili v loku, ki z zahodne strani obdaja hribovito območje obeh O*'k Ti kraji imajo tudi svoj literarni spomenik. Postavil jim ga je ( Vladimir Kavčič v romanu Pustota (1976). Iz opisov ljudi in pokrajin* ■ vidi, da jih avtor dobro pozna. Kako jih ne bi, saj se je rodil v ,m (1933) in v teh krajih preiivel svoje otroštvo. Preberimo dva kn> odlomka. ^ Najprej opis pokrajine: "Potem sta šla... Po pastirski stezi navZ%°rju, čez senotet. Za soncem, ki se je te bilo izgubilo v daljavi. Proti obz i kjer se je Sleme dotikalo neba in kjer je bilo še polno svetlobe. Zdaj /«' tekel počasneje. / Bila sta pod vrhom Rmanovca, ko je pri fari 2-alV?\po avemarijo. Trebijska in futinska kotlina sta te tdelt v mraku, ki je bi Y Kladju in Žirovskem Vrhu še modrikast. Hoste so bile te povsod mr , in odljudne. Na drugi strani je idel temni Blegoš, kakor počivajoča Z . V tolminski smeri so se nazobčani obrisi hribov primaknili ^n\fti drugemu. Kdor ne bi poznal daljav, bi verjel, da je mo8°če z ,aV0li korakom prestopiti tri doline. / Pri fari so zvonovi še vedno Prltr ka[$e mrliču, nad Masoro pa je nebo rdelo v rotnati zarji. Zvon je zaklen ^ v Novi Oslici; pel je prazno, kakor da je ubit. V pojemajoči sve dneva so se pritgale prve zvezde." . In še opis ljudi, potomcev tolminskih puntarjev: "Rečeno je bi morajo čez meje gospostva. Na Cerkljansko in še naprej, na loško z kot so bili sklenili... Žirovska stran mu je bila bolj tuja, čeprav spominjal, da se je pred leti odselilo nekaj drutin. Tudi njih ) izgnala gosposka... Da bi se umaknili na Beneško, kakmorje^^ Jakoba, to motnost je zavračal od začetka. Laike govorice ni T* Qgtl ravnine, o kateri je slišal, da sega prav do morja, se je bal Ni si zamisliti na enem kraju toliko vode, da ji ne vidiš konca. Z v°f lerriljo, slabe izkušnje. Kadar so hudourniki narasli, so odnašali j^jti razkopavali njive, uničevali pridelek. Na Beneškem je tivljer j so pravili. Zemlja rodi več, marsikdo je obogatel s trgovino, m ((fnu ni so dobili gosposke slutbe, postali so čolnarji ali galjoti. *senUl)f0pade; zaupal. Lahko iivljenje ni pošteno, rod se z njim skvari m P aj vsi Sramote ne izpere več s sebe... Grajski hlapci, dacarji in biriči, s 0)x\ef>^ ki so slutili gosposki, so bili iz tistih krajev. Iuici, brez ^orenin^nner\ja-' in samogoltni, ki niso spoštovali ne tujega dela ne kmečkega trp I Grogovci morajo ostati to, kar so vedno bili." radio Ziri FM STEREO 91,2 89,8 96,4 Mhz VI STA d.o.o. 64226 ŽIRI, Selo41/A Tel./fax: 691 836 Proizvodni program: - hidravlični cilindri, sistemi in agregati - projektiranje, montaža in servis hidravlične opreme Biljali Esad SLAŠČIČARNA iN OKREPČEVALNICA AMBASADA ŽIRI 89 Torek, 11. julija 1995 NOVINARSKI DAN NA ERMANOVCU 17. STRAN • GORENJSKI GLAS OD ŽIROV DO BLEGOSA IZ ZGODOVINE V Se nekaj od obeh Oslic Kot vidite,sem ime tistega, o knier kanim pisati, zapisal z veliko - da ne bi kdo pomislil, da želim pisati o oslovih samicah. Osel ie že sam po sebi nesrečna in neslavna žival, njegova samica potemtakem še toliko bolj. Tudi sicer o oslih ne Vem kaj dosti. Spominjam se enega, s katerim je svoj čas niral Blažontarjev Stanko, najstarejši starovaški Jezerčan. Se zdaj včasih slišim presunljivo večerno riganje oslov, kakršnega sem pred desetimi leti poslugi na grškem otoku Santorin. jo so bili primerki, ki so cele dni nosili ameriške in japonske turiste iz pristanišča po strmi pesti na vrh vulkanskega otoka -m še zdaj ne vem, ali so rigali od utrujenosti ali pa zato, ker bi klJub njej še kam skočili... Tja in na način, kamor in kakor so skočili turisti, katere so čez dan nosili... Tudi moje vedenje o obeh Oslicah, Stari ni Novi, ni kaj Posebnega. Ko sem, v dvomih, ali sem poklican pisati o njih ali ne, tega ali onega povprašal, naj nu kaj pove o njih, sem ugotovi, da drugi vedo še mani, in sem vseeno sedel za računalnik. Moj najstarejši spomin na Staro Oslico je neslaven in ni vreden niti oslice, mlade ali stare. Sega v otroštvo, obsega pa dve neslavni dejstvi, da sem se nekje v osliških bregovih do s'tega najedel češenj in se P?tem usral v hlače. Moralo je j*ni ravno v teh dneh pred 5°f.ve koliko leti. Ker me je uslica tako nesramno zaznamo-*a'a, ji zdaj vračam milo za drago. kateri ustanovitve osliške sodila v hotaveljsko župo. V žirovski župi so v času osliške kolonizacije nastala naselja, ki nanjo mejijo oziroma so njen zemljepisni in sočasni podaljšek: Javorjev Dol, Jarčja Dolina, Koprivnik, Mrzli Vrh in Žirovski Vrh. Kriva za vse skupaj pa je, kot rečeno, fužina, katero so leta 1549 ob izlivu Hobovščice v Poljanščico postavili nekateri loški meščani, med njimi Jakob Heinricher. Nanjo še danes spominja krajevno ime Fužine. Dejavnost fužinarjev je med staroselci naletela na odpor. Še hujši je bil odpor zemljiškega •gospoda, v tem primeru freisinških škofov oziroma njihovih oskrbnikov. Stvar je bila v tem, da so bili fužinarji podložni deželnim oblastem v Ljubljani, stalni naseljenci pa gosposki v Loki. Fužinarji so v svoji okolici povzročali veliko škodo, ker so sekali les in ribarili, ne da bi za to kaj plačali. Takrat je biI6 veliko gozdov še skupnih, ner-azparceliranih, bili so "gmajna" (od nemške besede "gemein" = skupen). V njih so lahko, proti plačilu seveda, sekali vsi. Fužinarji, dobavitelji kovačev, so samo sekali; plačali pa nič! Tako je mogoče, da je napev "Micka Kovačeva, pila, nič plačala" že od takrat? Naj bo tako ali drugeče, interes zemljiškega gospoda je bil, da je njegovo ozemlje poseljeno s stalnimi podložniki, ki redno plačujejo ustrezne dajatve, četudi so jih bili v težavnejših krajih od začetka oproščeni in četudi so bile v takih krajih, kot so osliški bistveno nižje kot na ravnini okoli Loke. Zato je dala proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja loška graščina pobudo, da se z novimi in stalnimi rovtarji poselijo dotlej še nepo-seljena ozemlja v območju hribovitega grenbena, ki se vleče od Škofij na zahodu do Lavrov-ca na vzhodu, in ga od Fužin do Pogare prereže ozka dolina Poljanščice. wmm*}?*mKmmmma^v** :<-™—• . —------—------- Fuiine, zaradi katerih sta nastali Stara in Nova Oslica Vprašajmo se najprej. ,p,s imena je bolj pravi: Oslica U Oselica. Prvotno je gotovo r*Jca; potem pa je kak župnik, 3SUfi,teli a,i kak drug gospod uuai še tisti "e", da povezava z •esrečno živaljo ne bi bila tako očitna. Kadar si glede imen iz naše doline nismo na jasnem, pogledamo v temeljni spis, ki jih pojasnjuje: Imena naselij v loški občini. Napisal ga je pokojni prof. France Planina (Loški razgledi 28, 1981). Nemški uradniki so to krajevno ime v freisinških urbarjih zapisovali kot Ozlitz in kot Eslperg, oslov(sk)o brdo. Menili so torej, da je osnova imena v besedi "osel" (Esel). Fran Miklošič, veleslavni slavist, je ime izvajal iz "osle", tiste za brušenje kose. Zgodovinar Pavle Blaznik pa meni, da izvira iz osnove "osoje". Če se take veličine niso mogle zediniti, kako naj se potem mi, čisto navadni "osli". Naj se ravnamo po načelu piši kot govoriš: "Oslca"? Prvi prebivalci obeh Osle, Oslčani so se torej po svojih osojnih bregovih mučili skupaj z osli in z oslami pridno brusili kose, ko so kosili v osojah? Naslednje vprašanje, ki se ob tem zastavlja kar samo od sebe, je seveda: kdaj so se naselili v teh krajih? Ker sami o tem ne vedo kaj dosti, pogledamo v knjigo Škofja Loka in loško gospostvo (1973) dr. Pavla Blaznika. Tam naletimo na dve nesporni dejstvi: da je bilo območje obeh Oslic poseljeno razmeroma pozno, v obdobju t.i. rovtarske kolonizacije, v letih od 1588 do 1630, povzročila pa ga je dejavnost fužinarjev na Fužinah! Tretje pa je dejstvo, o katerem še danes priča razlika v narečju obeh vrst Oslčanov: da so tisti v Stari Oslci potomci priseljencev iz Poljanske doline, oni v Novi pa prišlekov s tolminske strani! Rovtarska kolonizacija je bila najmočnejša ravno v območju obeh Oslic, na pobočjih med dolinami Kopačnice, Sore in Hobovščice, in dr. Blaznik jo na strani 188 spodaj poimenuje kar "osliška". Z njo so do leta 1630, ko so prvič vpisana v urbar, nastala povsem nova naselja: Podlanišče, Nova Oslica, Mrzli Vrh, Lanišče, Novine, Podpleče, Hobovše, Podjelovo Brdo, Tičje Brdo, Sovodenj. Naselja Kladje, Kranjsko Brdo, Fužine, Trebija in Pogara pa so seveda že od prej in so do PRIMER LJUDSKEGA DUHOVNIKA Jakob Kralj, župnik obeh Oslic "Mlinarstvo je pa sililo tudi v Poljansko ki obrat je v veliko oviro pn plavljenju lesa dolmo m /tem začelo krhati zemljiskogos- Fulina, ji so pozidali prostor, k,er so dotle ob Perisko %TestZfena drugem koncu gos- velikem vodostaju lovihles, £™ P°stva. Med novimi podjetji ie bi a ga nato splavljali dalje po Poljanscici. ZJPomem^aT^ naPolanJkem ob Poztvajoč se na fulinarske svoMčine so £5* Hobovščice v Poljanščico, kjer je še samovoljno IZSekavtUi Us, danes ni,___._____,w huHne treovali, potem pa pozabljali na plačevanje tod, trgovali, potem pa pozabljali na plačevanje nim 0z mei° med naseljenim in nenaselje- urbarialnih obveznosti. Po vsekakor pretira-mpfA„'^tlJen*. so postavili 1549 nekateri loški nem zatrjevanju loških vodilnih nameščencev so bili v nadlogo kmetskim podlolnikom, ki so se pri fulinarjih zadolževali in jim zastavljali njive ter se izpostavljali nevarnosti, da so jih futinarji v objestnosti celo metali v okovje. Zemljiški gospod je od futinarjev odločno zahteval, da se odrečejo samovolji, da ne smejo več postavljati novih hiš, kmetom pa morajo vmiti zastavljeno zemljo." (P. Blaznik, n. n. m., str. 183.) Tod]~ °nranjeno naselbinsko ime Fuiine. nim t me^ani '-j — i------------- fatino J" niimi Jak°b Heinricher, novo Zemlji*/. ie °d vsega začetka povzročala lotenje J"11 8°sP°du mnogo skrbi. Nerazpo-Porocil ?ove8a podjetja se kale očitno v Lienhn* p ga i€ naslovil loški kaščar I I "r""*1 Kl ga je nasiovu »ujm h«jh»' denhart Siegesdorfer na škofa. V njem toli, so 5°iZaČeli fu^inarP brez njegove vednosti v stdstvu pustošiti gozdove, kar škoduje gospostvu in kmetskim podlolnikom. Fulins- Jakob Kralj se je rodil 1. maja 1944 v Avstriji, kamor je vojna zanesla njegove starše. Rojstni kraj je blizu Leobna. Tako je tudi povedal vsem, ki so ga po njem vprašali. Neka uradnica v Pazinu pa je hotela vedeti: "A prav v Leobnu?" Ne, zraven. "Kje natančno?" Nakar je izstrelil: "Tollengrabennummerzehnsanktpeterfrank-steinbeileobenoesterrreich"! Potem je spet zadostovalo samo Leoben. Ko so se vrnili domov, na Dolenjsko, v Rako, mu je bilo eno leto in en mesec. V osnovno šolo je hodil v Raki in v Krškem. V gimnazijo, cerkveno, je hodil v Pazinu, kjer je prebival v malem semenišču. Sredi gimnazije je moral, takoj ko jih je imel 18 kot se je za take trmoglavce spodobilo, k vojakom, primerno daleč: v Makedonijo (Štip, Skopje). Po teologiji je bil za klaplana pri sv. Križu v Podbočju, od 1975 pa je župnik v Novi Oselici in župnijski upravitelj v Stari Oselici. Ko mu omenim, da je že dolgo, 20 let, v enem kraju, odvrne, da v hribe pač nihče ne sili. Ko je prišel, so ravno gradili novo župnišče. Ko sem sam vstopal, sem imel občutek, da pri hiši manjka ženske roke. Pozneje ga vprašam, če ima kuharico. O imam, pa še debela je. Kje pa je? Tamle je, v predalu, odvrne in se nasmeje. Ker je sam, mora poprijeti za najrazličnejša dela. Nekoč je posredoval v velikem pretepu, do katerega je prišlo na veselici, in bi jo kmalu še sam skupil. Širni in ravni prostor vrh hriba obvladuje na eni strani cerkev, na drugi so tri visoke lipe. Kot tak je kot nalašč za razna srečanja in veselice. Kdo ne pozna že tradicionalnega tekmovanja koscev in grabljic, pa srečanja Janezov, kresovanja, ki ga zadnja štiri leta priredijo pred dnevom državnosti... Vse to prirejajo "turisti", kot pravi turističnemu društvu, sam pa jim pomaga. Sicer je v teh krajih tako: kadar se kaj dela, so ljudje sprva zmeraj proti; potem ko je enkrat narejeno, se jim pa dobro zdi. Tako so zadnja leta veliko naredili. V župniji so zgradili novo župnišče, cerkev so obnovili zunaj in znotraj, ob župnišču je zrasla garaža z dvorano, letos so trem dodali še četrti zvon in avtomatiko. Tudi cerkev v Stari Oselici so obnovili. In to zelo leno, tako da so upoštevali prvotne poslikave. V krajevni skupnosti Sovodenj, v kateri je bil član sveta, so asfaltirali več cest, napeljali telefone, zgradili mrliško vežico... Verouk je v šolskih prostorih in tudi sicer dobro sodeluje z Milko Burnik, upraviteljico podružnične šole v Sovodnju. Miha Naglic in Jakob Kralj, župnik v Novi Oslici; nad njima sv. Janez Nepomuk Vprašam ga po faranih. So kaj drugačni, v primerjavi z drugimi. Pravi, da ne; so taki in drugačni, v glavnem dobri. Nedeljcev je v Novi Oselici kakih 220, v Stari pa 140. Farani ene in druge se razlikujejo predvsem po govorici. Predniki Novoosličanov so se namreč priselili s cerkljanske strani in njih govorica še danes spominja na njih poreklo. Staroosličani pa so po poreklu Poljanci. V KS Sovodenj sta dve podjetji, Termopol in Jelovica ("delajo veliko, plače so pa bolj slabe"), kakih 50 pa se jih vsak dan vozi delat "na Eto", v Gerkno. Vprašam ga, kam sovodenjska skupnost bolj "paše" - potem ko se je nekdanja škofjeloška občina razdelila - v žirovsko ali v gorenjevaško občino. Pravi, da je večina za žirovsko. On sam tudi. Se bodo že odločili. Delati bo treba pa povsod. Nekaj posebnega so ljudje, ki živijo v teh krajih. Tak je tudi njih župnik. • Miha Naglic, foto: Franc Temelj Trgovina >pri rezki< REZKA KRŽIŠNIK 64225 Sovodenj 22a, tel.: 064/ 695-132 PIZZERUA GACNK OKREPČEVALNICA GAČNK Trebija 3 64224 Gorenja vas tel.: 064/681 159 Penzion Rezka m vemo za kotiček, kjer boste našli: »omžjtevvvooli 'OdiiČnohmno -zabavo - neokrnjeno narava -p/faznejfurff... Gorenja vas- Htavče njiva 1a ©064/681-148 ^?&RŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas fax+tel.:064/681 320 KMETIJSKA TRGOVINA M A K U M MATJAŽ KUMER D.O.O. HOTAVLJE 10 fax, tel.: 064/681-687 PIZZERUA KOŠANC NEVENKA TELBAN s. p. 64225 SOVODENJ 22 TEL.: 064/ 695-022 Z Gorenjci, Gorenj kami, župani na Ermanovcu Tudi to nedeljo, 9. julija, se je potrdila ugotovitev, da je na Ermanovcu vedno lepo, če je med pripravljala takšne ali drugačne prireditve Janez Govekar. No, tokrat smo bili z Gorenjkami in Gorenjci meseca, z njihovimi protikandidati, z županoma občin Cerkno Janezom Podobnikom in Gorenja vas Poljane Jožetom Bogatajem in z domačini ter kar precejšnjim številom ljubiteljev Ermanovca in prireditev na njem. Z gosti smo se pogovarjali novinarji Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in Žiri. Spominske potrditve Gorenjkam oziroma Gorenjcem meseca (ter njihovim protikandidatom pa sta podelila direktor Gorenjskga glasa Marko Valjavec in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. * A. Žalar V prvem letošnjem mesecu so bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih lokalnih radijskih postaj za Gor-enjko meseca izbrali Katarino in Brigito Kro-pivnik z Zgornjega Brnika. Gorenjki, ki sta dobili več glasov kot igralec in humorist Kon-di Pižorn, sta bili tokrat izjemoma dve. Katarina je bila prvi gorenjski otrok, ki je v letošnjem letu privekal na svet, njena mamica Brigita pa je na Ermanovcu izračunala, da je hčerkica stara natanko pol leta in en teden. Sicer je Katarina, ki se je rodila 2. januarja, kar pridna punca, veliko spi in nasplošno ne povzroča preglavic, tako da ima Brigita še vseeno kar nekaj časa rudi zase. Obe skupaj pa zagotovo ne bosta pozabili zadnjih novoletnih praznikov, ki sta jih preživeli v porodnišnici. Dilce pa kar v kot. Jaka Grosar se pri svojih sedemnajstih letih lahko pohvali kar z dvema naslovoma državnega prvaka v smučarskih skokih -enega si je priskakal v mladinski, drugega v članski konkurenci. To je bil tudi razlog, da ste ga bralci izbrali M za Gorenjca meseca Y* marca. Jaka je trenutno smučke za nekaj časa postavil v kot in uživa v počitnicah, nato pa ga čakajo treningi in seveda šola. Strah, pravi, ga na skakalnici nikoli ni preveč, niti na tisti največji. Letos pozimi se bo kot član prve slovenske skakalne reprezentance kosal z najboljšimi skakalnimi orli, že : sedaj pa mu želimo čim več športnih uspehov. • U.Š., foto G. Šinik TRGOVINA KLADJE Peter Bevk CERKNO Tanja Vidmar, 17-letna študentka je srca Gorenjcev osvojila v mesecu februarju. Nekaj pred tem je namreč napisala spis na temo 50-letnice konca druge svetovne vojne in padca fašizma, njeno pisanje pa je seglo v srce tudi predstavnikom Narodne zveze koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze, ki so ji za spis podelili Tischlerjevo nagrado. Tanja, ki je doma s Planine pod Golico je študentka Trgovske akademije v Celovcu, kot je zaupala na Ermanovcu že dolga leta piše spise in zato je bila še toliko bolj vesela nagrade. Pravi, da dobrega spisa, ko ima v glavi idejo ni težko napisati in verjetno bo še kdaj pri volji, da se bo potegovala za kasno nagrado. Žirovski šerif in feferoni Prvega (sicer še neuradnega) slovenskega šerifa Vukašina Klisuro iz Žirov ste naši bralci izbrali za Gorenjca meseca aprila. V nedeljo je šerif Klisura na Ermanovcu navzočim v dokaz svojega šerifovstva pokazal celo pravo pravcato šerifovsko značko. Zmaga Vukašina Klisure zagotovo kaže, da je v svojem zares obsežnem delovnem rajonu zelo priljubljen, kar precej dopisnic pa so zanj menda poslali tudi kolegi s postaje. Kot se mi je pohvalil v pogovoru, goji na domačem vrtu poleg vse ostale povrtnine tudi kar precej različnih vrst feferonov, seveda tudi tiste najbolj pekoče. Če šerif ni pretirano hud in oster mora imeti takšne vsaj feferone... • U.Š, foto G. Šinik Za Gorenjko meseca maja, Tonko Zadni-kar, bi lahko upravičeno rekli, da je vsestranska. Je oskrb-nica planinskega doma na Golici, odlična maratonka, po poklicu socialna delavka, pa seveda tudi žena in mati. Čeprav ima toliko obveznosti, si je vseeno vzela nekaj časa, da je prišla na Ermanovec. Ugotovili smo, da je zanimiva sogovornica. Rekla nam je, da ji zaradi vseh teh obveznosti ostaja zelo malo časa, kadar pa ji, rada vzame v roko dobro knjigo. Sicer pa se ničemur od tega ne bi odpovedala, kajti kar dela, dela z ljubeznijo. • M.S., foto G. Šinik Zanimiva predstavitev domačinov Že na začetku prireditve so se najprej predstavili domačini. Za zanimivo predstavitev je bila najbolj zaslužna Milka Burnik, predstojnica šole na Sovodnju, sicer pa članica upravnega odbora Planinskega društva Sovodenj in na prireditvi povezovalka programa (ob Andreju Žalarju iz Gorenjskega glasa). Predstavili so se pevka Mateja Rink in podlo vski kovač Franc More, ki Je podkoval konja in prikazal, kako se krava spodreze. Renato Burnik je Milka predstavila kot risarko in slikarko, zanimive pa so bile tudi čipkarice na prireditvi, saj so "v živo" pokazale, kako se delajo čipke. Popestril je program v prvem delu tudi 13-letni Klemen Šturm. Predstavil ga je kolega Janez Govekar, ki je kot član upravnega odbora PD Sovodenj tudi organizator letošnjih prireditev na Ermanovcu. Janez pa je z domačinom Oblakom obudil tudi čase, ko so v blizini, kjer je bila včasih jugoslovansko-itaiijanska meja, "švercali" čez mejo. • A. Z. Z razstavo in slikanjem je Renato predstavila Milka Burnik (levo). Franc More: "Konja podkovati ni nobena posebnost, kravo spodre/ati pa ni tako enostavno...." "S "švercem" se je dobro zaslužilo," je Jane** Govekarju razlagal iickdaflj "kontrabantar" Oblak. .ovro Telban, predsednik Planinskega društva Sovodenj: "Današnji Novinarski dan pri Domu na Ermanovcu jc letos že tretja prireditev. Avgusta načrtujemo še srečanje harmonikarjev Selške in Poljanske doline." S člani PD Sovodenj (Lovrom Telbanom, Milko Burnik, Janezom Govekar jem) pripravil prireditev na Ermanovcu it* predstavitev v današnjem Gorenjskem glasu Andrej Zalar. Z Gorenjci in Gorenjkami meseca ter župani so se pogovarjali Matjol Gregorič Uroš Špehor in Majda Soro ter Milena Miklavčič iz Radia tiri in Damjana Bratina i* Radia Cerkno. Slike Gor-azd Šinik Z domačini in Ansamblom bratov Pol' janšek pa sta se pogovarjala Milka Burnik in Janez Govekar. Spominske potrditve Gorenjcem meseca sta podelila direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Med posebnostmi in zanimivostmi, ki so jih pr' s prizadevno Milko Burnik, so bile ludi JjJjP^Lfci^ prireditvenem prostoru pokazale, kako nastanejol^^ STANISLAV ERŽEN Planina 42, Cerkno 65 282 tel. 065 75 213, fax 065 75 113, tel. 06 09 610 914 IZDELOVANJE KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV dobitnica plakete mesta Tržič za leto 1995 Knjižničarka Danica Kunšič (4.1 J AI , , - - — *---------j — j— —*---j — jvjer dela že petindvajseto leto. ^ič. julija - Od vsega začetkajije pri srcu delo z bralci, zlasti r, - z najmlajširni Prve ure pravljic je organizirala v n^trnikovi hiši Ena od tedanjih poslušalk, kije danes že "^V^a, pogosto pripelje svoja otroka k predstavitvam C^uyic v knjižnici Njeno pojasnilo, naj bo tudi sedanji ™d radovednežev deležen prijetnih doživetij in spomi-pomeni Danici Kunšič vsaj toliko kot pred nedavnim Paljena plaketa. Vedno je sanjala o učiteljskem poklicu, zato je na Pedagoški akademiji v Ljubl-m študirala slovenski jezik x" zpdovino. Pa ni prišla do pisnega katedra. Privabila jo taP°nUdba profesorja Roble-Sr A' ^i se ukvarjala z ""adimi bralci v Tržišk knjižici. Ko se je leta 1971 v njej, v občinski ni bilo prostora za Pionirski oddelek. Zato so Prve ure pravljic organizirali v Kurnikovi hiši. "Tam je bilo res enkratno vzdušje. Posedli smo ob zakurjeni krušni peči in vsi skupaj uživali v toplini prostora ter doživetja. Prvič je Prišlo poslušat pravljice pet °trok, potlej pa jih je bilo vedno več. Odkar se je knjižnica preselila v nove prostore na Balc- ZaPoslila stavbi Zadovoljstvo je največja nagrada "Kadar mi kdo od staršev potarna, češ, kaj naj stori z otrokom, da bo raje bral, mu svetujem obisk knjižnice. Tukaj se mladi tako zasvojijo s knjigami, da pozabijo celo na boječnost. Nekateri pač niso vajeni zapuščati doma brez staršev; ena od takih punčk me je obdarila s svojim otroškim priborom, ker se ji je bivanje med nami tako prikupilo. Včasih mi kdo obljubi liziko v zahvalo za lepo pravljico. Najslajše pa je bilo pojasnilo ene od mamic, ki je sama kot otrok poslušala pravljice v Kurnikovi hiši; otrokom namreč želi enaka doživetja, zato jih pripelje k uram pravljic. Taki izrazi zadovoljstva mi gotovo pomenijo vsaj toliko, kot moje prva osebna nagrada. Plaketo mesta Tržič spre- jemam predvsem kot priznanje celotnemu kolektivu knjižnice, v katerem sem se vedno prijetno počutila. Samo pisarniško delo jemljem kot službo, delo z ljudmi pa mi je v največje veselje. Knjižnica brez ljudi bi ne imela nobenega pomena, zato sem obiskovalce vedno skušala razumeti in jim ustreči. Posebno zadnja leta, ko imamo vse manj novih knjig, skušamo redne bralce obdržati z rezervacijo novosti. Takoj ko se določena knjiga vrne, bralca pokličemo, naj pride ponjo. Tudi na tak način smo število obiskovalcev v dveh desetletjih več kot podvojili. Zelo dobro so obiskani literarni večeri, med katerimi se večkrat drenja-mo med knjižnimi policami, ker za vse ni dovolj sedežev v čitalnici. Tukaj potekajo že tri leta tudi počitniške delavnice, ki vedno privabijo k ustvarjanju za manjši razred otrok," je naštela nagrajenka različne oblike dela z obiskovalci, predstavila njihovo hvaležnost in svoj odnos do plakete. Danica Kunšič je bila po letu 1976, ko je opravila strokovni izpit za knjižničarko, tudi vodja knjižnice v Tržiču. Težave z zdravjem so jo prisilile k štiriurnemu delu, zato je spet samo knjižničarka. Kot pravi sama, ji je ostalo najljubše delo, stiki z ljudmi. Tudi obiskovalci ne skrivajo veselja, da se je po letu dni spet vrnila v knjižnico. Saj, prijaznost se ponavadi vrača z enako mero! • Stojan Saje Čeprav v knjižnici nimamo veliko prostora, se po poslušanju pravljic tako zamotimo ob risanju in ustvarjanju .osu, imamo ure pravljic izdelkov, da starši ponavadi sreč PoseDno poglavje so priganjajo domov. Čakanje na ^. anja z znanimi mladinski- otroke ima tudi svojo dobro plat. Ko so na obisku otroci iz vrtcev in šolarji, starši večkrat sami sežejo po knjigah na policah. Tako mnogi od njih sami postanejo naši redni obiskovalci," je opisala Danica Kunšič spomine na začetke svojega knjižničarskega dela in strnila nekaj izkušenj o stikih z mladimi bralci. mi literati. Če se spominjam svojega otroštva, so za nas drveli pesniki in pisatelji med 2vezdami, sedanji otroci pa m hitro sprejmejo za svoje. Vedno sprašujejo, kdaj bo sPet kdo na obisku. Po srednjih so dela avtorjev, ki so uh doživeli od blizu, vedno ra*gTabljei Dobitnik plakete mesta Tržič za leto 1995 Župnik Franc Maček S priznanjem so ga Tržičani prijetno presenetili. Kot razmišlja, je to eden od znakov, da so ga že sprejeli medse. Tržič, julija - Notranjec po rodu je prišel za župnika v Tržič pred desetimi leti Sam sicer ne dela razlik med ljudmi a je vendarle občutil ob zamenjavi službe na Dolenjskem da so Gorenjci bolj zaprti vase. Polagoma je našel povezavo z njimi saj se srečanja niso omejevala le na cerkvene obrede. Veliko stikov z domačini je imel zaradi prenov sakralnih objektov, bil je med pobudniki za kulturne in druge prireditve v njih, kot dekan pa je prisluhnil tudi želji za izdajo Kronike župnije Tržič. ma. Rojen je bil v Logatcu leta 1943, ravno ob razpadu Italije. Izbral si je duhovniški poklic, ki ga je vrsto let opravljal na Dolenjskem. Dve leti je bil za kaplana v Novem mestu, potlej pa je 11 let opravljal pastirsko službo v vasi Prečna v bližini do- Novo v Podljubelju Dovžan, d.o.o. Tr9ovina z avtodeli ♦ Vulkanizerstvo ♦ Posredništvo Podljubelj 272, Tržič, tel./fax: 064/59-702 Jfucf/mo vam: ^'Oinalne japonske oljne, zračne In filtre goriva za skoraj e vrste japonskih avtomobilov priznane in kvalitetne tovarne VIC večke japonskega proizvajalca NIPPONDENSO ♦ Ori °plašče Sava-Semperlt, Michelin, Good year riQlnalno nizozemsko olje Valvoline 2©rvni deli za japonske in druge avtomobile po naročilu Kratki dobavni roki, za avtoservlse In trgovine ugodni rabati Nekaj cen: ♦ oljni filter nlssan sunny, micra (960 SIT) subaru justi, mazda 323 (890 SIT) ♦ zračni filter sunny (1350 SIT), justi (1450 SIT) ♦ komplet prve pomoči za avto (1323 SIT) ♦ komplet rezervnih žarnic H4 (1092 SIT) ♦ avtoplaščl Sava exact 155-13 IS 5181 SIT TOP-UFE 175/70-13 IS 6530 SIT < ♦ olje Valvoline turbo V 498 SIT/llter V cenah je vračunan prometni davek, pri avtoplaščlh Po tudi montaža. «n kj 300 De/, e nas dobite! m od bistro Školjke v smeri TGT po lokalni cesti. OVn/ ČOK od ponedeljka do sobote od 6. do 12.; od 14. do 18. ure Priporočamo se za obisk! lenjske metropole. Duhovniki si namreč ne izbirajo sami župnije ali ljudi, ampak sledijo bogu in odidejo tja, kamor jih pošlje škof. "Nadškof Šuštar me je z dekretom 24. maja 1985 poslal v Tržič, kjer sem prevzel župnijo 15. avgusta istega leta. V mesto sem prišel prvič, zato nisem niti vedel, kje je prava cerkev. Ustavil sem pri Sv. Andreju, kjer so mi ljudje povedali, kam moram. Najprej sem opravljal samo župniške dolžnosti za Tržič. Kot dekan povezujem duhovnike predvsem pastoralno; na naših konferencah se namreč vsak mesec dogovarjamo o uresničevanju navodil škofa, skupnih nalogah in drugem. Za tukajšnje ljudi sem predvsem njihov župnik. Od začetka sem skušal biti z vsemi dober, čeprav mi to ni vedno uspelo. Nehote je kdaj prišlo tudi nesporazumov, vendar sem se zanje vedno opravičil. Kakšni ljudje se mi zdijo Gorenjci? Res je opazna razlika v primerjavi z drugimi. Verjetno jc kraj naredil ljudi bolj zaprte. Ko sem prišel v Tržič, so bili ljudje dokaj nezaupljivi in boječi. Imel sem občutek, da sem tujec med njimi. Po prvi maši ni nihče pristopil k meni in se kaj pogovoril. Šele kasneje so se približevali in odpirali. Potrebovali so kar nekaj let, da so me popolnoma sprejeli medse. Sedaj se kar dobro razumemo," je opisal Franc Maček svojo dosedanjo dušnopastirs-ko pot in srečanje z Gorenjsko, zlasti pa s Tržičani. Skrb za prenovo objektov "Že ob prihodu v Tržič sem izvedel za skorajšnje praznovanje 150-letnice posvečenja župne cerkve. Ker je farna cerkev imela le tri zvonove, smo začeli najprej zbirati denar za nove zvonove. Glede tega sem doživel tudi kritike, vendar nisem odnehal. Spomladi 1986 smo dobili dva nova zvonova, potlej pa smo nadaljevali s prenovo stavbe. V počastitev jubileja je dve leti pozneje izšla tudi Kronika župnije Tržič, v kateri je objavljena vrsta zgodovinskih podatkov o njenem razvoju. Čep rav sem marsikdaj obu-paval, sem imel med domačini več sodelavcev, ki so se izkazali pri tem ali onem delu. Pri kroniki sta to bila zlasti zakonca Petek, pri prenovah objektov pa arhitekt Ignac Primožič, ki je pomagal tako z načrti kot s pogumom. Ko smo končali prenovo notranjosti farne cerkve, smo se lotili obnove cerkve Sv. Andreja. Tam smo najprej zamenjali streho, obnovili fasado in počistili zanemarjeno okolico, nato pa je prišla na vrsto notranjost. Sodeloval sem tudi pri začetku obnovitvenih del v lomski cerkvi. V Tržiču smo imeli veliko dela še s prenovo župnišča, kapla-nije in dvorane Sv. Jožefa. Tukaj nastaja versko-kulturni center, ki bo naslednje leto okrašen tudi z bronastim kipom Sv. Florjana," je sogovornik naštel pridobitve zadnjega desetletja, za katere je tudi sam zaslužen. Franc Maček pa ni skrbel le za prenove stavb, ampak si je prizadeval tudi za čimveč dogajanj v njih. Tako so v Jožeiovi dvorani že od leta 1989 razne kulturne prireditve, vaje cerkvenega zbora in še kaj. Prav zaradi vsestranske ustvarjalnosti in odprtosti do okolja ga je svet KS Tržič-mesto predlagal za letošnjega dobitnika plakete. Kot razmišlja v svoji skromnosti, bi si priznanje zaslužil bolj od njega prenekateri domačin. Vseeno pa ga je sprejel kot znamenje domačinov, da so ga že sprejeli za svojega. • Stojan Saje MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ, trgovinsko podjetje, d.d. tel.: 53-916 • Gorska kolesa CINZIA, ROG, ATALA na 6 čekov brez obresti • Motorno kolo TOMOS APN-6 na 24 obrokov brez pologa • Bogata ponudba kamp opreme, zložljivi stoli, mize, ležalniki, bazeni, čolni, blazine, plavutke... • Možnost plačila na 3 ČEKE brez obresti Informacije: športna prodajalna, tel.: 50-234 • BELA TEHNIKA GORENJE - plačilo v 5 obrokih BREZ OBRESTI Informacije: - salon TEGO, tel.: 53-017 - blagovnica TRŽIČ, tel.: 53-180 Tudi ustvarjanje je lahko igra Duplje - Vrtec v Dupljah obiskujejo otroci iz okoliških naselij od Žiganje vasi do Žej, eden pa prihaja celo iz kranjske občine. V mlajši skupini je 17 malčkov, v starejši skupini pa 22 otrok. Za varstvo skrbita Tončka Jeruc in Vera Vrtač, za Vzgojiteljsko delo pa Andreja Grašič in Milena Špehar. Kot je povedala vzgojiteljica Grašičeva, bivanje otrok v vrtcu ne mineva samo ob igri. Otroci si želijo raznolikosti in ustvarjanja. Zato je lahko tudi priprava izdelkov za razstavo privlačna in zanimiva, če otrokom dopustijo pri tem dovolj svobode. Ponudijo jim namreč knjige o raznih izdelkih, iz katerih črpajo zamisli, dodajo pa tudi kaj svojega. Otroci po lastni želji izbirajo med različnimi materiali. Iz njih nastajajo raznovrstni predmeti, ki jih je moč uporabiti tudi kot igrače. Posebnost letošnje razstave s številnimi likovnimi izdelki in ročnimi deli je bil robot, ki služi za prikaz gibanja. Take predmete ohranijo v vrtcu, večino izdelkov pa otroci odnesejo domov. Seveda si razstave otrok ob koncu vsakega šolskega leta ogledajo tudi starši, vzgojitelji od drugod in domači šolarji. Letos so junija pripravili celo piknik za starše, med katerim so se odrasli in otroci sprostili ob družabnih igrah. Besedilo in slika: S. Saje Jubilejni koncert dupljansklh pevcev Priznanja za vztrajnost članom podelili Gallusove značke. Duplje - Junija je Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje izvedel jubilejni koncert ob 65. obletnici delovanja. Zbor se je ob ustanovitvi imenoval Dupljanski zvon inje imel le šest pevcev. Po drugi svetovni vojni se je pridružil dupljanske-mu kulturno umetniškemu društvu, v okviru katerega deluje še danes. Seveda so se v zboru doslej zamenjali številni pevci in zborovodje. V jubilejnem letu prepeva v njem 27 pevcev, zbor pa vodi ponovno Franci Sarabon iz Tržiča, ki je bil zborovodja že v letih 1971 - 1986. Na jubilejnem koncertu v dvorani dupljanskega gasilskega doma so nastopili Jurij Hojan, Tadej Markič, Anton Fende, Lado Majcen in Luci-jan Snedic (vsi prvi tenor), Tomaž Bengalija, Robert Rozman, Bojan Kuhar, Klemen Jelene, Jernej Markič in Silvo Boncelj (vsi drugi te- nor), Sašo Škrjanc, Ivan Rozman, Uroš Koselj, Robert Keršič, Grega Koselj, Anton Rozman, Lovro Perne, Jurij Fajdiga in Tomaž Sitar (vsi prvi bas), Andrej Toporš, Friderik Bajželj, Franci Žlindra, Cveto Frelih, Marko Marčun, Zvone Jeruc in Aleš Leben (vsi drugi bas). Pod a K vodstvom Francija Šarabona so zapeli 16 slovenskih in koroških narodnih ter ljudskih pesmi. Moško petje so v dveh odmorih zapolnile Dekleta z Bukovice. Odmori so bili potrebni predvsem zaradi preoblačenja pevcev. V prvem delu so namreč prišli na oder v svojih, raznovrstnih oblačilih. V drugem delu so pokazali, da imajo vsi bele srajce in kravate. V tretjem delu pa so blesteli v novih oblekah, darilu kranjske konfekcije Triglav. Svečana je bila tudi podelitev priznanj dolgoletnim čla-nom zbora. Bronaste Tudi Lucijan SnediC' ki poje v zboru 48 Vm je dobil zlato Gallusovo značko. Gallusove značke so prejeli Lado Majcen, Robert KerŠic. Franci Žlindra, Robert Rozman, Jernej Markič in Alf Leben. Srebrno značko si Je prislužil Bojan Kuhar, zlat« značke pa so iz rok predsed' nika ZKO Kranj Andrej3 Košiča dobili Cveto Frelih. Anton Fende, Zvone Jeruc in Lucijan Snedic. . Delovanje zbora je We nagovorom številnim obiskovalcem pohvalil predsednik KS Duplje in podžupan občine Naklo Ivan Škrjanec y0 koncu so slavljencem čestita" nakelski pevci, Dekleta z Bukovice, pevke iz Dupelj in domači cerkveni zbor. S. S»ie Šolsko leto se je izteklo Veselimo se, pouka je konec! Tako so sklenili učenci osnovnih šol Naklo, Dupl prvo srečanje Šolarjev v občini Naklo. Naklo, Julija - Seveda so imeli pri tem zraven svoje prste tudi učiteljice in učitelj iz treh šol posebno iz Naklega, kjer so priredili prve družabne igre. Skupoj z otroki so v nekaj igrah tekmovali starši, gledalcev pa je bilo vsaj toliko, kot nekdaj ob bolj odmevnih nogometnih dogodkih. Zbranim sta spregovorila tudi župan občine Naklo in ravnatelj osnovne šole France Prešeren iz Kranja, h kateri spadajo vse tri štirirazredne šolske enote. Na lepši način ni moč končati šolskega leta, kot prav z druženjem mladih in odraslih, je med drugim ugotovil Ivan Štular. Prihodnje leto se bo zbralo nekaj več kot 200 učencev treh šol verjetno v drugem kraju; če se bo zamisel obnesla, bodo igre postale tradicionalne. Še poseben pomen bodo lahko imele, ko bo Naklo dobilo osemletno šolo, je še napovedal nakelski župan. Ravnatelj Aleš Žitnik pa je izrazil upanje, da se bo ta dolgoletna želja domačinov čimprej uresničila. Po kulturnem nastopu šolarjev in mešanega pevskega zbora Dobrava so se igre zares začele. Najprej so ekipe učencev uprizorile tek čarovnic na omelih med ovi- Ekipu vsake šole je prinesla s seboj svojo maskoto. rami. Zatem so se pomerile v prenašanju vreč s senom prek ovir in iskanju skritega predmeta v senu. Pri obešanju in pobiranju perila so prvič pomagali tudi starši. Seveda je vsako igro spremljalo bučno navijanje gledalcev. Da bi lažje prepoznali svoje ekipe, so domačini nosili bele majice in čuka za maskoto, Dupljan-ci rdeče majice in kozlička, Podbrežani pa modre majice in lisico. Po ovijanju staršev s toaletnim papirjem je bil rezultat spet izenačen. Zato je bila pomembna čim večja natančnost pri podajanju vodnih balonov med starši in otroki. Sledila je še malce boleča igra v iskanju svoje obutve iz kupa na sredi kroga, a vsako ekipo je tolažilo upanje na nove točke. Na koncu so jih največ (65) zbrali učenci iz Dupelj in Podbrezij, učenci iz Naklega pa so zaostali za 10 točk. Vseeno so vse ekipe dobile enaka priznanja z napisom Veselimo se in tremi raznobarvnimi metuljčki okrog njega. Na letošnje srečanje, ki so ga sklenili z nastopom kitarista Aljoše Korcnčana in prikazom veščin mladih gasilcev iz Naklega, so Verjetno učenci ob počitniškem frfo-tanju že malce pozabili. A če bo vse prav, bodo metuljčki iz treh šol prihodnje leto spet prileteli na en kraj. • Besedilo in slike: Stojan Saje Joj, kaj takega pa še nismo počeli s toalet11***1 papirjem! DRUŠTVENE NOVICE ■k i - Kinološko društvo Nak^ $ sklenilo tečaj za šolanje psov vseh Pf~~iL p$D se je začel marca letos. Udeležilo se 9a fanti1 kot 50 lastnikov psov, na izpite v raZJ,ah>et kategorijah pa je prišlo 36 tečajnikov. *w da udeležencev je 24. junija prejelo P°tra'J p°" niihovi štirinožni pr\jate\ji obvladajo v^lanj^ slušnosti. Že konec avgusta se bo za .f. ^rni*1* psov z novo skupino. Na sliki: sodnik V° a je Pleteršek čestita Mojci Brenkuš, zraven r Nada Klemene. • S. Saje ^ETRTEK, 13. JULIJA JVS1 prijazna družina 1.05 Schiejok p KRAM 1 2.05 Dobrodošli v Avstriji 3.55 n »VfV\IXU ka J1-30 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 17-10 Ljubezen na preizkušnji, Ponovitev drame 18.00 TV dnevnik '8.05 Otroški program: Živ zav 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19-13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik ^•10 Šport **»15 Žarišče 22.35 Poslovna borza g*0 Sova *ečen sanjač, ameriška nanizan-Qangster, ameriška nanizanka živali 155? wdeostrani 1300Euronevvs Sova 1 Vrtlncu, ponovitev 16.40 nik iaSn2vitev 18-°° Dnev" ib0r in^c e-?l0nalni studio Mar-noCOiio.r2e veste 19-10 ka nVn , 5 Korz'ški škof, šveds-ženskl teanka 20-°5 Moški, Faca , i05 Umetniški večer -Rozmanl ^ ' portret Lojzeta letnici „a 22/15 Koncert ob 50-odov °rganizacije združenih nar-50 |ptP^etek iz Ženeve 23.30 Koieslr2?N- šv'carski film 0.30 Posn?t2^d,rka Tour de France-^Strani 40 ™ jutri 045 Vl' HTV1 r-4s TV 8-°0 Dob 5 ! lro§ka oddaja koledar 7.55 Poročila I0b«r6uro Jutro 1000 Poročila o£S5 šolski program 11.35 ,s 12.00 Poročila 12 4R i^UDezen, nadaljevanka se*rija ,f Ina hiša, humoristična amifi*.13-10 Severna obzorja, • SKa nanizanka " 14.00 Naj-sojenja v 20. st0'eth!OČmi I4.25 p, dokumentarna serija Tientm 'mska čarovnija, dokupe.,?1 sehja 15.10 Izurjena za dane's 17riški film 16-30 hrvaska arneri*u 30 Santa Barbara, Kolo Zlx nadaljevanka 18.15 l9-30 5„e 1850 Hrvaška knjiga dravinPine0Vnik 20/15 pesmi Posnetek J?„rav|ia P'tomača "95, 3.08TV21-06 Ekran brez okvirja denarja m o«Stava 22.15 Moč Slikanaa^0 ™ dnevnik 2250 ^•40 T\ -- s|'k0 I73c0ledar 16.50 Slika na *6riia ir'oc dokumentarna < 'Ja 18 ?c d i ' ookumentarna Levanka ia ic ,ce trnovke, nadal-H°kum6n; Rlsaoka 20.15 FBI, !rooklvnJi arna serija 21.10 -lynski^rna serija 21.10 ?°nsticna 0st- ameriška hu-*i'Ce trnn. .adaljevanka 21.40 £30 Klic . -. nadaljevanka ■8er"ja2a?li'?11' dokumentarca 10 Fluid exno J0,00 Sp 22 11.35 aSedem veličast-s?na 16-25 a S^°P 1145 Spot 2?Si°i. Ponnw>hop 1635 Dance 17.10 Unpato. VrSerfev II i« « a0rac|ia ,rans" &• 19 jc n A shop 19.00 X6tl°be »I R'sanka 19:10 Luč feka nadaljevanka ^0,°.aSOSk°P 20.30 Pred h>e 21 toSka nanizanka 20.55 SS*?»U ^^rajmo, oddaja o t^klfHm12S350pPOlna ,UJCa' K ki«, Pan/' Ponovi- Atrija ! 52 Zlata palača 6.30 Otroški 1^ram 900 Umor, je napisala C? 0tr°ski program 15.35 poljska ladja Enterprise, pono^-C*8'20 MacGvver. serija 17.10 S*0 Prijazna družina 17.35 Vrkj? Palača 18.05 Grad ob bfffc** le?eru 19.00 Pri Huxta-(JJJj 19.30 Čas v sliki/Kultura IhS sferne 20.00 Pogledi od Ol 20115 Bavarec na otoku biHS? kuharski mojstri 21.10 ^ktivki iz Hamburga 22.00 C " newyorski policisti 22.50 &.aO«nie- ameriška grozljivka 3 Cas v sliki 0.40 Strašno AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Help TV 11.40 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Alpe - Donava - Jadran 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svniejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju, humor in glasba 20.35 Zagnanec, 4. del 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Nori par22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Maforga 23.50 Ameriška državljanska voja, serija 0.05 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vrtiljak v Šenčurju 20.40 Utrip Tržiča 20.55 EPP blok - 3 21.00 Ali bolj potrebujemo otroška igrišča ali...? 21.30 Inovacije za invalide nagrajene 22.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica) 23.40 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbnei podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Igrica dramskega krožka OŠ Železniki 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40. 46. del 21.00 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.41 Izmenjava programa LTV -izlet upokojencev (studio Signal) ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 In 17.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.00 čudežna trava: Trava velikanka, dokumentarna oddaja, ponovitev 18.30 Kamera na potepu: Michael Schumacher, doku-men. oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŠPORT MMTV, športni dogodki 20.50 REKE EVROPE: Ren, dokumentarna oddaja. 1. del/5 21.20 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.25 NOČ DIVJAŠTVA, film 22.55 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 8.00 Napoved sporeda 8.10 Počitniški program: 3-2-1 GEMO, ponovitev 19.55 Napoved sporeda 20.10 Rezervirani čas 20.30 Megastična bomba, mlad. oddaja 21.30 Telemarket 21.40 čestitamo 21.45 EPP 21.50 Napoved (za petek) 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Vse o klimatskih naprav-ha - gost v studiu 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaktna oddaja - FLOY AVTROMOBILI 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program radia Kranj KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Vse o klimatskih napravha - gost v studiu 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaktna oddaja - FLOY AVTROMOBILI 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o turizmu in iskai najboljšo pizzo. Poleg obvestil ob 16.10, pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljivci naj se pripravijo. Zaključili bomo z novostmi iz urendištva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice m dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba -Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz /i vijena j vesoljen Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misle, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER prem. amer. psih. thrill. SKRIVALIŠČE ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. zgod. avant. rom. ROB ROY ob 18. in 20.30 uri BLED amer. kom. MALI MILIJONAR ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA arner. drama DEKLICA IN SMRT ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. NORI PROFESOR ob 18. in 20.uri PETEK, 14. JULIJA TVS 1 11.10 Otroški program: Pet otrok in škrat, angleška nanizanka 11.35 Moja enciklopedija živali: Krokodil 11.45 Roka ročka 12.30 Že veste 13.00 Poročila 15.55 Film tedna: Avstralija, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Baraba, francoski film 21.50 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Žarišče 22.30 Sova 22.30 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 0.00 Gangster, ameriška nanizanka 0.50 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 12.45 Forum 13.00 Strtra srca II: Helenine oči, nadaljevanka 13.50 Omizje 15.50 Osmi dan 16.40 Sova ponovitev 18.00 TV dnevnik 118.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Hevvitt je pač drugačen, angleška oddaja 20.05 Mal-ibujska cesta 2000, ameriška nadaljevanka 21.00 Podmornice: jekleni morksi psi, nadaljevanka 21.55 (Ne)znani oder 22.55 Županova Micka, posnetek gledališke predstave 23.45 Gospodar muh, angleški film 1.10 TV jutri HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke 12.00 Dnevnik 12.15 Lov-ing 12.45 Polna hiša, serija 13.10 Življenje na severu, serija 14.00 Največji zločini 20. stoletja, dokumentarna serija 14.25 Filmska čarovnija 14.50 Zvezda varieteja, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Morje 19.30 Dnevnik 20.15 V iskanju 21.00 Splitsko poletje 22.00 Romanje hrvaške vojske v Lourdes 22.35 Dnevnik 22.55 S sliko na sliko 23.25 Izguba zavesti, ameriški film HTV 2 15.00 S sliko na sliko 15.45 Turbo Limach show 17.25 Komorni ansambli 18.25 Ptice umirajo s pesmijo, serija 19.30 Dnevnik 20.15 Christopher Columbus, ameriški film 22.20 Cro pop ročk KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magne-toskop 11.35 A - shop 11.45 Spot tedna 17.05 A-shop 17.15 Popolni tujci, film 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža - Na počitnice, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Skrivnostni kriki, ameriški film 23.00 Vodnik za zaljubljene, 6. del ameriške nanizanke 23.25 Učna leta, ameriška nanizanka 23.55 Pred poroto, ponovitev 52. dela ameriške nanizanke 0.20 Živeti danes, ponovitev oddaje 0.50 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača 6.30 Fračji dol 6.55 Mila Superstar 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.30 Kre-menčkovi 8.55 Umor, je napisala 9.45 Mac-Gvver 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Mostovi Toko Rija 13.00 Fračji dol 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 15.00 Kre-menčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 MacGvver 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Ženska se izkaže 23.35 Čas v sliki 23.40 Bodi nežen pongvin 1.1.0 Grozno prijazna družina 2.35 Dobrodošča, Avstrija 4.25 Blood Simple morislke noči AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Bavarec na Rugnu 12.00 Na prizorišču 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela gora 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Dr. Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Čas v sliki 22.35 Križem kražem 0.25 V jekleni mreži 1.50 Pogieid s strnai 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 72. tedenska informativna oddaja 19.40 GLASBNEI UTRINKI 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ŠKRATOVANJE 95 21.25 KONCERT: 13. revija dbrt-niških pevskih zborov Slovenije -Kranj 95 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZUE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ue ob glasbnei podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Skavtsko srečanje v Kulturnem domu (1.) 20.00 Šolski utrinki Hnformativno-poučna oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 Redna seja sveta občine Škofja Loka ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 REKE EVROPE: Ren, dokumentarna oddaja, ponovitev, 1. del 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 20.50 GEO, nastanek in razvoj zemlje, dokumentarni film, 6. del/13 21.20 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.25 FIRST POVVER, film 22.55 YEL-LOW HAIR, film 0.25 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 8.00 Napoved sporeda 8.10 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Pozdrav poletju 21.40 EPP 21.45 Izgubljeni bratranec - film 22.25 Napoved (za soboto) 22.35 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - večerja za dva R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 Khz, od 13.30 do 19. ure. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, tudi z nekaterimi študentskimi vsebinami. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ŠOU informacije ob 14.00, ob 14.30 bomo izibrali recept tedna, uro kasneje posredovali KINO dnevne informacije, sledil bo izbor Gorenjca meseca ob 15.50. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilo, 10.15 oddaji Deutsche VVelle poroča, ob 10.00 pa oddaji Kulturni Babilon Tudi k sodelovnaju v kvizu radia Tržiški študent sodelujte, ob 18.25 pa bomo ponovili oddajo Na štirih kolesih. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 16.50 Športni utrinki 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Roc izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra (iskanje zaklada) R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program TVS I 20.05 BARABA Glavni junak je neukrotljiv A/do, nekdanji dirkač, ki zdaj išče srečo po zlatih rudnikih. Ko ga napadejo in uničijo njegov ne preveč donosni rudnik, odkrije pravi zlati zaklad, za katerega pa potrebuje sodobno tehnologijo, saj se skriva na dnu reke pod deročimi slapovi. MlftAMILK BLED amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18.30 uri RADOVLJICA amer. kom MALII MJUJONAR ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama DEKLICA IN SMRT ob 18.30 in 20 30 uri TIGER S?ol,NJ-SKA B,STRICA amer. akcij, film ULIČNI BOJEVNIK ob 20.30 un TRALALA PLAC Ker se je Igor K. pote-pel na počitnice - ni kaj, kar na Portugalsko jo je mahnil - in ker je za povrh zamudil še letalo za domov, je današnja rubrika nekoliko drugačna, kot ste je vajeni. V sili slon muhe žre, pravi pregovor. Tudi mi smo, ko smo izgubili upanje, da bo Igor K. vendarle zadnji hip zakorakal v redakcijo in izpolnil tale stolpec, na hitro pobrskali po enem od Stopov in povzeli novičko o skupini Ouatebriga* Skupina je namreč ne-dolgo tega pri ljubljanski založbi Nika izdala novo ploščo z desetimi radijskimi posnetki in enim "živim" z ljubljanskega jazz festivala, starimi dobro desetletje, ko so QTB še nastopali v drugi od svojih treh klasičnih zasedb: Milko Lazar, klavir in pihala, David Jarh, kornet, Igor Leonardi, kitara, Nino de Gleria, bas, in Aleš Rendla, bobni. Kljub Častitljivim letom njihova svojevrstna glasba ni izgubila Čara, nasprotno, na novi izdaji plošče se pokaže celo za dosti globljo in boljdomišljeno kot se nam je zdela pred desetletjem, ko je ostala nekako prezrta. QTB temelji na aklimični zvezi med bobnarjem in basistom, sinergiji kolektiva, duhovih aranžmajih, kar pelje v "Čisto" glasbo Avlerja, Dolphvja in loft jazza. Njihov samosvoj in fi/virni glasbeni koncept se danes kaže kot izrazito avantgardističen in futur-ističen, preroški in skorajda Šokanten, poln zappovskega sarkazma in nietzschejanskega nihilizma ter pavlihovstva. REKLI SO Na bazenu je super! Kranj, 10. julija - Tokratno anketo smo naredili na kranjskem bazenu, kjer je bilo v petek kar živahno. Zlasti skupinica počitnikar-jev iz Vogelj je bila posebej glasna in razigrana in Ie s težavo smo jih priklicali iz vode, da so nam povedali, kako se imajo. Silvo Kocet iz Vogelj: "Na bazen pridem vsak dan že zjutraj okrog devetih in ostanem do večera. Nikoli ni dolgčas, saj ves čas plavamo, skačemo v vodo. Če š p r i c a m o, nas včasih kdo okrega. Pa tudi punce preganjamo, jasno." Saša Nastran iz Vo-»elj: "Tu na kopališču je super. Voda je topla, zato sem ves čas v njej. Tudi družba je dobra, saj vedno pridem s f>rijatelji. Vstopnina 250 to-arjev se mi ne zdi draga, denar mi vedno dajo doma." S a n d r a Dobnikar iz Ljubljane: "V Kranju sem na počitnicah in vsak dan pridem na bazen s sestrično in «* bratrancem. Voda je v redu, družba pa še kar. Kranjskih fantov ne poznam veliko, zato se mi Ljubljančani zdijo boljši." David Ma-ren iz Vogelj: "Starši me pripeljejo vsak dan na kopanje in ostanem do večera. Malico prinesem s seboj, pa je. Prejšnji dan me je preveč opeklo sonce, zato se nič ne sončim. Sicer pa bom kmalu šel tudi na morje." • U. R, foto: G. Šinik VASA POSTA Reši me! Naravoslovni tabor v Piranu Od 19. do 24. junija so bili učenci osnovne šole Bistrica pri Tržiču na naravoslovnem taboru v Piranu. Po vrnitvi so svoje vtise prenesli na papir, v kuverto pa priložili še "gasilsko" fotografijo. Takole so napisali. Ko smo učenci petih razredov prišli v Piran, si nismo predstavljali, da bo pred nami tako lep in pester teden. Tu smo namreč imeli naravoslovni tabor, ki je bil razdeljen v tri sklope. Biologi so proučevali življenje v morju, na obrežju in obali ter ugotavljali njegovo slanost. Risali so mehkužce, glavonožce, šli z barko lovit plankton, obiskal jih je tudi dr. Sašo Vukovič, ki je prinesel veliko morskih živali ter marsikaj zanimivega povedal o našem morju. Ogledali smo si tudi kulturne spomenike in naredili lep poster za razstavo. Sedmošolec Iztok Noč iz OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah pa je bil eden od srečnih izbrancev, ki se je udeležil nagradnega izleta v Gardaland. Pripravila sta ga društvo za boj proti raku in zavod za šolstvo Slovenije. Iztok pravi, da mu je bilo najbolj všeč v grobnici faraonov, sploh pa je preživel čudovit, enkraten dan, ki ga ne bo nikoli pozabil. Klemen Torkar iz Pokljuškega rodu Gorje nam je spet pisal, tokrat o državnem taborniškem tekmovanju v mnogobojih v Ljutomeru, od koder se je "naša" ekipa vrnila s skupno oceno U. Bravo! Geografe je zanimalo, kako je s turistično ponudbo v Piranu. Učenci so izvedli anketo v vseh turističnih agencijah in hotelu. Ugotovili so, da bi v tako lepem, prijetnem obmorskem mestu zanj lahko storili več. V pristanišču so jim ribiči pripovedovali o težkem delu, ki ga opravljajo, a ga kljub temu ne bi zamenjali z drugim. Le to jih skrbi, da je rib v morju vse manj. Nadvse zanimivo je bilo spoznavanje površja, te naše majhne, lepe, strme obale, ki smo jo s hojo, kompasi, zemljevidi proučevali na terenu in vse, kar je bilo zanimivega, tudi fotografirali. V knjižnici in muzeju smo si zapisovali in spoznavali zgodovino Pirana. Gotovo se sprašujete, kaj smo delali v popoldanskih in večernih uran. Seveda, plavali smo, naučili te veščine neplavalce, plavalci pa so se pomerili v štafetnem plavanju. Nekaj posebnega so bile karaoke na obali. Še drugi turisti so našim pevcem zaploskali. Izbrali smo model leta in si na naši modni reviji ogledali, kaj nam priporočajo manekeni. Posebno doživetje je bil izlet z barko ob obali. Za meter smo šli z njo tudi na Hrvaško, a smo jo brž "ucvrli" nazaj. Zadnji dan smo plesno zaključili v disku Arkadia, kjer smo plesali prav vsi. Kaj naj še rečemo ob koncu? Bilo je lepo. V penzionu VAL Rajka Hu-marja, Tržičana, smo bili dobrodošli gostje, želje nam je bral iz oči, enako vsi zaposleni. Učenci smo bili pridni, delavni in vedoželjni in pri tem so nam pomagali profesorji. Sklenili smo, da še pridemo v ta lep košček naše domovine Slovenije. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Punce me ne zanimajo Dragi porotniki, strašno se bojim, da je z menoj nekaj narobe. Doma na skrivaj oblačim sestrine obleke in se šminkam. Zadnjič me je sestra zalotila in me ozmerjala s pedrom. Opatom, da s fanti veliko lažje naveiem pogovor kot s puncami. Zdijo se mi take "krave". Ali me bodo punce sploh kdaj začele zanimati? Lani mi je bila ena še kar všeč, a sem ostal nem, ko bi ji moral kaj reči. Star bom trinajst let. • Gregor Mihu, 11 let: Pri tvojem problemu sta motni dve razlagi: ali se bo izkazalo, da ima tvoja sestra prav, ali pa boš postal igralec. To se bo pokazalo v bližnji prihodnosti. Tvoj odnos do deklet se bo gotovo kmalu spremenil, če ne prej, pa v srednji šoli. Kmalu boš fante, ki SO sedaj tvoji prijatelji, zasovražil, ali pa jih boš samo ignoriral, saj te bo zanimala le tvoja punca. Sergeja, 13 let: Tole, kar sprašuješ, se mi zdi rahlo do pretežno zmešano. Na sebi vidiš vse najrazličnejše simptome in si ob plohi vsega, kar bereš po časopisih in vidiš na televiziji, očitno Že čisto zmeden. Poleg tega nasedaš na ljudske predsodke, ki so do spolno različno usmerjenih pač zelo kruti. Vzemi življenje lepo kot je in se potrudi, da si ga še olepšaš, najsi bo s punco ali fantom ali pa v sestrinem gvantu. Bojan, 15 let: Verjamem, da te zafrkavajo, če počenjaš vse to, kar si napisal. Upam, da si se vsaj lepo našminkal. Če ti tovrstna nagnenja ne bodo popustila, potem pač računaj s tem, da te bo večina ljudi gledala postrani, za tvojim hrbtom te bodo opravljali in tudi sicer se boš počutil nekako izobčenega. ?,e zaradi tega, ker se svet ravna po volji večine, rajši poskusi s kakšno punco - boš videl, da šminka in seksi obleka njej zelo pristojna, veliko bolj kot tebi. Marjeta, 19 let: Pravzaprav sploh ne vem, kaj naj rečem. Oblačiti se v sestrine obleke je precej nenavaden problem, da ti je to celo všeč, pa še toliko večji. Skrbi te namreč, če imaš drugačna spolna nagnjenja, kajne? Rajši si v fantovski družbi kot med dekleti. To je pravzaprav čisto O. K., sploh pri tvojih letih ni nič čudnega, da se ti punce zdijo trapaste. Kaj naj ti svetujem? Nič, čez čas boš sam spoznal odgovor na svoje vprašanje. Klemen, 22 let: Normalno je, da se fant tvojih let lažje in raje druži s fanti kot s puncami. Zato si zaradi tega ne delaj preveč skrbi. Tvoj čas za punce bo slejkoprej na nepričakovan način že prišel. Je pa čudno, da se oblačiš v sestrine obleke in da ti to še ugaja. Te navade se čimprej znebi, sner te bo sestra še bolj zafrkavala, mogoče to celo povedala svojim prijateljicam in potem se pazi. Če vas gloda problem, o katerem bi radi potožili, pa nimate nikogar, ki bi vam svetoval, kako sega otresti, piilU na Gorenjski glas (6-1000 Kranj, Zoisova 1), za Mladinsko poroto. L C 0 0 M u R Sestavila Nika Jelene, 3. a r. OŠ Kokrica USPEŠNI UČENCI JURE MERHAR Ni pravih počitnic za športne plesalce V Stražišču si končal šesti razred, kako je šlo? "Bil sem odličen, tako kot vsa leta prej." Kdaj si začel s športnim plesom? "V drugem razredu v Boleru v Ljubljani, oktobra lani sem "prestopil" v kranjsko Urško. Vožnje na trening so postale naporne, urnik prenatrpan, zlasti zaradi dvoizmenskega pouka v šoli. V kranjskem klubu sem zelo zadovoljen, smo dobra posadka, tudi napredoval sem." Koliko vadiš? "Trikrat na teden imamo skupne vaje, potem še individualne s trenerjem enkrat ali dvakrat na teden, konec tedna so od septembra do junija turnirji." Tvoj doslej največji uspeh? "Prvo mesto na letošnjem kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani." Kaj plešeš? "Latinsko ameriške plese, treniramo pa tudi standardne." V kateri skupini tekmuješ? "V mladinski B." Katera ie tvoja soplesalka? "Maja Geršalc." Imaš počitnice ali tudi zdaj treniraš: "Zdaj smo prosti do zadnjega tedna pred septembrom, ko bodo Jure Merhar s soples«"10 Majo Geršak. Eripravc, vmes grem na moflj Maji, tudi trener bo tam-. Torej ni čisto pravih počitn*;, "Rad plešem, ni mi odvec-S čim vse se še ukvarja* • "Hodim v glasbeno $°' ' igram harmoniko, učirn nemščino, računalništva. Kam po osnovni šoli* v "Na gimnazijo, verjetn Kranj." ^ Kaj počneš v teh voO^ kih dneh? & "Čez dan sem precej za. rain nalnikom, «•■«»« večeru »i košarko." proti večeru • H. Jelovčan FILMSKA NAGRADNA UGANKA M«1 Kaznilnica odrešitve Avtor Knjige o džungli je kajpak Rudvard Kipling ^ dopisnicami, na katerih so bili sami pravilni odgovori, srn nagrado izžrebali Jureta Štanta iz škofje l.oke, Puštal 92, Osterman z Visokega, Luže 39 a, Veroniko Glavač iz MaJino Jama 19, in Štefko Lužan iz Žabnice 66 a. Brezplačne vstopnice pošiljamo po pošti. ^o pjat- noNpariNa oJSj «]■ Ka\n Ibil odrešitve, HJJ Z nominiran k^ sedem oskarjev^ najboljši fitaj $ boljšo moško v j c c e n a * ' zvok m $f0 Kinga. t r't fj. duje 0 upanju, v jatcljstvu preživetju v * zaporu. Tim Robbins igra uglajenega bankirja i jC Anglije, ki so ga obtožili umora, Morgan Frccm jvajsctth dolgoletni zapornik, obsojen na doživljenjsko ječo. y razVije letih, kolikor jih skupaj prebijeta v zaporu, se med njim anje posebno prijateljstvo, skozi katerega se naučita, da j način preživetja. Film je režiral in napisal sa>n jclitv>j{] Darabont. Nagradno vprašanje povezujemo s 1^1 oskarjev, najuuednejiih ftkn&kih priznanj/ u ka te J orjjah film Kaznilnica odrešitve predlagan kar v sedmin Kd 6 Koliko zlatih kipcev |e prejel? . . • g\d^l 64$^ Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski ^ Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. .j Ob tej priložnosb bi vas, mladi bralci '^obiiik°^ julija & radi ono/orili, da bo dvorana kina (enter v k-ranlu, neko^ dober mesec zaprla vrata V tem času (0 WXw p()tcm polepšali in obnovili, zlasti /vokovno, tako t gledanje filmov v njej še večji užitek. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Avtomerkur postal zastopnik letal družbe Moravan Portorož, 8. julija - V prostorih Aerodroma Portorož je Avtomerkur iz Ljubljane na dan slovenskega letalstva s ceskim Proizvajalcem letal Moravan podpisal pogodbo o P™daji »jihovih letal v Sloveniji. V imenu Avtomerkurja je pogodbo Popisal direktor podjetja Jakob Jesih, za družbo Moravan pa generalni direktor Jan Hubik. 3. dražba Sklada za razvoj Živahnost povpraševanja Sejem bil je živ. Tako bi lahko rekli za dogajanje na včerajšnji javni dražbi Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki je tokrat družbam za upravljanje, kar 22 se jih je udeležilo dražbe, ponudil 94 paketov družb v lastninskem preoblikovanju. Tokratna dražba Sklada za več, kot bo za svojega plačala razvoj Republike Slovenije je Nacionalna finančna družba, potekala v znamenju velikih sklad je iz prodaje do na- dvigov ter tudi padcev izklicnih vrednosti paketov. Da bo boj med družbami za pakete oster, je bilo moč ugotoviti že v samam začetku dražbe, kjer so licitirane cene paketov začele presegati izklicne vrednosti. daljnjega umaknil lastninske pakete domžalske Tosame, saj kljub drastičnem znižanju cene, padla je le na 72 odstotkov prvotne, nobena družba ni bila zainteresirana za nakup, podobno usodo pa je doživel tudi Povpraševanje po Gorenjskih paket Uka iz Krope, katerega podjetjih je bilo na dražbi paket pa je bil umaknjen že pri solidno. Paket Alpine Žiri je 10-odstotnem znižanju izklicne po nekoliko višji ceni kupila cene. p-- oravan je dolgoletni proizvajalec športnih letal, svoja letala pa bes h ,naJve^ prodajo v Severni Afriki in Severni Ameriki. Po Šport -il ^ana ^UD^a Je Moravan monopolist v celotni industriji kako 'Cta- m 'eta's^e °Preme v Vzhodni Evropi. O njihovi st ?Vost.i Priča tudi podatek, da se pri njih izobražujejo tuji Drv 1OVnJaki, njihovo letalo Zlin 50 L pa je celo absolutni svetovni D v akrobatskem letenju za leto 1995. , irektor Avtomerkurja Jakob Jesih pravi, da se s slovenskimi ima a/ni dogovarjajo za možnost čim ugodnejšega nakupa. Ker nan' 0Venska voJska že tri Moravanova letala (Zlin 242 L) in Slov6 sr*1 n'ma Pr'PomD' Avtomerkur upa, da bo za letala v Oprav?' Precej^nJe zanimanje. Letala krasi izredno lahka dola V°St' ve"ka kakovost in ugodna cena (od 100 tisoč, let ,rJ,ev za osnovno izvedbo, naprej), zato bodo prišla prav vsem sKim društvom pri prenavljanju njihovih voznih parkov, letal°raTVTan Pa ^deluje tudi Zlin 137 T, ki je tipično kmetijsko ob. °- Uporabljajo ga za trošenje trdih in tekočih kemikalij po in Šk a.mih površinah. Opremljen je s tisočlitrskim rezervoarjem letal P' površino, široko trideset metrov. Vse te sposobnosti nJihove°^dU^^a^° tU<*' 8asilskim društvom veliko pomoč pri j^^kavni rok za letala Moravan je štiri mesece za normalne isal zgraditi Pojwikmerkur ^e z že ODStoječimi letalskimi servisi podp godbo o servisiranju, v prihodnosti pa nameravajo zgra a^no servisno mrežo Atena, paket Alpetourovega računalniško informacijskega centra pa je po izklicni ceni odkupila Maksima. Nekoliko hujši boj se je razvnel za restavracijo v kranjski Iskri Kibernetiki, kar za četrtino višjo ceno je njen paket odkupila Arkada. Kemični čistilnici in pralnici z Jesenic je bilo potrebno znižati ceno kar za dvajset odstotkov, da se je Modra linija odločila za nakup. Paket Oniksa z Jesenic jo je odnesel precej bolje, v Ateni so bili pripravljeni zanj odšteti 48 odstotkov več, kot je bila izklicna cena, podobno pa je cena zrasla tudi Razvojnemu zavodu iz Domžal. Sklad za razvoj je včeraj na dražbi ponudil tudi dva lastninska paketa Terma iz Škofje loke. Prvi z nekoliko višjo nominalno vrednostjo je postal last Nacionalne finančne družbe, njegova cena se je dvignila za 22 odstotkov, z drugim par tisoč tolarjev cen- Rekorder v rastu cene je bil •Gospodarski vestnik iz Ljubljane. KBM - Infond je zanj pripravljen odšteti kar 3,6-krat več, kot je bila začetna cena paketa. Najbolj drastičen padec cene je dosegel paket Prometnega podjetja Stajertours s Ptuja, Sklad se je odločil, da ga umakne iz prodaje, ko je njegova cena dosegla 62 odstotkov izklicne. Kot zanimivost naj omenimo, da je Kompas sklad uspel kupiti paketa ljubljanskega hotela Lev in in podjetja Hoteli iz Slovenj Gradca po znižani ceni, prvega za 96 in drugaga za 90 odstotkov začetne cene. Na borzi so pet popolnoma enakih paketov In-tereurope iz Kopra prodali po štirih različnih cenah, KBM -Infond si je izboril en paket 30 in drugi 74 odstotkov nad začetno ceno, Modra linija in Vizija vsaka svojega 76 odstotkov zvišanega, Zvon pa se je odločil kar za 80-odstotno zvi- ^ Konec avgusta bo v Slovenijo prispelo testno letalo, ki ga bodo bod na preizkušnjo vsem letalskim društvom. Prihodnje leto pa odDrlPrišli Piloti iz Moravanove letalske šole, ki bodo v Sloveniji Hn svojo letalsko šolo. • Simon Šubic ---c---- ,---- — - j X .. ejšim pa bo svojim vlagalcem v sanje izklicne cene. Sest podje-prid gospodarila Mercata, ki si tij, ki včeraj niso bila prodana, je zanj izklicala kar 60 odstotkov višjo ceno. Drugi paket bo tako kljub manjši nominalni vrednosti stal Mercato precej bo moralo počakati novo dražbo, na kateri se jim bodo pridružila tudi nova podjetja. • Uroš Špehar Mladinska knjiga Trgovina, d.d., na podlagi sklepa uprave podjetja objavlja: JAVNO ZBIRANJE PONUDB *a oddajo poslovnih prostorov v I. in II. r w kletnih prostorov stavbe, Maistrov trg 0r,udniki so dolžni v roku 30 dni od objave predložiti pisno ponudbo na naslov MK Trgovina ,d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana z oznako "PONUDBA", ki mora vsebovati: - firmo oz. naslov ponudnika - navedbo prostorov, ki jih želi najeti - navedbo časa najema - okvirno ceno najema za m2 - opis dejavnosti, ki jo bo opravljal v najetih prostorih stare?§ekf?H'iano re9'stracijo za pravne osebe in BON1, BON2, BON3, ki ne sme biti 00 30 dni, v primeru fizičnih oseb pa potrdilo o sredstvih, iz katerih je razvidna poslovna sposobnost fizične osebe oddajo poslovnih prostorov v I. in II. nadstropju (letnih prostorov stavbe, Maistrov trg 1, v Kranju. ^naiem* Pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo ponudili najbolj ugodno ceno za m2 J ma ,n čigar dejavnost ne bo v nasprotju z interesi podjetja MK Trgovine, d.d. Informacije in ogledi - g. Pibernik, tel. 061/16 12 334. KMEČKI STROJI KOVIN OTIHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 ^aaaaaaaTTHnTTrraaaaavr NOVO!!! NAJUGODNEJE ČISTILEC HA HLADNO VODO ■ PAVARINI 60090 BAR 29.990 ■ PAV ARINI 8.100 100 BAR 30.990 ■VOZIČEK GARDENA S CEVJO 7.390 ■VRTNA KOSILNICA ECO B 34.990 VELIKA IZBIRA AKCIJSKE CENE MLA TEHNIKA: GORENJE, BOSCH, CANDY GOSPODINJSKI APARATI GORENJE, ROVENTA, M0UUNEX AKUSTIČNI APARATI GORENJE, PHIUPS POPUSTI! OROOi^- •NOS* KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPSmODAJM NAKUPNI/HtODAJNI MMEBMfRMONN MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj,Trifcič j 81.50 82,05 11,45 11,65 6,90 7,33 AVAL Bled 81,50 81,85 11.55 11,65 6,85 7,20 AVAL Kranjska gon CREDITANSALT d.d. Lj COPIA, Kranj 81,70 81.85 11.58 11,65 81,50 82,00 11,45 11,65 NE POSLUJE VEČ 6,90 7,20 6,80 7,05 EROS(Stari Mayr), Kranj 81,80 GEOSS Medvode 81,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 80,90 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 81,50 HIDA-tržnica Ljubljana 81,80 HRAM ROŽICE Hengei 61.74 IURIKA Jesenice 81,55 INVEST Škofja Loka 81,70 LEMA, Kranj 81,70 MIKELStražIšce 81,60 PBS d.d. (na vseh poštah) 80.30 ROBSON Mengeš 81,70 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 81.80 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 81,20 SLOVENIJATURJST Boh. Bistrica 81,90 SLOVEN1J ATUflIST Jesenice 81.55 ŠUMKranl 81,80 TALON Žel. postaja Trata, Sk. Loka 81.75 TALONZg. Bitnje 81,75 TENTOURS Domžale 81.50 TROPICAL Kamnik-Bakovnlk 81,75 UBK d.d. Šk. Loka 81,30 VVILFAN Kranj 81.70 WILF AN Radovljica, Gra|skl dvor 81,65 VVILFAN Tržič 81,80 POVPREČNI TEČAJ »1.*5 82,00 82,00 82,35 82.09 81,90 82,00 82,05 81.99 82,00 82,10 81,95 81,90 81,95 81,95 82,05 82,00 81,89 81,89 82,00 81,89 81,95 81,95 81,95 81,90 81,98 11,57 11,58 11,28 11,40 11,55 11,61 11,45 11,53 11,54 11,55 10,60 11,55 11,58 11,35 11,28 11,46 11,58 11,57 11,57 11,50 11.56 11,48 11,56 11,56 11,57 11.47 11,70 11,63 11,71 11,65 11,61 11,65 11,65 11,64 11,60 11,65 11,58 11,65 11,62 11,74 11,65 11,63 11,64 11,64 11,70 11,60 11,65 11,64 11.65 11,59 11.64 7,00 7,00 6,62 6,90 7,00 6,92 7,00 6,90 7,00 7,00 6,35 7.00 7,00 6,80 6,62 6,90 7.00 7,00 7,00 6,90 7,07 6.90 7.00 6,90 7,00 6,90 7,10 7,10 7,35 7,19 7,12 7,06 7,30 7.14 7,18 7,30 7.17 7,10 7,07 7,10 7,30 7,10 7,09 7,09 7.30 7.19 7.25 7.15 7,15 7,10 7,17 Pri Šparovcu v Avstriji |e ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ;g7£) KIA MOTORS Pooblaščeni prodajalec in serviser MAKS AMBROŽIČ SEPHIA 1,6 SLX SEPHIA 1,6 GTX Terenska vozila SP0RTAGE MRi SP0RTAGE MRDi 19.990 DEM 22.990 DEM 34.990 DEM 36.990 DEM KREDITI IN LEASING Ribno pri Bledu Tel.: (064) 78-411 POKLIČI ME!!! 005-99-2558 Naredim vse kar želiš mednarodni tmrifa OBIŠČITE NAS NE BO VAM ŽAL' Peči na olje brez bojlerja Vse večje zanimanje zanje Brezje, 10. julija - Elkoterm d.o.o. - podjetje za elektroinstalacije, klima ogrevanje, proizvodnjo in inženiring na Brezjah je pred nedavnim pripravilo uradno predstavitev izdelka in proizvodnje poslovnim partnerjem. Ob tej priložnosti je proizvodne prostore blagoslovil pater Stane Zor iz Frančiškanskega samostana Brezje. Po izdelavi in objavi o predstavitvi prve peči na olje, za katere ni potreben bojler, sredi marca letos, je zanimanje na domačem trgu zelo poraslo. "Trenutno je v Sloveniji vgrajenih že 28 takšnih peči, od tega na Gorenjskem 8. Imamo vse potrebne ateste in ostalo dokumentacijo, sodelujemo pa še posebej s Trgovskim podjetjem Veletrgovina Rona Kranj. Strokovnjaki so se na nedavni predstavitvi še posebej zanimali za Frantarjevo avtomatiko. Zadovoljen sem, da lahko povem, da je izdelek, ki smo ga razvili in se že zelo uspešno potrjuje na trgu, zares kvaliteten, moč pa gaje tudi prilagajati. Gre za to, da peč na olje lahko priklopimo tudi na že obstoječi bojler v objektu, druga takšna sprememba pa je na primer, da avtomatika deluje brez zunanjega tipala, če kupec peči takšne zunanje temperaturne orientacije ne želi za delovanje peči," je po predstavitvi in blagoslovitvi povedal direktor Elkoterma Grega Debeljak. Vse podrobnosti v zvezi s pečmi dobite na telefonu: 064/738-969 oziroma faxu: 064/738-128 ali na naslovu Elkoterm d.o.o. Brezje 70, 64243 Brezje. Pred nedavnim je prostore in peč ob predstavitvi poslovnim partnerjem blagoslovil tudi pater Stane Zor iz Frančiškanskega samostana Brezje. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Potrditev dela Kmečke družbe Prejšnji teden je bila v Ljubljani skupščina Kmečke družbe za okoli 400 lastnikov - fizičnih in pravnih oseb. Na skupščini je bilo prisotnih 56 odstotkov delnic. Predsednik skupščine Milan Kneževič, sicer direktor Slovenske zadružne kmetijske banke in predsednik nadzornega sveta Kmečke družbe je predstavil več kot enoletno delo in uspehe Kmečke družbe, ki jih, kot je poudaril, ne bi bilo brez visoko usposobljenega vodstva in ob zadružnega poslovnega sistema. Skupščina je tudi potrdila delo začasnega osemčlanskega nadzornega sveta in ga izvolila za prihodnja štiri leta. Direktor Kmečke družbe Zvone Ivanušič, ki je na skupščini predstavil dosedanje delo. Pri Kmečki družbi so pričakovali, da bodo na račun stanovske pripadnosti pridobili največ lastninskih certifikatov kmečkega prebivalstva, vendar so cilje dosegli šele, ko so se organizirali kot klasična družba, povečali marketinško aktivnost in začeli aktivno delovati na terenu. Pred kratkim so pri Kmečki družbi z lastninskimi certifikati napolnili Kmečki sklad 2 in odprli Kmečki sklad 3, v katerem je že več kot 3000 certifikatov. Pri Kmečki družbi načrtujejo, da bodo napolnili še Kmečki sklad 4, začeli z upravljanjem vzajemnih skladov in soustanovili pokojninski sklad. Delničarji so z večino potrdili takšen poslovni načrt. • M.G. V Škofji Loki so imeli probleme z odpadki Kranj, 10. julija - Zaradi stavke delavcev Tovarne beljakovinskih koncentratov so v petek, 7. julija, zaprli klavnico Mercatorja - Mesoizdelki Škofja Loka. V soboto, po prekinitvi stavke, so začeli v klavnici ponovno obratovati. Vozniki tovornjakov za odvoz klavniških odpadkov zaloški Kotovi so začeli stavkati v torek, 4. julija. Stavko so prekinili v petek, ker so sprejeli protest ministrstva za okolje in prostor ter republiškega inšpektorata za delo, da so kot javna služba dolžni odvažati poginule živali in živalske odpadke. Na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, enota v Škofji Loki, so razložih, da Mercatorjeva klavnica ni namenjena za deponijo živalskih odpadkov in zato so po zakonu morali zahtevati zaprtje, dokler ne bodo delavci kafilerije v Zalogu ponovno začeli z odvozom odpadkov. V Mercatorju so povedali, da so že v četrtek delali okrnjeno, v petek pa so imeli zaprto. Že v petek popoldne so nato odpeljali del odpadkov, v soboto pa še preostalo, tako da so v soboto lahko nemoteno nadaljevali z delom. V špeceriji Bled v Radovljici so dejali, da z odpadki niso imeli problemov, in da so obratovali nemoteno. Brez problemov pa so stavko preživeli tudi v klavnici Jeseniških mesnin. V obeh klavnicah so že v petek odpeljali odpadke. • S. Šubk Srečanje kmečkih žena na Blegošu Nedelja brez dela tudi za kmečke žene Aktiv kmečkih žena iz Poljan in Javorij ter kmetijska svetovalna služba Škofja Loka so v nedeljo pripravili tradicionalno, že dvajseto srečanje kmečkih žena na Blegošu. Blegoš, 9. julija - V prekrasnem vremenu so se tako na skoraj 1400 metrih nadmorske višine srečale kmečke žene, predstavile svoje delo in izmenjale izkušnje, predvsem pa so se za en dan odtrgale od dela in tudi malo poveselile. Na Blegoš pa se je z vseh strani povzpelo tudi mnogo ostalih ljubiteljev planin. Kmečke žene, ki so se na . Blegošu prvič srečale že leta 1975, so pripravile pokušino kmečkih dobrot. Tako ni manjkalo niti krofov, bobov, špe- hovke in orehove potice. V kulturnem programu so sodelovali pevci iz okoliških vasi s pesmimi o življenju na vasi in mlada citrarka. V tem okolju pa ne gre brez Cvetja v jeseni in tako so zaigrah tudi krajši odlomek iz tega dela. Kmečkim ženam pa je izrekel priznanje tudi župan Gorenje vasi, saj je v občini kar 630 kmetij, ki se pomembno vključujejo v turizem. V Aktivu kmečkih žena Javorje sodeluje sedem članic, v poljanskem aktivu pa enajst. Kljub maloštevilčnosti pa so Pričakovanje bogate kmečke žene izredno aktivne. Pripravljajo različna praktična predavanja, na primer o negovanju rož, bio vrtnarjenju, zdravi prehrani. Poleg tega vodijo različne tečaje, od kuharskih, šiviljskih in klekljars-kih, pa do plavalnega. V Javorjah vsako drugo leto pripravijo razstavo ročnih del, na različnih prireditvah pa sodelujejo s svojimi kmečkimi dobrotami. Predsednica aktiva Javorje Marjeta Kokelj Je povedala, da se preko aktiva kmečke žene povezujejo m?d seboj in izmenjujejo izkušnje-Srečanja na Blegošu pa pomenijo za kmečke žene predvsem odpočitje od vsakodnevnega dela. "Ker gremo sicer tako redko ven, na lepše, se vsaj "J Blegošu malo poveselimo-pravi Kokeljeva. Na Blego>u so jih obiskale tudi kmečke žene iz Logatca. našem koncu veliko kmetij z mladimi gospodinjami, nam manjka mladih članic. Na kmetijah in z majhnimi otroki je preveč dela in tako mlade nimajo časa še za sodelovanje v aktivu." pomolsti krave ali spe& pravo domačo potico." Francka Dolenc iz Loma: "Na Blegoš prihajam že deset let. Čeprav je dela na kmetiji vedno dovolj, si vsako leto utrgam en dan za to srečanje. Pomeni mi sprostitev oa dela, srečamo se z drugimi ženami in malo poveselimo. Napekle smo tudi nekaj domačih dobrot in jih dajemo na pokušino. Sicer aktivno sodelujem v poljanskem aktivu kmečkih žena, kjer organiziramo različna predavanja, izlete in ekskur zije. Toda čeprav je v Janko Znidar iz Hrastja: "Vsako drugo leto pridem ob tem dnevu na Blegoš. Rad hodim na planinske izlete v ta konec, saj je narava prekrasna. Poleg tega je to priložnost za srečanje s prijatelji, da se malo pogovorimo in poveselimo. Čeprav nisem doma s kmetije, imam veliko veselje do kmečkega dela. Znam opravljati vsa kmečka opravila, tudi C TTTTT fff ft tf t TT Jam\Ja\JaVaa» ŽIVLJENJSKI KKOt, Renttut zavarovanju Zavarovalnice Triglav Mnogi h- za rentno »»varovanje odločijo takrat, ko sredi poti pogled«jo naprej. Kij ie (kriv* življenje? Kakšne radoati me ie čakajo? Si jih bom rnal vzeti? Si jih bom lahko privokil? Z rentnim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav m> odgovori na ta vpraianja jatni. Rentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino in zato breaskrbneje pričakujete prihodnje dni. Dni prijaznega počitka, sproicenega veselja, zanimivih »tvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo to pričakovanje bogate jeseni? f^= zavarovalnica triglav Marjan Podobnik: "Na Blegošu nismo slučajno, do-pib smo namreč vabilo kmečkih žena in z veseljem smo se mu odzvali. Z druži; no smo orim peš s poljanski strani. Odkar so otroci dovolj veliki, da sami hodijo, zelo radi planinarimo. Poleg tega sva jim z ženo obljubi; 'a, da bodo tu gor viden krave in ostale živali, ki m imajo naši otroci zelo radi Na takle lep dan je lepo M malo ven, v naravo, med ljudi. Kmečke žene so pO* pravile lep kulturni pT°' gram, ki sodi v to okolje* kot na primer odlomek & Cvetja v jeseni." • Besedilo in slike: V.Peternel Na travniku ob planskem domu na Pristavi je bu° tekmovanje koscev grabijo, na katerem so sodelovali predvsem domaČi*}1 boljši m tudi najhitrejši ko-sec jc bil Alojz Noč, drug1 g bil Franc Kunšič in tretji Oušan Klmar. Nastopilo le tudi pet grabljic, po oceni komisije pa so vse dobro opravile svoje delo. Tekmovanje jc ob razglasitvi rezultatov nreraslo v piav ■ -~ do- ,,eob razglasi^ , tatov preraslo v Yq ^ kmečki praznik- ^\^nf mač.n. prikazali J.J1 l, > kose domati ob}' nekatere drutfi TO** * čaje • Beseddo «" Rabič SCOTT "to Je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna 5 znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. * Popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Sotonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 AIRSYSTEMSd.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d.o.0. UREJA: Vilma Stanovnik V Petek Ročk Master v Kranju ZVENEČA IMENA V kmovalnega plezanji ženskah bomo tako lahko prvič pozdravili Francozinjo Laurence Guyon, ki trenutno vodi v svetovnem pokalu, saj je na prvi tekmi v Frankfurtu stala na najvišji stopnički. Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo maja v Ženevi, pa je odnesla srebrno kolajno. Najhujša tekmica ji bo najbrž Ročk Master Kranj 95 bo v petek, 14. julija, z začetkom ob 20. uri s startom žensk, moški pa bodo nastopili za njimi približno nekaj pred 21. uro. Največji plezalski tekmi v Sloveniji fosn^fr konkurenca doslej Petit, Hiravama, Zardini, N. Richer, L. Guyon Kranj - Po prvem Mastru v najkvalitetnejši _ doslej. V Kranju leta 1&9 najbrž nihče Kranj namreč p^Mtt m računal, da bo Ročk Master število plezalcev btnntao Prerastel v takšno tekmo, kot krojijo sam vrh svetovnega smo ji priča lahko v zadnjih tekmovalnega plezania. letih. jesen jeta 1990 je bil s Prihodom Jean-Baptista Tri-?°uja in Corine Labrune storjen prvi korak k uveljavitvi sanjske tekme, ki jo sedaj Poznajo povsod v plezalskih krogih. V Kranj je pozneje prihajalo vedno več odličnih svetovnih mojstrov plezanja. Spomnimo se samo trikratne . rojakinja Nathalie Ri- svetovnega pokala 94 zmagovalke Lynn Hill, Itah- jg ki E lagala v Kranju ^J^SCSu Fi Janke Luise Jovane ter seveda . •' . francoske vrste, ki ima najkvalitetnejše plezalce na svetu. Izredno uspela prireditev vsako leto privabi tudi številne gledalce, ki cenijo dosežke Plezalcev. Iz ust tekmovalcev lahko slišimo, da je kranjska m slovenska publika dobra Poznavalka tega športa. Tako So nastopajoči vedno odnesli Same lepe spomine. Letošnji Ročk Master, ki je k osmi po vrsti, bo gotovo STENI . Pridejo: Lombard, F. na, Metka Lukančič in mlada Katarina Štremfelj. Pri moških bo konkurenca še mnogo hujša, saj v Kranj prihaja polovica najboljše deseterice lanskega svetovnega pokala. Najprej je tu zmago- lani, bila tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala in letos v Ženevi osvojila naslov svetovne prvakinje v hitrostnem plezanju. Poleg njiju bosta v Kranju nastopili tudi 19-letna Francozinja Marie Guillet ter Nemka Marietta Uhden, ki sta bili na svetovnem prvenstvu peti oziroma šesti. Domačo vrsto bodo zastopale Martina Čufar, ki je žal nekoliko poškodova- Francoz Francois Lombard, ki ga Kranjčani že dobro poznajo, saj je bil v Sloveniji Že dvakrat. Potem je tu lanski zmagovalec Francois Petit, bronasta kolajna lanskega svetovnega pokala in zmagovalec letošnje prve tekme za SP v Frankfurtu. Ponovno bo v Kranju simpatični Japonec Yuji Hiravama, Italijana Luca Zardini (zmagovalec Mastra 93) in Cristian Brenna. Slednji bo v Kranju prvič, prav tako kot Francoz Francois Coffy, ki je na svetovnem prvenstvu letos osvojil četrto mesto. Trenutno svoje udeležbe ni potrdil samo še Švicar Eli Chevieux, ki je bil na letošnjem svetovnem prvenstvu odličen tretji. Manjkal pa ne bo tudi neutrudni Jean-Bap-tiste Tribout, ki bo v Kranju že tretjič v vlogi postavljalca smeri. Tem odličnim plezalcem pa bodo poskušali čim bolj pomešati račune tudi naši najboljši in sicer Aljoša Grom, Vili Guček, Franci Jensterle, Matej Mejovšek, Marko Lukic in Stanko Zidan. Fantje so na lanski tekmi v Kranju dokazali, da se lahko merijo tudi z najboljšimi na svetu, čeprav realnih možnosti za najvišje uvrstitve najbrž ni. Konec prihodnjega tedna se torej v Kranju obeta zares vrhunska plezalska prireditev in upajmo, da bo tudi vreme služilo tako tekmovalcem kot seveda tudi številnim obiskovalcem. • Tomo Česen 100 kolesarjev na Pokalu Loka Martin hvastija zmagovalec mlajšimi mladinci je zmagal Peter Ribič (Krka Novo mesto), med ženskami Minka °gonder (Scott Proloco) in med starejšimi mladinci Leon Bergant (Rog Ljubljana). Oslk0,i> njen Loka, 7. julija - nekaj kolesarjev Krke, ki so Je k 013 koieSarska prireditev, bili na dirki' v Nemčiji) je jih odličnih kolesarjev je za-pokrovitelj je bil Peks, vozilo na dinamični krožni čelo vrteti Kar nekaj nekdanjih in sedanje za-pedala v Škofji » 1. -"J J V, l V_IY.>, II a UlliailllVIll IVI V»/,ill VVIV "■i kot t Va^° P° org»riizacijs- dirki (krog je dolg okrog 700 Loki. 130 . lekmovalni plati. Skoraj metrov), ob progi pa je bilo Med mlajšimi mladinci, vo kih ki uar^ev lz vsen slovens- več tisoč ljudi, kar kaže, da je Udov (manjkalo je le Ločanom kolesarstvo blizu. Sfl"»kodlrlcevSkofj, LoU~ ZNANJE žili so 10,5 kilometra oziroma 15 krogov, je bil najhitrejši Peter Ribič (Krka Novo mesto), Sebastijan Miklavec (Hit Casino Nova Gorica) in Klemen Jalovec (Sava Kranj). Med ženskami, ki so imele enako dolgo progo, je bila zmagovalka znana že vnaprej: Minka Logonder iz Škofje Loke, članica kluba Scott Proloco). Marjeta Sajevec iz Krke in Majda Miklič iz Doma sta bili druga in tretja. Med starejšimi mladinci (vozili so 30 krogov ali 21 kilometrov) je bil pričakovan boj med tremi izredno dobrimi kolesarji: Bergantom iz Roga, Dcrganccm iz Novega mesta in Tadejem Valjavcem iz Kranja. Tokrat je zmagal Leon Bergant pred Tadejem Valjavcem in Martinom Der- gancem. Članski spopad je bil oster. Zaradi izredno usklajene vožnje vsega moštva je zanesljivo zmagal Martin Hvastija iz kranjske Save, ki je tako dobil že drugi Pokal Loke. Rogovca Gregor Puš in Sašo Sviben sta bila drugi in tretji na dirki, dolgi 70 krogov oziroma 49 kilometrov. Rezultati - mlajši mladinci: 1. Ribič (Krka Novo mesto), 2. Miklavec (Hit Casino), 3. Jalovec (Sava)... 6. Meglic Sava); ženske: 1. Logonder Scott Proloco), 2. Sajevec Krka Novo mesto), 3. Miklič Jub Dol); starejši mladinci: 1. Bergant (Rog), 2. Valjavec (Sava), 3. Derganc (Krka Novo mesto), 4. Tušek (Sava), 5. Šiler (Sava)... 9. Korenjak (Sava); člani: 1. Hvastija (sava), 2. Puš, 3. Sviben (oba Rog Ljubljana), 4. Ugrenovič, 5. Pat>ež (oba Krka Novo mesto), o. Odrins-ki (Celje), 7. Rovšček (Sava); • J. Košnjek, foto G. Sini k nmnr ^almarji bodo nadaljevali avgusta ^RICA IN MILJE TELA STA SPREDAJ 11. julij. - z 11. krogom se je končal spomladanski Jaruge gorenjske balinarske lige. Jesenski del se bo^začel 22. >sta, do konca lige pa bo le sedem krogov^ Za nea je p rva, ^ar sta tud, Podnart in Kres Javornik zelo blizu V zadnjem &J» so presenetili igralci Planine 91, ki so Pomagali Lipo S T/° ^Pomladanskem delu je vrstni red MaM&M g. Podnart 22, Kres Javornik 21 Upi Bitme 6, &W*nica 15, V° cc H, Sava 13, Bratov Smuk 12, Č.rče (2 in Planina 9 10. gwrcniski balinarski lig se je t 9. k^orn ^CaJ ^•danski del Do konca je It pet krogov.odigrali pajih ob torkih od 29. avgusta dal e. Vod. Milje TjtajlH W g*emagane m so s, že zagotovile napredovanje v drugo 1 ga guf uro mesto pa se bosta boni. ekipi Bis rica mladi ta V tekmi za visoko uvrstitev »e se Adr.jan. istnc ?> moštva pa so že preveč UOttafl. ^SSS^SSn Er* Vrslni red "^slednji: Mdje Teh. 27, H.s.nca taUdl ZZ, 21, Adrijan Črnivec 15, Predoslje 6, Šenčur 6, Visoko '-enter II 4. • B. Arzenšek Zmagovalec Martin Hvastija: IZJEMNA PROGA "Proga v Škofji Loki je zame najlepši kriterij v Sloveniji. Je sorazmerno kratka, dolga okrog 700 metrov, pred ciljem ima zelo zahteven ovinek, ciljni sprint ima rahel vzpon, na trenutke pa je proga zelo ozka in je zato pri veliki hitrosti tudi nevarna. Danes je bilo nekaj padcev. Dvakrat bi bil skoraj zraven, vendar se je srečno izteklo. Organizacija in publika sta bili sijajni. Posebej se moram zahvaliti ekipi Save, zlasti Pagonu in RovŠčku, ki sta prispevala največji delei k naši zmagi." Talent na kolesu: Tadej VALJAVEC iz Spodnje Besnice PO KOLAJNO V SAN MARINO Danes na škofjeloški dirki si bil drugi. Bergant je bil hitrejši. "Danes sem res vozil bolj za ogrevanje in se nisem maksimalno trudil. Proti koncu sem sprintal in zasedel drugo mesto. Prvo je bližnje svetovno prvenstvo in zato ne želim po nepotrebnem pred prvenstvom trošiti moči." Imaš na bližnjem svetovnem prvenstvu visoke cilje? "Reprezentanca, v kateri so razen mene še Bergant, Derganc, Kelner, Mrvar in Kogelot, se intenzivno pripravlja na prvenstvo, ki se bo začelo čez tri tedne v San Marinu. Moji cilji so visoki. Imam v bistvu samo enega: kolajno v posamični konkurenci. Pomemben bo tudi ekipni uspeh, vendar je le posamični več vreden." Lani in letos si dosegel nekatere izjemne uspehe. Kolesarski strokovnjaki pravijo, da si eden največjih kolesarskih talentov. "Kaže, da sem res talent. Med uspehi pa sem najbolj ponosen na 8. mesto na zadnjem svetovnem prvenstvu v Ekvadorju in na dve zaporedni zmagi na Giru della Baziliccata v Italiji ter na zmago v Toscani. Na Baziliccati so vozili vsi najboljši v moji kategoriji razen Špancev in Francozov. Za uspeh imam tudi tri zmage na začetku sezone." Že sedem let vztrajaš v kolesarstvu, zelo napornem športu. Zakaj? "Kolesarstvo je res eden najbolj napornih športov. Združuje vzdržljivost, moč in eksplozivnost. Vendar ga imam rad. Zanj me je navdušil oče, ki je bil včasih rekreativni kolesar, pa Bojan Ropret, ki je bil moj vzornik. Za moje uspehe so nedvomno zaslužni tudi sedanji trener Marko Polanec in prejšnji Miran Kavaš ter direktor kluba Franci Hvasti, ki mi res veliko nudijo. Med šolskim letom, sedaj grem v 4. letnik kranjske Gimnazije, samo kolesarim in se učim, ko pa nimam šole, pa sem dnevno od tri do 4 ure na kolesu, vsak dan pa prevozim okrog 100 kilometrov." • J. Košnjek Končano 4. državno prvenstvo v jadralnem letenju NASLOVA DRŽAVNIH PRVAKOV V ALC Slovenj Gradec, 10. julija - V nedeljo se je na letališču koroškega aerokluba Slovenj Gradec končalo letošnje 4. državno prvenstvo v jadralnem letenju, kjer so zaradi slabega vremena in nesreče uspeli v 14 dneh izpeljati le 5 tekmovalnih dni. Oba naslova državnih prvakov v standardnem in odprtem razredu sta osvojila pilota Alpskega letalskega centra Lesce. Podobno kot vsa letošnja pomlad, ko je bilo od aprila do konca junija le nekaj lepih dni, ko je vreme omogočalo jadralno letenje, je tudi letošnje 4. državno prvenstvo minilo predvsem v znamenju slabega vremena. Od 24. junija, ko se je prvenstvo začelo, je organizatorjem uspelo izpeljati le 5 tekmovalnih dni (4 dnevi so pogoj, da je prvenstvo sploh veljavno), en dan, pretekli petek, pa je bilo tekmovanje odpovedano zaradi hude nesreče. Tedaj je namreč takoj po vzletu zatajil motor vlečnega letala in mlad pilot iz Novega mesta je skušal pristati po zavoju v nasprotno smer. Zaradi majhne višine je v zavoju s krilom zadel v tla in se zrušil. Hudo poškodovanega so izvlekli iz povsem uničenega letala in prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. V standarnem razredu jadralnih letal s 15-metrskimi krili je sodelovalo 26 tekmovalcev, ki so morah v 5 dneh preleteti 1.388 kilometrov in največje vprašanje je bilo, kako se bo odrezal dvakratni evropski prvak Ivo Šimenc iz ALC Lesce, ki že nekaj let ni več tekmoval. Ivo Šimenc ni dovolil presenečenja in s tremi zmagami z letalom DG 303 Elan prepričljivo osvojil državni naslov. V odprtem razredu, kjer glede velikosti kril, pa tudi drugih pomagal ni omejitev - omenimo, da je tudi letos sodeloval celjski pilot z jadralnim letalom Nimbus 3, ki ima kar 25-metrska krila - so morali štirje sodelujoči v petih dneh preleteti 1.770 kilometrov, boj za zmago pa se je bil predvsem med pilotoma ALC Mihom Thalerjem in Boštjanom Pristavcem na enakih 18-metrskih letalih DG 600 (oba imata lastni letali). V razliko od lani, je bil letos uspešnejši Boštjan Pristavec, ki je s tremi zmagami in kar s 560 točkami (sekundami) osvojil skupno zmago. Dodajmo še, da se zaradi visokih stroškov naši piloti niso mogli udeležiti svetovnega prvenstva, ki je bilo ob začetku leta na Novi Zelandiji, pač pa bodo nekateri čez nekaj dni odpotovali na močne tekme v Francijo in Italijo. Na evropskem mladinskem prvenstvu na Poljskem, ki se je začelo preteklo soboto, pa tekmuje mladi perspektivni pilot Andrej Kolarič iz ALC Lesce. • Š. Ž. o BOjKfi mmmmmtmu; i TURNIR V VELIKI ZAKI Odbojkarski klub Bled bo od 14. do 16. julija na igriščih v Veliki Zaki na Bledu organiziral enega od turnirjev v okviru državnega prvenstva v odbojki na mivki, disciplini, ki se je uveljavila najprej v Ameriki, danes pa je vsebolj sestavni člen vsake boljše turistične ponudbe tudi v Sloveniji. Ker se bodo na Bledu za točke državnega prvenstva pomerili najboljši slovenski odbojkarji in odbojkarice, pričakujemo tudi velik odziv obiskovalcev, ki jih v terminu prireditve zagotovo na Bledu ne bo manjkalo. Turnir se bo začel v petek s kvalifikacijskimi tekmami in turnirjem veteranov, nadaljeval v soboto z glavnim turnirjem in zaključil v nedeljo s polfinalnimi in finalnimi tekmami. Vse dni turnirja bo potekal pod velikim šotorom poleg igrišč spremljevalni program. :polo miiiHiigmmri W$Ti OKTOBRA MEDITERANSKI POKAL Kranj, julija - Zadnja konferenca LEN v Jeruzalemu je bila zelo uspešna, kar se tiče sodelovanja naših reprezentanc na mednarodnem področju. Predsedniku Vaterpolske zveze Slovenije Jožetu Jenšterletu je uspelo pridobiti že letos veliko tekmo v naši državi, to pa je Mediteranski pokal (Comen kup). Na tej prireditvi, ki bo v Kranju v pokritem olimpijskem bazenu od 18. do 22. oktobra, naj bi sodelovalo dvanajst ekip Mediterana. Tako naj bi v Kranju nastopile tretje uvrščene ekipe državnih prvenstev Španije, Italije, Hrvaške, Jugoslavije, Grčije, Francije m reprezentance Turčije, Portugalske, Egipta, Izraela, Malte m Slovenije. Pričakujemo, da bo tretje uvrščena ekipa v državnem Ervenstvu organizirala v Kranju kvalifikacijski turnir v pokalu EN Trophv, ki bo igral 6. do 8. oktobra, že takoj naslednji teden pa sta kar dva kvalifikacijska turnirja za pokal državnih prvakov m pokal pokalnih zmagovalcev. Ta turnir se bo igral od 13. do 15. oktobra. Za vse našteto imajo naši klubi veliko možnosti, da jim biro LEN s sedežem v Rimu zaupa organizacijo turnirjev, kajti na zadnjem turnirju, ki ga je Vaterpolska zveza Slovenija organizirala, ta je tudi edini do sedaj v samostojni državi, so se organizatorji izredno izkazali in pohvale prihajajo iz vseh vaterpolskih sredin. • Jože Marinček KADETI V KRANJU Kranj - Le še dober mesec loči našo reprezentanco, da se prvič v zgodovini pojavi med šestnajst najboljših kadetskih reprezentanc na Evropskem prvenstvu. Prvenstvo se bo namreč začelo v soboto, 5. avgusta, ko bo naša reprezentanca, ki igra v skupini A2 skupaj s Španijo, Grčijo in Belorusijo ob 11.30 uri proti Belorusiji. Šestnajst reprezentanc je namreč na prvenstvu razdeljenih v štiri skupine in sicer: Al: Italija, Romunija, Izrael in Rusija; BI: Slovaška, Nizozemska, Hrvaška in Jugoslavija ter B2: Madžarska, Francija, Tručija in Nemčija. Drugo srečanje bo naša reprezentanca odigrala v nedeljo, 6. avgusta, ob 16.45 uri proti Španiji in v ponedeljek, 7. avgusta, ob 18. uri proti Grčiji. Zatem se bo prvenstvo nadaljevalo v treh skupinah (četrfinale), nato igranje za mesta od 5-11, tekme za prvo in tretje mesto pa se bodo igrlai v nedeljo, 13. avgusta. Naša reprezentanca je pričela s pripravami v torek, 4. julija. Trener Rado Čermelj je povabil vse, ki so nastopih na kvilifikacijskem turnirju v Kranju, to pa so: vratarja Uroš Čimžar in Jure Kern, ter igralce: Martin Sifrer, Boštjan Košir, Matej Nastran, Klemen Podvršček, Gašper Struznik, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Matej Ramovš, Klemen Štromajer, Sanel Puškar (vsi Triglav - Kranj), Marko Kremžar (Probanka Leasing Maribor) in Matis Kolenc (Micom Koper). Po vrnitvi iz Rovinja bodo sledile še tridnevne priprave v Kranju, že v četrtek, 13. julija, pa reprezentanca odhaja na mednarodni turnir v Košiće. Na turnirju sodelujejo naslednje reprezentance: Madžarska, Francija, Nemčija, Češka, Slovaška in Slovenija. • Jože Marinček PORAZ NA PRVI TEKMI Hrvaška : Slovenija 11:7 Rovinj - Slovenska kadetska reprezentanca, ki se je po dobrih igrah na kvalifikacijskem turnirju uspela uvrstiti na Evropsko prvenstvo, ki bo letos avgusta v Esslingenu je začela s pripravami. Trener Rado Čermelj je na priprave povabil vratarja Uroš Čimžar, Jure Kern, ter igralce: Martin Šifrer, Boštjan Košir, Matej Nastran, Klemen Podvršček, Gašper Stražnik, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Igor Ivanovič, Sanel Puškar, Natej Ramovš (vsi Triglav), Marko Kremžar (Probanka Leasing Maribor) in Matis Kolenc (Micom Koper). Na prvi trening v torek so priši vsi, razen Gašperja Stražnika, ki mu je zdravnik zaradi ghvič odsvetoval "namakanje v vodi". Tri dni so se reprezentantje pripravljali na kranjskem letnem kopališču, nato pa v petek odšli za tri dni v Rovinj, kjer so imeli priprave s hrvaško reprezentanco, tam odigrali štiri tekme, med katerimi je bila ena tudi uradna. Žal se ie že na prvem treningu poškodoval steber obrambe Klemen Štromajer, ki mu je vrstnik sosednje reprezentance prebil ustnico in zdravnik je priporočil poškodovanemu le sončenje. Prav njegov izostanek na uradni tekmi se je močno poznal in naša reprezentanca je doživela poraz z 11:7. Ta poraz ni boleč, če vemo, da ima reprezentanca sosednje HrvaŠke za seboj že 15 dni skupnih priprav in nastop na močnem mednarodnem turnirju. Žc v četrtek odhajajo fantje na močan turnir v Košice, kjer bodo v treh dneh odigrali pet težkih tekem, saj v Košicah nastopajo reprezentance Madžarske, Slovaške, Francije, Nemčije (vse te ekipe bodo igrale na EP) in Češke. • Jože Marinček jIeniStvo mmmmm KALAN TRETJI Kaposvar - V tem madžarskem mestu je bilo mladinsko državno prvenstvo Madžarske v dresurnem jahanju, na katerem je zelo uspešno nastopil tudi Kranjčan Blaž Kalan s konjem Whisperjem in na koncu zasedel tretje mesto. Zmagala je Sofija Dallas (beri Dalloš), hči slovitega madžarskega jahača Gylle Dallosa. Tekmovali so v nalogi, ki je predpisana za letošnje evropsko prvenstvo mladih jahačev v glavnem mestu Finske Helsinkih. • Nenad Antonič UREJA; Vilm« Sttnovnik Velika pridobitev kranjskega tenisa TOKRAT HISA, JESENI SE BALON Kranj, 7. julija - Teniški klub Triglav iz Kranja je odprl nove klubske prostore, ki so jih začeli graditi septembra lani. Kranjski tenis je prvi razcvet doživel leta 1961, ko so bila v športnem parku dograjena nova teniška igrišča: pet peščenih in asfaltno. Kmalu je bilo toliko igrišč premalo, zato so se leta 1981 odločili še za gradnjo štirih igrišč in brunarice. Tudi ta investicija se je kmalu pokazala za začasno in neustrezno. Zato je lani dozorela ideja o izgradnji novih prostorov. V njih je prostora za lokal, garderobe, sanitarije, klubske prostore in stanovanja za trenerja ter prostornika. Klubska hiša pa prinaša boljše pogoje za delo, možnost organizacije mednarodnih turnirjev, vsekakor pa večje število članov in njihovo zadovoljstvo ob udobnostih, ki jih nudi novi objekt. Na slovesnosti so bili prisotni vsi rodovi kranjskih tenisa- čev, od Arturja Žnidarja, Lada Kustra, Bojana Bedenka, do srednje generacije Davorja Žnidarja in Petra Starca do sedanjega rodu reprezentantov Barbare Mulej, Pora, Janškov-ca, Urha in najmlajših, kinaj bi bili njihovi nasledniki. Pozdravni govor je imel predsednik kluba Andrej Polenec, ki se je zahvalil ŠZ Kranja, Gradbincu in Spektru ter ostalim 34-im sponzorjem, ki so pripomogli pri izpeljavi projekta, vrednega 250.000 DEM. Pohvale je izrekel tudi predsednik TZS Janez Erhard. Urška Voglar in Anja Vreg sta prerezali trak ob odprtju novih prostorov. Po otvoritvi so se gledalcem predstavili v igri dvojic Karin Lušnic in Aljaž Stare ter Marko Por in Barbara Mulej. Svoje znanje pa so pokazali tudi najmlajši. V načrtu imajo postavitev dveh šotorov, ki bi omogopili igranje tenisa čez celo leto. Zdaj so na Igrali na otvoritvi od leve: Gašper Stare, Barbara Mulej, Karin Lušnic in Marko Por. (MESARSTVO JALOVEC TRETJI Kranj, 11. julija - Mlajši mladinci kranjske Save so sodelovali na dirki v Italiji, kjer jc na 74 kilometrov dolgi progi med 94 kolesarji zmagal Uroš Dular (Savaprojekt). Savčan Klemen Jalovec je bil tretji. Starejši mladinci so dirkali v Pordenonu v Italiji. Dirkalo je 96 kolesarjev iz Italije, Hrvaške in Italije. Dirka je bila odločena 35 kilometrov pred ciljem, ko sta pobegnila Leon Bergant in Sartorato Alessandro. Zmagal je Bergant. Savčan Uroš šilar je bil tretji. • M. Kavaš nniiTED Kl@ Jfa je veslal fantastično, čeprav so skupaj v čolnu kol^/.jcj dni. Posadko odlikuje silovit finiš, saj so b,h , ^trig1': polovici proge tretji Trenerja Miloša Janšo so zate ^ Odlično jc veslal tudi skifist Iztok Čop. star šele j^o|iaSto ie potrdil svojo svetovno vrednost Osvojil je ju_ /;, sv«'J kolajno v svetovnem pokalu skifistov, kar ima "lelLj,stonija/ največji uspeh. V luzernskem finalu je bil '^JJ^flOO W» prvi, sloviti Mucllcr, ki ga jc spodbujalo nad drugi, naš Čop pa tretji. • J.K. postavitev baloan pomeni veliko finančno breme. Zato so v klubu že izdelali načrt, kako izpeljati investicijo. Gre predprodajo abonmajskih ur f igralni sezoni od 15. oktobra letos do 30. aprila prihodnj« leto. Cena igranja za »r° tedensko so: od 8. do 14. °J* (pon.-pet.) 350 DEM, od 16. g 22. ure 700 DEM in od 9. *» 22. ure (sob.-ned.) 700 DEM- Klub bo prav tako razp^f kredit z vložkom 1000 DEM (v tolarski protivrednosti P° srednjem tečaju Banke Slov£ nije). Dajalec kredita dot" pravico do vračila svojeg3 vložka v dveh letih v viši? 1300 DEM, kar pomeni p"' bližno 15 odstotkov let"0 obrestno mero. Svoj kredit pa lahko spremeni (vračilo krej^ ta) v pravico igranja po P0'0' vični ceni za uro tedensko & & naslednja tri leta (1000 DEM + 350 + 350 DEM + 350 DEM£ Če si kreditodajalec izbe' dopoldanski čas med tednof"' ima z vložkom 1000 D*S plačano igranje štiri leta. *\ kot bo vlagateljev, več 0 možnosti, da bodo pokrita v$* štiri igrišča. Vse, ki jih zanima še kajv^ naj pridejo od ponedeljkatj petka na teniška igrišča F f 19. in 20.. uro. • Martin P0'* ek, 11. julija 1995 STOTINKA, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Barbara MULEJ pred zahtevnimi turnirji V V OD KNJIG NA IGRIŠČE GLASOV KAŽIPOT !► Najboljša slovenska tenisačica zaradi poškodbe devet mesecev ni mogla igrati na turnirjih. Zadnje čase o vas ni bilo dosti slišati? 'En mesec sem doma takulteti Na . sem imela precej obveznosti in sem intenzivno studirala. Končujem drugi !etnik Fakultete za organizacijske vede. Jeseni imam še en izpit, tako da bom vpisala tretji letnik. Doma bom še en teden, potem pa me čakajo turnirji." Kje? vNajprej v Nemčiji, nato pa ^Paniji." Kakšna je vaša trenutna forma? "Večinoma v Kranju, vost pri štirinajstletnikih, vendar imam problem s Tam pa bi se moralo že sparine partnerji. Ni jih poznati pri kvaliteti." sem s tem kar zadovoljna na to, da me devet resn* Večem< kakšna Je bila ^ forma- En mesec je za ka?°Ja glavna nal°ga šola» VelikoiSt-e?iSf-morala zel° Slede na to, aa me ucv Prihaja Mlsllm» da počasi mesecev zaradi poškodbe ni slovenskega tenisa. Dobro v uPam T u Pravo formo in bilo na turnirjih in sem zaradi je, da želi biti veliko otrok rnagele celo favorizirane Ce turniri;!?3, ,om na naslednjih tega zgubila veliko točk hime. V naslednji krog s< "JHih dobro pripravljena." .. Je ste trenutno na kako- lahko dobiti. V Kranju je veliko fantov nehalo igrati ali igrajo manj, tako da jih iščem v Škofji Loki in drugje, pa tudi v Avstriji, kjer igram ligo." V Sloveniji rastejo nova teniška igrišča kot gobe po dežju. Vedno več ljudi se ukvarja s tem športom. Se to kaj pozna na kakovosti slovenskega tenisa? "Igrišč je res veliko, prav tako je vedno več tudi igralcev, vendar je težko reči, da bi to vplivalo na kakovost slovenskega tenisa. Dobro Ste članica državne reprezentance. Dekleta ste zelo uspešne. Se pozna vpliv ka-petanke, nekdanje odlične igralke Mirne Jausovec? "Ona je kapetanka in nas vodi na obeh velikih tekmovanjih, na katerih sodelujemo kot reprezentanca. Zasluge za uspešno reprezentanco nedvomno ima, čeprav je tenis izrazito individualni šport, kjer je je največ odvisno od vsakega posameznika. Kot reprezentanca smo smo uspešne. Na federation kupu v Španiji aprila letos smo izredno dobro igrale in pre- PolkodBa je ozdravljena in tako upam na najboljše." vostni i*** '.■"."*""." — Kje trenirate: v Kranju ali »stni lestvici temsacic? t™di drueie* 0krog 170. mesta. Sama tuđI đruBe' VRHUNEC SEZONE GOLFA ŠELE PRIHAJA čim boljših. To se mora poznati čez leta, vendar ne hitro, ampak čez pet ali deset let. Ne vem, kakšna je kako- hinje. V naslednji krog se sicer nismo uvrstile, vendar je bil to velik uspeh za slovenski ženski tenis." • J. Košnjek, slika G. Sinik Prireditve Srečanje upokojencev Cerklje - DU Cerklje organizira piknik, ki bo v soboto, 15. julija, ob 10. uri pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Pripravili bomo bogat srečelov in domačo glasbo, poskrbeli pa bomo tudi za jedačo in pijačo. Vabimo vse upokojence in prijatelje naše nove občine Cerklje. Počitniške delavnice Tržič - Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič organizira v juliju in avgustu počitniške delavnice. Do 14. julija bo vsak dan od 10. do 12. ure Igrajmo se gledališče, pod vodstvom mentorice Alenke Bole-Vrabec. Vabljeni! ZARADI OBILICE PADAVIN SO IGRIŠČA ODLIČNA B*ed, 10 iuliia - Prvi del sezone golfa je končan in trenutno je na blejskem ignscu za golf krajši pn-2^KplSmm je ta konec tedna potekalo zanimivo prijateljsko srečanje med Golf klubom Bled in Golf klubom iz Padove. o Vodja lgr,šč Marko Božič igralci so nad novimi igralnimi Bled s^to J-ni, BW GoU 55 ^enjuje prvi del sezone kot površinami navdušeni. Zani- & Countrv Club t p©! -en. Igrišče je zaradi obi- površinami navdušeni. Zani- > Ognjišču. Pa sploh 1. • 111 nrir....___'i.. ki:... ..... &&3i$sSS ttSS&ua ^saa no*vin^"vj kar ! Nimam kot sindrom" "Mi ne bomo nikdar Uprli smo se, saj našega kraniski klub, mi smo Naklo." Tu "vložka" (omogočanje nemotene pa ga ni bilo, ki bi še uspel najti vadbe prvi ekipi) ob združevanju povezavo. Razen spodaj podpisa- Sploh niso cenili, nas podcenjev- TriRlav ie na Gor- nega, ki je letos v maju (potem ko iaj ,n nam do danes ne pnznajo, (Ivienil roke Ha cmn tu doma! A mi imamo na Zunanr' dr*'- Ker pa me je Janez PifioSfemeni p™ o aejstv h zapisal ne je J v pljuvalnik, im stadionom (v z načrtnim UpS*. z lastn S8gJ» «ma vizijo igralce vg0'Ul naJooljše mlade Vati pfin^l1 ln t njimi obliko-l r^ffi^SlONAtNl KLUB. Wnii V Smo ,zdah zemljevid Vo k sjjv Privabiti gospodarst- je nad združevanjem dvignil roke Uidi Branko Remic, direktor Živil) še enkrat pisno rotil Janeza Zupana, da naj PREVZAME PROCES SODELOVANJA, ZDRUŽEVANJA! Brez odgovora. Nikdar ni bilo niti enega samega spora med nami, a zgodovina pomni: NK Naklo ie iz Kranja ''kupil'4 igralce Jeraja (v I j), Sirka (v Beltincih), Pavlina (Oliin) in l.alit-ii (Mb) ter mla-i uupvi a dince Zupančiča, Jožefa, Dolar-ranj je usmerje- ja, Muljavca. NK Triglav-Creina I . spraševal, nikdar /. ničimer reagiral na da smo tu doma! A mi imamo na enem igrišču (na glavnem na£i igralci niso trenirali leto in pol!!!) tri moštva (kadeti, mladinci, člani) in niti g. Zupan še ni uspel ugotoviti, kako bo tu vadilo še četrto moštvo. Niti enkrat do zdaj ni ta klub z nami želel sesti za mizo, vedno so uporabljali posrednika (Šp. zvezo). Predlagali smo jim skupno trženje panojev. Vska nogometaš ve, da je sredi "okroglega usnja" del, ki se mu reče - dupša. Nogometna žoga je začarala mnoge, ves svet in tudi sam se tej čarovniji ne znam upreti. Zato sem prenesel športno žaljivke in nadimek na svoj račun. Kriv sem, ker spoštujem 75-let star klub in njegovo izročilo. Kriv sem, ker sem sklenil, da bodo Triglav "podpirali" domači fantje in mi ne bo (tako kot vnajbolj nogometno vas) treba vlačiti legionarjev z juga, da o "ljubljanski koloniji", "celjski izpostavi", ki, jo tuddi v drugi ligi najavljajo Naklanci, ne pišem). Vedno pa bom zagovarjal stališče, da je treba kakovost plačati in zato sem ponosen, da so Grega, Boris, Andrej, David, Igor, POROČITE SE PRI NAS x likitttrki TEL.: 064/50-232 Razstave Obvestila Letovanje v Rabcu Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za letovanje v Rabcu od 26. avgusta do 2. septembra in za enodnevni izlet, ki bo v petek, 4. avgusta, v Avstrijo. Prijave z vplačilom sprejemajo vsak torek in četrtek od i5. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10, Kranj. It It It ItMMlt It It It It It It Krvodajalska akcija Radovljica - Občane Bleda, Bohinjske Bistrice in Radovljice na krvodajalsko akcijo. Akcija bo v torek in sredo, 18. in 19. julija, od 8. do 14. ure v Zdravstvenem domu na Bledu. Vabljeni, da se udeležite te humanitarne akcije! Razstava malih plastik Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 13. julija, ob 19.30 odprli razstavo malih plastik Andreja Pibernika. Itltltltltltltltltltltltlt Razstava slik Begunje • V galeriji Avsenik bodo v petek, 15. julija, ob 18. uri odprli razstavo slik trne Ferjančič-Fric. Na otvoritvi bo igral na klavir pianist Djordje Manojlovič. itc\ ...... ontevo G*Snih m,ad,n igralčev. T*,.icri)ski noćima »«• na v , " ne K-ranj jc usmerje- j», m«u>T%-.....",y~ vaclbn agotovi,ev pogojev za ni nikdar "protestiral;, spraševal. k»ko!j"-:?aht?v9 PO vzgoji od kod denar. NK Naklo ni ^ožni •ni ( deck smo jim sKupno u/.cnjv K^UVJV)< »oris, /miuicj, l-""«. 6 J kar so s posmehom odbili (70 Dejan, Denis, Elvis, Primož odstotkov izkupička Naklu, 10 za pripravljeni za mnogo manj trženje, 20 Triglavu). Kljub temu mark kranjski nogomet post- smo jim pomagali v kvalifikacijah aviti na mesto, ki mu gre. Se navkljub novim napadom po ve<|no sem sam pripravljen časopisih omogočili poljubno šte- sesIj za mizo z vsakomur, na enjski niin ■"'""^ 'graiccv, umi« * ---- - ItODmT u Ue na n»W izPMd Triglava do tretje lige, časopisih omogocm puijuimu «v- sesu za m«o * t,«. delajo V 11 7 mlau> nikar, da bi ponudili kakršnokoli vilo treningov (kai so i/koristili - napade zaradi mojega funk- SCCki so zahihli?Brofia,no ^na5' Pomo*- V lclosnJcm prestopnem zahvalili pa so se javno Športni cjonarskega in novinarskega p8a gola) ti doh'M" nohc_ roku Pa smo P° Pravilih NZS zvezi, nam niti z besedo). Toda: jeia pa Sl žvižgam tisto: &renjskc ilUliu ,e s!mbo1 obvesl111 Naklance (drugače pre- drugohgaške prireditve so lahko Janezu kam odhajaš danes... b?k° na belem / i ,rad,clJc stop ni možen) za katere igralce na s(adionu v Šenčurju, v Stra- in trdim (kar jahko vsak r'nodn^ .lc,m zdavnaj pred se ogrevamo. Kupili smo tri^m ZI$ČU povsoa pa So tudi domači trenutek dokažem), da sem 1 NK Živila Naklemu pomagal pred letom dni tako, da ga ni doletelo še kaj hujšega kot le izpad! Če pa bo kdo to hotel, sem pripravljen to tudi (jav- 'cJn, l,PaP'nu nl?gd, v.odstva) plačali jih bon vSak'>b na ,S; da f dnm" nalagajo predpisi NZS. < bih dn,gUporahn ' ,x mora drobec: cdcn mladih asov, »odei ani Pa ie l' .! spodaj potrditev, da bo vojsko služil v 'girtVaVc') prelenn ?grad,," (s Kranju, ker mu bo''klub poma- B?£ na Pr.mK n°?omclno &al" V roke je dobil poOV n« V^tcv SSV • m: ^cr 'gra P,UJ. a naš klub je skupa z dobro "Ma Podl bočni, JCr sc /a volJ» slovenske vojske izpolnil i t...^. o.oca nogometna obljubo, k. jo je dal nekdo drug! „ klubi, ki ne bodo nikdar pokazali ' niti delčka take dobre volje kot mi! Župan Vitomir Gros, gospoda Branko Terglav in Iztok Klmiovec so nam večkrat povedali, da je na stadionu doma NK Triglav-Creina! Naklanska občina za vzdrževanje teh objektov in športa v Kranju ne prispeva več no) dokazati! Drugače pa raje brcnem okroglo usnje z dušo, kot pa še pojasnjujem °go necicov m kjer se za voljo slovenske vojskc ^p"""; s rt„ v Kranju ne prispeva vec da ni greh imeti rad svoj klub Jj^OMil ood^a nogometna obljubo, ki jo je dal nekdo otuei k nas Sc kar terjajo, in svoye nog0metaše in delati N«klo 1 °ldavje: Odnosi z NK Morda res n.matno Uko vaBW ^ na svorem! i % njimi SnLa denam.ee kot g Zupan, a za našt ke'"-'™ , }A a lma A^ko 3 • Miran Šubic m*l POdpUani jc s pismom fante bomo skušal, poskrbeti. Poglavje. S g NAJ NAJ GORENJSKA HZZA Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu. tel.:0641731-293 MOJCA, d.o.o., PODNART . tel.: 064/731-293 Naša ponudba zajema pizzerijo, videoteko, fitness in savno. Dobrodošli tudi v BISTRO MOJCA v Drulovkil Občina Škofja Loka na osnovi določil odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93), objavlja JAVNI RAZPIS za predstavitev in dodelavo stanovanjskega kontejnerja v Gostečah 1. Investitor: OBČINA ŠKOFJA LOKA 2. Predmet razpisa: Prestavitev in dodelava kontejnerja za uporabo v stanovanjske namene. Razpisana so gradbena, obrtniška in inštalacijska dela. 3. Orientacijska vrednost del znaša 1.200.000 SIT. 4. Rok izdelave: en mesec po podpisu pogodbe. 5. Menla za izbiro najugodnejšega ponudnika so cene, reference in rok izdelave. 6. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 8 dneh, ko bodo dejansko opravljena, ostalo v 15 dneh po uspešni primopredaji objekta. 7. Razpisno dokumentacijo in dopolnilne podatke dobite na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka, soba št. 19/11, oziroma tel. 624-050 int. 209. 8. Rok in način oddaje ponudbe: Ponudbo predložitepo pošti ali v sprejemno pisarno Občine škofja Loka, Poljanska cesta 2, škofja Loka do 25. julija 1995. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA DODELAVO KONTEJNERJA GOSTEČE". Javno odpiranje ponudb bo 26. julija 1995 na Mestnem trgu 15, soba 19/11 ob 12. uri. 9. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po odpiranju ponudb. OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINE: GORENJA VAS POLJANE ŽIRI ŽELEZNIKI objavljajo PREKLIC JAVNEGA RAZPISA za izbiro izvajalcev za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v občinah Gorenja vas • Poljane, Žiri in Železniki, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 13. junija 1995 Hkrati s preklicem zgoraj navedenega javnega razpisa, pozivamo vse ponudnike, kjer na ovojnici ni razviden naslov prijavljenega, da osebno s potrdi-lom o oddani pošiljki, prevzamejo svojo neodprto ponudbo na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, II. nadstropje soba št. 16. Župan občine Gorenja vas -Poljane: JOŽE BOGATAJ l.r. Župan občine Žiri: BOJAN STARMAN l.r. Župan občine Železniki: ALOJZIJ ČUFAR, Ur. Odprto pismo Spoštovane gospe svetnice in gospodje svetniki občinskega sveta Jesenice, Na vas se obračamo v smislu 12. člena Zakona o gostinstvu in 17. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, ker menimo, da gre v našem in podobnih primerih za širši problem mesta Jesenice. Gre za ponovno odprtje diskoteke TA BOO v prostorih Pikove dame, C. Maršala Tita 77 na Jesenicah. Skupnost stanovalcev stanovanjske hiše C Cirila Tavčarja 4 odločno nasprotuje ponovnemu odprtju omenjene diskoteke zdaj in v prihodnje. Pridružujeta se tudi skupnosti stanovalcev stanovanjskih hiš C. Cirila Tavčarja 6 in C. Maršala Tita 75. Obrazložitev: Do pred enim letom smo stanovalci omenjenih stanovanjskih hiš, še posebno pa stanovalci hiše C. Cirila Tavčarja 4, kar nekaj let živeli v razmerah, ki jih ne privoščimo niti najhujšemu sovražniku. V teh nekaj letih, ko je še obratovala diskotekta TABO O, se je le redko zgodilo, da smo mirno prespali celo noč. Diskoteka je od naše hiše oddaljena le nekaj metrov, ne le, da je iz diskoteke odmevala glasna glasba, nočni mir so predvsem kalili njeni obiskovalci, kar lahko potrdi Policijska postaja Jesenice, ki razpolaga s podatki o številu klicev občanov zaradi kaljenja nočnega miru. Potrdili pa bodo tudi, da je podobnih klicev v zadnjem letu, ko diskoteka ne obratuje, občutno manj. Naj na kratko opišemo razmere. Hrup se je ponavadi začel okoli 23.00 ure in je trajal do jutranjih ur, t. j. do 4.00 ali celo do 6.00 ure. Gostje diskoteke so se hodili hladit na teraso oz. na parkirišče pred Pikovo damo, se glasno pogovarjali, vpili, se smejali, pa tudi pretepali in razbijali steklenice. Nekateri so se od prijateljev poslavljali s hupanjem svojih avtomobi- RADIO 104.5 »II« 105.9 107.3 l/ IIII 1/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11 26 f«. 152 13 62 ZA NOVO ^^A^T °TROCl J° pOfKEBUJEtfOl \^ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! |X žiro račun: 50101-654-41037 Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina FIAT UNO 1,0 ie let. 95, od 12.990 DEM dalje (tečaj LB Nove banke za podjetja) VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL lov, med njimi je bil tudi "junak", ki nikakor ni znal speljati, ne da bi zacvilile gume. Včasih so po Tavčarjevi ulici uprizarjali prave avtomobilske in motoristične dirke (omejitev je 40 km/h). Nekateri mlajši gostje so prišli skozi prehod med našo hišo in Cafejem Čedo, sedli na stopnice neposredno pod našimi okni in pod okni hiše C. Cirila TavČajra 6 in nadaljevali glasno zabavo. Našli so se tudi takšni vinjeni gostje, ki so našo klet spremenili v sanitarije, zato smo bili prisiljeni začeti zaklepati vhodna vrata in nabaviti domofone. Najbrž se je že vsakomur kdaj zgodilo, da so ga ponoči vrgli iz spanja in mu kalili nočni mir. No, nam se je to dogajalo praktično vsako noč. Omenim naj le še to, da je v pritličju naše hiše trgovina Delikatesa in da dostavni tovornjaki začno dovažati blago že okoli 5.00 ure, kar se seveda prav dobro sliši v stanovanja. Na ta način hrup lahko traja prav do jutra. Vsa ta nočna mora se je pri stanovalcih odražala v njihovem poklicnem in zasebnem Življenju. Kako naj npr. pilot ali medicinska sestra ali zdravnik ali učitelj ali sploh kdorkoli zbrano opravlja svoje delo po neprespani noči? Kako naj učenec zbrano posluša v šoli? Kako naj upokojenec uživa zasluženi mir? Mislimo, da je pravica do nočnega počitka temeljna človekova pravica (znano je, da so gestapovci ujetnike med drugim mučili tudi tako, da jim niso pustili spati), zato interes (zaslužek) enega posameznika, konkretno lastnika diskoteke TA BOO, ne more prevladati nad interesom širše lokalne skupnosti. Tudi mi moramo namreč zaslužiti zase, za svoje družine in za državo. V zahodni Evropi, kamor si tako silno želimo, imajo te stvari zelo dobro urejene. Diskoteke preprosto ne spadajo v stanovanjska naselja, pa tudi kazni za kaljenje nočnega miru so občutno višje. Predlagamo, da lastnik diskoteke oz- najemnik prostor- ov na C: maršala Tita 75 poišče primernejšo lokacijo, kjer njegovi gostje ne bodo nikogar motili (kot je npr. Plavški travnik), lastnik gostinskih prostorov pa bi lahko le-te oddal v najem kakšni bolj umirjeni "dnevni" dejavnosti. Možnosti so neizčrpne. Ker normalno živimo in spimo šele v zadnjem letu, odkar diskoteka TA BO O ne obratuje, si nikakor ne želimo, da bi se naše nočne more ponovile, niti za poskusno dobo. Ne verjamemo, da bi situacijo bistveno izboljšali varnostniki, najeti s strani lastnika diskoteke, saj tudi ti gostu, potem ko je zapustil teraso Pikove dame in torej ni več gost, nič več ne morejo. Pa tudi policija ima glede ukrepanja omejene pristojnosti. Prav tako dvomimo, da se je v tem času klientela diskoteke tako zamenjala ali spremenila v smislu srčne kulture, da bi bilo razumno pričakovati drugačne razmere v primeru ponovnega odprtja diskoteke. Diskoteka je skratka tisto Žarišče, ki mlade in malo manj mlade privablja v naš okoliš, da potem kalijo nočni mir stotinam stanovalcev. Če diskoteke ni, ni razloga, da bi se mladi tu zadrževali. Dokaz za to je v tem, da je trenutno v našem koncu sorazmerno mirno. Nič nimamo proti diskotekam kot takim, še manj proti lastniku, pa tudi mladini privoščimo zabavo, radi bi le v miru živeli in delali zase in za vse tiste, ki jim zjutraj očitno ni treba v službo. V upanju, da boste naše argumente skrbno pretehtali in nam zagotovili naše temeljne pravice, vas lepo pozdravljamo in vam želimo še veliko uspeha. Za skupnost etažnih lastnikov in najemnikov Cirila Tavčarja 4 koordinator: Andreja Kosem-Dvoršak, prof. Upravnik: Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o, Kranj PE Jesenice PLAVA LAGUNA i Preživite tudi letos ugodne počitnice v vaših sončnih lagunah POLPENZION ŽE OD 35.- DEM f + tur. taksa) (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in WC) OTROCI DO 12. LETA IMAJO DO 50 % POPUSTA NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 55.- DEM r> tur. taksa) (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijela uvala in Puntica. INFORMACIJE Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel. 00 385/52/451-822, 410-202 Fax. 451-044 fcv A Gorenjska y Banka Banka d posluhom ŠE NISTE ZAMENJALI STARIH NEMŠKIH MARK? Stari bankovci nemških mark na osnovi odločitve nemške centralne banke, od 30. junija dalje, niso več zakonito plačilno sredstvo. Če jih kljub temu še imate, vam jih v Gorenjski banki zamenjamo z novimi tudi še po tem datumu. Ob zamenjavi bankovcev zaračunamo nadomestilo v višini 3% od tolarske protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan zamenjave, oz. najmanj 500,00 SIT. Gorenjska ^Banka Banka «/ posluhom OBČINA BLED Cesta Svobode 13 64260 Bled Na podlagi 2. člena odloka o komunalnih taksah v obČi^ Radovljica (UL RS, št. 1/92) objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki je od 1. 7. 1995 5,78 SIT. Vrednost je določena na temelju trimesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavil Zavod RS za statistiko. ŽUPAN OBČINE BLED: Vinko Gole, dipl. ing. ŽUPAN OBČINE BOHINJ: Franc Kramar, dipl. ing. ŽUPAN OBČINE RADOVUICA: Vladimir Čeme. dipl. infl- Kaj: ODBOJKA NA PLAŽI (Beach Volley) Kje: BLED, AVTOCAMP ZAKA (prireditveni šotor) Kdaj: PETEK. 14. JULIJA + SOBOTA, 15. JULIJA + NEDELJA, 16. julija Kdo: AVIA BAND (v petek); ln) CALIFORNIA (v soboto); BLEJSKI TRIO (v nedelja - TEKMA ZNANIH SLOVENCEV (selektor SAŠO HRIBAR) Se kaj? ODLIČNA ODBOJKA (Bled je najbolj odboj ■ ^ kars ka gorenjska občina!) + BEACH VOLLEY SRECEL^ TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 64000 Kranj, Slovenija, tel./fax: 00 386 64 22 32 85 j* znižanj« cen v hotelskem kompleksu Bernardin Fort* 5- dnevni paketi v sezoni že od 19.500 SIT dalje 7- dnevni paketi v sezoni že od 27.300 SIT dalje t** bnih*0" S* še vedno nekaj prostih apartmajev in zaseDmi na slovenski obali - 7 dni že od 14.800 SIT dalje j* ugodna ponudba aranžmajev na hrvaški obtll" dodatno znižanje cen . S* NOVO aranžmaji v tujini z odhodom z Brnika -nudimo možnost ODLOŽENEGA PLAČILA NOVO Ur.„« ugodne ponudbe počitnic v klubih (vsa hrana, pijača, športi vključeni v ceno) DomlnikansK« republikajurčlja, Španija z odhodom \i m£&>*> S* NOVO , klh počitnice v zadnji minuti na Kanarskih oto*" ■ ■ OGLASITE SE V NAŠI AGENCIJI SE PREPRIČAJTE O NASIPONUJA Turistična agencija PELIKAN, 24. " Glavni trg 24, Kranj, It064/22 32 85 a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AyTO ŠOLA B in B vozniški izpit med počitnicami Nakupovalni izlet gardaland #eggi tours ŠKOFJA loka Kapucinski trg 7 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj ™;2l2-367, 211-142 *y-HlFI- VIDEO ^toSUNG SAMSUNG *jMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG Imovina BAAK i** Pristava - Bled 741-061 ŠČITNICE V * Pa n i j i ^Sovina "CVETKA" t St<*neta Žagarja 16 Kr<*nj, tel.: 225-162 Nakupovalni * £ l e t Kopališče "Avovljica lel-' 064/715-770 ^'hevano Tržič kopališče NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 17. julija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Vožnja z vozili: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornem kolesu Kavvasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 PALMANOVA, 19. 7.; NOČNI GARDALAND - AQUALAND, 24. 7.; MADŽARSKA - LENTI. Rozman, tel.: 064/715-249 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); nočni Gardaland in Aqualand (65 DEM). Križarjenje; letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju; Španija, Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinacije. Skupinski izleti doma in v tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Sk. Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 K»ltoPORT, a\o.o. T*?njA pijanska c 5 gt:064/225-697 T?, Sennica $ Medvode Iei': 061/613-135 ga*»aland Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusa BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTV od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekorderjem, fotoaparate... Nudimo vam izdelke iz medenine in drugih kovin za opremo stanovanj in darila. Velika izbira svetil. Izdelujemo tudi po naročilu! ŠPANIJA: 28. 7., 18. 8., 4. 9., 18. 9., 3. 10., 13. 10. - 8 dni; polni penzioni že od 300 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS Kranj, tel.: 064/213-160 UGODNE CENE: ženske bluze 2.900 - 3.900; ženske hlače 3.500 -3.900; moške in ženske bermuda hlače 1.900 ter velika izbira otroških poletnih oblačil. Del. čas: 9.-12. ure, 15.-19. ure; sobota 9. -12 ure Madžarska - Lenti: 22. 7. in 5. 8. Konrad, tel.: 242-356 Kopališče je odprto od 10. do 18. ure; sobota, nedelja in prazniki do 19. ure. Rekreacijsko plavanje: ponedeljek, sreda, petek, od 20. do 21. ure. ORGANIZIRAMO tudi novo plavalno šolo, z začetkom 17. 7. ob 10. uri in začetek vadbe v fitness centru na kopališču. Novost na kopališču: ODBOJKA NA MIVKI! Kopališče v Tržiču lahko obiščete vsak dan od 9. do 18.30; ob petkih od 9. do 18. ure. Vsak petek nočno kopanje od 20. do 23. ure. Vstopnina: odrasli 350 SIT, osnovnošolci 200 SIT, predšolski otroci samo 80 SIT. Vstopnina za nočno kopanje 200 SIT. Nudimo vam: tople pode, itisone, tapisone, pluto, keramične ploščice, sanitarno keramiko, armature Armal... Polaganje in montaža vsega, kar vam nudimo po konkurenčnih cenah. Nudimo možnost plačila na čeke, pri plačilu z gotovino pa nudimo 5 % popust. 14. 7.; cena 4.500 SIT - prevoz in vstopnina. Jereb, d.o.o., tel.: 621-773, 682-562 OSMRTNICA ™e, jaz nočem še umreti, SaJ še sije zlato sonce, SaJ mladost me drzna spremlja, 5<*j so cilji še pred mano; ne> jaz nočem še umreti. (S. Kosovel) Vsa volja in moč sta bili zaman. Nič več ne bo sedal v šolske klopi DENIS ŠTREMFELJ dijak 1. a razreda Spominjali sc ga bodo dijaki in profesorji Gimnazije Kranj ^Vablien P'alni „roj Gorenj, D^S^ Štedilnik in u UEM. »871-152 PIZZA DELOVMI ČAS: VSAK DAM OD 8,° - 22°° LHCDEL4A OD II""- 22""^ Prodam KOMPRESOR, brez motorja za 250 DEM. »242-400_ww Prodam barvni TV, prikolico za avto in mizarski podajalnik. »620-829 1704«__ Prodam ŠKARJE za ostrešje dim. 8 x 15 x 524, 24 kosov «47-776, 47-516__1»>4» Prodam TRAČNI OBRAČALNIK Struževo 9, O 225-725 "oei MARCO, vezilni stroj 4 glave, prodam. »622-189_uoaz Ugodno prodam POMIVALNI STROJ Gorenje PMS 201. «66-990, zvečer 1709»__ Prodam POMIVALNI STROJ Zanus-si, širine 45 cm in 18 KVV grelnik za centralno ogrevanje. «401-120 ino4 Prodam ELEKTROMOTOR 22 KW 750 vrtljajev o2 28 KW 1450 vrtljajev. «688-133_trm Prodam PUHALNIK za seno Grič in KOKOŠI za zakol «43-262 Prodam PAJKA za seno in hladilni bazen za mleko 200 I. «068/42-925 Prodam elektromotorje raznih obratov in moči. Pivka 20, Naklo, 47-490 Prodam star šivalni STROJ Singer in termoakumulacijsko PEČ. 0620-930 OSMRTNICA Umrl je ata, stari ata in brat SREČKO BITEŽNIK iz Škofje Loke, Groharjevo nas. 3 Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 12. julija, ob 17. uri izpred mrliške vežice v Lipici v Škofji Loki. ŽALUJOČI: hčerka z družino, vnukinji, bratje in sestra ter Stanka Škofja Loka, Radovljica, 7. julija 1995 Prodam rabljen ŠTEDILNIK 2 elektrika 4 plin. Jenšterle, ©66-96317189 Prodam SAMSUNG BARVNO TV, 51 cm + TTX. Q 66-229 17209 Prodam novo motorno ŽAGO Hus-Quama61 FF. Q 733-216 17210 GLASBILA Ugodno prodam PIANINO in KITARO Melodija, novo! »311-710 17077 Prodam GLASBENI STOLP SANSUI z omarico in zvočniki. O 861-615 17208 GR. MATERIAL Prodam suhe hrastove PLOHE 3+5 cm. »714-565 16981 Parket hrastov, klasični II. vrsta, količina 34 m2, prodam za 700 DEM. »801-308 16990 Prodam rabljena okna z žaluzijami in policami. »83-313 16991 Za 11000 SIT prodam 11 vreč STIRINOLA. »58-084 17017 UMETNI KAMEN (cokl) prodam. »061/612-932 17025 Ugodno prodam nove OKENSKE POLICE marmor. »632-936 17054 Prodam 40 m2 OPAŽA 9x1.7 cm. »216-078 17075 Prodam smrekov les, rezan 5 in 8 cm, osušene na 70 %. «64-323 17080 Prodam betonske strebre za kozolec. »801-532 17088 Prodam žgano strešno opeko Kanji-ža 2, 1500 kosov. »401-505 17101 Keramix PLOŠČICE rjave 35 m2, prodam. »214-872 1710» Prodam strešno OPEKO 1000 kosov Bobrovec. »632-101 17117 Ugodno prodam 9 m Schildovega dimnika in PEČ za centralno kurjavo. «632-438 17155 Prodam TRIMO ELEMENTE polnjene, debelina 10 cm, za sestavo prostora 4 x6x3 m, primeren za garažo, delavnico ali lakirnico. «736-686 17158 Prodam delno suhe hrastove DESKE 3,5, 6 CM. «801-554 17176 Prodam OPEKO Novi Bečej 333 1100 kom po 60 SIT. «64-236 17178 IZOBRAŽEVANJE Profesorica instruira nemčino. «241-846 16982 Instruiram fiziko za srednje šole. «76-366 16988 Iščem inštruktorja za francoščino. «331-756 16993 Prodam KNJIGE za 4. in 5. razred. «871-281 17018 Iščem Inštruktorja računalništva na domu - okolica Bleda. «77-230 17022_ KEKEC S.P. instrukcije šolskih predmetov - počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šolskem letu 95/96, stalna omoč inštruktorja in preverjanje znanja med letom. Tel. in fax 710-099, 0609/632-874 17149 INSTRUKCIJE - priprava na drugi rok avgust, popravni izpiti za šolske predmete slovenščina, tuji jeziki, ekonomsko strokovni predmeti, računalništvo, matematika, fizika, kemija, osnove elektrotehnike, mehanike, statistike, trdnosti, strojni elementi. Tel. in fax 710-099, 0609/ 632-878 17150 Instrukcije, priprava na drugi rok -avgust, popravni izpiti za šoslke predmete slovenščina, tuji jezik, matematika, fizika, kemija, SŠ -osnove elektrotehnike, mehanika, statika, trdnost, strojni elementi. Tel. in fax 710-099, 0609/632-874 17151 KEKEC S.P. instrukcije šolskih predmetov, priprava na drugi rok -avgust, popravni izpiti, jezkovni tečaji, prevajanje jezikov. Tel. in fax 710-099, 0609/632-874 17153 Uspešno instruiram matematiko in fizikL «241-278 17171 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo lubadarjevo smrekovo HLODOVINO in hlodovino III. klase. «421-158, zvečer 16665 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in celulozni les. Plačilo po dogovoru. Q 47-362 16880 Kupimo 1 kubik suhih hrastovih PLOHOV za stopnice. 0326-186 Kupim dobro ohranjen prebiralnik in kombajn za krompir. »43-489 17079 Kupim novo PEČ kuppersbusch. »861-683 17173 Kupim ŠTEDILNIK in iščem pečarja ali zidarja. »725-254 17190 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI + Možnost plačila 2 do 12 Čekov tel.: 064/422-585,42M08 SAT TRADE d.o.o. Poženik IO Cerklje LOKALI Oddamo prostor za trgovino 20 m2 v centru Kranja. MANDAT.d.o.o. Kranj, »224-477 17067 Oddamo več poslovnih prostorov v Kranju. MANDAT.d.o.o., »224-477 Oddamo živilsko trgovino brez odkupa inventarja. KOŠNIK S.P. 332-061 17113 Oddamo 100 m2 za poslovne prostore ali mirno obrt v Prešernovem gaju. KOŠNIK S.P. 332-06117114 Na glavnem trgu v Kranju oddamo 80 m2 za mirno dejavnost ali poslovne prostore. KOŠNIK S.P. 332- 061 17120 NAJEM: v Predosljah skladiščne prostore 800 m2, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 17227 NAJEM: v Olševku ob glavni cesti damo v najem edino trgovino z mešanim blagom za 2 leti z odkupom blaga. K 3 KERN Kranj.d.o.o., »221-353 17229 PRODAMO živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 17230 Prodamo v Kranjski gori kava bar z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 17231 NAJEM: v bližini Kranja večjo neživilsko trgovino v p/itličju in nadstropju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 353 17232 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: Kranj 160-200 m2 proizvodno skladiščnega prostora, 1000 DEM/ m2, 330 m2 prodajnih površin ob cesti 560.000 DEM, 50 m2 (25m2 priti, in 25 m2 klet) trgovski lokal v centru. 100 m2 (50 m2 priti, in 50 m2 I. nad.), trgovina ob cesti, 72 m2/l, Bisarne na KOroški cesti 77000 DEM. OM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, kranj. «211-106 17243 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj pisarne 15, 20,30,40 m2, 200 m2 skladiščno prodajnega prostora 7 DEM/m2, 140 m2 prodajnih površin, center/i. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 17244 KOLESA Prodamo gorsko kolo Rog. Q 242- 519 16974 Prodam motor APN 6, letnik 1984. Đ 327-287 16975 Prodam TOMOS AVTOMATIK, odlično ohranjen. Beravs, Tavčarjeva 2, Radovljica 17002 Kdor ima kakršnekoli rezervne dele od BT naj pokliče. »217-972 17011 Prodam otroško KOLO BMX. »218- 367 17052 Prodam BT 50, letnik 1987, cena po dogovoru. » 55-739 17059 Prodam par novih zapakiranih gorskih KOLES od 20.-25000 SIT. »632-110, popoldan 17070 Prodam navadno moško kolo, novo. »329-932, zvečer 17170 Prodam MOŠKO KOLO. »217-014 17193 Poceni prodam žensko gorsko KOLO. »311-872 17202 OBLAČILA RIJA - izposojevalnica poročnih oblek v Naklem, cene ugodne. »48-737 17020 V centru Kranja oddam v najem 80 m2 za mirno dejavnost (vhod glavna ulica). »224-158 17084 NEVESTE obiščite izposojevalnico poročnih oblek z največjo izbiro in najnižjimi cenami. Jenkova 1, VER-ITAS, 224-158_itoss MLADOPOROČENCI - v mesecu juliju bomo dobili novo pošiljko poročnih oblek. VERITAS 224-158 17086 VERITAS najcenejša izposoja proč-nih oblačil z vsemi dodatki samo 10-15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, »224-158 17087 OTR. OPREMA Prodam sv. zelen kombiniran otroški voziček. 0 326-815 16979 Poceni prodam kombiniran otroški voziček. 0 218-707 17060 OSTALO GOBELIN "Družina jelenov" prodam za 320 DEM. 0714-519 16983 Prodam malo rabljeno ČELADO NOLAN N 27, XL. 0725-128 15994 Prodam dobro ohranjene bencinske sode. Partizanska 49, Šenčur 17044 Prodam PLASTIČNO POSODO za namakanje sadja, sodovi. 0218-051 17137 Prodam plastično RISALNO DESKO format A 3. 076-412 17182 Kupim suha kvalitetna BUKOVA DRVA - 10 m3 - razžagana in dostava. 0 212-894 17211 PRIDELKI Prodam domače BELO VINO Sa-vignon - Pinot in domači SADJEVEC. 0241-038 16235 Prodam balirano ali nebalirano seno. 0731-615 17083 Jedilni krompir prodam. Bodešče 30, Bled. 077-230_1710? Prodam DOMAČE ŽGANJE. 0312-398 17140 SPOROČILO O SMRTI Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi DENIS ŠTREMFELJ rojen 1979 Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. julija 1995 ob 18. uri na pokopališču v Goricah. VSI NJEGOVI «0»(*J5«f nipmmićnini SILAN GORENJSKE, Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj, Partizanska ul. 6, 64000 Kranj, tel./fax: 064 22 33 76. (.ranj, Stara Planina, 3~SS, 73 m2, CK, telefon Planina 2, 2SS, 68,5 m2, takoj vseljivo Planina 1, 2SS, 51 m2, cena ugodna Planina 3, 3SS, 84 m2, II. nadstropje Kranj-Center, 2SS, 88 m2, etažna CK, telefon Škofja Loka, 2SS, 58 m2, 68.000 DEM Železniki, garsonjera 24 m2, adaptirana in opremljena Kranjska Gora, opremljen apartma, 35 m2, vseljivo takoj Krvavec - Kriška Planina, opremljena apartmaja 46 m2 in 22 m2 Najamemo več manjših stanovanj v Kranju in okolici. ise prodamo: Kranj center, prodamo obnovljen stanovanjsko-poslovni objekt Britof, hiša III.-IV. gr. faza, parcela 1300 m2, primerna za stanovanjski poslovni objekt Britof, novejša hiša, parcela 600 m2, zelo ugodna cena Radovljica-center, takoj vseljiva hiša, cena ugodna Pri Bledu novejšo hišo, na parceli 1140 m2, cena ugodna RIBEZ črn in rdeč. Dobite! Kranj, C. 1. maja 4. » 324-979 17213 ŠPORT Prodam ŠOTOR za 4 osebe, cena zelo ugodna. »327-660 17134 Prodam otroške HOKEJSKE DRSALKE "ccm" št. 31. »861-633 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 POSESTI Prodajamo več parcel, vikendov in hiš na Gorenjskem, oddajamo poslovne prostore, najemamo in kupujemo vikende, hiše in poslovne prostore. Posredujemo pri prodaji, (nakupu) menjavi ali najemu nepremičnin. AGILIA.d.o.o., AGENCIJA Z NEPREMIČNINAMI »064/266-564 15785 Iščemo nepremičnine za tuje partnerje. AGILIA.d.o.o., 064/266-564 15787 Ob koncu tedna bi radi pobegnili pred mestnim hrupom v naravo, zato iščemo nekje v okolici Golnika, Trstenika, Tenetiš ali Dupelj košček zemlje za gradnjo malega vikenda. Cenjene ponudbe na Šifra: NARAVA 16887 Krajno vrstno hišo, IV. faza v Železnikih, prodam. »66-076 itoo7 Oddajamo - najemamo, prodajamo, kupujemo vse vrste nepremičnin. MANDAT, d.o.o., Kranj (za hotel Jelen). «224-477 17064 Pod ugodnimi kreditnimi pogodji prodamo 3 sobno stan. hišo v Stražišču. MANDAT.d.o.o.. Kranj. «224-477 17066 Oddamo komfortno HIŠO pod Krvavcem. MANDAT.d.o.o. Kranj, «224-477 17086 Zelo ugodno prodamo polovico HIŠE v Žireh s samostojnih vhodom. MANDAT.d.o.o., «224-477 17069 Menjam stanovanje v Podlubniku za hišico v okolici škofje Loke. 0622-452 17081 Majhno hišo kupim na Bledu ali okolici. Rozika Volčič, Župančičeva 12, Kranj 17131 Prodamo VIKEND HIŠO, smer Golnik (brez Posrednika) z urejeno dokumentacijo in lastništvom, dohodom, zidano, staro 12 let, površina z garažo vred 120 m2, urejenimi sanitarijami, vodovodom, CK, elektriko, telefonom, kozolcem (toplarjem) 5 x 3 in sadnim vrtom oz. zemljiščem 1200 m2. «061/327-916 17138 Prodam 2 parceli gozda in 1 parcelo travnika pod Mihovem domom, za 25000 DEM. « 881-248, po 20. uri 17217 HIŠE PRODAMO: v Šenčurju prodamo stare|šo bivalno hišo s parcelo 600 m2 ob cesti, K3 KERN Kran| d.o.o., « 221-353 17221 HIŠE PRODAMO: na Orehku 1/1 stare|šo hišo z lastnim vhodom in vrtom, K3 KERN Kranj d.o.o, « 221 -353_17222 HIŠE PRODAMO: na Drulovki prodamo vrstno hišo, K3 KERN Kranj d.o.o., » 221-353 17223 HIŠE PRODAMO: v Gozd Martuljku starejšo hišo ob cesti in 1.600 m2 zemljišča, K3 KERN Kranj d.o.o., « 221-353 17224 HIŠE PRODAMO: v Stražišču prodamo hišo v gradnji, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu, K3 KERN Kranj d.o.o., «221-353 17225 HIŠO V NAJEM: v Zg. Brniku dajemo v najem starejšo bivalno hišo in 3.000 m2 zemljišča, K3 KERN Kranj d.o.o., « 221-353 17226 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: prodamo večje gozdne površine v Gozd Martuljku. K 3 KERN Kranj,221-353 17233 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: v Vogljah prodamo 8500 m2 njiv. K 3 KERN Kranj, 221-353 17234 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: stanovanja, hiše, parcele, poslovne prostore, gostinske lokale, trgovine, skladišča, delavnice. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 211-106 17239 HIŠE PRODAMO: NAKLO 1/2 hiše ali celo, 90 m2x2, 600 m2 vrta in 2 garaži, 150.000 DEM, PODBREZJE 1/2 dvojčka, 8,5x10 m, parcela 50 m2, 195000 DEM. Bašelj. Voglje. Šenčur, Vodice, Britof, Kranj in drugje. DOM NAPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 17245 HIŠO KUPIM: Kranj manjšo, starješo hišo z vrtom do 120.000 DEM. «218-824 17246 PRIREDITVE TRIO GORENJSKI NAGELJNI Igrajo na porokah, zabavah in v lokalih. «58-353 17093 POSLOVNI STIKI Ponudba celotne pisarniške opreme, vse od pisal, rokovnikov in vse ostale pisarniške opreme. Zelo ugodno. AGILIA.d.o.o., 266-5641578« Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 let, obresti od 10,5% letno dalje. Telefonski strošek 156 SIT/ min. « 090-42-14 17148 RAZNO PRODAM Poceni prodam družinski šotor ter 80 I elektnni bojler. «58-009 17000 Prodam DRVA. «632-714 17005 Društvo upokojencev Škofja Loka prodaja: skoraj nov hladilni pult LP 210 izdelave LTH, kombiniran štedilnik z 2 plinskima bombama, hladilnik in ostali gostinski inventar (mize, stoli, steklenina itd.,). Ogled možen vsak dan, razen ponedeljka med 9 -20 uro v Društvu upokojencev šk. Loka, šolska ul. 7, vse Informacije v zvezi s prodajo sreda, petek od 8 - 12 ure, «620-664 17108 Prodam PIANINO, Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis. « 47-844 17215 Prodam otroške pograde z jogijem, majhno sedežno garnituro (3 fotelje + kot), otroški športni voziček. « 741- 013 17216 STAN. OPREMA Prodam FOTELJ raztegljiv v ležiče. «621-807, Šk. Loka 15995 Prodam dnevno sobo (omare, kavč), bojler, ležeči kromiran 50 I. 0715-382 17013 Prodam sedežno garnituro, šivalni stroj Singer «218-367 17050 Prodam SPALNICO, otroški postelji, del. mizo. «710-732, po 16. url 17094 Prodam otroško SOBO in hladilno SKRINJO 310 I. «621-724 17100 Prodam SPALNICO Up Bled, malo rabl|eno, masivni les, ugodno 050-257 17184 Prodam kavč, omare, mizo, vitrinao za samo 600 DEM. «81-827, popoldan 16999 STORITVE Rolete, žaluzije, lemelne plise zavese! Naročila na «213-218 13548 SERVIS PRALNIH STROJEV. « 714-465 14667 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 0 0609/622-946, Lesce 15211 Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE, kvaliteta zagotovljena. 0326-426 15332 090/31-04 IAJA.ZAI/LTEA. MASA, l£A TE ČAKAJO. NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA KI GORI V MENI. POKLIČI 090/31-04 090/31 -03 - GRADBENIŠTVO - asfaltiranje in tlakovanje ulic, cest in dvorišč. Prevzem in zidava komplet objektov aii adaptacije, izkope, odvozi, nasutja, peščena dela... S. BOR, d.o.o., Kamnik, tel.: 061/813-870 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela in prekrivanje streh. 0738-184 16496 Popravljamo pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. 0 332-053 16737 STANOVANJA Oddam STANOVANJE v Kranju, med 17-18. uro. 0225-743 16696 Prodam ali oddam 1 ss, 45 m2 Planina II. 0310-678 18987 Prodam 3-sobno stanovanje na Zlatem polju v Kranju.0224-393 17039 Takoj oddamo 1-sobno stanovanje samski ženski, stari okoli 40 let, ki je pripravljena pomagati v gospodinjstvu - okolica Radovljice. 0715-958 17053 Prodamo 2 s + 2 k na Planini. KOŠNIK S.P.0332-061 17112 Takoj kupimo za našo stranko STARO STANOVANJE brez CK, potrebno adaptacije, okolica Lesc in Radovljice. Stanič, S.P. 0715-958 17121 STANOVANJA PRODAMO: v Kranjski gori 1 sobno 41 m2 v 1. nadstropju, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 Panasonic "Z gjfiMi AKCIJSKE CENE! ^^^^^^W KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX S y!65.800SIT ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastoonik Matsushite in znamke Panasonic Tjtelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 če ste se odločili za nova oblačila, vas ŠIVILJSTVO REZKA ZUPANČIČ, Javorniški rovt 29, obvešča, da izdeluje unikatna oblačila po naročilu. Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. 0 85-137 ZA OBISK SE PRIPOROČA! 17092 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK S.P. 332-061 17111 SATELITSKI SISTEMI od 377 DEM dalje, lahko na čeke. 0719-014 17123 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0215-211 17143 če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 0332-053 mas RTV SERVIS SINKO' Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 iri6e SERVIS hladilne tehnike, previjanje elektromotorjev, rotorjev ročnega orodja. Naklo, Pivka 20, 47-490 17169 SERVIS električnega orodja B&D, Nakita, Bosch, Aeg, Iskra. Naklo, Pivka 20, «47-490 17172 SATELITSKI sisTEMi"Amstrad" S KONVTiRTERJI "SHARP' ZADNJI MODULI IV IN RADIJSKI PROGRAMI DEKODERJ1, KARTICE ZA RLMNET VRTLJIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI VJUUJU POPUST SAT VRHOVNIK Sk. i mk \. - NISSAN MICRA 1.2 S, letnik l*f 68000 km, 12000 DEM. «323'w 17183 PEUGEOT 104, letnik 1979, «77 358 Ugodno prodam lepo ~ garažiran AX IMAGE, letnik 1 „ «57-397 __-y JUGO KORAL 55. solidno or>rt"$? takoj kupim. «738-028 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU^*5 ČAKA NA GLOBUSU SENCA s HLADEN AVTO Prodam registrira «733-537 ASTRO 1600 16 V 5 vrat, nov mO^ matalik, kupim. «738-028 R 5 CAMPUS, letnikJ?rn.' in do 96/6. 52000 *^ ■ 1 oo-oJ7 Po ugodni ceni prodam Q^2^> letnik 1987. reg eno leto. »3U 17192 * Prodam lepo ohranjen R 5 CAMP^ letnik 1990. «217-014 Prodam odlično ohranjen J^tiZ letnik 1989. prvi lastnik, rdet. ** # 255 ____j> 1------Tcišt^ Prodam JUGO KORAL 55. ^ 1991, rdeče barve, 52000 km, ^ lastnica, garažiran. «41-35J^^ Prodam osebni avto TOYOTA.I?l5. 1987, reg do 12.6 96 »od 7£pA-ure 741-116 Mitja, po I9.uri m „1* ™_ Prodam VW, letnik 1969 0 3 96 Bojan, Britof 101. 24' ^ »41 905 _.___■- n, wd"- --Z 7101 le,r" 1720* Ugodno prodam Z hm- ^ u s tehn pregledom 1* VOLVO FH12 p Vlačilci VOLVO FH12 420 4X2, GLOBETROTTfc . ^ EURO 2 motor, L-paket. motorna zavora VO vzmetena zadnja os, vsi spojlerji, .. Barve: bela, rdeča, modra, zelena Cena: od 169.200,00 DEM do registracija-Dobava takoj! 4g Vse informacije: TRIMPEKS, d.o.o., , (0e2) 39 Ljubljanska 9. 62000 Maribor, tei To>"ek, 11. julija 1995 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS ^lujnikova 19f 64208 Šenčur Lsl^lax: 06 4/41 ni 6 UMEm AVTO ALARM mobitel -^00tl'*ž*niz« prodajo in monttJo »325-«!TL' 'etnik 1985, Prodam p^GO 45 KORAL, letnik 1989, ^Jqam- «0609/616-095 17235 Zaposlitve ^^dobidekJe za strežbo v pizzeriji •—Z™ honorarno. «421-226 isesa »»SS?0 PRODAJALKO s prakso —gS,tr9°v'ni. «312-274 16491 PoaW' 8,1 nor|orarno zaposlitev na l50rjfSUoČast°Pništva DZS 00 Priletni l in vec- Del° poteka v ——- "»o 1-297. do 14 un 15512 ^avjfeni?'JZu4eno tr9ovko zaposlimo 090 633 V?07'11' v §k- Loki- »623-**—~ " "2___ 16&86 w5K5£no več tesarjev, zidarjev in --gg^Cev. » 0609/620-471 16616 aužkl™Lmožnost honorarnega za -^^»81-369, ali 84-479 16634 Za razmerje DVA DELAVCA vas 16690 SkuP^m*m de!o voznika B.C.E. ,Btt_fupančičeva 19, Kranj 16761 delovn an'e sPreimemo v redno Nastnr, 'azmerie DVA DELAVCA Kam jc o la možen takoj. PES 244 p Berlin Zvone, Gor. va: »-ij^2!_vas. «681-257 »SffPi0 zaposlimo TRGOVKO v i«7«5 tr9ovini v Sk. Loki. «327-545 vSjS zaposlim PRODAJALKO z 9a rw),° Prakso za prodajo spodnje-5. «0609/621-466, od 8. do ^^*20. -21 ure_16879 šjfra. Si?10 Parketarja in keramičarja. ^~!^ALIFICIRAN_16922 dekled n0 V strežbi zaposlim mlajše rnacije aS2 iz °kol'ce Kranja. Infor-gosti ni 1 ute vsak dan osebno v Kranju Labore. Ljubljanska 16, v __ 16969 ŽftSJS d0bl ŠOFER C in E kat. «»57-98o 6 'n rT1ednarodne Prevoze. ---,___^__16996 ^mSfl s,e v denarni stiski, ■J—I^^J^oei^_1701« ^609?6^T^ko-bajnaCinE — '^'-IMO _17u?; S^ffi v r^TAKA«JA za strežbo v '^■^J^r^aS| ■ « B81 - 424 1703» ^^rnesana « 325-998 ^vfcPRODAJALKO - pnprav-^*52SLifW. »823-381 17046 f. —'lami u -'■e9a TEHNIKA z B**tvu §:frJ stavbnem ključavni °"ra. STRn iMiu- ____ Nudim možnost zelo dobrega zaslužka. «331-253 17073 Pozor! Samo 2000 DEM na mesec. Pogoj: avto, telefon, srednja šola. «0609/625-730, 0609/625-157 17078 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. «242-238 17127 Prodajalko za delo v trgovini zaposlim. «225-230 17128 Skupina prevzame vsa zidarska in fasaderska dela. «225-362 17133 Nudim možnost dobrega zaslužka. Šifra: IZREDNA MOŽNOST 17145 Za prodajo kozmetičnih izdelkov iščemo akviziterje. «623-109 17157 Študent išče honorarno delo med počitnicami. Akviziterstvo odpade. « 738-010_17212 Delo dobi študentka med počitnicami v okrepčevalnici v Tržiču. «50-394. 52-001 17?37 Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cm 58,50 SIT/ 0,5 min ŽIVALI Prodam mlade kokoši nesnice, v 5 mesecu nesnosti, zaradi obnove opreme. Cena 250 SIT /kom in jarkice stare 3 mesece, cena 450 SIT/kom. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 16617 Prodam pitane PURANE domača krma. «224-743 i69eo Prodam 6 tednov starega BIKCA. Zg. Laze 20, Zg. Gorje 16985 Brejo KRAVO ali telico prodam. »695-129 17009 OBRAČALNIK za seno in teleta 130 kg, prodam. «64-114 17010 Prodam 11 tednov stare perzijske MUCKE IN HOJICO. «710-114uoi5 Prodam prašiče od 30 -80 kg težke. « 325-998 17043 Prodam en teden starega BIKCA Podbrezje 107. Duplje 17055 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. «682-745 17076 MLADA MUCA IŠČE PRIJETEN DOM. «211-373-_17090 Prodam deset let staro belo PONY KOBILO. «721-557. po 8. uri zvečer 17091 Kupim 10 dni starega TELETA. «733-710 17096 Prodam purane stare 9 tednov in bele kunce. ©876-179 nese Oddamo PSIČKA mešan ca, črne barve. «310-010 17099 Prodam HRČKE, poceni. «324-897 17107 Prodam BIKCA črno bele pasme, 10 dni starega. Avsenek Anton, Gorica 11, Radovljica 17115 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. «422-109 17122 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. «64-364_17124 Prodam cele očiščene PURANE, cena 550 SIT/kg. «49-270 17125 Pritlikave srebrno sive PUDUE z rodovnikom, prodam. «50-63117129 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev. Smrekar, Mlaka 23 b 17135 Prodam plemenskega ZAJCA eno leto starega. «46-355, zvečer 17136 Prodam TELIČKO simentalko težko 110 kg. «422-673_iTiei Sveži domači PIŠČANCI 430 SIT / kg. «332-097, popoldan 17167 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Jenčič, Trboje 110, 49-049 17180 Podarim dobrim ljudem LEPEGA KUŽKA - mešančka. «45-117 17181 Prodam 14 dni starega črnobelega EIKCA. Osel, Voglje na vasi 20, enčur, 49-072 17197 Prodam TELIČKE simentalce težke od 130-150 kg. «46-832 17199 Prodam BIKCA simentalca. «66- 167 17205 Prodam TELIČKO staro 6 mesecev. «45-349 17206 Prodam enoletne KOKOŠI za na-daljno rejo ali zakol. « 46-226 17207 Prodam BIKCA simentalca, 110 kg. «733-757 17238 V SPOMIN Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Draga mama, babi in prababi NEŽKA AVBELJ roj. Otorepec danes mineva žalostno leto, ko te ni več med nami. Toda tvoja neizmerna ljubezen je ostala, zato boš vedno z nami. VSI TVOJI V Kranju, 11. julija 1995 ZAHVALA Umrla je naša zlata mama, babica, prababica, sestra in teta ANA HUDOLIN roj. Fajfar, 16.7.1924 - 1.7.1995 eŽiV župniku za lep pogrebni obred, pevcem DU Kn ink ? /a'RIi,no Tllino »n gospodu Nacetu za občuten poslovilni govor. Vsem ri»t lepa hvala, da ste našo mamo v tako velikem številu pospr zadnji dom. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Sp. Resnica, Sp. Brnik, 4. julija 1995 pospremili v njen V SPOMIN Kdo verjel bi, Da bil si dober fant da že leto dni priča ti gomila tvoja tvojega nasmeha med nami ni? kjer rok našteto lučke ti prižiga. Dnevi dolgi so brez tebe noči brez spanja od dobrote tvoje ostale so samo sanje. Zvonko spi, saj nisi sam saj v mislih smo s teboj vsaki dan, zato le spi naš Zvonko mirno spi! ZVONE ALJANCIC Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu! VSI, KI TE NE BOMO POZABILI! Podbrezje, 10. julija 1995 ZAHVALA Ob smrti naše mame in babice MARICE GRAŠIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, ter se poklonili njenemu spominu. Iskrena hvala g. župniku, pevcem Škofjeloškega okteta in OOZ Šk. Loka. VSI NJENI Škofja Loka, julij 1995 ZAHVALA V 55. letu se je tiho poslovil od nas naš dragi mož, oče, sin, brat, tast, stric CIRIL HEGLER Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo župniku g. Milanu Grdenu za lep pogrebni obred, g. Zvonetu Bradaška za poslovilne besede, pevskemu zboru Iskra, mladincem iz Zlatega polja ter vsem uslužbencem Onkološkega oddelka v Ljubljani, ki so mu v zadnjih dneh lajšali bolečine. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 8. julija 1995 V SPOMIN V nedeljo, 9. julija, je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata ANTON KOBAL Vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate lučke, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Predoslje in Dolenja vas, 6. julija 1995 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje tvoje bilo je življenje. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA MORETA, st. kovaški mojster v pokoju, iz Suše št. 1 nad Gorenjo vasjo se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za ustno in pismeno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se dr. Gregorčiču in osebju reševalnega avtomobila, ki sta nudila tako hitro pomoč in osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka, podjetju MARMOR Hotavlje in Gorenjski predilnici ter Loka Teko za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem in Obrtniški zbornici Škofja Loka. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Suša, dne 5. julija 1995 Osem nesreč med vikendom Kranj, 11. julija - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah dvanajst prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Sedem ljudi je bilo lažje, šest pa huje ranjenih. Kar pet nesreč je bilo na območju radovljiške policijske postaje, po tri na območju kranjske in jeseniške, ena pa na območju škofjeloške. Večina nesreč, osem od dvanajstih, se je zgodila prek konca tedna. Med vzroki je spet na prvem mestu neprilagojena hitrost (5), nepravilna stran vožnje je zakrivila tri hude nesreče, tri tudi izsiljevanje, medtem ko je bila v enem primeru varnostna razdalja med vozili prekratka. Za tri povzročitelje prometni policisti sumijo, da so vozili pod vplivom alkohola, eden je bil brez vozniškega dovoljenja. Cesta preozka za dva Podnart - V četrtek, 6. julija, ob 13.45 je 31-letna Anica V. z Ovsiš vozila od Podnarta proti Kropi. Na zoženem delu ceste je v nepreglednem ovinku nasproti pravilno pripeljal voznik tovornjaka s prikolico Peter K., star 59 let, iz Voklega. Voznica je pred srečanjem zavirala in se umikala v desno, vendar jo je na mokri in spolzki cesti zaneslo najprej v desno na bankino, od tam pa preveč v levo, tako da je trčila v tovornjak. Voznica je bila v nesreči hudo ranjena. Zapeljal v levo Lesce - Istega dne ob pol desetih zvečer je 28-letni Andrej R. z Jesenic peljal po regionalki z Bleda proti magistralni cesti. Pri železniškem nadvozu je zavil na rob ceste, od tam pa ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj pripeljal 38-letni Peter M. z Bleda. Avtomobila sta trčila, Andrej R., ki ni bil privezan z varnostnim pasom, je bil huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici, medtem ko Petru M. ni bilo nič. Z mopedom v križišče Vrba - V petek ob 21.45 je 15-letna Katja O. iz Most z mopedom pripeljala po lokalni cesti od Vrbe v križišče in na magis-tralko. Takrat je iz jeseniškem smeri po magistralki pripeljal z osebnim avtom 21 letni Gabrijel K. z Jesenic. Dekletu se je umikal in zaviral, kljub temu pa mu trčenja ni uspelo preprečiti. Moped je po trku odbilo 30 metrov s ceste, voznico pa sedemnajst metrov. Obležala je na travniku. Na srečo je imela na glavi varnostno čelado, sicer bi bile že tako dovolj hude posledice za Katjo O. gotovo še hujše. Zdravijo jo v jeseniški bolnišnici. Sopotnica padla iz avta Kranj - V petek ob 19.45 je prehitra vožnja botrovala hudi nesreči na Gaštejskem klancu. 24-letni Slavko S. z Visokega je peljal proti La-boram. V levem ovinku pri železniškem nadvozu je prehitel neznano vozilo, nato pa zapeljal na pesem ob robu ceste, drsel 20 metrov, z zadkom avtomobila trčil v betonski steber, po desetih metrih drsenja v naslednji steber, po dvanajstih metrih pa še v tretjega, tokrat s prvim delom vozila. Sopotnica na prvem desnem sedežu, 36-letna Damjana V. iz Kranja, ki ni bila pripeta, je padla iz avta in obležala hudo ranjena, sopotnica z zadnjega sedeža, 45-letna Marija U. iz Kranja, pa je dobila le sled poškodbe. Voznik jo je odnesel brez praske. Neprevidni motorist Kranj - V petek okrog petih popoldne je počilo na regionalki Kranj-Brnik. 29-letni Tomaž M. iz Naklega je z neregistriranim motorjem in brez vozniškega izpita vozil od Brnika proti Kranju. Pred njim je bil v avtu 42-letni Abdo S. iz Šenčurja, ki je zavijal levo proti Hrastju. Postavil se je pravilno ob sredinsko črto in pustil mimo nasproti vozeči avto. Motorist je očitno prehitro pripeljal za njim, da bi ustavil, je močno zaviral, padel, drsel po cesti skoraj dvanajst metrov in se zaletel v zadnji del avtomobila. Tega je zasukalo in odbilo na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj pripeljal 28-letni Šenčurjan Roman S. Motorista so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center, Roman S. je bil lažje ranjen, Abdo S. pa je iz trka prišel brez posledic za zdravje. Kolesarka prek magistralke Podvin - 65-letna Ivana J. iz Sp. Otoka je v petek malo pred osmo zjutraj s kolesom prečkala magistralko v Pod-vinu in pri tem izsilila pre- dnost vozniku osebnega avtomobila Štefanu K., roj. 1917, iz Hrastnika. Ta se je kolesarki skušal ogniti, umikal se je v levo, vendar se je Ivana J. kljub temu zaletela v desni bočni del avtomobila. Kolesarka je padla, hudo ranjeno zdravijo v jeseniški bolnišnici. Deček pred avto Moste - V petek, pet minut čez poletne, je 11-letni Simon K. s Sela pri Žirovnici s kolesom pripeljal po lokalni cesti v križišče in zavil levo na prednostno cesto proti Mostam. Pri tem je deček izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, 42-letnemu Francu V. iz Most, ki je kljub zaviranju kolesarja zbil v levi bok. Po nesreči je voznik otroka naložil v svoj avto in ga odpeljal domov, ker pa doma ni bilo nikogar, ga je v bolnico peljal sosed, sam pa je poklical policiste in jih počakal na kraju nesreče. Deček je huje ranjen. Peugeota ni počakal Žirovnica - Povsem drugače pa je reagiral neznani voznik osebnega avtomobila, verjetno peugeota starejšega letnika, svetle sivkasto-zelene barve, ki je v nedeljo ob dveh popoldne vozil po magistralki od Jesenic proti Lescam. V blagem ovinku med Žirovnico in Vrbo je kljub nepreglednosti prehiteval avtobus pred seboj in se tesno srečal z nasproti vozečim Antonom G. iz Verda, ki se je s svojim avtom agresivnežu umikal v desno in zaviral. Vozili sta oplazili, neznani voznik pa je mirno peljal naprej in domnevno zavil proti Vrbi. Njegov avto je poškodovan po levem boku, razbito ima steklo na levem žarometu, smernik in ogledalo. Informacije o neznanem pobeglem vozniku sprejemajo na jeseniški policijski postaji in na številki 92. • H. Jelovčan Praznik gasilcev v Zbiljah Zbilje, 10. julija -Gasilci PGD Zbilje so konec tedna pro-slavjali 40-letnico uspešnega delovanja društva. Že v sredo zvečer so imeli pri Gasilskem domu v Zbiljah sektorsko gasilsko vajo, na kateri so med drugim predstavili tudi visokotlačno črpalko (na sliki). V soboto pozno popoldne pa je bila v Zbiljah gasilska parada, po njej pa veselica ob jezeru. • A. Ž. Novi prostori kranjskih tenisacev Takole sta najmlajši kranjski tenisačici Urška Voglar in Anja Vreg prerezali trak na otvoritvi novih prostorov Teniškega kluba Triglav Kranj. Ob njiju sta vodilna moža kranjskega kluba: predsednik Andrej Polenec (desno) in njegov pomočnik Peter Stare (desno)-Tenisači so se profesionalno lotili svojega posla-Klubsko hišico, v katero so doslej vložili 250.000 mark, bodo še dogradili in omogočili še boljše delo kluba in organizacijo velikih tekmovanj, do jeseni pa jih čaka nova naloga: pokritje (z balonom) štirih teniških igrišč, tako da bo omogočeno igranje poleti in pozimi. Vodstvo kluba vabi člane in sim-patizerje k sodelovanja tudi pri tej akciji. Vet v Stotinki. • J.K., slika G. Šinik KRIMINAL Na sojenje bo čakal v priporu Tujec s ponarejenimi markami Jesenice - Preiskovalni sodnik ie bosanskega državljana H. S., ki začasno živi v Avstriji, po zaslišanju poslal v pripor. H. S. je osumljen, da je v eni od jeseniških mehaničnih delavnic konec minulega tedna vnovčil ponarejeni bankovec za 200 nemških mark. Kupčijo je nato ponovil še v bližnjem gostinskem lokalu. Ko so Jeseničani opazili, da sta bankovca ponarejena, so brž poklicali v akcijo policiste in kriminaliste. Ti so moža našli v hotelu, z dovoljenjem sodišča so preiskali njegovo hotelsko sobo in osebni avto. V avtu so dobili še pet ponarejenih bankovcev po 200 nemških mark. V preiskavi se je pokazalo, da naj bi H. S. devizne ponaredke vnovčeval tudi na_ koprskem, zato so se v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj povezali s kolegi z Obale ter seveda iz Avstrije, od koder razpečevalec ponare- 1enega denarja prihaja. Preiskovalni sodnik jc po zaslišanju za H. S. odredil pripor. Nepovabljen v piceriji Kranj - V soboto so v eni od kranjskih picerij opazili, da so - verjetno ponoči - imeli nepovabljenega gosta. Za zdaj še neznani tatic je iz picerije odnesel registrsko blagajno, glasbeni stolp in cigarete, vse skupaj vredno okrog 280.000 tolarjev. Preiskava še traja. S kladivom po avtu Mojstrana - Kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari bodo policisti ovadili osumljenega 27-letnega domačina B. M. je bil v družbi z več drugimi fanti. Sprli so se, nakar je vročekrvnež pograbil kladivo in se z njim spravil nad pokrov prtljažnika enega od osebnih avtomobilov. Z udarci je lastniku avto povzročil za okrog deset tisočakov škode. in ga, ležečega, tako moc° brcnil, da mu ie zlomil desfl golen. Zaradi povzročit*, hude telesne poškodbe, * šteje za kaznivo dejanje, bo moral zagovarjati Pre sodnikom. S sekiro nad policiste Bohinj - 48-Ietni F. L. je imel v policijski sobi za pridržanje najbrž dovolj časa, da je razmislil o svojem neumnem početju. E L. ie je začel razgrajati doma. Niso ga mogli ukrotiti, zato so domači na pomoč poklical policiste. Vendar se možakar tudi njih ni ustrašil, ozmerjal jih je, nato pa nameraval nadnjc celo s sekiro. Strokovnih prijemov vešči policisti so nasilneža kajpak obvladali in ga odpeljali s seboj na streznitev. Bratski prepir Jesenice - Kot otroka sta se najbrž skupaj lovila, kot mlada fanta skupaj zabavala, kot zrela moža pa sta se skregala in stepla. Sporu pred dnevi je namreč sledil tudi fizični obračun. Dogajalo se je pri hiši 53« letnega R. S., ki jja je devet Kam je odplula Barbara? Bled - V noči s petka n» soboto je i priveza •* Blejskem jezera skrivnostno izginila pletn* Barbara. . Pletna tehta celih kilogramov, tako da tisti, ki jo je odpeljal, najbrž # bil sam in tudi golih r<£ gotovo ne. Lastnika r prikrajšal za 570 tiso#j kov. Policisti Barbaro, P ima pred imenom ' registracijo RA 054, •* iščejo. ^__'i Otroka zavrtela gumh Kranj - V soboto je f *E od stanovanj v Kranja bruhnil požar, ki pa j*gft hitri gasilci na srečo utis*" pičlih desetih minutah. . :j Otroka sta se v kuhJJJJ, igrala, očitno ju je prej11' _ tudi gumb na štedilnj* Zavrtela sta ga, reči, ki « mati prej odložila na stfU »ud» so jele tleti in se kmalu vžgale. Ogenj se je raz**« % kuhinji, prisebna soseda, opazila dim, je poklica"> * sflce. Kuhinja je un|5il(u, delno tudi stena v h°dri'fr škodo cenijo na najrnanj^^ ga j<- ui.TV.1 uvuu kviuju ■ «•» --—j let starejši brat P, S. zbil na tla jon tolarjev. • H. Je'0 TO JAHA, MfeKA fmOSlM\ T. Oe »hA V rtfaNJSKtt* 61 * -UDiO 97.3 F H V četrtek 13.7.1995 VSE O KLIMATSKIH NAPRAVAH, OB 9.20