Poštnina plaćana pri pošti zagorje o/| 23.12.2004, cena 270 SIT mazDa AVTO H ISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma _____________________________________________ . - MAZDA 2 - MAZDA 3 - MAZDA 6 -POL SEDAJ - POL ČEZ ENO LETO - BREZ OBRESTI " Akcija 50:50 je časovno in količinsko omejena!" Mazda Premacy s popustom - dobava takoj, Mazda B2500 PickUP - novi modeli - podjetniki si DDV lahko obračunajo - Mazda 6 Velika izbira novih in rabljenih vozil Dodatne ugodnosti poleg akcijskih cen za določene modele iz zaloge! IMSKE GUME? GOTOVITE POPUST IN PLAČILO NA' Drive the Revolution Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilalUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija C02 119-284 g/km LDS C Liberalna demokracija Slovenije J) Občinski odbor Trbovlje Vam želi vesel ■ v » v božic in srečno novo leto 2005! LDS 4^2^ FOIO WEISS i=v/v/- Trbovlje .r'l 896 'Avl 996 Fotografije iz vseh digitalnih medijev v enem dnevu !!!! tudi po e-mailu: foto.weiss@siol.net IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! NOVO: Ob razvijanju filma in izdelavi fotografij vam vaše fiime brezplačno poskeniramo in posnamemo na CD Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH CANON A400 + SD 128 MB + polnilec + torbica le 52.800.-CANON A85 + CF 256 MB + polnilec + torbica le 79.999.-CANON A75 + CF 128 MB + polnilec + torbica le 64.980.-KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POL URE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2005 ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 TRBOVLJE OSREDNJA knjižnica 6Sk!I KAZALO DRAGE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI! Leto 2004 zaključujemo. Zaključili bomo tudi neko obdobje, ko vas je periodično razveseljeval ali pa žalostil Zasavc. So pač obdobja rasti in obdobja usihanja. Usihanje pripelje ( točke, kjer stvari niso več smiselne. 1;i točka je dosežena. Namreč, tretjina kvote potrebne za normalno preživetje nekega lokalca, je pač premalo. Kaj pomaga, če vsakega Zasavca statistično prebere pet bralcev. Vedeti morate, da od t.i. »širše družbene skupnosti« Zasavc ni dobil niti tolarja Edina »pomoč« je bilo sem in tja komercialno oglaševanje ali reklame in čestitke. Občasno. Letno pa je potrebno spraviti pod streho štiriindvajset ali petindvajset številk. Dogajanj v Zasavju ne bo konec, tudi tem ne. Ena težjih bo pritisk oncsncžcvalccv na okolje. Svetlega primera Šoštanj skih svetnic in svetnikov v Trbovljah ali Hrastniku niti slučajno ne bomo doživeli. Nekaj tega sc bo preselilo na clktronskc medije, če bodo imeli dovolj korajže. Zagotovo pa bo na forumih še marsikaj prebrati. Vendar, žal, kot izkušnje učijo, na nizkem nivoju, jezikovno, slogovno, tematsko... Zbogom, torej! Mojmir Maček ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Tanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Sutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. un. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tislc Trskama Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc , Cesta 20julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832,00 SIT, II. polletje 2.916,00 SIT, IV. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. TEKMOVANJA V ALPSKEM SMUČANJU Tudi letošnjo smučarsko sezono bo SK ZAGORJE - ALPSKA REKREACIJSKA SEKCIJA organizirala tekmovanja v alpskem smučanju z imenom »SKI POKAL ZASAVJA 2004/05«. Tekmovanja so namenjena smučarjem rekreativcem, kateri si želijo popestriti smučanje z vožnjami na čas in se preizkusiti s sovrstniki. Tekmovalo se bo v osemnajstih starostnih kategorijah in to na domačih zasavskih smučiščih, kjer bodo snežne razmere to omogočale. V prihajajoči sezoni planiramo organizirati štiri tekme in zaključno prireditev s podelitvijo priznanj. Tako v tej sezoni VABIMO VSE SMUČARJE REKREATIVCE NA LETOŠNJO PRVO TEKMO »SKI POKALA ZASAVJA 2004/2005« KI BO POTEKALA V DISCIPLINI SLALOM NA SMUČIŠČU VIDRGA V NEDELJO DNE, 26.12.2004 S PRIČETKOM OB 13,30 URI Prijave sprejemamo na telefone: 041-940 131(Alojz), 031-487 954 (Branko), 031-639 414 (Igor), na vašo željo pa Vam po pošti lahko pošljemo kompletne propozicije tekmovanj s pregledom starostnih kategorij in koledatjem tekem. V tem primeru nam na navedene telefone sporočite vaše ime in priimek z naslovom na katerega boste prejeli pošto. NA TEKME VABLJENI VSI SMUČARJI REKREATIVCI KOT TUDI OSTALI LJUBITELJI ALPSKEGA SMUČANJA. Q) FUNŠTERC TKI V ROKAH RIOSI INŽENIRING TJodjetje Riosi Inženiring je postalo F več kot 60 odstotni lastnik hrastn iške TKI. Delnice so odkupili od družbe Arkada Holding in treh Aktivinih družb. Nakup TKI so izvedli ob finančnem sodelovanju zunanjih partnerjev, že prihodnje leto pa nameravajo TKI Hrastnik dokapitalizirati in pričeti z večjimi naložbami. Družbo Roisi vodi vodi Branko Lukšič, solastnik pa je tudi direktor TKI Branko Majes in nekateri sodelavci. (F.M.) PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMO DOMU TRBOVLJE TJred kratkim, v prvih dneh decembra U so začeli delavci gradbenega podjetja z deli znotraj in zunaj zgradbe Zdravstvenega doma v Trbovljah na Rudarski cesti. Pričeli so z deli za zgraditev novega dvigala na zunanji strani doma za potrebe pacientov oziroma obiskovalcev ambulant tega zdravstvenega doma. Doslej ta dom, ki so ga pred mnogimi leti zgradili na Volajevem po načrtu arhitekta Marka Župančiča, ni imel dvigala. Šele po nadzidavi tega doma pred nekaj leti pa se je pokazala nujna potreba po zgraditvi dvigala. Ker je zgradba postala petetažna in tako za številne bolnike, ki imajo težave s hojo, dihanjem ipd. postala nedostopna. Investitorje ZD Trbovlje, pri sofinanciranju pa sodeluje tudi Občina Trbovlje ter še nekateri sofinancerji. T.L. JAVNA KUHINJA DELUJE ŽE TRETJI MESEC /^Vbčina Trbovlje je skupno z V_y Društvom upokojencev Trbovlje ter Območnim odborom Rdečega križa Trbovlje odločila, da odpre javno kuhinjo za občane, ki živijo v hudi stiski. Javna kuhinja deluje v prostorih kluba Društva upokojencev Trbovlje na Trgu svobode oziroma na Ulici 1.junija 16. Kartice oziroma naročila za koriščenje obrokov v javni kuhinji izdaja Rdeči križ Trbovlje. Dnevno se poslužuje kosila 20 upravičencev. Za vse te plačuje stroške Občina Trbovlje iz svojega proračuna. Javna kuhinja deluje normalno že tretji mesec in to vse dni v tednu, vključno z nedeljami in prazniki. T.L. OBNAVLJANJE STREŠNE KRITINE Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, ki upravlja z osrednjim trboveljskim kulturnim hramom - Delavskim domom, seje odločil, da bo v dveh oziroma treh letih povsem obnovil strešno kritino dom. Dom bo čez dve leti praznoval svojo 50-letnico odkar je bil zgrajen in znaki dotrajanosti nekaterih delov zgradbe se že poznajo in tako je strešna kritina na rani strehi začela puščati in zamakati. Z obnovitvenimi deli so pričeli pred kratkim. T.L. IZJAVA ZA JAVNOST /^Vseji Sveta partnerjev Zavoda v_/ RS za zaposlovanje Območne službe Trbovlje Obveščamo vas, da smo se 13.12. ob 13.uri sestali člani Sveta partnerjev ZRSZ OS Trbovlje. Obravnavali smo gibanja na trgu dela na področju OS Trbovlje v obdobju januar-november 2004 ter Poslovni načrt ZRSZ OS Trbovlje za leto 205. Pomemben poudarek je bil namenjen potrebi po promociji izobraževanja za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje ter promociji certifikatnega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Partnerji so soglasno sprejeli sklep, da bo v prihodnjem letu poglavitna naloga Sveta partnerjev ZRSZ OS Trbovlje pripraviti predstavitev omenjenih tem širši javnosti. Od devetih članov se je seje udeležilo osem članov Sveta partnerjev ZRSZ OS Trbovlje. ZRSZ OS Trbovlje produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja jßs!a(iit£ trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ' E-raail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tei./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 iööl 041 765-113 ' j. ?T NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJAl V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! OSREDNJA KNJIŽIT“ VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti! Hotel Trojane, Trojane 27 1222 Trojane Tel.: 01/72 33 61 RBmCMMUCUA Dl&NA" HOTEL TROJANE Polje 10, 1410 Zagorje . 8UWENMA S (03) 566 43 22 S (03) 566 49 66 Iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti! Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wvvw.tref.si, E-mail: info@tref.si ob dnevu samostojnosti! * ^ T ' DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL - JAMSKI Izlake 13,1411 Izlake Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti! £)1P-L 1N '11 ;i;U> CfMa /magc 65. 1410 Zagorje Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti! Telefon: 03/56-64-186 SVEA Iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti! TRGOVINA SAK NA NOVI LOKACIJI Od začetka decembra posluje trgovina SAK v Toplicah v Zagorju, v prostorih železnine. Preselila se je namreč z Lok, s starega Siporexa, sedanje Xelle, kjer so prodajali večinoma gradbeni material. V novih prostorih pa so prodajo razširili. Poleg različnega gradbenega materiala, tlakovcev, plošč in ploščic, stavbnega pohištva, barv in lakov lahko po novem pri njih najdete tudi belo tehniko. Povedali so nam, da imajo vodovodni inštalacijski material, pa tudi nekaj elektro materiala držijo. Glede na to, daje bila v teh prostorih železnina, in da so ljudje navajeni na tako vrsto trgovine, bodo skušali v svoji ponudbi obdržati kar se da atiklov te vrste. Besdilo in slika MM KUPLJEN Tožeta Kupljena njegovi sodelavci imenujejo »generalni«. Zastopnik kleti, Matjan Čučki je pojasnil, da je Jože res pravi vodja že od nastanka pa vse skozi razvoj Kupljenove blagovne znamke, ki ima na trgu v Sloveniji in drugje po svetu velik ugled in veljavo. Marjan Čučkin je poudaril, da šteje med dobre svetovalce in poznavalce vin. Pravzaprav svoje delo opravlja z veseljem, z ljubeznijo. Poleg vin ima rad tudi vse ostale dobre stvari, ki spadajo k vinu. Na vprašanje, kaj naj bi to dobro ob vinu bilo, paje odgovoril: »Vino ustvarja prijetno razpoloženje. To je ena najboljših stvari, ki jo dobro vino omogoča pri slehernem človeku. Tudi dober obrok še mnogo bolj tekne ob kozarčku dobrega vina. Oboje, vino in dobra hrana dvigujeta razpoloženje med ljudmi, v družbi. Ljudje, ki se družijo ob kozarčku dobrega vina in vmes kaj dobrega pojedo, so vedno dobro razpoloženi. Med njimi se sproščajo pozitivna čustva. Njihov odnos do okolja je pozitiven in veder. Zadovoljstvo se pojavi kar samo od sebe. To dobro vem, saj se le redko odrečem kozarčku dobre kapljice. Če je družba prava, si privoščim tudi kakšnega več. Seveda je dobro vino primemo za čisto moško, fantovsko družbo, še bolj pa za družbo v kateri so prisotna prijetna dekleta. Ne smemo pozabiti, da dobro vino, tako kot lepa beseda, najde mesto vsepovsod. V čisto vsakdanjem življenju, kot tudi ob slavnostnih trenutkih. Vino j e pravzaprav človekov spremljevalec od rojstva pa vse do smrti, saj je prisotno ob rojstvu novega življenja in tudi, ko se življenje posameznika konča. Vino povzroči, da so solze radosti in žalosti povsem pristne. Tudi smeh je sproščen ob popitem kozarčku dobrega vina.« Kaj pa letošnja letina? Ste v vaših vinogradih dosegli dovolj visoko kvaliteto pri vzgoji grozdja? Se boste leta 2004 radi in z nasmeškom spominjali? Ah paje bilo zaradi dežja bolj kislo in bo tudi spomin na ta letnik bolj grenak in solzav? »Skozi celo leto smo spremljali dogajanje v vinogradu, tako kot vsa leta poprej. Celo leto smo na preži in po potrebi pravočasno ukrepamo. Seveda nas vreme lahko kljub vsej pozornosti včasih tudi preseneti. Tokrat nas ni. Zaradi lanskoletne suše, ki je bila katastrofalna, je bil les trsja za letošnjo pridelavo grozdja že sam po sebi preobremenjen. To je narekovalo, da smo že spomladi, ko sploh še nismo vedeli kakšno bo letošnje poletje, z rezanjem za tretjino zmanjšali količino pridelka. Tako smo razbremenili zaradi suše prizadeti les . To se nam je obrestovalo. V letini, ki naj bi bila zaradi vremena slaba, smo uspeli zaradi pravilnega preventivnega posega v vinogradih doseči odlične rezultate pri vzgoji grozdja. Tudi ob trgatvi nismo sledili slepemu pohlepu in smo začeli s trgatvijo že konec avgusta. Tudi v tem primeru se je naš »generalni« odločil pravilno. Izkazalo se , da je deževnemu avgustu sledil tudi moker september. Čakanje na ugodnejše razmere v septembru bi prizadejalo naš pridelek, tako po donosu grozdja, kot po kvaliteti pridelanega vina.« Da je dobre volje med vinarji na pretek, je Marjan Čučki ves čas dokazoval z dejanji. Ob strokovni razlagi proizvodnje grozdja in vzgajanju dobrih vin je vseskozi zbijal šale. Zraven pa elegantno in spretno stregel gostom Vinoteke klopotec. Kdor je hotel, je lahko iz njegovih besed zvedel veliko o vinu. Tudi marsikatero novo spoznanje o delu v vinogradu in vinski kleti je prisotnim gostom, ljubiteljem dobrih vin, razkril predstavnik vinske kleti Jožeta Kupljena. Vsi, ki so poizkusili žlahtno vinsko Kupljenovo kapljico pa so si bili enotni - tudi tokratna letina bo nudila obilo užitkov in dobrega razpoloženja ob čisto običajnih dneh ali ob praznikih . M.A.Š. Spoštovane občanke in občani Zagorja, dragi Zasavčani, Pred nami je novoletni čas.Čas vsakovrstnih inventur in načrtov za prihodnost, pa tudi čas obdarovanj, praznovanj in razveseljevanj. Letošnje leto smo skupaj za našo občino in Zasavje postorili marsikaj, veliko izzivov pa nas v prihodnje še čaka. Miren Božič, srečno in zadovoljno ter predvsem sproščeno novo leto 2005 vam želi Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Ob 26. Decembru, Dnevu samostojnosti, ko smo pred 14 leti uradno razglasili izide plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, vsem Trboveljčankam in Trboveljčanom čestitam in jim želim lepe praznične dni! Za božič doživite družinsko srečo! Ob preskoku v novo leto 2005 pa naj se vam izpolni čim več želja! Srečno! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN BAKTEC IV‘1 ib Ml BARTEC-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav 1410 Zagoije ob Savi Tel.: ++386(0)356-64-366 Fax:++386 (O) 356 64-167 e-mail: info@bartec-vamost.si internet: http//www.bartec-varnost.si Vesele praznične dni, ter v zdravju in sreči doseženih poslovnih in osebnih uspehov Vam v prihajajočem letu želi Bartec-Vamost! (Ji funšterc V VINOTEKI KLOPOTEC SO SE SREČALI PRIJATELJI Vsako leto v mesecu decembru se Danilo odpravi v zagorsko dolino v Vinoteko Klopotec. Vse odkar sta se zakonca Naprudnik namenila v svoji vinoteki v mesecu novembru in decembru predstavljati vrhunska slovenska vina. Zakaj ste vedno prisotni na predstavitvah svojih vin v Vinoteki klopotec. Tudi letos ste prišli osebno, kljub opaznemu slabemu počutju? Gre zgolj za profesionalen pristop k poslu ali je vmes tudi kaj drugega? » Imate prav. Res se me je lotil močan nahod. Tudi telesna temperatura je kar nekaj stopinj nad normalno. Toda v Zagorje vedno rad pridem. Seveda je pomemben tudi posel, vendar pa sem vedno prisoten osebno tudi zaradi dobre družbe, ter znancev in prijateljev, ki sem jih skozi vsa ta leta sodelovanja z Naprudnikoma tu spoznal. Zanimivo je kako veliko vedo ljudje v Zasavju o vinih. To me prijetno preseneča vsako leto znova. Tudi odprtost zasavskega človeka je vrlina, ki je drugod vse manj prisotna. Gostje so kritični, brez dlake na jeziku povedo kar mislijo. To mi je všeč in zaradi tega rad prihajam v Zasavje. Pri obilici dela, ki ga imam skozi celo leto in veliko odsotnosti od doma, mi prihod v Zasavje poleg posla pomeni tudi razvedrilo in sprostitev.« Kakšna je bila letošnja bera grozdja pri vas, v Apačah ? »Dokaj povprečna je bila z vidika količine in precej boljša po kvaliteti, kot smo glede na vremenske pogoje predvidevali. Letnik 2004 ne bo letnik stoletja pa tudi slabo vino ne bo iz letošnjega pridelka. Da pa je tako, smo morali celo leto pozorno spremljati razmere v vinogradu in pravočasno ukrepati. To zahteva ogromno znanja in truda.« Kako je s trgom, od kar je Slovenija tudi uradno postala članica EU? Je kaj lažje s prodajo v tujini? »No, na tuje trge je vedno težko prodreti. Treba je ogromno vlagati v promocijo. Težko je uspeti na trgih, kjer imajo dovolj svojih vin, k sreči pa tudi tujci niso ravno uspešni s prodajo svojih vin pri nas. Ljubitelji vin so vezani na znana imena tako pri nas, kot v tujini. Pa vendar z veliko truda in nenehno prisotnostjo na sejmih in predstavitvah, se da marsikaj narediti. Letošnje leto sem bil v Nemčiji. Spomladi, leta 2005, pa bom obiskal Beograd in tam predstavljal naša vina.« Danes ste v Žagarju v Vinoteki klopotec ljubiteljem vin predstavili izvrstno izbiro svojih vin. Med drugim tudi tradicionalni dišeči traminec. Zaig vodno znova dobivate nagrade in priznanja. Je Mio tudi letos kaj nagrad? »Resje. Dišeči traminec je kljub drugim vrhunskim vinom, ki jih pridelujemo pri nas, ponos naše kleti. Tudi na letošnjem sejmu v Ljubljani seje odlično odrezal. Zanj smo dobili zlato medaljo z veliko častno diplomo. Vino je polsladko in ima zlato rumeno barvo. Mlado vino ima nežno značilno cvetico, Bruslju, kamor je predsednik SDS 00 Trbovlje popeljal še tri občane Trbovelj. Branko Bunta je omenil, da seje tudi tokrat izkazalo, da so volilci v zasavskih občinah bolj naklonjeni kandidatom LDS in ZLSD. Poleg tega je poudaril nacionalno stranko ali kot je dejal: »Fenomen Bogdan Barovič.« Slednji in pa kandidat LDS-a, Aleš-Leko Gulič naj bi bila v veliki prednosti, ki sta jo tudi izkoristila. Oba, tako Branko Bunta kot Slavko Kmetič, sta bila izredno kritična do »nekorektnega« informiranja javnosti s strani v Zasavju prisotnih medijev. Po njunih ocenah so mediji namenili veliko več časa in prostora ostalim kandidatom kot kandidatom SDS. Največ kritike sta namenila Radiu Trbovlje. Po mnenju obeh zasavski volilci niso sledili političnim ki z dozorevanjem bogati in očara s svojevrstno aromo.« Danilo Steyer je obiskovalcem ponudil tudi svoje mlado vino, sauvignon, chardonay, rumeni muškat, izbor.... V prijetni druščini, ob izvrstni kapljici, čas hitro mineva. Predstavitev Steyerjevih vin se je zavlekla daleč čez določen čas predstavitve. Prisotni so ob prijateljskem klepetu in poizkušanju vinskega bogastva pozabili na čas. spremembam tako kot volilci v drugih predelih Slovenije. Rezultati so, kakršni so. Zasavje v vladajoči koaliciji nima nobenega poslanca. Tako so se odločili volilci, ki se bodo po besedah Branka Bunte in Slavka Kmetiča v bodoče morali zamisliti, koga volijo. Kljub nazadovanju zasavske regije se namreč volilci odločajo na volitvah podobno, kar je po besedah tiskovnega predstavnika in predsednika stranke SDS 00 Trbovlje, nerazumljivo. Slavko Kmetič je v nadaljevanju tiskovne konference spregovoril o obisku Bruslja, kamor je odšel na povabilo Romane Jordan Cizelj. Z njim so odšli na obisk tudi trije Trbovlejčani (?).Spoznali so delovanje EU in si ogledali sedež EU. M.A.Š. M.A.Š. TISKOVNA KONFERENCA SDS OO TRBOVLJE "Predsednik OO SDS Trbovlje, Slavko Kmetič je predstavnike _L medijev povabil na novinarsko konferenco, ki jo je pričel in vodil tiskovni predstavnik stranke SDS OO Trbovlje, Branko Bunta. Vsebinsko je bila konferenca namenjena analizi volilnih rezultatov, oziroma rezultatom, ki so ga dosegli na državnozborskih volitvah kandidati SDS v Zasavju ter obisku Slavka Kmetiča V KSEFTI (9 KSEFTI Informacije 03/56-64-250 ELEKTROPROM ^ svoje idejel mi m: 041 lipan s.p. / / 1 44/1411 lalaka IZPUŠNI LONCI IN CEVI PfÖKVQÖNlA m MOHTAŽA Mjjuj «•»«□pR-r MARN VRANSKO 181, 3305 VRANSKO ♦,1 ll!t STŽS 104. mahi: 041 508 655 E s, M p A 186,55 sit/min J» 0904417 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH ODEJE, VZGLAVNIKI, OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, VZMETNICE, POSTELJNINE. UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN BRISAČE, ZAVESE, PRTI, ROBLJENJE DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041 *Velika izbira okvirjev za očala *Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev * Etuiji za očala ♦Povečevalne lupe ♦Športna in sončna očala ♦Drobna in usnjena galanterija ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija E TV ♦ ♦♦ EVJ HEKTBOPfiOM 4.S.». Ute 22 H» KISOVEC tet: Oi S* J? UC tut ot u n xm www,el*ktroprem,|j 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje frizerski solon N A R O F Mateja BORIŠEKs.p. Narofl8,1411 Izlake gsni: 040265 609 Delovni čas: pon. in pet. 12-19 ure tor., sre., čet. 7 -14 ure sob. 7 -12 ure © INTERVJU W I----------- MIRAN JERIČ MED PETIMI ZASAVSKIMI POSLANCI TV /Tiran Jerič je že izkušen politik, saj kot poslanec v Državnem zbom Republike Slovenije deluje že četrti mandat. S predanostjo IVi kraju sije pridobil zaupanje hrastniških občanov, ki so ga pred dvema letoma z več kot 68 odstotki izvolili tudi za župana. B.oktobra letos pa je na državnozborskih volitvah za svoj četrti mandat prejel na listi LDS 44,71 odstotkov glasov. Za tokratne volitve, ko so si volilci zaželeli sprememb v vladi, zavidljiv uspeh. Z njim smo se pogovarjali o več ah manj aktualnih dogodkih po 11.decembru 2004, kongresu LDS. Čestitam vam za izvolitev v državni zbor.Verjetno so vas prevevah mešani občutki — veselje za osebni uspeh in razočaranje za neuspeh stranke... V Hrastniku so mi volilci izkazali veliko podporo, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujem. Stranka je torej v Hrastniku dosegla uspeh, v Sloveniji pa je bilo seveda drugače. Stranka je sicer pričakovala slabši uspeh na teh volitvah, saj je bil tisti pred štirimi leti izjemen in neponovljiv. Kljub temu je treba priznati, daje bil volilni rezultat stranke na državni ravni pod pričakovanji. in člani stranke tako na lokalni kot na državni ravni so me prepričali, da bi bilo dobro, da ponovno kandidiram. Sem poslanec LDS, saj me je na listo postavila stranka. Odgovornega pa se čutim tako stranki, ki mi je zaupala, kot tudi občanom, ki so mi izkazali zaupanje s svojimi glasovi. To skušam upoštevati pri svojem delu v Državnem zboru. Solo akcija zagorskih eldeesovcev v zvezi s predsednikom Ropom je verjetno tudi vas presenetila. Kaj menite, kakšne posledice bo imela na odnose znotraj stranke? Ob kandidaturi za župana leta 2002 ste razmišljali, da ne boste več poslanec. Kdo je namero spremenil — vi sami ah je bila to želja stranke? Komu se kot poslanec čutite bolj odgovorni — stranki ali občanom? Star pregovor pravi, da se zarečenega kruha poje največ, zato še posebno v politiki nikoli ne reci nikoli. Prijatelji Takšno izražanje mnenjaje bilo po moji oceni prepozno, precej drugačen ton bi imelo takoj po volitvah. Kako bo to vplivalo na odnose v stranki po kongresu LDS na Bledu, se bo še videlo. Delegati na kongresu so izvolili novo vodstvo s starim predsednikom in delo se bo nadaljevalo naprej. Se bo z novo oblastjo kaj spremenilo v delovanju občine oziroma občinskega sveta? V delovanju občine in občinskega sveta se ne bo veliko spremenilo, saj že doslej delujemo dobro in skušamo sprejemati odločitve, ki pomenijo možnost razvoja občine in boljšega življenja občank in občanov. Verjamem, da bo dobre občinske projekte tudi nova oblast podpirala in pomagala pri njihovi uresničitvi. Ste z novimi in starimi poslanskimi kolegi v Zasavju že kakšno rekli? Seveda, saj se skoraj vsakodnevno srečujemo v parlamentu, pa tudi v Zasavju. Z nekaterimi smo že stari znanci, nekaj pa je tudi novih poslancev. Dogovorili smo se, da bomo na eni prihodnjih rednih sej Državnega zbora ustanovili klub zasavskih poslancev, v katerem bomo delovali vsi trije poslanci LDS, torej poleg mene še Matjaž Švagan in Aleš Gulič, Bogdan Barovič iz SNS, Matjaž Han iz ZLSD, sodelovanje v klubu pa sta obljubila še Barbara Žgajner Tavš in Srečko Prijatelj iz SNS, ki sta tudi Zasavca. Sodelovanja naj bi bilo torej v novem mandatu precej, še posebej pri tistih zadevah, ki so pomembne za Zasavje. Kako ocenjujete izredni kongres LDS, ki je bil 11 .decembra letos na Bledu? Kongres so pravzaprav prinesle letošnje volitve. Pomenil naj bi nov začetek v stranki, kadrovsko in organizacijsko konsolidacijo, pa tudi nekatere programske spremembe. Upam, da se bodo napovedi predsednika Ropa uresničile in bo stranka ponovno pridobila večjo podporo med slovenskimi volilci. Ni pa bilo pričakovati velikega preobrata, četudi so mogoče nekateri to želeli. Na zadnjem svetu Občine Hrastnik 25.novembra ste sprejeli dopolnitve proračuna za leto 2005. Katere bodo prioritetne naloge? Težiščne naloge v letu 2005 bodo izjemno zahtevne. Finančno najzahtevnejša bo investicija, ki se je pričela že v letošnjem letu in bo dokončana v juliju 2005, v izgradnjo obrtno industrijske cone Podkraj, kjer bo prihodnje leto že stala nova steklarna, ki bo zagotavljala 210 delovnih mest. Izjemno zahtevna bo tudi izgradnja šolske kuhinje zjedilnico v OS heroja Rajka v Hrastniku, ki je dimenzionirana za pripravo približno 1000 obrokov dnevno za vse hrastniške vzgojno izobraževalne zavode. V zadnjih letih smo postopno zgradili primarni kanalizacijski kolektor v samem Hrastniku, v letu 2005 pa bomo pričeli z gradnjo centralne čistilne naprave in kolektorja na trasi Hrastnik - Dol - Spodnje Marno. Na področju državne cestne infrastrukture paje predviden začetek rekonstrukcije križišča pri Rikljevem mostu in rekonstrukcija križišča pri Savskem mostu z izgradnjo odseka do OIC Podkraj. Krajevnim skupnostim bomo tudi v letu 2005 posebej zagotovili sredstva za realizacijo vlaganj, katerih prioriteto določijo Sveti krajevnih skupnosti. Za Hrastnik in občane pa bodo seveda pomembne še druge naložbe v infrastrukturo in druga področja življenja v občini. Dela nam torej ne bo manjkalo. Sprejeli ste tudi razvojni program podeželja, ki ga sestavlja 13 občin od Kamnika do Radeč. Si kaj obetate od njega? Cilj tega programa je razvoj podeželja, s tem pa dvig kakovosti življenja ljudi, ki ne živijo v središču občin. Pričakujemo, da bo ta razvojni program prinesel določene rezultate, sicer k njemu niti ne bi pristopili. Program pa naj bi pomenil tudi osnovo za kandidiranje za nepovratna državna sredstva pri realizaciji različnih konkretnih projektov. Zdaj bi se preselila na Dol, če dovolite. Tam trenutno rešujete problem ambulante... Gre za širši problem pomanjkanja zdravnikov, specialistov splošne medicine. S tem problemom se namreč ne srečujemo le v Hrastniku. Ljudje na Dolu si vsekakor zaslužijo kvalitetno zdravstveno varstvo, tako kot drugod v Sloveniji, zato sem prepričan, da bo vodstvo Zdravstvenega doma Hrastnik kljub kadrovskim težavam naredilo vse, da bi uspešno rešilo ta problem. Kot mi je znano, trenutno kar nekaj Hrastničank študira medicino, zato mogoče na daljši rok lahko upamo na trajnejšo rešitev tega problema. Dolanka nudi dovolj možnosti za športno udejstvovanje na Dolu, še vedno pa pride prav tudi šolska telovadnica, ker ima v primerjavi z manjšo dvorano v Dolanki dovolj visok strop. Je pa zelo potrebna prenove. Kakšne so možnosti za ta poseg v naslednjih letih ? Dolanka res nudi dobre možnosti za športno in rekreativno dejavnost. Okrog stare šolske telovadnice so različna razmišljanja, kaj sploh z njo storiti. Nove prostore za pouk v devetletki bomo reševali s preureditvijo hišniškega stanovanja in ne telovadnice, kot je bilo sprva predlagano. O preureditvi stare telovadnice tako trenutno ne razmišljamo, saj so na tej šoli v prihodnjih letih nujnejša investicijska vlaganja v zamenjavo dotrajanih oken, instalacij in opreme. V tem kontekstu pa bo potrebno razmisliti tudi o posodobitvi tega prostora na šoli. V letošnjem letu smo z oživljanjem javne podobe znamenitega rojaka Antona Sovreta krepko prekoračili lokalne meje. Zdaj pa se začenja leto 120. obletnice njegovega rojstva... Našemu rojaku smo izkazali svoje priznanje in spoštovanje s postavitvijo spomenika v Savni Peči in poimenovanjem knjižnice po Sovretu. Tudi sicer že nekaj let skrbimo, da je spomin nanj predvsem v Savni Peči živ. Letošnji prvi pohod po Sovretovi poti, katerega sem se tudi sam z veseljem udeležil, pomeni novo obuditev njegovega spomina in hkrati prijetno turistično prireditev, ki bo, upam, postala tradicionalna in bo privabljala tudi pohodnike od drugod. Tako bomo tudi ob 120. obletnici rojstva našega slavnega rojaka v letu 2005 poskrbeli za primerno pozornost tej obletnici. Program aktivnosti je v pripravi. Vaše novinarske konference so vedno zelo dobro obiskane. Se pa novinarji pritožujejo, daje sicer težko priti v Hrastniku do kakšnih informacij. Rešitev? Sam se ne izogibam novinarjev, tudi v naši občinski upravi vedno dobijo odgovore na svoja vprašanja. Dejstvo pa je, da imamo relativno majhno občinsko upravo, kjer nihče ni zadolžen za stike zjavnostmi, za razliko od večjih občin, kjer imajo to že več let urejeno. Ob vsakodnevnem rednem delu pa vsekakor premalo pozornosti posvečamo dajanju informacij medijem o dogajanju v občini. Zagotavljajo mi, da bo s INTERVJU Q postavitvijo občinske spletne strani koncem letošnjega leta informiranost občanov in novinarjev boljša. Kaj bi želeli sporočiti občanom ob izteku starega leta 2004? Občanom in občankam sem na Programu novoletnih prireditev zapisal, da v leto 2005 vstopamo ponosni in zadovoljni, saj smo postali polnopravni člani Evropske unije. S tem smo vstopili v neko skupno prihodnost, ki pa postavlja pred nas tudi zelo velike odgovornosti in preizkušnje, saj bo treba slediti razvojnim trendom. Tako bo v Hrastniku, tudi s pomočjo evropskih sredstev, v letu 2005 zgrajena nova sodobna steklarna z 210 delovnimi mesti, to pa je dovolj pomemben razlog, da v novo leto smemo vstopiti z optimizmom in pričakovanji. V prednovoletnem času vabim vse, da se udeležijo prireditev v občini, ki jih pripravljajo hrastniške organizacije in društva in se času primerno sprostijo in poveselijo. Vsem Hrastničankam in Hrastničanom ter prebivalcem Zasavja želim prijeten Božič in veselo novoletno praznovanje. Leto 2005 pa naj bo srečno za vse in vsakogar izmed nas. Vsem želim, da ga preživijo z radostjo v srcu. Hvala za pogovor in čim več uspeha pri delu vam želim Besedilo: Fanči Moljk. Fotografije: Branko Klančar FUNSTERC PRVI ZA PRVE T etošnjega natečaja Prvi za prve, ki budi solidarnost i-/med najmlajšimi, so se udeležili tudi na šoli NH Rajko Hrastnik- Podružnica Dol. Otroci prvega razreda devetletke so ustvarjali na temo Moja soseska in se uvrstili med dvanajst najbolj izvirnih, ki sojih natisnili v prodajne pakete letošnjih novoletnih čestitk. Izkupiček od prodanih čestitk je namenjen v sklad za nakup šolskih potrebščin naslednjih generacij prvošolcev s šibkim socialnim stanjem. Avtorji risbic pod mentorstvom Božene Kreže in Helene Borovšak so : Ines Čeperlin, Eva Čeperlin, Eva Kreže in Sabina Jušič iz 1 .b razreda. Fanči Moljk Na sliki: čestitka dolskih prvošolcev ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV VSAK MESEC T Tprvi polovici decembra so dobivala V hrastniška gospodinjstva prikupno brošurico na dvanajstih straneh, ki jo je izdalo Komunalno podjetje Hrastnik. To je le eno izmed mnogih navodil, ki imajo namen uporabnike na razumljiv in pregleden način usmerjati k pravilnemu ravnanju z odpadki. Čeprav na hrastniškem področju zbirajo odpadke ločeno že vrsto let, pa se še vedno dogaja, da jih nekateri odlagajo zraven posode namesto vanjo. »Posebej želimo opozoriti, naj ne odlagajo v posode gradbenih odpadkov, » pravi direktorica KOPa Nives Venko. V tem primeru je treba naročiti pri ZSP d.d .5m3 kontejner ali pa odpadli gradbeni material sami pripeljemo na deponijo Unično.« Če bodo posode za odpadke napolnjene z gradbenim materialom, jih komunalci ne bodo več praznili...«je še dodala. Se pa uvaja tudi dobrodošla novost, da bodo odslej kosovne odpadke odvažali vsak prvi ponedeljek v mesecu. Če pa se jih želimo znebiti že vmes, jih odpeljemo na deponijo sami, kjer jih bomo lahko oddali brezplačno. V navodilih izvemo še o ravnanju z nevarnimi odpadki, s papirjem, plastiko, kovino, steklenimi in drugimi odpadki. Ponovno opozarjajo na zabojnike za stara oblačila in čevlje, kijih oddajajo Rdečemu križu. Trenutno sta zabojnika za te humane namene v Hrastniku za cerkvijo, na Dolu pa pri blokih blizu lekarne. Fanči Moljk Fotografije. Arhiv KOPa PRODAJA GOSPODINJSKEGA PLINA V JEKLENKAH KMALU TUDI V PROSTORIH GASILSKEGA ZAVODA TRBOVLJE NA SAVINJSKI CESTI T /oktobru so med županom občine Trbovlje in V Gasilskim zavodom Trbovlje stekli pogovori o prodaji gospodinjskega plina v jeklenkah v prostorih gasilskega zavoda na Savinjski cesti. Pobuda in ideja sta prišli s strani župana, gasilski zavod pa je z veseljem pristopil k sodelovanju in priskrbel vse potrebno. V Trbovljah se namreč plin v jeklenkah lahko kupi le na bencinski črpalki, tako pa bo dostopnejši prebivalcem zgornjega dela Trbovelj. Gasilski zavod Trbovlje bo ponujal ob prodaji še brezplačno dostavo in strokovno zamenjavo jeklenk plina za starejše občane in invalide z namenom, da se zmanjša možnost nesreč pri zamenjavi plina. V Gasilskem zavodu in na občini Trbovlje je za prodajo in razvoz plina vse poskrbljeno in pripravljeno. Čakamo le še na tehnično-administrativne rešitve s strani družbe Istrabenz plini. O točnem začetku prodaje in razvoza gospodinjskega plina v jeklenkah bomo javnost obvestili. ----------_ ČEZ HRIB V TRBOVLJE T Trastničani zadnja leta pogosto uporabljajo za službeno lipot in druge opravke v Trbovljah cesto, ki pelje mimo rudniškega vrtca po Cesti padlih borcev in še naprej mimo Ane. Pred desetletji, ko še niso vozili avtobusi ali pa so bili zelo redki, je bila to popularna pešpot dolskih in hrastniških srednješolcev, ki so obiskovali trboveljsko gimnazijo. Pot je v začetku sicer strma,vendar precej krajša kot za Savo.Zato so se uporabniki razveselili gradbenih del, kijih Rudnik Trbovlje Hrastnik pričenja v teh dneh na tem področju. Začeli so s prestavljanjem komunalne vode, ob razširitvi ceste pa bodo postavili tudi tristo metrov pločnika. Prvo tretjino bodo uredili že v prvi fazi dela. Odločili so se tudi za asfaltiranje makadamskega dela ceste na trboveljski strani, saj cesto radi uporabljajo tudi Trboveljčani. Urejanje te poti bo RTH stala 117 milijonov tolarjev. Fanči Moljk Fotografija: Romana Verdel BB VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 Naj bodo božični prazniki v krogu družine in vaših prijateljev nepozabni polni miru in drobnih iskric sreče! Hotel Trojane, Trojane 27 1222 Trojane Tel.: 01/72 33 61 | DJl™ D I R8VUMMCU* " D]\NA" Hom TROJANE Polje tO, 1410 Zagorje ® (03) 566 43 22 fi (03) 566 49 66 Želimo vam veselo praznovanje božiča! Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Voščimo vam vesele božične praznike! Cesta zma^r 65, 1410 Zagorje Studio Las vam želi vesel božič! Telefon: 03/56-64-186 SVEÄ Voščimo vam vesele božične praznike! (0 INTERVJU MISIJONAR IN DUHOVNIK JANKO SLABE, 7.DEL T /šestem delu pogovora z misijonarjem in duhovnikom V Jankom Slabetom, kije dolga leta preživel medAntešaki na Madagaskarju ste lahko med drugim prebrali, zakaj se je po toliko letih življenja med temi revnimi a srečnimi ljudmi vrnil v domovino. Kako se je bilo po toliko letih vrniti v Slovenijo, pa si preberite v tokratnem zadnjem delu, upam da, tudi za vas zanimivega pogovora. Življenje ob reki Se je bilo težko po toliko letih preživetih na otoku vrniti na celino v “civilizirano” Evropo, Slovenijo? Vrnitev je bila težka dvostransko. Najprej zato, ker sem moral zapustiti ljudi, med katerimi sem bil toliko let. Če bi tam šel na kakšen drug misijon, ne bi bilo težko. Hudo je bilo zapustiti Rdeči otok, takega namreč vidiš, ko se pelješ z letalom. Vrnitev pa je bila težka tudi zato, ker sem se vrnil v evropski način razmišljanja in življenja. Ena takih točk je evropska dirka za časom, medtem ko se Malgašem nikamor ne mudi. Pri Malgaših je zelo močna misel pripadnosti. Če v neki skupnosti nisi dejaven, ne moreš govoriti, da si njen član. Iz svojega klanskega življenja so to samo po sebi prenesli tudi na Cerkev. Veliko bolj čutijo svojo pripadnost Cerkvi in odgovornost zanjo. Zelo sodelujejo pri bogoslužju. V Sloveniji marsikje to še močno šepa. Kjer pa lepo sodelujejo pri bogoslužju, tam čutim del Madagaskarja. Nekdo mi je pred nekaj meseci zaradi tega celo očital, da vsiljujem malgaške običaje. V Evropi je zaradi “liberalizma” (zgrešenega pojmovanja svobode) težko govoriti o veri nasploh, še težje pa o krščanstvu, ker so še ostanki vrinjenega mišljenja, da je vera privatna zadeva. Tudi poroka je privatna zadeva, pa v Evropi o filmskih zvezdah in zvezdnikih pripovedujejo celo o njihovih “prijateljih”, ko vendarle gre za privatno stvar. Zame je posebej zanimivo, da so nekatere navade v Sloveniji nedosledne glede na vsakdanje življenje. Sorodniki na primer prosijo za cerkveni pogreb. Na Madagaskarju je bil križ na čelu sprevoda znamenje katoliškega pogreba. Pri naših pogrebih pa opažam, da se križ skriva nekje med množico. Protokol je sicer lahko protokol, ampak sorodniki, če so že zaprosili za cerkven pogreb, enostavno ne bi mogli-smeli sprejeti, da križ ne gre na čelu sprevoda. Prav tako se čudim, da ob otvoritvi javnega poslopja ali kraja duhovnik ni povabljen, da bi to blagoslovil. Navsezadnje, če bi bilo v kraju več ver, bi v takem primeru naredili ekumensko bogoslužje. Na Madagaskarju smo imeli, samo po sebi umevno, kar nekaj ekumenskih molitev, redno pa za državne praznike molitev za domovino. S protestantskim pastorjem (drugih ver v kraju, kjer sem živel, ni bilo) sva se dogovorila samo to, da so bile molitve že dan prej, ker je bilo več zbranosti, kot pa na sam praznik. Na Madagaskarju je bila vera, to je odnos do Boga, prav tako del vsakodnevnega življenja kot vse ostalo. Pogovor o Bogu je bil kjerkoli nekaj normalnega. Seveda ni šlo za globoka teološka vprašanja, ampak nikomur se niso čudili ali ga celo gledali postrani, če je v zbrani družbi omenil Boga. Kako ste čutili in doživljali politične spremembe pri nas, osamosvojitev? Dve leti sem to spremembo doživljal še na Madagaskarju. Imel sem majhno slovensko zastavo, ki so mi jo v Rovtah, moji rojstni župniji, dali zapičeno v šopek rož, ko sem prvič odhajal v misijone. Bila je res slovenska, saj je bila brez Stalinove zvezde. Malgaši praznujejo dan neodvisnosti 26. junija, mi pa 25. Prej sem vedno obesil samo malgaško zastavo, medtem ko so na primer kitajski trgovci razobesili obe: kitajsko in malgaško. Oni so tudi za njihove praznike obesili obe: svojo pač kot Kitajci in malgaško, ker smo se nahajali na Madagaskarju. Po slovenski osamosvojitvi pa sem tudi jaz obesil obe. To je na ljudi bolj delovalo kot deset političnih predavanj. Spraševali so me, zakaj šele sedaj obešam tudi svojo zastavo. Ob takih vprašanjih sem jim lahko marsikaj razložil, bistvo vsakega odgovora pa je bil, da smo šele sedaj dosegli osamosvojitev in imamo resnično našo-svojo zastavo. Oni so bili kolonizirani le od 1895 do 1960, mi pa tisoč let. V vsem tem času je bila Cerkev tista, ki je ohranjala slovenstvo ne glede na to, da je bil jezik višjih slojev in v liturgiji latinski. Ni šlo za nek mogočen aparat pač pa so jedro tega bili župnik, cerkovnik (ali organist), pa še kakšnega učitelja je oskrbel župnik. Pomislimo samo na Slomška, kije vzor vseh teh ljudi. Enako vprašanje, kako se počutim ob tako velikih političnih spremembah, mi je postavila sopotnica na avionu, ko sem se 1993 iz Pariza peljal v Slovenijo. Odgovoril sem ji približno takole: “Kakorkoli bo že sedaj v Sloveniji, sedaj se res vračam v svojo domovino.” Iz mojih dosedanjih pripovedovanj ste lahko spoznali, da mi komunistična diktatura ni bila všeč. Saj še marsikomu ni bila, zato se je sistem porušil. Zame je bil naravni propad komunistične oblasti bistven pogoj za osamosvojitev. Prav v času osamosvajanja v širšem pomenu besede, pa sem zgubil zaupanje tudi v svetovno politiko. Francoski politiki so kar naprej govoril o separatističnih Slovencih. Mednarodna politika je ves čas šepala kot staro kljuse zadaj za Slovenijo. Na kaj vse bi Slovenija pristala, ko bi tudi mednarodna politika to sprejela. Tako so se pa šele po vsakem novem koraku Slovenije, oni strinjali s prejšnjim. Najbolj se v tem oziru spominjam vprašanja konfederacije. Ko se je Slovenija odločila za samostojnost, takrat bi pa mednarodna politika rada konfederacijo. Ko je pa Slovenija še bila za konfederacijo, so pa poudarjali enotnost Jugoslavije. Nikakor pa ne smemo pozabiti na Vatikan, kije med prvimi priznal neodvisno Slovenijo. Po njem so se zgledovale druge pomembne države in so nas ena za drugo tudi priznale. Kako pa sedaj poteka vaš vsakdan? Kljub bolezni nisem vrgel puške v koruzo. Zaradi nestabilnega zdravja se nisem upal sprejeti niti najmanjše župnije. Včasih se zdravstveno zelo slabo počutim in kdo bi takrat vodil pogreb, saj tega ne moreš preložiti. Še marsikaj drugega je v Cerkvi, kar se ne da odložiti, predvsem mislim na prejemanje različnih zakramentov, pa prazniki in nedelje, pa poučevanje verouka. Sedaj pomagam duhovnikom kjer pač morem in zmorem. Skušam se ukvarjati s takšnim delom, da ga lahko brez posledic odložim. Če ne gre dopoldne, bo šlo pa popoldne ali pa jutri. Odločilno vlogo pri tem imajo vremenske spremembe. Zelo zanimive so reakcije ljudi, če rečem, da vreme name zelo vpliva. Nekateri rečejo “Ja, saj to pa na nas vse!” Drugi pa pravijo: “Že za zdrave ni prijetno, koliko bolj še zate!” Kako se počutite v novem domu na Izlakah? Da sem se preselil na Izlake, sem še sam sebe presenetil. Ko mi je prijatelj idejo predložil, sem se takoj odločil in ni mi žal. Glede na to, kako se počutim sedaj, upam da bom te odločitve vedno bolj vesel. Kaj delate v prostem času? Saj poznate rek: “Upokojenci imajo najmanj časa”. Kar precej zaposlitve mi dajo že omenjene vremenske spremembe, ko moram ugotoviti, kaj bo name boljše delovalo: včasih počitek, včasih pa vožnja po zasavskih hribih. Umirjena vožnja me tudi sprošča, če mi vreme (recimo dež) onemogoči peš hojo. Preden sem imel na Ruglovju aritmijo, sem po kosih prebredel vse zasavske grape. “Odkril” sem marsikateri razpadajoči mlin. Ko bi bil zgodovinar, bi lahko napisal, kaj vse so ti mlini slišali, ko so se ob ropotanju mlinskih koles ljudje in mlinar na vso moč pogovarjali o strahovih, pripovedovali legende in pravljice, sklepali kupčije, snubili poroke, “šinfali” čez oblast in še in še... Sedaj nimam več tiste “korajže” in raje grem po makadamski cesti. Asfalt namreč utruja. Mogoče ima pa kdo talent prisluhniti tem mlinom. Povedali bi, kako so že Rimljani vlekli ladje le po narasli reki Savi (upam, da ne bo kdo mislil, da gre za prekooceanske ladje). Film bi se mogoče zavrtel nazaj in bi videli kako so pri Pitjoreku, ko gradu še ni bilo, ladje šle mimo največje nevarnosti, tamkajšnjih skal. Uf, kako bi rad šel z njimi, ko so se po poti brodarjev vzpenjali na Konjšico in potem po Dolančevi rebri po Finžgarjevi poti spuščali nazaj k reki Savi. Pisatelj Finžgar je namreč po Dolančevi rebri hodil obiskovat svojega prijatelja župnika Antona Medveda. Kokosovi palmi Le kdo si ne bi želel vrniti nazaj? Ko bi lahko v fantaziji videl, kaj seje takrat dogajalo, bi “šparal” za gorivo, da bi se z avionom peljal ob Savi in vsaj v duhu gledal kaj so počeli recimo v šestem stoletju. Še bolj zanimivo bi bilo v Čolniščah videti čolnarja kako privezuje čoln, daje kasneje kraj po tem dobil svoje ime Čolnišče. Zanimiv se mi zdi eden od nekdanjih sprehodov na Mamolu. Avto sem parkiral, šel peš kolikor sem si upal, da sem se potem vrnil do avta. Nekega dne opazim napis “Področje medveda, privežite pse na vrvico!” Rekel sem si: “Janko, ti si kot psiček, ki ne bo mogel bežati pred medvedom!” Hitro sem sedel v avto in se INTERVJU ----------h peljal naprej proti Gradišču. Kmalu sem opazil napis in puščico: “Pri Medvedu!” “Torej gre za šalo!”, sem si rekel. Te dni pa so mi povedali, da res gre za občasne prehode pravega medveda čez to področje. Kolikor zmorem rad pomagam tudi duhovnikom, toda nikoli več kot dve uri. Recimo namesto njega mašujem, ker ima nepredvideno pot, ali spovedujem ob dnevu češčenja Svetega Rešnjega Telesa. Najraje imam delo, ki ga lahko odložim. Med takimi je tudi tole odgovarjanje na vaša vprašanja. Pišem takrat, ko mi gre od rok. Če pa ne, pa odložim za kasneje. Pri pisanju mi pomagajo tudi okoliščine kot je bila tale. Po telefonu mi je neka gospa (gospodična?) iz založbe želela predstaviti knjigo. »Oh, veste, koliko knjig sem že kupil a jih še nisem prebral. Odločil sem se, da bom bežal mimo vsake knjigarne, da bi me ne premagalo in bi zopet kupil kakšno knjigo.« »Mogoče boste pa razveselili svojo ženo?« Ob takih primerih pa vedno rečem, da mi je ušla. »Saj bo še prišla nazaj,” me je gospa tolažila, “pa jo boste takrat razveselili!« Ni mi kazalo drugega kot da sem povedal, da sem pač katoliški duhovnik. Gospa se je sprostila in sva prijetno kramljala o veri. Bila je iskrena in odprta, kar najbolj »zabrenka moje strune«, da se tudi jaz sproščeno pogovarjam. Povedala je, da sicer ne prakticira krščanstva, v stiski pa se rada zateče k Bogu, ker jo vedno usliši. “Gospa, mogoče pa vas Bog na tak način kliče, da bi se pogosteje srečala. Le kako bi gledali starši, če bi se otrok spomnil nanje samo v stiski, ne bi jih pa obiskal niti za njihov god, rojstni dan ali novo leto.” »Tole moram pa takoj napisat, in prijetno doživetje delit z drugimi«, sem si rekel, ko sva odložila slušalki. Občasno imam take pogovore tudi iz “oči v oči”. Raje se pogovarjam z iskrenim človekom, kot pa s “poslajeno” pobožnostjo, ko kar čutim, da je od tega zelo malo res. Seveda, enako lepo pa seje pogovarjat z iskreno vernim človekom. Nekdo iz Zasavja mi je rekel: “Veste, jaz sem zaradi stare mame odbrenkal tisti verouk, šel k birmi, sedaj pa me ne zanima več!” “Z vami se strinjam. Danes so minili časi tradicije. Na mnogih področjih gre za osebno odločanje. Pa vendar, ste kdaj razmislili, kaj pa če je vera stare mame v sebi le imela neke vrednote. Danes vedno bolj postaja moderno, da zbiramo starine TAKAVC ...................... - ............................................................. ___________________________________________________________________________________________ 23. gruden 2004 + Rdovnica iz Madagaskarja na obisku v Sloveniji- prvič na snegu. in se zanimamo za svoje korenine. Tega ne delamo vsevprek ampak se zanimamo, kaj ima res neko vrednost, kaj pa lahko vržemo proč. Tudi krščanstvo je dediščina naših prednikov. Zame je to največja dediščina. Če se komu zdi, da se ne splača zanjo zanimat, bi vendarle moral raziskat za kaj gre, če se že želi svobodno odločat. Upam, da bo Bog poskrbel in našel nekoga, ki bo zbral take iskrene ljudi, da se bodo skupno poglobili v pomen tega kar cenijo: pogreb, krst, žegen na veliko soboto, farno žegnanje itd... Nekaj časa sem se ukvarjal tudi z rodovnikom naše družine. Sedaj sem nekoliko obstal. Prišel pa sem do prastarega očeta, kije bil rojen 1794. Upam, da bom zopet našel čas za nadaljevanje. Vsekakor, dolgčas mi ni. Veliko ste prepotovali, veliko preživeli, zato vas za konec najinega pogovora prosim za zaključno misel, nauk... Mislim, da me ne sprašujete, da bi nauke dajal drugim. Tako je.. Verjetno bo nauk, ki sem ga pridobil zase, koristil tudi komu drugemu. Boga prosim za marsikaj. Toda nikoli mu ne narekujem, kako naj stvar reši, čeprav mu svoje želje povem. Vse prepuščam Njemu in že velikokrat mi ni bilo žal. Nekje sem že napisal, da človekova vera raste, in ni nikoli “odrasla”. To je že tak zgled. V tem prepričanju sem v misijonih živel in sem v njem tudi vedno bolj trden. Zanimiva se mi zdi tudi primerjava med umskim spoznanjem in spoznanjem iz izkušnje. Na primer: Kot študent sem verjel, da ni denar tisti, ki človeka osrečuje. V življenju pa je to spoznanje vedno bolj prihajalo iz mene in ne več kot nekaj, kar so mi povedali drugi. Razumljivo je, da brez denarja in brez imetja ne moreš nič. Delo misijonarjev je popolnoma odvisno tudi od vaše denarne pomoči. V nedogled bi lahko naštevali koliko dobrega se lahko naredi z denarjem. Zelo pa moramo biti previdni, da z denarjem ne postanemo zasvojeni. Kaj vse se piše in govori o zasvojenih z mamili, drogo in alkoholom. Skoraj popolnoma smo pa tiho o zasvojenosti s častjo, oblastjo in denarjem. Seveda se počuti srečnega, kdor ima dovolj denarja, kdor ima moč, da ukazuje drugim in če mu kadijo pod PROSLAVILI SO GOD SV.BARBARE TTAne 9.decembra je vodstvo doma J_-/upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah pripravilo praznovanje godu sv.Barbare, zavetnice rudarjev. Letošnje praznovanje je potekalo v znamenju 200.letnice rudarjenja v Trbovljah. Pri organizaciji večera je sodeloval tudi Janez Krajnc, trboveljski rojak iz Ljubljane. Pred povsem polnim družabnim prostorom z oskrbovanci doma, njihovimi sorodniki, gosti ter zaposlenimi, predstavniki rudarjev v uniformah ter rudniškimi gasilci je najprej spregovorila direktorica doma Danica Hren. Orisala je pomen praznovanja tega godu s posebnim ozirom na to, daje v tem domu med oskrbovanci precej rudarjev ali njihovih svojcev. V programu pa je z več pesmimi sodeloval tudi Moški pevski zbor Društva nos. Prepričan pa sem, da vsaj sluti, da ni to tista sreča, ki si bi jo želel. Tako kot uživanje mamil tudi denar zahteva vedno večjo dozo. Želja po denarju zahteva vedno več, in se včasih spremeni v mafijo. Več ko ima kdo denarja ali bogastva, več bi ga hotel imeti. Pri teh zasvojenostih pa je najhujše to, da pozabijo na vse ostale vrednote. Medosebni odnosi se krhajo, poštenost vedno bolj izginja iz vsakodnevnega življenja itd... To je bilo splošno človeško razmišljanje, ki pa ga potrjujejo tudi Jezusove besede: “Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.” (Jn 14,27) Jezus nam daje svoj mir, ki še zdaleč ne sloni na denarju, ampak na vrednotah srca in božje ljubezni.(Konec) Igor Gošte upokojencev Trbovlje pod vodstvom Mihe Hercoga. Zapeli so več pesmi - ljudskih, umetnih in poželi vsa priznanja navzočih. Vmes so brali literarne stvaritve Janeza Krajnca, govorili so o rudarjenju, o izidu dveh knjig v zadnjem času na rudarsko tematiko, nato pa je nastopila pravljičarka Anita Šefer. Nazadnje so odprli dve likovni razstavi v avli doma. Svoje slike je predstavila omenjena Seferjeva ter Ljubomir Melanšek iz Lukovice pri Šoštanju. Tudi ta večerje znova poudaril, kako tesno smo navezani vsi občani Trbovelj na rudnik in vse kar je v zvezi z njim. Četudi bodo morda v prihodnje obratovanje rudnika zaprli, bo navezanost na to dejavnost, ki je omogočila v dvesto letih rudarjenja tako velik in pomemben razvoj in napredek doline, ostala še dolga desetletja. Večer je vodila in povezoval Pavlina Žgajner. T.L. ŽeCimo vam veseCe božične praznike ter srečno in veseCo prihajajoče novo Leto 20051 STANOVMKkO popjene ZACOZJf OP SAVt Cota aatgt 16/b, H10 Zagorj* ob S«'»'!, tel.: 0.V56 $$ 500, fax: 0.V 56 Sl 242 E-mall: spz.Mgorjp^-slol.net Voščimo vam vesel božic ter sreče uspehov In zadovoljstva v novem letu 2005! FOTO TRBOVLJE ANTON PODBEVŠEK s.p. 1420 Trbovlje, Ulica 1. junija 10 Telefon: 03/56 21 039 Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2005! >jf J "f» r*iFl w 1 Gostišče s prenočišči tyv\ ^törßorju Žibert Jože s.p. Želimo vam srečne božične praznike in srečno novo leto 2005! DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL - JAMSKI Izlake 13,1411 Izlake ,ja4'v*.. & k'rK Vam želi vesel božič in srečno novo leto 2005! FTJNŠTERC ' -I--------- KAJ MORA POSLOVNEŽ VEDETI PRI SKLEPANJU POGODB? /'■'Vbmočna zbornica Zasavje Trbovlje je skupaj s Centrom za poslovno usposabljanje V_/GZS pripravila niz predavanj za zaposlene v malih in srednjih podjetjih, ki omogočajo, da si slušatelji pridobijo znanja potrebna pri njihovem poslovanju. Zasavje ima velike probleme z zaposlovanjem zato si vsi prizadevajo za večjo zaposlenost in da bi čim boljše poslovali. Mala in srednja podjetja si pri svojem delu večkrat pomagajo z nasveti strokovnjakov. Nesporno je pri poslovanju potrebno poznavanje pravnih predpisov, načinov zavarovanja plačil, sklepanja pogodb... Vsakodnevno se poslovneži srečujejo z neštetimi problemi pri svojem poslovanju. Kako se jim izogniti in kaj upoštevati pri sklepanju pogodb je na seminarju povedala Dida Volk, univ. dipl. pravnica, ki ima veliko izkušenj na področju gospodarskega prava. Vsak poslovnež je vesel, ko se dogovori za prodajo svojih izdelkov ali storitev. S kupcem se pogaja za pogoje pod katerimi mu mora dobaviti naročeno. Pogajanja so povezana z dogovori, kijih morata izpolniti obe stranki. Ob tem je potrebna previdnost obeh, da se posel uspešno zaključi. Predavateljica je v kratkem času, ki gaje imela na razpolago, opisala veliko primerov kako preprečiti, da bi lažje prišli do cilja - realizirati naročilo in dobiti plačilo. Da bi si lahko pomagali ob posameznih primerih je predstavila tudi svojo knjigo z naslovom UPNIKI V SODNIH POSTOPKIH, katere založnikje ALETHEA in je bila izdana letos. Njen »sprehod« po načinih zavarovanja plačil z bančno garancijo, poroštvom, menico in zastavno pravico je bil zelo slikovito prikazan, s pozitivne in negativne strani za upnika in dolžnika. Predvsem je opozorila, daje pomembno kaj je napisano, ne tisto kar se razume samo po sebi ali je stalna poslovna praksa. Predstavila je postopek izvržbe in kako dokazati terjatev do dolžnika. Kje najti podatke o zastavni pravici, kaj mora pri sklepanju pogodbe biti napisano, da se upnika ob stečaju uvrsti med ločitvenega upnika, ki ima boljši položaj, ker ima zastavno pravico na točno določenem predmetu. Vse gospodarske pogodbe se sklepajo na podlagi svobodne volje, pod pogoji, ki jih dogovorijo pogodbene stranke in zapisano nedvomno velja. Zato je potrebno pred podpisom pogodbe temeljito premisliti kaj je mogoče realizirati in česar ne, saj se ob sporu lahko odloča le na podlagi čim bolj natančno zapisanega dogovora. Zelo pomembne so klavzule, ki omogočajo spremembe osnovnega dogovora z dodatki k osnovni pogodbi. Pomembno je tudi, da je natančno, tako kot v poslovnem registru, izpisan pravilen naslov naročnika, saj je pod enakim naslovom lahko npr. registriran samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo. Da bi se zavarovali v naprej, za pridobivanje osebnih podatkov, je treba v pogodbi zapisati, da dolžnik dovoljuje, ne glede na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, da upnik pribavlja podatke v sodnem postopku dolžnika po »tej« pogodbi. Opozorila je na pomembnost upoštevanja predpisanih rokov pri vložitvi ugovora. V primerih, ko podatkov ni mogoče pridobiti pravočasno, se pred iztekom roka pošlje sodišču pisno prošnjo za podaljšanje roka, z obrazložitvijo. Kdo so lahko pooblaščenci podjetja in kdo podjetje lahko zastopa, je natančno določeno, zato ni mogoče pooblastiti zaposlenega, ki ni evidentiran kot pooblaščenec podjetja. Kakšni so roki za zastaranje za vložitev predloga, kakšni za zastaranje izterjave po pravnomočnosti, kako nekateri zlorabljajo procesne pravice dolžnika, kdaj je prisilna poravnava, kdaj stečaj... Na predavanju sem se spomnila stavka neke pravnice: Zaradi neznanja se marsikaj zgubi. In prav taka predavanja omogočajo, da ljudje »zapolnijo svoje luknje« v znanju in se naučijo kje najti podatke, vprašati... Predavateljičino poznavanje strokovnega področja in prakse, pripravljenost pomagati in svetovati kako se izogniti oviram pri poslovnem dogovarjanju, so dobra naložba za slušatelje, da so prišli do znaj za katere bi sami potrebovali veliko časa. Irena Vozelj s IGM ZAGORJE Industrija gradbenega materiala,d.d. 1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 telefon: n.c. (03) 56 55 560 prodaja: (03) 56 55 584; (03) 56 55 583 telefaks: (03) 56 64 284; (03) 56 64 023 Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2005! Računalniški sistemi Hrovatič d. o.o. www.rsh.si, rsh@rsh.si Želimo vam vesele božične praznike ter srečno novo leto 2005! Trbovlje Trgovina, servis Litija Ulica 1. Junija 3. Ulica 1.junija 1 Remy Center tel. 03 56 26 040 tel. 03 56 33 260 tel. 01 899 51 41 VSE ZA VAŠ RAČUNALNIK Splošno gradbeno podjetje t7/ ZASAVJE TRBOVLJE, d.d. /ž-5] Trbovlje, Savinjska cesta 15 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2005! iOr GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE d.d. Cesta Tončke Čeč 44,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 34 085, Fax: 03/56 27 599 Vodja kartonaže: 03/56 34 065 Fax prodaje: 03/56 27 307 E-mail: info@gep-tika.si Želimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2005! ^ ) Staršem učencem in vsem drugim Osnovna šoia žel'm0 ob prihajajočem letu 2005 Tonetaokrogarja vse dobro. Da bi preživeli leto v 1410 Zagorje ob zadovoljstvu in uspehih. Kolektiv Osnovne šole Toneta ZASAVSKI ČETRTOŠOLCI Z RISANJEM DO OBISKA KOLOSEJA r I ■'rbovlje, 4. decembra- Cementarna Trbovlje je pred časom i organizirala natečaj za pridne zasavske četrtošolce, ki so z risanjem lahko prišli do obiska Koloseja. Na podelitvi nagrad izbranim četrtošolcem je predsednik uprave Franci Blaznek poudaril: »V Cementarni z veseljem pomagamo lokalnim društvom in združenjem saj se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo kot eno najuspešnejših podjetij v regiji.« Cementarna Trbovlje letno nameni sponzorstvom in donacijam v lokalni skupnosti kar 40 milijonov letno. Naslednje sponzorstvo sledi 18. decembra, ko bodo podprli mednarodni turnir v karateju. Prizadevanja po podpori ponujal izbiro med motivi družbenega, izobraževalnega iz področja gradbeništva ali in kulturnega napredka so v novoletne tematike. Odziv Lafarge Cementu Trbovlje na razpis je bil zelo dober obrodila razpis, ki je otrokom - sodelovalo je kar 380 BIG BAND ZAGORJE -NOVOLETNI KONCERT O ezono novoletno-božičnih koncertov, ki jih bo (jih je Obilo) v Delavskem domu kar nekaj, je letos otvoril, sedaj med poznavalci že kar uveljavljen. Big Band Zagotje. Spomnimo se, da začetki Big Banda Zagorje segajo v leto 2002, uradno v oktober, prva javna predstavitev pa je bila tega leta pod zagorskim šotorom v okviru novoletnih glasbenih prireditev. Združilo seje 19 glasbenikov in dve glasbenici obeh zagorskih orkestrov, Svee in Vive, ki so se želeli poleg igranja v svojih orkestrih, potrditve še na drugačnem glasbenem področju, namreč, igrati so želeli plesno glasbo iz preteklega stoletja. Poznavalci bodo pritdili, da jim namera odlično uspeva, kar dokazujejo z odmevnimi in uspelimi nastopi. Člani Big Banda Zagorje, ki so igrali na novoletnem koncertu so: Klemen Benko, Primož Bizjak, Boštjan Brinjevec, Gregor Brkovič, Gregor Cerinšek, Matej Air zasavskih četrtošolcev. Vsi so bili za sodelovanje nagrajeni s simbolično nagrado, najboljše pa je organizator nagradil s priznanjem in ogledom filma Neverjetni v ljubljanskem Koloseju. Najbolje ocenjene risbe pa bodo predstavljene tudi širši javnosti. Ogledali si jih bomo lahko na novoletni razstavi zasavske likovne skupine Relik, služile pa bodo tudi kot osnova za oblikovanje letošnjih novoletnih čestitk Lafarge Cementa. Fele, Luka Groboljšek, Primož Hafner, Miha Jahn, Boštjan Juvan, Bojan Kosi, Sašo Kotar, Lovro Lezič, Aljaž Maček, Neva Marn, Gašper Namestnik, Boštjan Sluga, Gregor Troha, Maruša Troha, Boštjan Zupan in Blaž Živko. Vodi pa jih že od vsega začetka dirigent Peter Kuder, gonilna sila iz ozadja pa je Renata Žnidar. Program letošnjega koncerta je obsegal filmsko glasbo različnih žanrov. Tako smo v zaporedju lahko poslušali sledeče komade: Ring of fire, Soul bossa nova, Mas que nada, Take five, The look of love, Girl from Ipanema, Against ali odds, Malaguena, Children of Sanchez, Lady marmalade, One day i’ll fly away, Rhythm of the night, dodali pa so še Black magic woman, Avsenikov potpourri in venček. V skoraj vseh komadih smo slišali solo vložke pretežno vseh instrumentov, posebej pa velja omeniti pevska nastopa v The look of love in Girl from Ipanema Neve Marn in saksofonski Gregorja Trohe, ko ga je iz ozadja spremljal še močno erotični nastop eksotične lepotice. Repertoar Big Banda Zagorje se nezadržno veča in le želimo si, da bomo pod nj ihovo glasbo nekoč zaplesali na podiju Steklene dvorane zagorskega Delavskega doma. Besedilo MM, slika Primož Hafner VINOTEKA "KLOPOTEC Tržnica. Za^orjo v Tel. & fax 03/56 64 195 \Marija Naprudnik s.p. V mesecu decembru Vljudno vabljeni na degustacijo vin! V petek 24.12. se bodo predstavili vinogradniki iz Krasa: Širca, Štoka, Lisjak, v petek 31.12. 2004 pa vinogradnik Čurin - Prapotnik iz Koga. Ü®D0[ffi]® wsuDT) w®§©D® [^©šBgIki® (ptrasmote® Oro giätoaw® [jd®w® 0©G® MHM3T1SWO ZA aolAVJ® ©POSAiMA! PMISIMSMIEIM© llJŽmMIOS ALMDIHRDLA 3LA3HK© ŠKODKJJl Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4.1410 Zagorje Telefon: 03/56 55 108,^56 55 112 Fax.: 03/56 55 104 E-mail: info/aantecral-zagorie.si. internet: hltp://wrvvv.intcgral-zaaorie.si (PRED)PRAZNIČNI »POBEG« NA MORJE UMAG - hotel Sol Umag**** 23.100,00 - 3x polpenzion - do 30.12.04 ...ALI PA V ZDRAVILIŠČE: MORAV.SK e TOPLICE - aparthotel Krnit*** 42.900,00 - novoletni paket (26.12.04 - 4.01.05) - 3 dni NOVOLETNA ZABAVA NA SLOVENSKI OBALI: PORTOROŽ - hoteli Palace-Neptun**** - 30.12.04-2.1.05 39.900,00 3xpolpenzion+TT+k()panje+joga... ZIMOVANJE V AVSTRIJI...: BAD KLELNK1RCHE1M-APPAVio/r/ - 8.1.-22.1.05 54.700,00 7x najem za 2 osebi ...PAŠEV ITALIJI...: KRONPLATZ - apartmaji Lexmairhof- 8.1.-22.1.05 94.000.00 - 7x najem za 2-4 osebe ...IN’CELO V FRANCIJI: VAL THORENS -APP Us Olympmies- 15.1.-29.1.05 93.600,00 - 7x najem za 2-3 osebe TAXI SLUŽBA obratuje 6:000 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348. PREVERITE NAŠO PONUDBO NA www.integral-zagorje.si INTEGRALOM DARILNI boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA 06:00 14:00 Predstavništvo Trbovlje: PONEDELJEK- PETEK07:30- 12:30 in 16.00-18:00 SOBOTA 08:00- 12:00 So potovanja in .... so potovanja z Integralom. ČRNI ČAJI Darjeeling TGFOP Assam TGFOP1 Dirial Ceylon OPI Kenilworth j Keemun English breakfast Earl Grey Cimet Kokos Mango Golden Nepal RDEČI ČAJ Pu Erh Formosa finest oolong j Rooibos organic Rooibos cool lemon ZELENI ČAJI f Yunnan Green Bancha . Mao Feng j China gun powder Jasmin Earl green Zelena vanilija ; Japonska češnja j Pai Mu Tan White monkey Genmaicha Božični zeleni čai SADNI ČAJI ! Indijansko poletje Pina colada Aida Medina Babičin vrt Božični sadni čaj, ZELIŠČNI ČAJI Veseljak 100g : 100g ; 100g : 100g ■ 100g ; 100g ; 100g ; 100g = 100g = lOOg = 680 SIT 680 SIT 680 SIT 600 SIT 600 SIT 560 SIT 560 SIT 560 SIT 560 SIT 760 SIT lOOg = 600 SIT lOOg = 660 SIT 100 g = 600 SIT 100 g = 600 SIT lOOg : lOOg : lOOg • 100g ^ 100g : lOOg ^ lOOg ; lOOg ^ 100g : 100g = lOOg = lOOg = lOOg = lOOg = lOOg = 100g = lOOg = lOOg = : 600 SIT : 600 SIT : 900 SIT ■ 460 SIT : 680 SIT : 560 SIT ; 680 srr : 680 SIT ; 1200 SIT ^ 1200 SIT : 740 SIT 600 SIT 660 SIT 660 SIT 660 SIT 700 SIT 760 SIT 660 SIT 100 g = 700 SIT ČEMŠENIŠKI UTRINKI PALČKI V ČEMŠENIKU r^e tretje leto se v čemšeniški šoli dogaja Miklavžev sejem. A-/Tudi naraščaj iz teh prelepih krajev se skupaj z učiteljicami želi pridružiti veselim dogodkom meseca decembra, kije najlepši in najbolj vesel mesec v letu. Takrat se marsikomu izpolnijo vsaj neke skrite želje, in komaj čaka prvi sneg, prvi mraz in prvega pohodnika, ki prinaša darove pridnim otrokom, pa tudi tisti malo starejši niso imuni na majhne pozornosti. Kako lepo je, ko te nekdo, ki te ima rad preseneti z majhno pozornostjo, zaradi katere zaigra srce in se nasmehne oko. sprehodili po delavnicah in občudovali spretnost svojih potomcev. Potem pa so se z njimi napotili proti skrivnostnemu čemšeniškemu gozdu. Da pa le ne bi bilo pretemno je vsak udeleženec v roki nosil mično lučko. Seveda so ga našli. Skriti zaklad. In še veliko lepih zakladov v življenju jih čaka, če bodo pridni. Slike: Marta Globokar Tekst: St. Radunovič POHOD Z BAKLAMI mistično društvo Čemšenik obnavlja božični pohod z _L baklami 26.12.2004 na dan sv. Štefana, zavemika živine in konjev, bodo odprte vse poti proti svetemu Primožu. Štefanovo je dan po božiču, ko so druženje, zabava in veselje spet dovoljeni. Pred cerkvijo se bodo zbrali krajani, ki bodo prišli z vseh strani: iz Dobrljevega, Čemšenika in Jesenovega. Pogrel jih bo požirek tople pijače, ki jo bo pripravilo TD. Lahko bodo tudi uživali ob pogledu na prelepe jaslice, ki so delo čemšeniškega mojstra Ivana Stebana. Ob 16. uri bo sveta maša, potem pa bodo vsi prisotni z baklami krenili proti Jesenovem. Tam bo zaključek s kuhanim vinom in veselimi zvoki harmonike. Pridružite se pohodnikom! Veselo bo! Tokrat so v mračnem čemšeniškem gozdu skrivnostni palčki skrili sladki zaklad. Izvedeli so namreč- palčki seveda-, da so šolarji skupaj z učiteljicami izdelali več kot tisoč unikatnih voščilnic. Malce so bili nevoščljivi, ko so slišali, da v mičnih delavnicah celo izdelujejo novoletne okraske, ki bodo krasili šolo in domove.No, pa so palčki le premagali trenutno zavist, zavihteli so krampe in zakopali zaklad nekje v mračnih globinah čemšeniškega gozda. Potem pa so spoznali, da so v preveliki vnemi zaklad kar predobro skrili. Sklenili so, da otrokom podarijo zemljevid, ki bo pomagal najti skriti zaklad. Pa se je že uprl tisti palček, ki včasih rad katero zagode. Tako seje na zemljevidu našlo tudi nekaj nalog in ugank, da iskalcem zaklada le ne bi bilo prelahko. Starši so si izbrali lepo število voščilnic za svoje potrebe, se Tekst in slika: St. Radunovič VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 Spoštovani pacienti, cenjeni gosti, dragi poslovni partnerji, dragi soobčani in dragi bralci: Naj vam bodo zvezde naklonjene skozi vse novo leto! Hotel Trojane, Trojane 27 1222 Trojane ^ Tel.: 01/72 33 610 k D14N*" jj □ □ nxi □ HOTEL TROJANE Polje 10, 1410 Zagorje mmmuA © (03) 566 43 22 fi (03) 566 49 66 Naj vam prihodnje Leto 2005 Izpolni pričakovanja, Naj bodo začetki prijetni, Naj jih bo čim več in naj vam prinesejo mnogo osebnega zadovoljstva! Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 2G. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wwvsf.tref.si, E-mail: info@tref.si v letu 2005! v Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2005! SVEÜ sp 9 Voščimo vam srečno Ajn it in uspesno novo leto a zmsigf 65,1410 Ziigorjt ■ rr Telefon: 03/56-64-186 OBČINSKA ORGANIZACIJA DESUS ZAGORJE o/S Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2005! (Q) ZDRAV DUH ----------- NAJ TA DAN VAM BO V LEP SPOMIN .. .vsem prisotnim in avtoiju Milanu Razboršku, akademskem slikarju ob otvoritvi slikarske razstave. Dogajalo se je to v avli sejne sobe EVJElektroprom v Kisovcu, 16.12.2004 vpredvečerje božičnih praznikov in novega leta. Praznično vzdušje, popestreno z ubranimi glasovi Loškega glasu pod taktirko Alenke Flere Pavlič je bilo primerno dogodku. Nesojeni ekonomist Milan Razboršek je Zagorjanom in ostalim znan iz galerije Medija v Zagorju, kot mentor slikarske skupine DOM in skupine ljubiteljev slikanja v BREZ DREVESCA NE GRE A Tigetanje lučk na prazničnem drevescu je nekaj, brez česa -LVAsi božičnih praznikov skoraj ne moremo predstavljati. Vsem je v veselje še posebej pa najmlajšim, ki uživajo že v samem okraševanju. Pustimo j im na voljo, da dekoracijo naredijo po svoje s kančkom naše pomoči. Drevesca lahko skupaj okrasimo s priljubljenimi medvedki izrezanimi iz kartona ali ploščic, na vse to pa natisnemo ali narišemo risbo. Brez rdečih ali karirastih pentelj ne gre, kakor tudi brez enobarvnih kroglic ne. Lahko se poigramo z okrasjem v kombinaciji zlate in modre barve. Potrebujemo krogle in kroglice zlate in modre barve, zlate pentlje, zlate vrtnice in temnejši moder trak, ki ga bomo obesili na več nivojih prek vejic drevesca. Tretja možnost je, da za dekoracijo izberemo rdečo, zlato in zeleno barvo. Okrasje lahko predstavlja najrazličnejše sadje, krogle, pentlje in rdeči trakovi. Klasična barvna kombinacija je tudi z rdečo, modro in zlato barvo. V tem primeru za okrasje uporabimo: kroglice, svečke, angelčke, zvezde, božičke...trakove in pentlje. Paziti je treba le na barvni sklad. Lepo je tudi naše slovensko Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah. Uvodne besede ob otvoritvi je podal direktor podjetja EVJ Janez Vidmar. To je že tretja razstava v prostorih podjetja, ki želi na vse načine povezati gospodarstvo in kulturo. Med zaposlenimi v EVJ so tudi pesniki in številni ljubitelji umetnosti in kulture vseh zvrsti. Milan Razboršek se je predstavil s slikami v olju in vsakdanjikom kot tematiko. Najraje z odločnimi potezami slika tisto, kar je tu, pred njim. Presenetil je s šopki cvetja, ter nekimi novejšimi krajinami, med katerimi se izpostavlja rudnik, pejsaž. Savska soteska, potret,.. .Vse je narejeno odločno in kontrastno koloritno, v močnem zamahu kot je rudarsko življenje. Tekst: St. Radunovič drevesce, kot takrat, ko še ni bilo bleščečih okraskov, pač pa tisti sladki obeski, s katerimi smo se tako radi posladkali. Lahko bi domače in goste presenetili z medenjaki, vetrci, bonboni, suhim sadjem, orehi, in drugimi dobrotami na božičnem drevescu. Veliko užitkov ob drevescu, ki naj bo originalno in samo vaše! Slika, tekst: St.Radunovič URBAN IZ PODGORCE ako, zakaj, kje, kdo, ...so vprašanja, ki se porajajo ob naslovu, ki nam zveni skoraj domače. Pa vendar je s tem naslovom J\dzšla pri Mohotjevi družbi knjiga, ki jo je napisal Miro Pavšek. Zagorjanom in tudi drugim Zasavcem zveni priimek Pavšek domače, čeprav ne vemo, kdo je Miro. Tančico je vsaj malo uspelo razkriti in predstaviti našega novega pisatelja na literarnem večeru v knjižnici Toneta Seliškarja, v četrtek zvečer 15.decembra, Ivani Laharnar, ki se je pogovarjala z njim. Miro se je rodil pred 55 leti v vasici Borje nad Zagorjem. Vasica je imela le 7 hišnih številk. Otroci so morali hoditi v osnovno šolo Šentlambert, nato v Zagorje. Živeli so v, za današnje pojme, številni družini, saj bilo je sedem otrok, pet polsester in polbrat. Na delo je hodil le oče. Pri njih je bilo v navadi, da se ob sobotah pospravi, nedelje pa so za počitek, saj so verjeli reku Nedeljski dobiček ne gre v mošnjiček. Dobro se še spominja, da so na podstrešju maminega doma bile knjige, ki jih je rad prelistaval, najraje tiste s slikami. Za vse življenje so se knjige zapisale v njegovo dušo, ko je od Dedka mraza v 3. razredu dobil pet čudovitih knjig. Takrat se mu je porodila želja, da bi nekoč v roke prijel svojo knjigo. Nekako čez 45 let se mu je želja izpolnila. Letos ima svojo knjigo in upokojen je. Njegova prva zaposlitev, ko je bil poštar na zagorski pošti, mu je pustila poseben pečat. Zna se pošaliti na račun psov, ki ga niso marali, saj je natančno vedel kako hitro posamezni psi tečejo, zato je moral prilagoditi tudi hitrost svojega mopeda njihovim sposobnostim, da mu niso prehitro »pomerili« hlač. Še danes ni njihov velik prijatelj, čeprav gaje danes moč videti kako se ukvarja z domačim psom. Svoje šolanje je nadaljeval na večerni srednje ekonomski šoli. Najprej je delal v računovodstvu, kasneje, do upokojitve, v časopisni hiši. Ko mu je bilo 27 let, se je poročil z Majdo. Zgradila sta si hišo v predmestju 7ASAvr tmkmmMmsmm 23.5^2004 Zagorja. Rodili so se jima Monika, Jernej in Miro. Njegov način, kako govori o družini, pove, da so med sabo zelo povezani. Kljub vsemu šteje za naj dragocenejše in najlepše trenutke tiste, ki jih je doživljal s svojo mamo, pozneje v svoji družini, ki ga je velikokrat spremljala v gore. O gorah lahko danes samo »sanja« in se spominja vseh lepih trenutkov, ki jih je tam doživel, saj mu niso, zaradi bolezni, več dosegljive. Njegovi spomini zaplavajo nad prepade in pogled na neokrnjeno naravo, na številne planike, ki so rasle tako na gosto, daje bilo treba paziti, da jih ne pohodi. Petkrat je bil na vrhu Triglava. Njegova najtežja pot je bila, ko je bil zadnjič na Kredarici. Zdravje mu ni več dopuščalo takšnih podvigov. Danes upošteva nasvete zdravnikov, zato dela le tisto kar zmore. Ko govori o svoji mami, njegov glas in izbrane besede povedo kako velika ljubezen se je spletla med njima. Danes ima njegova mama 80 let. Nepremišljeno vržena petarda ji je uničila sluh, zato še komajda kaj sliši. Svojo ljubezen do pisanja goji naprej. Zaveda se, da je dolga in težka pot do založnika. Njegov prvenec je zagledal luč sveta, njegovi rokopisi z naslovi Usodna obljuba, Vonj cvetočega bezga in Za soncem čakajo na svetlo prihodnost. Miro Pavšek opazuje, posluša ... in prelije zgodbe na papir. Njegov glavni junak Urban je tragična oseba. Po krivici je bil obsojen, daje ubil očeta. Po treh letih prestajanja krivične kazni so ga izpustili iz zapora... Urban se vrne v vas, a doma nima več... Streho in hrano mu ponudi domači župnik, saj se mu Urban smili... Ljudje ga najprej gledajo po strani. Išče si službo. Domači gostilničar mu ponudi delo. Zabaval naj bi starejše gospe. Takšno delo odkloni. Kasneje dela računovodska dela, v zameno mu bodo zgradili hišo .... Počasi mu ljudje verjamejo in tkejo se prijateljstva... Zgodba se bere od začetka do konca. Nič ni mogoče izpustiti brez »škode«. Manjka praktično nihče od tistih, ki ponavadi žive na vasi, niti vaška opravljivka Roza. Ošvrkne tudi druge. Vpleten je sedanji trenutek, krutost današnjega časa - ukvarjanje s čudnimi posli zaradi katerih mnogi propadejo. Knjiga poudarja vrednote, ki so se danes kar nekako izgubile. Prijatelje si človek pridobi s svojim načinom življenja. Danes ni več toliko medsebojne povezanosti med ljudmi kot je je bilo nekoč. V zgodbi Urban razkriva Darinki, ženski, ki jo je srečal na računovodskem seminarju, da so vrednote drugje, ne le v denarju... Naj bo odlomek iz knjige »za poizkušino« in morda komu za premislek: Pravijo pa, da pijanec v pijanosti reče, kar trezen misli. Če najde stari čas za nas tri otroke, gotovo bi ga tudi za mamo. To je velikokrat dokazal, ko ji je posvečal vse dneve in vse proste trenutke. To vem in nihče mene bo prepričal drugače. Otroci takrat sploh zraven nismo prišli. Rad jo je imel. Ampak mama je včasih čudna. Kar na lepem jo piči in začne na očeta kričati, češ da ima čas za vse druge, samo zanjo ne. To se zgodi ponavadi takrat, ko se nekoliko bolj ukvarja s katerim od nas, ali pa, ko je kaj naslikal. Ko si je zaželel miru ali sprostitve, je vzel v roke platno in čopič, sedel ponavadi k oknu v spodnji hiši in užival v svojem konjičku. To si je največkrat privoščil v nedeljo dopoldan, ko je mama pripravljala kosilo. Ja, pravim ti, res je užival. Pa je pičilo mamo in je privihrala v hišo, zaloputnila vrata za seboj, da seje oče ves stresel, in začela s svojimi litanijami: »Ta prekleti penzel ti je vse! Jaz sem za tebe tako in tako samo dekla, suženj, duh. Samo garam še lahko za vas.« Tako je nekoč, v navalu jeze, raztreščila sliko, na katero je bil oče še posebej ponosen. Podaril jo je namreč mami ob peti obletnici poroke. Snela jo je s stene, jo vrgla ob tla in togotno skakala po njej. Kar vpričo otrok. Kakor da ni vedela, kaj počne. Zraven pa, kakor vedno ob takšnih prizorih, še kričala kakor obsedena. Takrat, tisti dan je oče uničil vse slike, ves pribor, se ga napil in se zaprl v spodnjo hišo. Nato seje še nekajkrat napil do onemoglosti, potem pa - kot bi odrezal-po treh tednih popolnoma prenehal s pitjem. Mesec dni nista spregovorila z mamo niti besede. Mi, otroci, smo bili nujna usta in prenašalci informacij. Zveni domače? Vsekakor je knjiga pisana tako, da si bralci želijo še kaj podobnega. Kako pozoren je avtor pove tudi to, da je vsakemu obiskovalcu ob zaključku večera podaril posebno novoletno voščilo - angelčka z voščilom za božič in novo leto, ki gaje izdelal sam pri barvanju pa mu je pomagala »mlajša domača moč«. Upajmo, da bo kmalu na knjižne police prišla še katera knjiga Mira Pavška, saj že prvo pridno prebirajo ljubitelji pisane besede in si žele še kaj podobnega, v tem stilu. Irena Vozelj Cdruštveno DRUŠTVENO društveno društveno) TUDI ZAGORSKI INVALIDI SO PRAZNOVALI T /soboto, 3. decembra, so se v V Delavskem domu v Zagorju srečali invalidi, da spregovorijo nekaj o »svojem dnevu«, ki so ga letos zabeležili z geslom NIČESAR O INVALIDIH BREZ INVALIDOV. Namenjeno je bilo vsem, ki menijo, da se o njihovih problemih lahko pogovarjajo in odločajo, kljub temu, da sami ne poznajo vseh njihovih vsakdanjih problemov, kijih pestijo. Invalidi si želijo, dajih enakopravno vključujejo pri odločanju kar jim je namenjeno, da bi lažje živeli, bivali v primernih okoljih, se svobodno gibali, imeli dostop do zdravljenja, informacij o tehničnih pripomočkih, rehabilitaciji..., zaščitili njihove pravice, da lahko ohranijo svoje dostojanstvo. Načrtovalce invalidske politike naj bi letošnje prireditve opozorile na vseh ravneh, od lokalnih do državnih, dajih vključijo povsod, kjer govorijo in odločajo o invalidih. Ženski pevski zbor Društva invalidov Zagorje je pod vodstvom Zinke Kos zapel nekaj pesmi, Vida Sladič in Mojca Razpotnik sta zaigrali na harmoniko za boljše razpoloženje. Vilma Eberl in Maks Marinčič sta recitirala svoje pesmi. Predsednica društva, Marta Leben, je v svojem govoru med drugim povedala: Poiščimo srečo v majhnih radostih. Najbogatejši smo takrat, ko smo zadovoljni s tistim kar imamo, pa čeprav prijazen nasmeh, ki ga podarimo drugim, kaj se ve, YANAvr Ob novem letu izrekamo vsem prebivalcem Zasavja naj lepše želje. Da bi se regija, v zadovoljstvo prebivalcev in obiskovalcev, na vseh področjih uspešno razvijala, da bi se v njem vsi prijetno počutili. Predvsem pa vsem nam želimo, da bi si bili tudi jutri dobri sosedje. Zato naj bo leto 2005 prijazno, ustvarjalno, srečno. Kolektiv ETI d.d. Namesto nakupa čestitk, smo denar poklonili OŠ Ivana Kavčiča Izlake l§f GOSTIŠČE KUM Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi 03/56-69-177 Odpiralni čas: vsak dan od 8.00 - 23.00 petek, sobota od 8.00 - 24.00 Želimo vam Vesele božične praznike in srečno novo leto 2005! LDS Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Zagorje Vam želi vesel božič in srečno novo leto 2005! —= I.:, -Jr- MM-«■■■■& 'T ^ mmmmm ;;;;;;;;;;;;;; ZAGORJE OB SAVI, d.o.o. Cesta zmage 57, Zagorje Voščimo vam vesel božič ter sreče, uspehov in zadovoljstva v novem letu 2005! DRUŠTVENO Q) V ZASAVJU JE ŠPORT PRIDOBIL NOVO PANOGO O mučidol pri Izlakah, 16. 12. 2004. Trda tema je že bila ob 18.30, ko sem se iz Trbovelj preko Zagoija in nato do Izlak in O Kmečkega turizma Zorec, nedaleč naprej od tovarne Eti ustavil pri domačiji, kjer se ukvaijajo s kmečkim turizmom in avtoprevozništvom. Kljub temu, da na celi poti nisem naletel niti na eno kapljico dežja, je bila cesta, ki vodi po klancu navkreber proti Kmečkemu turizmu Zorec, rahlo zasnežena. Prvo srečanje s snegom v zimi, ki se še niti začela ni, je bilo pravo presenečenje. Res, daje bilo snega le za vzorec pa vendarle se človek vpraša, kako je pobelilo cesto le na tako majhni površini. Alfa 155 2.0 turbo 16V 4x4 240 KM Smučidol je pač nekaj posebnega in ljudje tam tudi. Šport s katerim se ukvarjajo člani družine Zorec in nekateri drugi zanesenjaki, nima prav nič skupnega z zimo in snegom pa ne zato, ker bi njihovi športni rekviziti ne bili prilagojeni za zasnežene terene pač pa zato, ker so vsa državna prvenstva in mednarodna tekmovanja v športni panogi, katere klub ima sedež na Turistični kmetiji Zorc, v času pomladi, poletja in jeseni. Pozimi svoje rekvizite člani kluba pripravljajo, izboljšujejo in prilagajajo zahtevnim mednarodnim predpisom za novo tekmovalno sezono. Dirkalnike za avto kros je potrebno posebej prilagoditi, da so sposobni premagovati zahtevno konfiguracijo terena. Pomembno je ojačati podvozje, vgraditi odporne amortizerje in imeti primerne pnevmatike. Predsednik društva, Dejan Zorec meje pričakal v topli gostinski sobi. V kaminu je vabljivo prasketal ogenj. Z bukovimi drvmi Subaru turismo 2.0 16V 4x4 150 KM so naložili kamin in »zahacali«, daje bilo vzdušje prav po domače prijetno. Dejan, ti si predsednik novoustanovljenega kluba. Kako je prišlo do ustanovitve ? »Naš klub se imenuje Šport klub Tornado. Uradno smo klub ustanovili pred dobrim mesecem dni. Šport s katerim se ukvarjamo je zelo atraktiven. Gre namreč za avto kros. V okviru kluba pa smo aktivni tudi kot old timerji ter modelarji. Sedež našega društva je pri nas, na Smučidolu 4 pri Izlakah. Klub smo ustanovili z namenom, da bi se lahko v njem včlanjevali in družili vsi prebivalci Zasavja, ki jim je avtomobilizem pri srcu. Kljub temu, da nosi klub datum ustanovitve 25. 11. 2004, smo se že prej ukvarjali s tem športom. Za ustanovitev kluba gre zahvala 9 ljudem, ki so orači ledine na področju avto kros dirkanja. V mesecu dni, od uradne ustanovitve do danes, seje članstvo povečalo na 20 članov. V prejšnji sezoni smo zastopali in tekmovali za drug klub. Od takrat so nam še ostale nekatere sponzorske pogodbe.S to zvrstjo športa se ukvarjamo ljubiteljsko. Naša želja pa je, da se klub razvije po organizacijski plati in doseže čimbolj profesionalen nivo delovanja. To pa pomeni tudi več članov in nastopanje naših dirkačev v vseh treh kategorijah avto krosa, tako na državnem prvenstvu, kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Zato pa potrebujemo tudi več sponzorjev in več materialnih sredstev. Trenutno stroške treningov in tekmovanj krijemo sami. Tudi za dodatno opremo in nadgradnjo dirkalnikov financiramo pretežno sami. Imamo sicer nekaj sponzorjev, ki nam pomagajo z rezervnimi deli in z drugimi materiali, vendar je za vrhunske rezultate potrebno pridobiti tudi vrhunske sponzorje, ki bodo v sodelovanju z nami doživljali svoje športno zadovoljstvo in preko nas predstavljali svoja podjetja. Le z vrhunsko opremo in brezhibno organizacijo smo lahko maksimalno uspešni na vseh mogočih dirkah in prvenstvih. V klubu imamo voznika, ki dosega vrhunske rezultate na državnem prvenstvu. Za udeležbo na mednarodnem prizorišču pa potrebujemo poleg voznika še marsikaj. To želimo doseči in za to se trudimo.« Koliko dirkalnikov ima klub trenutno na razpolago in koliko voznikov nastopa na tekmovanjih? » Trenutno imamo enega tekmovalca, ki je pred tem nastopal za domžalski Mustang in dva avtomobila; Subaru turismo 2.0, 4 x 4 in Alfo 155, 2.0 turbo quatro ki je namenjena za gorske hitrostne dirke.« Če prav razumem, imate avto viška in premalo voznikov. To pomeni, da bi vam prav prišel voznik? Kako je z avtom, če bi se kdo odločil za dirkanje? »Po mednarodnih predpisih se natančno ve, kako mora biti avto pripravljen za dirko. Vsi, ki bi želeli videti takšen avto in imajo veselje do dirkanja, se lahko oglasijo pri nas. Z veseljem jim bomo pokazali, kako se takšen avto naredi . Pri tem nam pomagajo tudi sponzorji zlasti, ko gre za amortizerje in rorbare, pa tudi pri ostalih delih, ki so pomembni za prilagoditev avtomobila za dirkanje. Iščemo člane, ki imajo v vseh pogledih veselje do avtomobilov, tako pri izdelavi dirkalnikov, kot tudi za vožnjo dirkalnikov, se pravi voznike. Vsi, ki jih ta športna zvrst zanima, se lahko oglasijo pri nas pa se bomo pogovorili o podrobnostih.« Koliko klubov, ki se ukvaijajo z avtokrosom je v Sloveniji? »Takšnih, ki resno delujejo, je devet. Vseh skupaj paje okrog dvajset registriranih klubov. V letošnjem letu je FIFA izdala Slovenskemu združenju potrebno licenco. Leta 2005 bodo naši klubi tako dobili možnost sodelovanja na mednarodnih dirkah, kar bo to zanimivo in adrenalina polno športno dejavnost, še bolj približalo ljudem in dvignilo popularnost. Na naših 7\NWr tekmah je že sedaj od 3 do 5 tisoč gledalcev, ki z navdušenjem spremljajo atraktivne poteze dirkačev.« Kje trenirate? Imate svoj poligon v Zasavju? »Ne. Treniramo v Tunjicah pri Kamniku in v Depali vasi. Za treninge se dogovarjamo z Mustangi, ki imajo svoje poligone za trening in tekmovanja. Je pa res, da tudi mi načrtujemo svojo progo v Zasavju. Za začetek moramo slediti vsem pravilom, ki jih določa FIA in AŠ 2005. Upam, da bomo uspeli že v prihodnji tekmovalni sezoni eno do tekem za državno prvenstvo voziti na svojem, domačem terenu.« In kje naj bi bil ta poligon? »Pri nas na Kmečkem turizmu Zorec poskušamo, da bi lastnik zemljišča pridobil licenco. Potem lahko vozimo na domačem terenu.« Druga pomembna oseba v avtokros društvu Tornado je podpredsednik kluba in voznik Miloš Volte. Preden se je priključil Tomadovcem, je tekmoval za Mustange. Na državnih prvenstvih je dosegal mesta od 3 do 5. Poleg tega je bil na eni izmed dirk proglašen za najbolj atraktivnega voznika dneva. Med tekmo so »crknili« amortizerji na dirkalniku. Vozilo je začelo poskakovati in se nato prevračati po strmini. Takšni trenutki, kot je dejal Miloš, medgledalci povzročajo včasih več vzburjenja, kot dirka sama. Je pa res, da je med dirko takšnih in podobnih dogodkov veliko. Kako je videti tvoj trening? »Pod okriljem AŠ 2005 so panoge relly, gorsko hitrostne dirke in avto kros. V sezoni 2005 ciljamo ravno na avtokros. Nameravamo pa se udeleževati tudi gorsko hitrostnih dirk za državno prvenstvo.Pridobiti moramo še homologacijo vozila. Treningi potekajo po zato prirejenih progah. Licenca proge je odvisna od AŠ-ja, ki ima stroga pravila. Določena je minimalna širina progo, 12 m in dolžina tekmovališča, 600 m/ krog. Na tej relaciji mora biti primerna konfiguracija terena (vzbokline, kotanje in zadostno število ovinkov). Na startu se praviloma pojavi 10 do 15 dirkalnikov v vsaki diviziji. Obstajajo tri divizije. Prva divizija je do 1400 kubikov, druga divizija od 1400 do 4000 kubikov, tretja divizija pa je divizija Bugi ali kot tudi pravijo, kraljeva divizija. To so najbolj prilagojena vozila za avto kros. Jaz nastopam v drugi diviziji. Avtomobile za dirke prirejamo, »friziramo« sami. Imam dva mehanika, ki me spremljata na treningih in tekmovanjih že tri leta.Po novem smo se okrepili še z dvemamehanikomazatoupam, da bodo naša »friziranja« vozil še bolj uspešna.« Avtokros je zahteven finančni zalogaj. Brez tehničnega znanja tudi ne gre. Fantje pa tudi predstavnice nežnejšega spola, ki se družijo v klubu vidijo v tej športni zvrsti bodočnost in imajo ambiciozne načrte. Za uresničitev vsega, kar načrtujejo pa potrebujejo tako nove kadre, kot veliko razumevanje okolja in nove sponzorje. Vsi, ki imajo radi avtomobilizem, še posebej pa jih zanima a v to kros in gorske hitrostne dirke , se lahko včlanijo v klub . Osebno se lahko zglasite v Smučidolu 4 na kmečkem turizmu Zorec ali pa zavrtite tel. št. 041 803 114 predsednik Dejan Zorec ali 041 702 682podpredsednik Miloš Volte. M.A.Š. I sredinski prostor med obema sedežema za pločevinke), vse to skupaj z zelo močnim in zmogljivim motorjem ter nizko porabo (testna se je gibala med 5.5 in 6.0 litra na 100 prevoženih kilometrov) tvori izredno dober avtomobil, ki je najbolj konkurenčen svojim nasprotnikom ravno v ceni. Cena testnega modela je znašala 4.488.349 SIT, sicer pa je Octavia na voljo že od 2.947.579 SIT. Več vam bodo povedali pravi možje na pravih mestih v Malgaju d.o.o., telefon 03/56 33 150. Vozili smo: Škoda Octavia 1.9 TDI Elegance Piše: Peter Motnikar ENA NAJBOLJŠIH 'TJred kratkim smo na naših straneh že predstavili JT znamko Škoda z modelom Fabia, tokrat so nam v podjetju Malgaj d.o.o. v uporabo odstopili kraljico - novo Škodo Octavio. Model s turbodizelskim motorjem 1.9 s 77 kW in 105 konjskimi močmi je se je izkazal za izredno dobrega. V vseh elementih. Preizkušena vgradnja motorja prečno spredaj z novo šasijo in novo zasnovanima premama... Hm... Uživali boste. Sprednja prema povečuje udobje med vožnjo in izboljšuje vozne lastnosti v ovinku, večvodilna zadnja prema (eno vzdolžno in tri prečna vodila) pa skrbi za izjemno ohranjanje smeri. K nadpovprečnim voznim zmogljivostim pripomore krmilno gonilo z zobato letvijo in novim elektromehanskim ojačevalnikom. Ta je programiran tako, daje njegova moč pri višjih hitrostih manjša, izenačuje pa tudi nenamerne spremembe smeri, na primer zaradi močnega bočnega vetra. To po eni strani pomeni, da je parkiranje preprostejše, po drugi pa, da ima vozilo pri visokih hitrostih dober stik s cestiščem. Že sama stopnja opreme, ki je bila najvišja, nakazuje, da gre za izredno močan adut češkega proizvajalca te znamke, kije z octavio vstopil v neko novo dimenzijo. Navdušujoča je prostornina prtljažnega prostora. Osvežen “look” tako s sprednjo masko kot zadaj, detajli, ki navdušujejo (denimo ohlajen Ciril, Dej; mogoče nam ga kdo vrne. Nadaljevali so z družabnim srečanjem. Na praznovanje je prišel Miklavž, ki je razdelil darila, ki sojih pripravili člani, da se čisto ne pozabi na pričakovanja, ki jih poznajo že desetletja in imajo vsakokrat svoj čar. Skupaj so preživeli nekaj prijetnih uric, kijih je »začinila« dobra glasba domačega ansambla STORŽEK. Prireditev je bila uvod v letošnja decembrska praznovanja. Pozabili niso tudi na vse tiste člane, ki so starejši nad 70 let in vseh težkih invalidov, ki se jim niso mogli pridružiti na praznovanju, zato so jih v naslednjih dneh obiskali doma in jih obdarili. Irena Vozelj r \ ČLANARINA IN POSMRTNINA V LETU 2005 /^vdbor za Solidarnostne vZposmrtninske samopomoči pri Društvu upokojencev Trbovlje je v začetku decembra seznanil vse družbe, podjetja, obrtne obrate ter negospodarstva organizacije, da prehaja s svojo evidenco članstva na računalniški sistem in zato potrebuje dodatne podatke o svojih članih. Hkrati je vse te naslovnike seznanil in preko njih vse zaposlene in upokojence, da bo znašala članarina za vse leto 2005 po 3.000,00 SIT na člana, posmrtnino pa bodo izplačevali v višini po 140.000 SIT za umrlega člana te samopomoči. Tisti člani, ki pa hkrati plačujejo tudi članarino za vzajemni sklad pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, pa bodo prejeli tudi naslednje leto posmrtnino v višini po 28.000 SIT za umrlega člana. Članarina za sklad vzajemne samopomoči pri ZDUS-u pa bo znašala prihodnje leto po 1.000,00 SIT za člana, tako kot je veljalo v letu 2004. Vodstvo Solidarnostne posmrtninske samopomoči pri DU Trbovlje vabi vse člane, da poravnajo svoje članske obveznosti v začetku leta, da s tem ohranijo vse pravice, ki izvirajo iz tega članstva, to je do izplačila posmrtnine v primeru smrti člana. Kdor članarine za tekoče leto ne poravna, izgubi pravico do izplačila posmrtnine. T.L. V_____________________________J C ^ Planinsko društvo Zagorje Cesta zmage 14 1410 Zagorje O/S VABI NA 12. tradicionalni pohod na Čemšeniško planino Planinsko društvo Zagorje ob Savi je dne 28.11.2004 organiziralo tradicionalni pohod na biser Zasavskega hribovja, Čemšeniško planino. Letos smo potek pohoda preuredili. Prejšnja leta smo na štartnih mestih (Zagorje, Kisovec, Izlake in Trojane ) delili kontrolne listke, kar smo letos spremenili. Vpis in registracija pohodnikov se je namre odvijala kar na cilju, v domu dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini. Z vremenom smo imeli precejšnjo srečo, saj nas je gre! sonček še z svojimi zadnjimi močmi. Verjetno je krasen dan prispeval k temu, da smo našteli260pohodnikov, skorajda iz vseh ko tičko v Slo venije. Planinci iz PD Dobrovlje Braslovče so pripeljali z seboj celo Američana. Bob je bil zelo navdušen nad našo Čemšeniško planino. Tudi naša še precej sveža oskrbnica Helena Kropivšek si ni predsta vljala, da bo obisk tako množičen. Zato izkoriščamo to vrstico za opravičilo, če ste mogoče preveč čakali na postrežbo. Še malo statistike: Pohodnikov, ki so bili prvič prisotni na pohodu smo našteli 47 3. pohod (bronasta značka): 34 pohodnikov 6. pohod (srebrna značka): 16 pohodnikov 10. pohod (zlata značka): 5 pohodnikov 12. pohod: 12pohodnikov Ferdinand Drnovšek V___________________________________J VAKWr 1300 UDELEŽENCEV POHODA NA MRZLICO TJlaninsko društvo Trbovlje je _L v soboto, 4.decembra letos organiziralo tokrat že trinajstič zimski planinski pohod na Mrzlico (1122 m) z baklami. Letošnjega pohoda seje udeležilo preko 1300 udeležencev in med temi je bilo kar precej mladih. Največ jih je prišlo iz Trbovelj, dosti pa tudi iz Hrastnika in Savinjske doline pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Organizator je poskrbel vse potrebno za varen pohod in vrnitev domov, pred planinskim domom in domu pa so poskrbeli za zadostno količino okrepčil raznih vrst, predvsem čaja. Udeležence pohoda je ob 19.uri pozdravil Miklavž in vsem udeležencem namenil lepe pozdravne besede, otroke oziroma mlajše udeležence pohoda pa je tudi obdaril. Razdelil je namreč 400 manjših darilnih zavitkov. Sicer pa je med vsemi udeleženci pohoda vladalo pravo vzdušje. K temu je mnogo pripomoglo lepo vreme brez padavin in ne prehudega mraza. Številni udeleženci so si pot svetili z baklami. Ker pohod to društvo organizira vsako leto prvo soboto v decembru, seje tega pohoda prijelo ime Miklavžev ali Barbarin pohod. Startnine tudi letos ni bilo. Naj omenimo še to, da je Planinsko društvo Trbovlje ob tej priliki podarilo otroški bolnici Splošne bolnice Trbovlje in šolskemu dispanzerju Zdravstvenega doma Trbovlje skupno 60 Miklavževih 60 darilnih zavitkov. Lahko rečemo, da je tudi letošnji planinski pohod z baklami na Mrzlico v celoti uspel. Zahvala za to velja tako društvu kakor tudi z odbornikom in članom tega društva, ki so pri tem sodelovali. T.L. PRIZNANJA PLANINSKIM DELAVCEM T^\ne 11 .decembra je sredi dneva _L/potekala v prostorih hotela Kokra na Brdu pri Kranju slavnostna seja upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, na katero so bili med drugim povabljeni tudi letošnje dobitnike priznanj te zveze. Nekaj jih prihaja iz Zasavja. Iz PD Hrastnik je prejel spominsko plaketo Drago Vučetič, spominsko plaketo so prejeli še Ana Mohar iz PD Litija ter Milena Zidar in Vinko Pfeifer iz PD Trbovlje. Najvišje priznanje PZS, svečano listino pa je prejel Tine Lenarčič iz PD Trbovlje. (T.L.) Piše: Peter Motnikar Q) NEOSVINČENO ----------------- Vozili smo: Toyota Corolla Verso 1.8 VVT-i Sol TUDI MED ENOPROSTORCI ZAKON! Q1 podjetjem AC Lovše iz Domžal in Kranja smo sodelovali pred mesecem dni, ko smo vam predstavili Toyota Corollo 1.6. Za kJ tokratni test so nam v uporabo prepustili »mamico« Corollo verso, avtomobil, s katerim si tudi Toyota utira svoj prostor pod soncem v kategoriji enoprostorcev, saj je v njem lahko prostora za sedem ljudi. Motor Pisali smo že o VVT-i tehnologiji, ki pomeni inteligentno variabilno krmiljenje ventilov, kjer računalnik preko posebne hidravlike korigira zasuk odmične gredi in s tem premik ventilov. Toyota pri Versu ponuja tri motorje. Bencinska 1.6 in testnega 1.8. Oba imata že omenjeno inteligentno spremenljivo krmiljenje sesalnih ventilov, ki se odprejo v najprimernejšem trenutku glede na trenutni režim delovanja motorja. Zato motor preverjeno zagotavlja odlične zmogljivosti po celotnem območju delovanja motorja, od najnižjih do najvišjih vrtljajev, pri čemer poraba ostaja na zelo zmerni ravni. Testni motor 1.8 seje izkazal za izredno poskočnega, zmogljivega, hkrati pa tudi za izredno varčnega, saj je testna poraba znašala 7,3 litra porabe na 100 prevoženih kilometrov pri kombinirani vožnji. Ponudbo dizelskih motorjev zaokrožuje 2.0 D-4D, katerega smo ravno tako testirali. Ta dvolitrski motor je opremljen s štiriventilsko tehniko, neposrednim vbrizgom goriva preko skupnega voda (common rail), turbo polnilnikom s premičnimi lopaticami in hladilnikom vmesnega zraka. Delovanje motorja natančno nadzoruje zmogljiv računalnik, poleg izjemne učinkovitosti se motor odlikuje tudi z rekordno nizko sajavostjo v izpuhu. Že podatki o navoru, ki znaša 280 Nm pri 2000 do 2200 obratih so impresivni, ko pa občutite vso moč motorja na stopalki za plin, potem vam misli nehote uhajajo na dirkaške steze. No, tam se vam ne bo treba ustavljati v boksih tako pogosto kot denimo bolidom formule 1, kajti poraba dizelskega motorja znaša borih 5,5 litra na 100 prevoženih kilometrov. Ko že omenjamo gorivo - podatek za neuke (med katere smo se šteli tudi mi)-oglašanje lučke za gorivo pomeni, da imate še za okoli 100 kilometrov goriva. Varnost Aktivna in pasivna varnost sta všiti v vse sestavne dele Corolle Verso. Veliki zavorni koluti na vseh štirih kolesih zagotavljajo zanesljivo zaviranje brez pregrevanja tudi ob največjih obremenitvah. Ob kritičnih situacijah bo dobrodošla pomoč številnih najsodobnejših elektronskih naprav, ki povečajo učinkovitost zaviranja, pogona in krmiljenja vozila. K aktivni varnosti pripomorejo mnogi elementi, kot je izjemno neposreden progresivni servo volan z vsestransko nastavljivim obročem in priročnimi stikali, ki omogočajo vozniku krmiljenje avdio in navigacijske naprave brez nevarnega odvračanja pozornosti od vožnje. Tudi lega drugih elementov upravljanja vozila skupaj z udobnimi in dovolj čvrstimi sedeži pripomoreta k varni, neutrudljivi vožnji. Najsodobnejši štirikanalni sistem proti blokiranju koles dopolnjuje še sistem elektronske porazdelitve sile (ABS+EBD). Elektronika na podlagi hitrosti in intenzivnosti voznikovega pritiska na stopalko ugotovi zaviranje v sili in po potrebi poveča zavorno silo (BA). Tuje še VSC - sistem elektronskega nadzora stabilnosti z zaviranjem ustreznih koles, aktivno poseže v vožnjo, če ugotovi zanašanje vozila s čimer vozilo vrne v smer, ki jo je izbral voznik. Le kaj bi brez TRC-ja - sistema proti spodrsavanju gnanih koles takoj, ko zazna zdrs, zmanjšuje navor na gnanem kolesu, vse dokler se ne vzpostavi ponovni oprijem. Ne smemo mimo poudarka kar devetih zračnih blazin, vključno z velikima prednjima vrečama z dvostopenjskim delovanjem, s kolensko zračno vrečo za voznika ter z velikimi zračnimi zavesami. Znan je tudi MICS (Minimal Intrusion Cabin System) - Toyotin sistem zaščite potniškega prostora: vsi nosilni in vezni elementi karoserije so narejeni tako, da ob trku absorbirajo čimveč energije, oziroma jo preusmerja v elemente zunaj potniškega prostora, ki se ne deformira. Tako se sunek ob trku kar najbolje ublaži, potniški prostor pa ostane nedotaknjen. Notranjost Najprej brezkompromisne pohvale delovnemu prostoru za voznika. Izjemno velike steklene površine zagotavljajo zelo dobro vidljivost, tudi položaj sedenja (nekoliko privzdignjen) je izredno dober. Sedeži so solidni, tudi prostora je dovolj. Sicer pa pri Corolli Verso ne boste potrebovali klasičnega ključa za zagon motorja, marveč boste dobili elektronski ključ (izredno priročno majhen), ki ga boste vstavili v režo, pritisnili sklopko in že boste s pritiskom na gumb zagnali motor. Tempomat je seveda dobrodošel na daljših vožnjah po avtocesti. Ustaviti se moramo tudi pri potnikih.. Slednji imajo dosti prostora za sedenje, nekoliko utesnjen položaj za sedenje predstavljata dva sedeža, ki pa sta za razliko od drugih modelov izredno lahko dostopna, tako da lahko denimo en dva tri sedeža podrete ali ponovno sestavite. Corolla Verso bo prepričala marsikoga, ki cilja na enoprostorca, seveda pa je dilema med 1.8 litrskim bencinskim in 2.0 litrskem dizlu kar velika. Če ste pripravljeni odšteti okoli 5,7 milijona tolarjev, potem vam vsekakor svetujemo dizla. Končna odločitev pa je povsem vaša. Pri tem vam bodo pomagali v AC Lovše Domžale (01/ 729-9000) ali Kranju (04/280-9000). Tehnični podatki Toyote Corolle Verso 1.8 WT-i Sol Motor: bencinski, 1794 ccm, 95 kW/129 KM, navor 170 Nm pri 4200 obratih Zmoglivosti: naj.hitrost 195 km/h, pospešek 0-100 km/h: 10,8 sek Poraba: mestna/izvenmestna/ kombinirana/testna: 9,9/6,5/7,7/7,3 Cena testnega vozila (‘osnovnega modela): 5.312.000,00 SIT ^_________(*4.418.000,00 SIT) DRUŠTVENO fSjl ŠD SENOŽETI - ZMAGOVITA DRUŠČINA T eto 2004je zelo uspešno za Športno društvo (ŠD) Senožeti s sedežem v Šentiambertu nad Zagorjem ob Savi. Veteranska ekipa J—/je v letošnji zagorski veteranski ligi malega nogometa osvojila naslov prvaka (glej tudi športno rubriko v prejšnji številki Zasavca). Poleg tega seje odlično odrezala članska ekipa, ki nastopa pod imenom Šentlambert/Gamsi. Zmagala je v 3. medobčinski ligi malega nogometa in se tako uvrstila v 2. ligo, Iger se zaenkrat solidno drži. Pokalov torej ne manjka, zato si poglejmo nekaj podatkov o športnem društvu, ki rojeva takšne uspehe. Člani ŠD Senožeti se po uspešni sezoni v članski in veteranski konkurenci niso uspavali. Pred zimsko sezono so očistili in uredili smučišče na Kalu ter na zimske razmere pripravili gasilsko-športni poligon. Za rekreacijo in priprave na pomladne akcije na malonogometni sceni pa bodo poskrbeli s treningi v telovadnici zagorske Osnovne šole Toneta Okrogaija. ŠD Senožeti je bilo ustanovljeno 4. aprila 1987 v lovski koči v Šentiambertu. Ustanovni člani so bili: Milan Vozelj, Jože Juvan, Viktor Ocepek st., Viktor Ocepek ml., Janez Režim, Andrej Režun, Andrej Drnovšek, Darko Vozelj, Jože Vozelj, Franci Vozelj, Slavko Grabnar ml., Andrej Klančišar, Leopold Klančišar, Štefka Vozelj, Danilo Šparlek, Albin Povše, Slavko Klančišar, Viktor Končina, Bojan Režun, Romana Grošelj in Simona Grošelj. Prvi predsednik je postal Andrej Drnovšek. V upravnem odboru je bilo 8 članov, ki so izmed sebe izbrali tričlanski izvršilni odbor. Program dejavnosti je zajemal: izboljšanje možnosti ŠD v Krajevni skupnosti (KS) Senožeti-Tirna, k rekreaciji so želeli pritegniti čimveč ljudi, ki se dotlej niso ukvarjali z njo, poleg tega pa so poudarili delovanje na področju nogometa, strelstva, planinarjenja in smučanja. Program dela je obsegal: pomoč gasilskemu društvu pri gradnji gasilskega doma, tekmovalnih in zabavnih prireditvah, sodelovanje z borčevsko organizacijo, sodelovanje s šolo, izvedbo tekmovanja v veleslalomu, izvedbo športnega programa ob krajevnem prazniku, organiziranje izleta oz. strokovne ekskurzije ter gradnjo smučišča na Kalu. Gradnja smučišča na Kalu je bila prva dolgoročna naloga, ki si jo je zadalo ŠD. Imenovali so gradbeni odbor v naslednji sestavi: Viktor Ocepek st., Jože Juvan, Andrej Drnovšek, Darko Vozelj, Leopold Klančišar, Bojan Režun, predsednik okrajne mladinske organizacije Slavko Vozel in predsednik Sveta KS Milan Vozelj. Sklenili so pridobiti dovoljenje za gradnjo od lastnikov zemljišča, dovoljenje za poseg v gozdu od gozdnega gospodarstva, navezati stike s Svetom KS in pripraviti koncept gradnje vlečnice. Gradbeni odbor je dobil popolna pooblastila za izvedbo gradnje. V naslednjih treh letih so opravili pripravljalna dela na zemljišču, očistili drevje in grmičevje ter zgradili in pokrili objekt, namenjen za smučarsko kočo. Sledilo je skoraj desetletje premora, ki je bilo posledica “zelenih” zim. V času predsedovanja Bogomirja Marsa, ko je narava spet pokazala smučarjem prijazen obraz, so postavili vlečnico, ki obratuje v ugodnih snežnih razmerah. Smučarji se lahko okrepčajo pred leseno brunarico ob vznožju strmine, medtem ko objekt, ki je bil sprva namenjen za smučarsko kočo, še vedno sameva. Naslednji pomemben projekt, za katerega je dalo pobudo ŠD, je bila gradnja športnega igrišča v dolini pod vasema Šentlambert in Senožeti. Skupaj s člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Šentlambert (večina članov ŠD je tudi članov PGD, katerega udarna moč so prav člani ŠD) so zgradili športno površino, imenovano gasilsko-športni poligon. To je igrišče za mali nogomet in košarko, ki je bilo svojemu namenu uradno predano leta 1992. Takrat sta se pričeli danes tradicionalni tekmovanji - gasilsko za Memorial Jožeta Vrtačnika in članski turnir v malem nogometu. Leta 2003 so uvedli še veteransko različico turnirja. Ob igrišču pa so športniki in gasilci z lastnimi močmi in ob pomoči sponzorjev zgradili gasilsko-športni dom, ki funkcionalno dopolnjuje podobo gasilsko-športnega poligona. Objekt, ki je lahko v ponos celi zagorski občini, so slovesno predali njegovemu namenu 31. avgusta 2002. Uradno ga upravlja Občina Zagorje ob Savi. Poleg omenjenih tekmovanj se na gasilsko-športnem poligonu v Šentiambertu odvijajo tudi veteranske in članske tekme (med)občinske lige malega nogometa, nogometni treningi, gasilske vaje, gasilska veselica in razne druge družabne prireditve (pikniki, praznovanja rojstnih dni, fantovščine itn.). Uporablja ga podružnična osnovna šola, skavtske in druge skupine ter sprostitve in rekreacije željni domačini. Z nogometom so se športno usmerjeni krajani ukvarjali in se tudi preizkušali na raznih tekmovanjih že precej pred ustanovitvijo ŠD. Nogometna ekipa seje z največjim izzivom soočila v zagorski trim ligi. Leta 1981 seje z zmago v drugi ligi prebila v prvo. V sezoni 1981/82, krstni v prvi ligi, je kar takoj zmagala, v naslednji pa osvojila drugo mesto. Sledilo je obdobje uspešnega igranja v prvi in drugi ligi. Konkurenca je postajala vse močnejša, kar je zahtevalo še večjo kakovost. Menjava generacij pa je naredila svoje in prva ekipa Šentlamberta je leta 2003 izpadla v tretjo medobčinsko ligo malega nogometa. Logična posledica je bila združitev z drugo šentlambertsko ekipo, četrtoligaši Gamsi, v moštvo Šentlambert/Gamsi. To je že prvo sezono postalo prvak tretje lige, tako da v sezoni 2004/2005 nastopa v drugi ligi. Uspehi na turnirjih so redni spremljevalci nogometašev, ki so doslej na skoraj vsakem izmed številnih zasavskih turnirjev osvojili vsaj en pokal. Poleg organizacije nogometnih tekmovanj je ŠD doslej izvedlo tudi nekaj smučarskih veleslalomov, streljanj z malokalibrskim orožjem in tekmovanj v šahu ter turnir v namiznem tenisu. Velja omeniti še strelska tekmovanja ter zimske tekme v veleslalomu in smučarskih skokih pred ustanovitvijo ŠD. Marca letos je nastopil funkcijo nov 11-članski upravni odbor ŠD, ki je za svojega predsednika izvolil Marjana Ocepka. Društvo, ki šteje 79 članic in članov, je letos izvedlo 13. tradicionalni članski turnir v malem nogometu z udeležbo 25 ekip in zmago Škotov iz Kisovca, medtem ko je na 2. TRD JE MOJ; GODZARSKI KRUH "V Te, ni se dogajalo na odru. Kljub temu je bila predstava J.N starih običajev in navad, ki so bili v rabi pred »iznajdbo« smrdljivih plinov, ki jih kar precej glasno in rezko izpuščajo »motorke« po zimsko zaspani gozdni pokrajini, zanimiva za vse, ki so se v sobotnem opoldnevu odločili, da ga preživijo v naravi na Podkumu. Gorazd Mihevc, član strokovne komisije, ki je ocenjevala delo tekmovalnih ekip, je takoj po končanem uradnem delu »poročal« še za Zasavca... Povedal je, da to ni bilo tekmovanje delavcev, ki delajo v gozdu, pač pa je glavna želja organizatorja, da se obudijo in ohranijo načini dela »z lesom« ob poseku in spravilu. Orodje, ki so ga »smeli« tekmovalci uporabiti, je bilo prirejeno za »na roke«, kot so dvoročne žage, sekire, cepini...«Vse brez kakršnih koli naftnih derivatov.« To so bile 6. gozdarske igre v Podkumu, medtem ko so imeli pred kratkim pete igre na Bohorju. Vsako leto so organizirane dvojne igre. V Podkumu so organizatorji Krajevna skupnosta in člani Športnega društva. Udeležencev je bilo okrog osemindvajset, tekmovali pa so v prežagovanju debla z dvoročno žago in presekovanju okroglice debla s sekiro, kjer je šlo za čas, določanju obsega debla nekaj dreves, na oko, »pajsanje« štirimeterskega hloda s cepinom na določeno mesto v določenem času. Že res, da seje vse dogajalo na poligonu, kljub temu vse skupaj ni bilo tako enostavno, še posebej pod budnim očesom strokovne komisije. Sodelovale so ekipe Mali Kum, kije bila najboljša, Oldtimerji iz Šentjurja pri Celju, ki so sodelovali tudi na igrah na Bohorju, so zasedli drugo mesto, z Laz, s sončne poti na Dobovec, so bili tretji, ekipa iz Sopote četrta in ekipa Knapi, ki so kot mladi rudarski upokojenci sodelovali prvič na teh igrah, so »osvojili« peto mesto. Točke za »uspešnost« pri delu je delila tričlanska strokovna komisija, nepristranska - brez korupcije. Po končanem tekmovanju so morali tako člani sodelujočih ekip kot tudi gledalci nadomestiti izgubljeno energijo. Na popoldanskem druženju so se poveselili in izmenjali delovne in tekmovalne izkušnje. Obljubili so, da se ponovno snidejo v naslednjem letu. Zelo verjetno v decembru, kajti sečnja lesa in podobna gozdna opravila se dogajajo pozimi, ko drevje spi. Vsi so bili zadovoljni, še posebej gostje iz Šentjurja pri Celju, ki so »podkumske« ekipe povabili tudi na igre na Bohor. Seveda, če bi radi v igrah sodelovali tudi bralci Zasavca, hitro sestavite tričlansko ekipo in pričnite s treningom, kajti naslov članka, ki ga je predlagal Gorazd Mihevc, pove vse in še več...Besede gozdarja pri 7AK4\T Zavodu za gozdove Slovenije vzeti zelo resno... pač imajo 'svojo težo in jih gre J MaH —v Staro feto sepos/avfa z n/m na/'gredo vse s/(rdi/ /Snovem fetupa na/ nas vesefi/o de depe stvari. 7b (Dejanu, Jed/jz družino, Don'in Ireni, pa Sidvi ' in Ivanu - mama I/iri zedi/ GIP BETON ZAGORJE Želimo vam veliko sreče, zdravja in poslovnih uspehov v letu 2005! ^OT*(Q^ www. foto-asj a. si FOTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 Vesele božične praznike in uspešno novo leto 2005! SiniStn)® m ys[p(iŠGH® tdo3 ^§m® TOioDp w Usta 2©(0)i warn ž@[]d * PEUGEOT PÖ0BUJENI PRODAJAUC IN SERVBEI! VOZIL PEUGEOT BOROVNIŠKO NASEUE 7, KISOVEC TEL. 03 56 72 300 MIKLAVŽ S SVOJIM SPREMSTVOM OBISKAL IZLAKE O pet je leto naokoli in tudi letos je Miklavž s svojim O spremstvom obiskal otroke KS Izlake. Srečanje seje odvijalo v hotelu Medijske toplice v nedeljo, 6. 12. 2004 ob 14.00 uri. V preddverju hotela seje kar trlo malih in malo večjih obiskovalcev. Otroci so s svojimi starši uživali ob gledanju programa, ki so ga v ta namen pripravili šolarji OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Dekleta ritmične skupine so zaplesale nekaj plesov in dokazale, da so se že kar precej naučile v tem šolskem letu. Skratka, veselo je bilo. Otroci so po prejetju darila iz hotela odšli domov nasmejani in v upanju, da se v naslednjem letu z dobrim možem zopet srečajo. (IRH) BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE Veseli december popestrijo s svojim božično novoletnim koncertom vsako leto učenci Glasbene šole Trbovlje. Zanimanje zanj je toliko, da bi morali »razširiti« dvorano. Letošnji koncert je imel za rdečo nit slovensko narodno in narodno zabavno glasbo. Nastopile so večinoma komorne zasedbe in orkestri, ki so navdušile občinstvo. (Besedilo: Irena Vozelj, foto: Stane Weiss) SREČANJA STAREJŠIH IN OBDAROVANJE OTROK OB NOVEM LETU d meseca oktobra do decembra smo imeli v naši občini srečanja starejših krajanov, V^/po posameznih krajevnih skupnostih. Letos so bila to že 30. srečanja, ki jih organiziramo skupaj z občino Zagoije. Začeli smo v Kotredežu, nato smo bili v Podkumu, na Izlakah, Mlinšah, Šentgotardu, Kisovcu, Čemšeniku in nazadnje v Ravenski vasi. Povsod se je srečanj udeležilo precej starejših občanov, katerim so otroci iz šol skupaj z svojimi mentoricami in učiteljicami pripravili prijeten kulturni program. Povsod so bili pogoščeni, pozdravili so jih: predsednik OZRK dr. Grošelj, prestavniki krajevnih skupnosti in seveda predstvniki občine Zagorje. Letos se župan zaradi obveznosti ni mogel udeležiti nobenega srečanja. V Zagorju, kjer smo gostili tri krajevne skupnosti in sicer :Franc Farčnik, Jože Marn in Rudnik-Toplice, se je udeležilo okrog 300 občanov. Pripravili smo jim prijeten kulturni program z družinskim gledališčem Kolenc iz Vač, nastopale so pevke Društva žena in deklet iz podeželja iz Izlak in otroci OŠ Ivan Skvarča. Za pogostitev smo poskrbeli skupaj z dijaki Srednje šole Zagorje in gostiščem Kum. Peciva nam je nekaj podarilo podjetje Klasje iz Celja, drugo pecivo pa so nam pripravile članice Društva žena in deklet iz podeželja. Za zabavo in ples je poskrbel ansambel Ajda. V tem predprazničnem času pa smo z pomočjo sponzorjev in donatorjev obdarili otroke podružničnih šol v občini Zagorje in učence šole dr. Slavko Grum. Naj naštejemo nekaj donatorjev: Banka Zasavje Trbovlje, Revirska delavska univerza, Aki Izlake, Xella porobeton Kisovec, ETI Izlake, Rudnik v zapiranju Zagorje, Probanka Zagorje, Grafex Izlake, Škrbič Franc-Petrol Zagorje. Vsem donatorjem se v imenu obdarovanih otrok iskreno zahvaljujemo in želimo vsem lep in miren Božič in veliko uspehov v prihajajočem letu. V oktobru in novembru, ter decembru pa smo razdeli tudi več kot 200 humanitarnih paketov po krajevnih skupnostih in na Vsem občanom želimo mirne Božične OBMOČNO ZDRUŽENJE RK samem sedežu RK, iz skladišča pa smo tudi praznike in zdravja ter sreče v novem ZAGORJE izdali veliko oblačil, obutve in pohištva. letu. NOVOLETNE PRIREDITVE V HRASTNIKU 'T'udi letošnji december ponuja v hrastniški občini vrsto kulturno zabavnih in športnih prireditev. Župan Miran Jerič je poslal X občanom lično zloženko, kjer so navedeni datumi in kraji vseh prireditev. In seveda prijazno vabilo, da se jih udeležijo. Poglejmo nekatere izmed njih. V Knjižnici Antona Sovreta so začeli v četrtek, 9.dec.2004, z ustvarjalno delavnico, kjer je okrog štirideset odraslih in otrok oblikovalo novoletne voščilnice. Strokovno pomoč je nudila Irena Zdovc. Teden kasneje pa so otvorili prvo samostojno razstavo Nataše Gruden, študentke Pedagoške fakultete v Mariboru -smer likovna pedagogika.. Obiskovalci so si s simpatijami ogledovali njene s skupino Mambo Kings. Ne smemo pozabiti še na koncert božičnih pesmi na nedeljo,26.dec., ob 18.uri v cerkvi sv. Jakoba na Dolu in na koncert rudarske godbe v hrastniški športni dvorani, ki vsako leto privabita številne obiskovalce. Fotografsko Hrastnik pa vabi decembru na Podvodni svet, uredili v vitrini društvo v mesecu razstavo ki so jo pri pošti. grafike in slikarske eksponate, ki upodabljajo tihožitja, akte in abstrakcijo. V četrtek, 23.dec, pa bodo priredili družabni večer za odrasle bralce in otroke. Na ta dan bo v športni hali tudi tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga organizira Rdeči križ Hrastnik.. V soboto, 11 .dec., je bilo živahno na ploščadi pred delavskim domom, kjer je postavilo svoje stojnice Turistično društvo in z raznimi priboljški opozarjalo mimoidoče, da se bliža novo leto. Prvič so to novoletno aktivnost povezali s Konjerejskim društvom Hrastnik, ki je brezplačno prevažal v kočiji in lojterskem vozu najmlajše občane. Sicer so ljubitelji konj v občini kot društvo aktivni že tri leta. Na stojnice so povabili tudi osnovnošolce z Dola, ki so ponudili svoje izdelke, narejene v šolski novoletni delavnici. Najmlajši so obiskali gledališki abonma Lisička Zvitorepka, otroke z Dola in Hrastnika pa je obiskal dedek Mraz z lutkovno predstavo v organizaciji OZPM Hrastnik. Novoletni koncert Glasbene šole je bil v torek, 14. dec. v delavskem domu, steklarske godbe pa v sredo,22.dec., v športni dvorani. V Dolanki pa so izvedli v soboto, 18.dec. in nedeljo, 19.dec., tradicionalni božično novoletni turnir v malem nogometu. Kaj še sledi? Filmske predstave za šolsko mladino, koncerti za malo starejšo mladino in novoletni žur na nedeljo,26.dec., ko bo popoldne namenjeno najmlajšim in se bo zaključilo z ognjemetom ob 19.00 uri. Starejši pa začenjajo ta večer s skupino Zasavci v športni dvorani na Logu. Tam bo tudi silvestrovanje Avtorja Tomaž Gnus in Gregor Hafner s slikovitimi posnetki predstavljata morske globine Jadranskega morja. Da ne pozabimo na poletje...pravita. Fotografije: Belinda Ladiha, Romana Verdel, Gregor Hafner in Nataša Gruden Tekst: Fanči Moljk CENAKOLO 'KT a stari kmečki domačiji v Vrhu pri Škocjanu 46 je bila J.N 13. maja blagoslovljena prva kmečka hiša Skupnosti Cenacolo v Sloveniji. Tu živi trenutno devetnajst nekdanjih odvisnikov v »šoli življenja«. Skupnost je leta 1 983 ustanovila znana italijanska redovnica Sestra Elvira. Od takrat se je širila po vsem svetu in danes ima petinpetdeset hiš, od katerih je ena tudi v Sloveniji. Hišo, hlev, gospodarsko poslopje, travnike in gozdove je po denacionalizaciji novi-stari lastnik, ki živi v ZDA, oddal skupnosti v brezplačen najem. samega sebe v sebi, zato ni pomembno, kaj delajo, temveč kako. Po kosilu se fantje kakšno uro zadržijo v pogovoru, potem se vrnejo na delo in končajo delovni dan ob šestih zvečer. Uredijo se, malicajo in se spet dobijo v kapelici, kjer se pogovorijo o minulem dnevu. Okrog osmih zvečer imajo večerjo, po njej še nekaj prostega časa in ob desetih zvečer gredo spat. Domačini imajo fante, ki so v hiši našli svoj novi dom, radi, saj so pridni in delavni. Ob šestih zjutraj se prične njihov dan. Po zajtrku se dobijo v kapelici, kjer se učijo sprejemanja. V molitvi izražajo željo in hotenje po drugačnem življenju, v katerem bodo znali probleme in težave reševati drugače, s svojo močjo in z božjo pomočjo. Po jutranjem obredu opravljajo vsak svoje delo. V skupnosti nimajo zunanjih sodelavcev ali specialistov, vse delo opravljajo sami. Tako postanejo peki, kuharji, čistilci, zidarji, mizarji, tesarji, vrtnarji, vse, kar terja od njih bivanje v skupnosti. Najvažnejše delo pa je gradnja V skupnosti Cenacolo ne uporabljajo zdravil in drugih nadomestil za drogo. Edino njihovo »priznano« zdravilo je ljubezen. Ljubezen do sebe in do sočloveka, ki jo črpajo iz neskončnega božjega vrelca. Že takoj ob vstopu lahko začutijo, dajih na njihovi poti spremlja angel varuh, nekdo od že dalj časa stanujočih v skupnosti, ki prevzame skrb za novega člana. Njegova naloga je, da novemu članu pomaga pri uvajanju v skupnost, mu opiše način življenja vseh njenih stanovalcev in je z njim vseh štiriindvajset ur ter mu na vse načine pomaga pri prvih korakih. Tudi narediti mora marsikaj namesto njega, skupaj z njim trpi in 74N\VC se bori proti klicu droge, kije ob abstinenci zelo močan in intenziven. Oba se na ta način kalita v trdnejše materiale. Varuh se na ta način uči »imeti rad«, novinec pa verjeti, daje vreden iskrenega prijatelja in nekoga, ki mu je mar zanj brez materialnih razlogov ali kakšnih drugih interesov kot povračilo za pozornost in ljubezen. Tako se počasi uči drugačne komunikacije in odkritosti z bližnjimi, ki je bila pred vstopom v skupnost vse prej kot iskrena. Skupnost v svojih članih vzbuja in neguje potenciale, ki so v njih »zaspali«. Nekateri se odločijo za izražanje v umetnosti, drugi nadaljujejo in dokončajo izobraževanje, nekateri pa se odločijo, da bodo postali misijonarji. Uspešnost šole življenja v tej skupnosti je 90 %. Tudi dva Prekmurca, ki sta v njej živela tri oziroma štiri leta, sta že našla smisel življenja, zapustila skupnost in zaživela človeka vredno življenje na vrednotah, kot so mir, nenasilje, mirno delovanje, harmonija in ljubezen do sebe in do vsakogar. Fantje ostajajo v skupnosti lahko toliko časa, dokler v sebi ne začutijo, da so svobodni. Čas bivanja ni natanko opredeljen. Naučijo pa se preprostega, vendar zelo bogatega življenja. Za dekleta v Sloveniji še nimamo skupnosti Cenacolo, obstajajo pa v sosednjih državah in drugod po svetu. Skupnost Cenacolo »se živi sama«. Sestra Elvira v Italiji ni iskala pomoči od države, čeprav bi imela pravico do tega, tako kot druge skupnosti. Sama pravi: «Če Bog želi mojo skupnost in vse, kar želi, naredim, mi bo dal za to tudi sredstva in še ostalo, kar potrebujemo.« Sprejemajo samo prostovoljne prispevke. V Sloveniji upravlja komuna ČENAKOLO hišo s pripadajočim zemljiščem na Dolenjskem, kjer bodo zasvojenci od drog živeli šolo življenja, v kateri bodo našli ob delu in molitvi nesebično ljubezen in smisel življenja. Veliko dela in prizadevanj je ob ustanovitvi komune prispevalo Društvo za duhovno preobrazbo Lotosov cvet Lendava. Njegova predstavnica Nataša Varga je zapisal:«Tudi pri nas smo začutili bistvo komune Cenacolo in iz čistega srca darovali za obnovo hiše v Škocjanu. Ob tej priložnosti bi se v imenu fantov iz omenjene skupnosti, ki so zelo hvaležni za darove, rada vsem darovalcem zahvalila. Hvaležni pa vam bomo, če boste tudi vi s svojim prispevkom pripomogli fantom pri adaptaciji njihovega doma in njihove duhovne rasti. Družinam, ki so v stiski in potrebujejo pomoč, z nesebično ljubeznijo ponujam pomoč - telefonska številka 02-576-18-13, tisti pa, ki bi želeli darovati sredstva za obnovo strehe hiše v Škocjanu, lahko nakažete le-te na račun številka 02342-0091583611 - pri Ljubljanski banki, Novi ljubljanski banki d.d. Ljubljana, enota Lendava za DRUŠTVO ZA DUHOVNO PREOBRAZBO LOTOSOV CVET, LENDAVA.« S hvaležnostjo in ljubeznijo se obrača Nataša Varga na vse prebivalce našega planeta -prav posebej pa na neposredno prizadete... Težko je ugibati, ali si človek sam izbere življenjsko KANTAVTORSKI VEČER V DELAVSKEM DOMU T TDD Zagoije je z razumevanjem in podporo DD Zagorje in ŠKLABA, KUD KNAP organiziral kantavtorski večer z Janijem V Kovačičem in gostom Danijem KavaSem. Večerje popestriLa razstava Underground stripa podjetja za MALOMEŠČANSKO UMETNOST, humor in družbeno angažirane pesmi. (Text MB, Foto: ZIBI) pot ali pot izbere njega, dejstvo pa je, da nikomur ni posuta s cvetjem in tega se zavedajo tudi vsi, ki to hočejo. V Zasavju je bila akcija zbiranja sredstev za obnovo kmetije v Škocjanu dovolj odmevna in zato tudi uspešna, čeprav za mnoge, premnoge še vedno nepoznana. Pobudnik zbiranja materialne pomoči v Zasavju in kontaktna oseba je Ivo Hribar z Vidrge. Vsi, prizadeti ali ne, po svojem hotenju ali ne, odvisni ali ne... na številki 041 419 825 vas pričakuje! MaH ----. DAROVALCI SKUPNOSTI CENAKOLO ŠKOCJAN IZ ZASAVJA: Miroslav Štrajhar, Svea Zagorje Janez Vidmar, Evj Kisovec Veko Ajtič, Sak Kisovec Franc Ravnikar, Avtoprevozništvo Izlake Gabriel Brezovar, MTO Kisovec IGM, Zagorje Lafarge Cement; Trbovlje Eko drevesnica Ocepek Irena in Janez,Žvarulje Alojz Smrkolj, Mlinše Sonja in Tomaž Klopčič Peter in Marija Brodar, Kandrše Ana Strmljan,Vidrga Ivi in Tatjana Hribar,Vidrga V J Občina Zagorje ob Savi vabi na novoletne prireditve: 23.12. ob 19.00: Božično-novoletni koncert Glasbene šole Zagorje ob Savi v KC Delavski dom, 25.12. ob 20.00: Božični rock koncert: Mandala/Druga dimenzija/Bohem, Pero Lovšin/Big foot mama/Orlek pod šotorom ob Mediji 26.12. ob 12.00: Žegnanje konj v izvedbi konjeniškega kluba Janez Vajkard Valvasor na Medijskem gradu na Izlakah; ob 20.00: Zvezdni program ob dnevu samostonosti: Prima Vista/Nuša Derenda/Petar Grašo pod šotorom ob Mediji 27.12. ob 10.00: Ustvarjalna delavnica - izdelovanje voščilnic in vizitk v prostorh ŠKLABA; ob 19.00: Novoletni koncert ansamblov Modrijani in Igor in zlati zvoki v Kulturnem domu Kisovec; ob 19.00: Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje z gostom Jernejem Kuntnerje v Športni dvorani Zagorje ob Savi; ob 20.00: Od Dalmacije do Jamajke: De žur/Kingston/Jasmin Stavros pod šotorom ob Mediji 28.12. ob 10.00: Ustvarjalna delavnica - izdelovanje darilnih škatel, prostori Šklaba; ob 20.00: Zagorje odšteva: ZasavcFVesna Pisarovič/Victory pod šotorom ob Mediji 29.12. ob 16.00: Aida s Čukcem, Dedek Mraz in Twirling klub Svea Zagorje v mestnem parku; ob 20.00: Sedem dni in sedem noči: Atomik Harmonik/Karma/ Dražen Zečič pod šotorom ob Mediji 30.12. ob 20.00: Adijo 2004: Baksuzi/ Rok’n’band in Oto Pestner/Bajaga & Inštruktor! pod šotorom ob Mediji V _______________________________ Novoletne prireditve v organizaciji Občine Trbovlje V torek, 21.12. 2004 pričnemo v občini Trbovlje s prvo izmed petih večjih novoletnih prireditev. Otroke, mlade in malo manj mlade vabimo, da se ob zvokih kitare Adija Smolarja in njegovih hudomušnih, a resnih besedil, skupaj poveselimo in naredimo uvod v novoletno rajanje. Adi Smolar bo z nastopom začel ob 17. uri, zabavali pa se bomo v avli Delavskega doma Trbovlje. Vstop je prost, vabljeni! V četrtek, 23. 12. 2004 bosta z božično-novoletnim koncertom predstavila svoje delo mešani pevski zbor Svoboda in moški pevski zbor Zarja in nam pričarala božično vzdušje. Koncert se bo začel ob 18. uri, potekal pa bo na prostem, na že preverjeno dobri lokaciji, Ulici 1. junija, na ploščadi pred muzejem. Najmlajše bo v torek, 28. decembra, prišla zabavat Damjana Golavšek. Ob 16. uri bo v avli Delavskega doma začela z nastopom za otroke. Prijazno vabljeni, tudi za Damjanin koncert bo vstop prost. V sredo, 29. 12. bodo prišli na račun ljubitelji dobre glasbe. Na Ulici 1. junija bo namreč ob 18. uri novoletni rock - koncert z domačima skupinama Druga dimenzija in BOHEM. Za poslastico in slovo od starega leta bo v četrtek, 30. decembra, po pravljičnem sprevodu Dedka Mraza, ob 18. uri ognjemet v Mestnem parku. Vabljeni na vse prireditve in srečno! 31.12. ob 20.00: Silvestrovanje v Delavskem domu, steklena dvorana; ob 20.00: Silvestrovanje - Srečno 2005: najlepši cvet/ Čuki pod šotorom ob Mediji _______________________________________________J ^ ŠPORT MALI NOGOMET: KMN JUVENTUS OBČINSKI PRVAK Zmagovalci:Centrih, Bantan, M.D.Kirbiš, Bokal, B.Z.Presečki, Mihajlik, Goluh, Jovanovič, Breznikar, Novak (slika:Branko Klančar) TJrvo decembrsko soboto JT je v organizaciji KRC-a in Športne zveze Hrastnik v dvorani Dolanka potekalo občinsko malonogometno prvenstvo Hrastnika. V konkurenci devetih ekip je naslov občinskih prvakov osvojil Juventus, za katerega je, kot nam je sporočil vodja ekipe Jože Hočevar, to že 79-ti osvojeni pokal. Vse tekme je sodil Samo Lah iz Rimskih toplic. Ekipe so bile razvrščene v tri skupine. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili prvi dve uvrščeni ekipe posamezne skupine. Rezultati polfinalnih tekem: Rudnik- Torpedo Moskva 2:1, Juventus- Mir 1:0, Mexico GD Hrastnik- Young Boys 1:0. Finalne tekme: Mexico GD Hrastnik-Rudnik 4:3, Juventus- Rudnik 4:3, Juventus- Mexico GD Hrastnik 4:2. Končni vrstni red: 1.Juventus, 2.Mexico GD Hrastnik, 3.Rudnik. Najboljši strelec je bil Stanko Jovanovič s sedmimi zadetki, najboljši vratar je bil Mladen Centrih, najboljši igralec pa Mitja Breznikar, prav vsi iz Juventusa. I.G. NOGOMET: ZIMSKI TURNIR NOGOMETAŠEV NK ZAGORJE za vzgojo mladih nogometašev Vili Ameršek so nastopile vse mlade selekcije NK Zagorje. Videli smo tekme od najmlajših, U8 imenovanega do najstarejših, Ul8. Iz vsake starostne skupine so igrali med seboj, na zaključku pa sta se med seboj pomerili še ekipi U16 in U18. Zaključna tekma je bila izredno zanimiva, zmagali pa so nogometaši Ul6. Besedilo in fotografiji MM ROKOMET: TEKMOVANJE MLADIH ŠOLA ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE V 10. krogu so bile mlade rokometašice Šole rokometa Katja Kurent zelo uspešne. Vse tri ekipe so premagale svoje vrstnice iz Sevnice. Najbolj pomembna zmaga je prav gotovo zmag starejših deklic, ki se počasi bližajo prvemu mestu v svoji predtekmovalni skupini. 10. KROG MLAJŠE DEKLICE - B ŠR Katja Kurent Zagorje : ŽRK Sevnica 25:7 (17:1) Strelke: Hace 11, Zavec 4, Kerin 4, Rebolj 3, Lipovšek 2 in Hodžič 1 gol. Razlike v kvaliteti je bila več kot očitna. Že v prvem polčasu so domače naredile visoko razliko, tako da so v drugem polčasu dobile priložnost za igro. 10. KROG MLAJŠE DEKLICE-A ŠR Katja Kurent Zagorje: ŽRK Sevnica 29:9 (13:6) Strelke: Zavec 3, Klopčiči, Hace 7, Kerin 8, Lipovšek 1, Hribar-Kovač 6 in bratec 1 gol. Še ena lahka zmaga mlajših deklic A. Dekleta so brez poraza trdno na prvem mestu. 10. KROG STAREJŠE DEKLICE ŠR Katja Kurent Zagorje : ŽRK Sevnica 22:17 (12:10) Strelke: Borštnar 7, Fon 5, Golob 4, Mlakar 4, in Hribar kovač 2 gola. V zelo izenačeni tekmi so domače dosegle zelo pomembno zmago za naskok na prvo mesto v svoji skupini. Domače so si v zaključku prvega polčasa prigarale dva zadetka prednosti. Nato so v drugem polčasu z zelo borbeno in čvrsto igro v obrambi in nekaterimi hitrimi proti ŠPORT (Q napadi uspele razliko povečati na končnih 5 zadetkov prednosti. Vse igralke si za to zmago zaslužijo pohvale. Kljub temu je potrebno še posebej pohvaliti Tanjo Borštnar in Ajdo Mlakar, ki so odigrale svoje najboljšo tekmo v dosedanji igralski karieri. 1. B DRL - VZHOD - ŽENSKE 13. krog - Članice: RK Zagorje : ŽRK Sevnica 28 :16 (15:7) Strelke: Skočir 6, Ramšak 6, Roksandič 4, Jelševar 3, Mimič 3, Poglajen 2, Repovž in Češek po 1 gol Tudi članska ekipa je odigrala tekmo proti Sevničankam. Tudi v tej tekmi so domače brez problemov visoko premagale ekipo iz Sevnice. Priložnost so dobile predvsem tiste igralke, ki so v dosedanjem delu tekmovanja imele manj priložnosti pokazati svoje rokometno znanje. Predvsem z igro v napadu so bile nekoliko boljše od ostalih Petra Skočir in Ines Ramšak. Danilo Lipovšek TEKMOVANJE MLADIH ŠOLA ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE TV /ITade rokometašice Šole rokometa Katja Kurent Zagorje 1 V_Lso v soboto, 18 decembra gostovale v Brežicah. Mlajše deklice A in B so dosegle novo zmago medtem, ko so starejše deklice po dveh lepih zmagah tokrat morale priznati premoč domačih igralk. 11. KROG MLAJŠE DEKLICE - B ŽRK Brežice : ŠR Katja Kurent Zagorje 8 : 29 Strelke: Hace 13, Zavec 4, Kerin 4, Lipovšek 4 Zagorske igralke so imele proti svojim vrstnicam iz Brežic lahko delo. Razlika v kakovosti je precej velika. 11. KROG MLAJŠE DEKLICE-A ŽRK Brežice : ŠR Katja Kurent Zagorje 15: 19 (8: 8) Strelke: Perger 3, Klopčič 3, Hribar-Kovač 9, Hace 3 in Kerin 1 gol. V drugi tekmi mlajših deklic so se morale Zagorjanke precej bolj potruditi, da so zabeležile novo zmago. Tekma je bila vse skozi izenačena, Zagorska dekleta so uspela zabeležiti zmago v zadnjih desetih minutah tekme, tokrat je bila strlsko razpoložena Zala Hribar.Kovač. 4. KROG STAREJŠE DEKLICE ŽRK Brežice : ŠR Katja Kurent Zagorje 19:16(11:9) Strelke: Fon 8, Golob 4 in Hribar-Kovač 3 gol. Še v drugo so Brežičanke premagale rokometašice iz Zagorje domače so vodile celotno srečanje V sredini drugega polčasa so se Zagorjanke uspel približati na gol zaostanka, vendar jim kaj več ni uspelo. Tako ostajajo na tretjem mestu v svoji skupini. MLADINKE Rokometašice šole rokometa Katja Kurent Zagorje so v mladinski konkurenci odigrale tretji turnir. Tokrat so bile na gostovanju v Žalcu. Niso bile preveč uspešne. Izgubile so obe tekmi, proti domači ekipi so visoko izgubile z 35 proti 9 . Nato so v drugi tekmi izgubile priti vrstnicam iz Brežic z rezultatom 23 proti 17. Po štirih odigrani tekmah ostajajo Zagorjanke na tretjem mestu v drugi predtekmovalni skupini z eno zmago- 1. B DRL-VZHOD-ŽENSKE 14. krog Članice RK Branik : RK Zagorje 32:22(16:10) Strelke: Jelševar 6, Ramšak 7, Skočir 3, Marinovič 2 Poglajen in Borštnar po 1 gol. Članice so doživele še tretji poraz v rednem delu tekmovanja. Tokrat so nepričakovano izgubile proti Braniku iz Maribora. Zagorska dekleta so igrala brez treh igralk prve postave, ki so ostale doma zaradi poškodbe. Domače so vodile celotno srečanje. Rokometašice iz Zagorja so prikazale letošnjo najslabšo igro. Po tem porazu osvojile tretje mesto v prvem delu tekmovanja. V začetku februarja se pričenja drugi del tekmovanja- liga za prvaka 1. B lige.. Zagorska dekleta nosijo seboj 7 točk iz rednega dela tekmovanja od možnih 12. V drugem delu bodo nastopila iz skupine vzhod RK Brežice, RK Savinjska, RK Velenje in RK Zagorje. V skupini zahod KARATE: VELIKI USPEH TRBOVELJSKIH ORGANIZATORJEV IN TEKMOVALCEV NA 32. MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU »TRBOVLJE 2004« TT' arate klub TIKA Trbovlje je v soboto 18. decembra organiziral in izvedel že 32. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2004«, kije hkrati tudi najstarejši karate turnir v Evropi. V prekrasnem vzdušju, kije krasilo športno dvorano Polaj v Trbovljah, je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo kar 467 tekmovalk in tekmovalcev s 518 nastopi v športnih borbah in katah iz 66 klubov. Letošnji turnir je imel svojevrsten rekord po državah udeleženkah, saj so nastopili tekmovalci iz kar dvanajstih držav in sicer ARGENTINE, BOSNE IN HERCEGOVINE, ČEŠKE, HRVAŠKE, ITALIJE, LATVIJE, MAKEDONIJE, NEMČIJE, RUSIJE, SLOVAŠKE, UZBEKISTANA ter SLOVENIJE. Generalno pokroviteljstvo nad turnirjem je letos prevzel LAFARGE Cement iz Trbovelj. Tekmovalci in tekmovalke, med njimi večje število nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, pa se je pomerilo v 34 različnih starostnih in težnostnih kategorijah. Tudi ljubiteljev in navijačev karateja ni manjkalo, saj si je turnir ogledalo preko 2000 gledalcev. Turnir, ki je potekal več kot 10 ur je bil popestren z uradno otvoritvijo med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja in shovv programom. Poleg zanimive demonstracije domačih karateistov je bilo v Trbovljah možno videti tudi atraktivno skupno točko Pon-do-kwan kluba iz Zagorja in trboveljske plesne skupine BIT, ki je v sami dvorani požela velik aplavz. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo, saj so nastopili v dosedaj najštevilčnejši zasedbi, ki je vsebovala glede na tekmovalne sposobnosti tudi zelo kvalitetne tekmovalce. Skupno je nastopilo kar 62 domačih tekmovalk in tekmovalcev. V dopoldanskem delu so najprej nastopili kataši. Kljub solidni izvedbi kat so Trboveljčani tokrat v izredno močnih kategorijah v posamezni konkurenci ostali brez medalj. Čast so rešili ekipi v sestavi Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER, Kristijan OSTOJIČ ter dekleta Nina POŠEBAL, Nastja BEVC in Katja SIMERL, ki so v ekipnem delu osvojile srebrno in bronasto medaljo. Več športne sreče so že po tradiciji imeli v športnih borbah. Tudi tokrat se je pokazalo, da se domačinom ni treba bati za bodočnost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlajši že obogateni z izkušnjami, tako domačih, kot mednarodnih borišč. Poleg rednih treningov so v klubu s pomočjo dodatnih treningov preko vikendov, svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju pokazali največ, kar so trenutno sposobni. Želja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmagovalvih stopnicah najstarejšega in v tem delu Evrope najkvalitetnejšega turnirja. Splošno pravilo je, da je tisti, ki osvoji medaljo na tem turnirju res zelo kvaliteten tekmovalec, kajti v tako številčnih kategorijah, uspeh ne more biti naključen. Na zmagovalni oder so se tokrat povzpeli Žiga ROZINA na tretjo stopničko, Timi UMEK in Maks ŠMIDHOFER drugo ter na najvišjo Borut KORPES in Nik ŽLAK. Sedem osvojenih medalj v dopoldanskem delu so bile dobra popotnica za tekmovalce, ki so nastopili v popoldanskem delu. Na mednarodnih boriščih se vse bolj pojavljajo tekmovanja v veteranskih kategorijah, zato so organizatorji omogočili starejšim karateistom, ki so načeloma že zaključili svoje tekmovalne kariere, da se srečajo, 74K\VC Mi' ' ' 23. gruden2004 pa še niso znani še vsi rezultati. Za konec pa vsem skupaj želim vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto 2005 v imenu zagorskih rokometašic ------------------------ Danilo Lipovšek obudijo spomine iz preteklosti in pomerijo med seboj. Sam nastop ni bil nič veteranski, kajti tekmovalci so se sicer športno, vendar zagrizeno pomerili med seboj. Strategija trboveljskega karateja govori o tem, da v klubu najdejo svoje mesto tako najmlajši, kot tudi tisti po letih malo starejši. To sta potrdila tudi IgorNARAGLAV z osvojeno srebrno ter Damir VUČILOVSKI bronasto medaljo. Na koncu so sledile najatraktivnejše športne borbe v dveh ženskih ter treh moških težnostnih kategorijah. Konkurenca je bila res strašna, saj je nastopilo kar nekaj nosilcev medalj iz naj višjih evropskih in svetovnih tekmovanj, na čelu z dvakratnim zmagovacem svetovnega pokala, Rusom MAGOMEDOVIM, ki je nastopil v Jernejevi in Dejanovi kategoriji. Trboveljčani so imeli v ognju štiri žezla, Tomya CESTNIKA, Žigo ŠANTEJA, Jerneja SIMERLA ter Dejana VOZLIČA, ki je pred dobrim mesecem prestopil v trboveljske vrste in mu je bil do krstni nastop za novi klub. Kljub dobri borbi se je Tomy moral posloviti od nadaljnega tekmovanja že v prvem kolu. Čeprav je lanski zmagovalec turnirja v kadetski konkurenci, Žiga ŠANTEJ nastopal prvič v članski konkurenci, je bil trdno odločen, da se povzpne na zmagovalni oder. To mu je na koncu tudi uspelo z osvojeno bronasto medaljo. Največ so domačini pričakovali od naj izkušenejših tekmovalcev, Jerneja SIMERLA in Dejana VOZLIČA, letošnjega mladinskega viceprvaka Evrope. Oba sta krenila zelo odločeno, vsak na svoji strani tekmovalne liste, kar je njima omogočilo to, da se lahko srečata šele v finalu. Oba obogatena z mnogimi medaljami, tako na domačih kot mednarodnih boriščih bi vsako drugo uvrstitev, razen finala štela kar za neuspeh. Kljub temu, da nista imela lahkega dela, saj sta si v nekaterih borbah priborila zmage šele v podaljških, je bila tokrat športna sreča na njuni strani. Zadnja borba v finalu je bila njuna, žal pa je bila zlata medalja samo ena in je tokrat pripadala Dejanu. Po sodnikovi odločitvi sta se prijateljsko objela in s tem pokazala vsem podobo in odnos pravega vrhunskega športnika. 12 osvojenih medalj za Trboveljčane v vsehstarostnihkategorijahponovno potrjuje pravilno usmeritev trboveljskega karateja. 164 osvojenih medalj v koledarskem letu na uradnih domačih in mednarodnih boriščih pa je tudi svojevrsten rekord, ki bo še dolgo odmeval v karatejskih krogih. Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika. Mariborčana Primoža DEBEN AKA. sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga, svoje delo uspešno opravili, saj so skrbeli, da ne bi prišlo do morebitnih hujših poškodb med tekmovanjem v športnih borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja posebej pomembno. Samo število nastopajočih tekmovalce\-iz rekordnega števila držav udeleženk turnirja pa je letos potrdilo izjemno uspešno organizacijo, kar je nedvomno najvišje priznanje celotnemu kolektivu karate kluba TIKATRBOVLJE. in tudi hkrati napoved, da bo organizacija turnirja prihodnje leto šla še korak naprej. KOŠARKA: Fimgo GLAVICA ČLANI Ul SKL (9±rog) K.K ZAGORJE BZ : K.K. KRKA 76 : 83 Strelci za KK Zagorje BZ:Zagorc 11. Breže 10. Gržina 7. Ritoper 16. Novak 6.Ambrož 9. Klepo 17 (lOJrrog) KK TRIGLAV : KK ZAGORJE BZ 85 : 92 Strelci za KK Zagorje BZ: Zagorc 22. Brcžc 10. Gržina 14. Lovše 3. Ritupcr 10. Novak 19. Japič 2. Klepo 12. Trenutna lestvica: 1 KK Krka 17 točk... ...7..KK Zagorje BZ 14 točk.... ČLANI I B SKL (8.krog) KK UNION OLIMPIJA MLADI : KK RUDAR 67 : 83 Strelci za KK Rudar:Košalin 16. Džombič 14. Knaus 9. Adamovič 14. Brečko 9. Cizej 15. Markovič 6 KK HOPSI POLZELA : KK LITIJA 105 : 84 Strelci za KK Litijo: Blažcvič 8. Pušič G 11. Štrukelj 6. Guberinič L Pušič D. 15. Mesarič 8. Obrčkal 21. Trifunovič 14 KK BANEX : KK GD HRASTNIK 84 : 74 Strelci za GD Hrastnik:Kragolinik 7. Tilinger 15. Žitnik 13. Tušek 5. Gjud 8. Godicelj 26. (9Jcrog) KK RUDAR : KK PARKLJI BEŽIGRAD 97 : 88 Strelci za KK Rudar: Košalin 6. Džombič 24. Knaus 13. Adamovič 24. Brečko 10. Čop A. 11. Cizej 4 (15 skokov). Markovič 3. Vajdič 2. KK LITIJA : KK BANEX 100 : 102 (podaljški) Strelci za KK Litijo: Blažcvič 5. Pušič G. 23. Štrukelj 10. Pušič D. 20. Mesarič 7. Obcrčkal 20. Trifunov ič 15. KK NOVA GORICA : KK GD HRASTNIK - v sredo. 22.12.04 ob 20.00 uri v HIT športni dvorarti v Šempetru. Trenutna lestvica: l.Loka kava 19 točk... .3.Rudar 18 točk.. 7.Litija 15 točk... 9.GD Hrastnik 14(1 tekma manj) Napovednik: KK Hopski Polzela:KK Rudar v nedeljo. 26.. 12.04 ob 19.00 uri v športni dvorani v Polzeli KK GD Hrastnik :KK Litija v sredo. 19.12.04 ob 18.30 v dv orani na Logu. ČLANI-POKAL SPAR (4.krog - prva tekma) KK ZAGORJE BZ : KK ELEKTRA 84 : 85 Elektra se je uvrstila na finalni turnir osmih ekip. MLADINCI I.SKL— CENTER (lOArog) KK GROSUPLJE : KK LITIJA 69 : 62 Strelci za KK Litijo: Blažcvič 19. Zupan 15. Erciz 1.3 MLADINCI ILSKL- VZHOD IV (lOJkrog) KK ZAGORJE BZ : KK RUDAR 89 : 81 Strelci za KK Zagorje BZ: Šišič 28. Lipovšek 18. Avdibašič 14 Strelci za KK Rudar:Radak 29. Guzcj 27. Mujič 8 KADETI ILSKL - VZHOD IV (1 Okrog) KK KRŠKO : KK LITIJA 50 :74 Strelci za KK Litijo :Zupan 23, Kolenc ŠPORT ------------------------H--S— - 19. Čepin 14 KK RUDAR : KK LASTOVKA DOMŽALE 65 : 102 Strelci za KK RudarBožjak 38. Gojič 14. Dečman 5 KK ZAGORJE BZ - prost KADETINJE LSKL - ZAHOD (6irog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : KD SLOVAN 65:61 Strelke za ŽKD S.Jin-Jartg Poboljšaj 18. Barič 14. Kerin 1.3. Klavžar 10. Hatič 10 (7 krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD JEŽICA«A« 56 : 50 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Kerin 15. Poboljšaj 15. Barič 13. Hatič 7. KlavžartS Trbovcljčankc trenutno zasedajo 3. mesto v skupini in imajo dobre izglcdc. da sc prebije jo v Stiperligo med šest najboljših v državi. PIONIRKE I.SKL - SUPER LIGA A (6.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD JEŽICA 70 : 43 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 25. Barič 18. Slapšak 15. Klavžar 8 Igralke ŽKD S.Jin-Jang so končale ligo brez. poraza ( 20 zmag) in so udeleženke finalnega turnirj z ŽKD Ježico. KK S.Konjice in ŽKK Šentjur-Šmarje. Napovednik: Finalni tumirbo potekal 07.0 L. 08.01 in 09.01.2005 v Trbovljah v dvorani Polaj. MLAJŠE PIONIRKE -trening tekma v Trbovljah ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD JEŽICA 60 : .32 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Svctič 26. Aliji 15. Kušar Urša 10 Trening tekma v Ljubljani ŽKD JEŽICA : ŽKD STUDIO JIN-JANG .32:61 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Svctič .32. Kušar Urša 10. Amon 5 ŠKL - OSNOVNE ŠOLE (prva tekma) OŠ F.Malgaja Šentjur : OŠ NHR Hrastnik 83 : 47 OŠTČeč/OŠ I.Cankar Trbovlje : l .OŠ Rogaška Slatina/OŠ Rogatec 74 : 55 Strelci za OŠ T.Čcč/OŠ I.CankarBarič 12. Dobcrlct 10. Tominšek 10. Klavžar 9 PilekAtjoSa SPORT JING JANG: BOŽIČNO - NOVOLETNI TURNIR ŽKD STUDIO JIN-JANG ŽKD Studio Jin-Jang je priredilo 10. Božično-novoletni turnir, ki je potekal v soboto, 4. 12. 2004 v telovadnici OŠ Trbovlje. Prve so se ob 10. uri na uradni prvenstveni tekmi pomerile kadetinje ŽKD STUDIO JIN-JANG proti ljubljanjski ŽKK PANTER ILIRIJA. Ilirke so izkoriščale premoč v višini in fizični moči. Trboveljčanke, predvsem pionirke, pa so poskušale izkoristiti svoje tehnično znanje, agresivnost in hitrost. Že od samega začetka so bile v vodstvu gostje. Razlika se je v večjem delu tekme gibala okoli 10 točk. Domačinke so se večkrat približale na nekaj točk (polčas 24:28), vendar brez uspeha. Na koncu so slavile Ilirke s 60 : 46. Strelke za ŽKD STUDIO JIN-JANG: Poboljšaj 14, Barič 13, Slapšak 12, Batič 5. Ob 12. uri so se pomerile naše mlajše pionirke v prijateljski tekmi z mlajšimi pionirji GD Hrastnika. V napeti in izenačeni tekmi so zmagala dekleta z rezultatom 54 : 43. Ob 16. uri pa sta se med seboj pomerili ekipi mlajših dečkov, ki šele spoznavajo prve korake košarke. Pomerili sta se šola košarke KK RUDAR in šola košarke GD HRASTNIK. Zmagala je ekipa KK RUDAR z rezultatom 56 : 8. Vrhunec dneva pa je bila zadnja tekma, ki jo imenujemo VIP tekma, ŽKD STUDIO JIN-JANG (članice-bivše igralke): EKIPA (trenerji, uprava, starši ...). Taje bila ob 18. uri. Na tej tekmi smo se zbrale vse starejše igralke, ki smo včasih trenirale in zbrali so se tudi naši trenerji, člani uprave, starši. Tekma je bila zelo izenačena. Prvi polčas smo dobile bivše igralke, na koncu pa nas je izdalo dolgo neigranje in fizično ter višinsko premoč ekipe UPRAVE. Ob izteku igralnega časa se je rezultat ustavil na 57 : 57. Zaradi utrujenosti in veselja ob takšnem rezultatu smo se odločili, da ne bomo več igrali. Pripravila: Lina Dečman (miš MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ ) MIKLAVŽEV SEJEM Komaj se je začel veseli december, že se je na igrišču pred našo šolo odvijala prva prireditev. To je bil Miklavžev sejem. Prireditev, ki je bila namenjena učencem naše šole, njihovim staršem in tudi drugim obiskovalcem, se je začela ob šestnajsti uri. Z mami sva takoj po prihodu kupili tri srečke za srečelov. Na stojnici z dobitki je bila velika gneča, zato je minilo kar nekaj časa, preden sem prišla na vrsto za dobitke. Dobila sem zanimive in uporabne stvari: knjigo, dva svinčnika, zvezek, tri sokove in lutko klovna. Z dobitki sem bila zadovoljna. Moja radovednost, ki jo je povzročil srečelov, je bila potešena. Šla sem do odra poslušat našega glasbenega gosta Vilija Resnika. Na parkirišču pa seje že začel dvigati balon. Pohitela sem tja, saj so učiteljice že klicale izžrebance za vožnjo z balonom. Kljub temu da nisem bila izžrebana, je na koncu ostalo še nekaj časa, da sem se tudi jaz lahko peljala z balonom. To je bilo zanimivo doživetje. Na Miklavževem sejmu mi je bilo zelo všeč. Vesela sem, da naša šola organizira take prireditve za otroke. Anja Šlibar, 4. a OŠ Toneta Okrogaija Zagorje VESELI DECEMBER December naj bi bil zelo vesel mesec, pol pričakovanja in lepih misli. Tudi jaz se ga veselim, čeprav imam v tem prednovoletnem času še več obveznosti kot sicer. Ker v glasbeni šoli igram dva inštrumenta, pojem v pevskem zboru ter igram v orkestru, sem ta mesec zelo zaposlena. Skoraj ves prosti čas preživim v glasbeni šoli. Zaradi toliko obveznosti se moram odpovedati tudi nekaterim šolskim dejavnostim. Nisem se mogla udeležiti Miklavževega sejma, ki so ga za nas učence in tudi druge obiskovalce organizirali delavci naše šole. V tem mesecu imam kar tri nastope, zato imam tudi ob sobotah vaje. Velikokrat sem že nastopala na odru, zato na nastopih nimam veliko treme. Z odra opazujem gledalce in poslušalce v dvorani in mi je VAKWr __________________________________23. gruden 2004 lepo pri srcu. Vem, da z vsakim nastopom nekomu polepšam dan. Takrat je ves moj trud poplačan. Kljub obveznostim imam mesec december zelo rada, ker me na koncu čakajo novoletne počitnice in zasluženi počitek. Jerica Keršnik, 4.a OŠ Toneta Okrogaija Zagorje zevala 06 6o(eči izgu6i našega dragega JflddEZJA {MJA(RšTldfČIČfl-, avtoprevozni/{g iz SkCendrovca se iskreno zafivaCjujemo vsem, ki ste sočustvovafi z nami, ga pospremiti na njegovo zadnjo pot, darovati cvetje, sveče in izrekti pisno in ustno sožaCje. Za ukazano sočustvovanje in govor se zafivaCjujemo vsem avtoprevoznikom iz Zasavja, (prav takp se zafivaCjujemo vsem podjetnikom, Of rtni zßornici Zagorje in njihovemu pevskemu zSoru, prostovofjnim gasifskim društvom Padež, Podkum in %ptredež. Zafrvafa gre tudi Župnijskemu uradu Podkum, 'Krajevni skupnosti Podkum in Lovski družini Podkum. Žafujoči, žena Jdermina, sin Dejan in hči Nina. Kronično na področju PO Zagoije Dne 4.12. ob 17.30 uti smo obravnali prometno nesrečo na cesti v Slačnik, kjer je neznani voznik osebnega avtomobila po vsej vcijctnosti znamke ford fiesta zaradi vožnje po sredini vozišča trčil v nasproti vozeče vozilo ter s kraja odpeljal. Dne 9.12. sta bila v trgovini Tuš prijeta dva moška, ki sta si protipravno pripastila nekaj artiklov. Zoper oba bodo podane kazenske ovadbe. Dne 6.12. ob 15.15 uri so policisti intenenirali v bifeju v Kisovcu, kjer sta dva mlada fanta kršila javni red in mir. Po opozorilu sta s kršitvami prenehala. Zoper njiju bo podan predlog sodniku za prekrške. Kronično na področju PO Hrastnik Dne 4.12. ob 22.45 so bili policisti obveščeni o vlomu v Minimarkct v Zagoiju ob Savi, pri čemer naj bi varnostnik opazil, da sc storilec še nahaja v prostorih trgovine. Na kraju je bil dejansko prijet storilec, katerega so policisti pridržali in z njim opravili razgovor. Pri osebni preiskavi je bil najden denar, katerega je odtujil iz blagajne. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. Dne 5.12. ob 22.uri so morali policisti pohiteti v zasebni prostor, kjer je pijani občan žalil in pretepal svojo ženo. Ob prihodu policistov na kraj je s kršitvijo že prenehal, zato je bil seznanjen, da bo zoper njega podan predlog sodniku za prekrške, v primem nadaljevanja kršitve pa bo zoper njega odrejeno pridržanje. Ob 00.10 uri so bili policisti obveščeni o ponovni kršitvi, na kraju pa je bilo iz ravnanja kršitelja utemeljeno sklepati, da bo s kršitvijo nadaljeval. Zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve na Policijski postaji Trbovlje. Dne 13.12. ob 8.20 uri sc je na Policijskem oddelku Hrastnik zglasil občan in prijavil tatvino denarnice iz vozila. Ugotovljeno je bilo, daje omenjeni v Litiji pobral avtoštoparko, katera je v vozilu izkoristila nepazljivost voznika in mu odtujila denarnico. V denarnici sc je nahajalo 30.000 SIT, prav tako pa je opravila dvig iz bankomata in tako oškodovala omenjenega še za 22.000 SIT. Storilko policisti še iščejo. POLICIJA OPOZARJA V dneh od 16. do 31.12.2004 bo potekala preventivno-represivna akcija “Natakar, taksi prosim.” V tem času bodo policisti poostreno nadzirali vse udeležence v cestnem prometu ter jih preskušali z alkotesti. Zaradi varnosti njihsamihinvamostidmgihudeležencev v cestnem prometu pozivamo vse. da ne vozijo pod vplivom alkohola in da naj raje uporabljajo sredstva javnega prevoza ali taksije. Peter Motnika! KRONIČNO M* ------------------1---- SINET ZOPET HITREJŠI IN SPRETNEJŠI OD VLOMILCA V soboto 04.12.2004 seje ob 21.57 uri sprožil alarm v varovanem objektu ERA MINIMARKET ZAGORJE. Varnostniki SINET-a so takoj pohiteli na kraj dogodka in zalotili ter zadržali vlomilca na objektu do prihoda policije,ki gaje nato prevzela v “nadaljnjo obdelavo”. Tako seje ponovno izkazalo, da sc varovanje premoženja izplača zaupati uspešni delniški družbi SINET iz Hrastnika. Ivan Hršak IZJAVA ZA JAVNOST TOred 64 leti, ko je bila naša domovina okupirana, je okupator v okviru svoje JE raznarodovalne politike izgnal 63000 Slovencev. Obremenjeni smo bili z bolečino izgona^ grozo trajne izgube domovine, izkoriščani kot poceni delovna sila v službi nemflcega »tisočletnega« rajha-Vsernjc bila odvzeta damovina, premoženj e, včasih bomo, a vendar in mnogim mladim možnost šolanja, posledice česar smo številni čutili vse življenje. Zastrašujoče število 63000 izgnanih je bilo dolgih 50 let zanemaijanihkot zgodovinsko dejstvo. Nova država Slovenjjaponkuša materialno in moralno popraviti nekatere krivice, Iri so bile storjene žrtvam vojnega nasilja. Naša želja jc, da ohranjamo spomin na ta del narodove zgodovine. Ta naj živi v naših mislih in nanj naj nas opozatjajo pomniki. Ponuja sc nam lepa priložnost, da združimo estetsko in moralno tj. da postavimo spomenik v mestnem parku kot umetniško stvaritev akademskega kiparja Stojana Batiča in kot opomin tem in naslednjim rodovom, da naj sc to, kar seje zgodilo, nikdar ne pozabi in nikoli več ne ponovi. Člani KO DIS smo sklenili, da bomo med članstvom zbirali po 10 000 SIT, kar naj bi zneslo približno 3.000.000.— Spomenik sam brez ureditve parka, pa naj bi stal 7 mio SIT. Iz tega je razvidno, da nam jc potrebna pomoč vsakogar, ki jo lahko prispeva in ki meni z nami vred, da je vredno ohraniti spomin. Z veseljem in s ponosom obveščamo javnost, da so poleg številnih naših članov v zbirko prispevali ugledni posamezniki med njimi Janez Stanovrrik, ki jc sicer predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije. Odzvala se jc tudi Banka zasavje d.d. v Sklad Franca Rozmana Staneta in nekateri zasavski podjetniki. Podroben seznam je na razpolago v društvu in ga redno objavljamo v društvenem vestniku. Sredstva prispevajte kot vplačilo v blagajno društva na našem sedežu ali pa na račun Društva izgnancev Slovenije - KO Trbovlje pri Ljubljanski banki d.d. št. 02222 - 0253545444. S spoštovanjem lepo pozdravljeni! T jndmilft Jnlijtma Tolar Domovina, ti si kakor zdravje, kako si dragocena, tisti le spoznal je, ki kdaj te je izgubil. sm C I MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagoije ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam printer epson in nekaj računalniških delov (tipkovnica, miška), tel.: 031/ 465 999 Ugodno prodam 2 postelji, sedežno garnituro, kuhinjsko mizo in štiri stole, tel.: 051/ 303-908 Osebni stiki Dekleta, mamice, če si želite trajne, resne, iskrene zveze, premagajte osamljenost in samoto ter me pokličite, 031/836-378. Z veseljem se vam oglasim. nepnemičnin« Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725, in 031/359 726 Zagorje-Kisovec, dvosobno stanovanje, 54 m2, hitro vseljivo, letnik 1960, cena 7.950.000 SIT Trbovlje, dvosobno stanovanje, 58 m2, pritličje trostanovanjske hiše, lasten vhod, CK, takoj vseljivo, cena 8.500.000 SIT Trbovlje, večja stanovanjska hiša, novejša, letnik 1989, 320 m2 notranje površine, moderno grajena, urejeno naselje individualnih hiš, cena 29.500.000 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom V najem oddam stanovanj e v mirni okolici z lepim vrtom v izmeri 130 m2 ali dva stanovanja v izmeri 50 m2 in 80m2, inf.: 041/341 734 Ugodno prodam kmetijo v izmeri 10,5 ha na lepi sončni legi v Velikem širju. Možna menjava. Cena po dogovoru, tel.: 031/823-924 Razno Prodam plinsko peč corona bele barve, malo rabljeno, za 10.000 SIT in plinsko jeklenko za 5.000 SIT, tel.: 040/891-599 Ugodno prodam hladilnik s skrinjo, tel.: 040/267-411 \ Stanovanja, parcele V Zagorju oddam v najem v mirnem okolju poslovni prostor v izmeri 132 m2 z uporabnim dovoljenjem. Možnost je, da se spremeni v 2 poslovna prostora ali kombinacija poslovni prostor-stanovanje. Pred hišo je manjši park z velikim ograjenim parkirnim prostorom, cca 180 m2, inf. 041/341-734 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): (-------------------' NAŠA BODOČNOST Riba v vodi molči, zver na zemlji besni, ptič v zraku žvrgoli. - Aličlovckima v sebi tišino morja, besnenje zemlje in godbo zraka. Tagore Šestnajst malčkov, devet fantkov in sedem deklic, se je odločilo še pred božičkom priti med nas v dneh od 7. do 19. decembra. 07.12.2004 Sabina Posavec, Trg revolucije 26, Trbovlje - sin Vid Anej Bcc 09.12.2004 Marija Pižmoht, Borovak Id. Podkum - sin Tadej 11.12.2004 Irena Sladič, Ulica španskih borcev 12, Trbovlje - sin Mitja Šketako Stanislava Šterbucel, Brdce 29, Dol pri Hrastniku - sinova Niko in Sandi 14.12.2004 Mihelina Žebovec, Zbiljska cesta 1, Medvode - sin Emanuel 15.12.2004 Simona Žagar, Praprotno pri Hrastniku 29 - hči Karin Klanšek Irena Vičič, Podvine 13, Zagorje - hči Patricija Blagič 16. IZ 2004 Martina Tekave, Grajska vas 23a, Gomilsko - sin Žan Šoštar Silvestra Uduč, Presečno 26, Dobje pri Planini - hči Saša Mateja Baškovič, Šuštarjeva 52, Trbovlje - sin Miha 17. IZ 2004 Milka Malgaj, Košnica pri Celju 36, Celje - hči Stela Petra Prašnikar, Krnice 19, Hrastnik - hči Anja Sabina Martinčič, Podkum 67a, Podkum, Zagorje - sin Gašper Mojca Kosi, Dvetlični hrib 4, Rogaška Slatina - hči Sara Skubi 19. IZ 2004 Andreja Šmid, Mamo 1, Dol pri Hrastniku - hči Urša ISKRENO ČESTITAMO! v________________________________________________ J egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c-3 Tel.: IJ3/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka sobota _____________nedelja * 16-1B S - 12 10 ■ 12 KINO PROGRAM Kino Zagoije 24.12. ob 17.uri - CUKRČEK - ameriški, glasbeni 25.12. ob 19.uri-VAN HELSING-ameriški, srhljivka 26.12. ob 10.30 uri - BOŽIČEK 2. DEL - ameriški, mladinski; ob 19.uri - VAN HELSING - ameriški, srhljivka 27.12. ob 19.uri - VAN HELSING - ameriški, srhljivka 28.12. ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, triler 29.12. ob 17.uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA -ameriški, animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, triler 30.12. ob 17.uri-KRALJESTVO MORSKEGA PSA-ameriški, animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, triler 1.1 NI PREDSTAV 2.1. ob 10.30 uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA-ameriški, animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, triler 3.1. ob 19.uri - DODGEBALL - ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA - ameriški, komedija 4.1. ob 19.uri - DODGEBALL - ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA - ameriški, komedija Četrtek 23. 12. ob 19.00 uri velika dvorana Delavskega doma GLASBENA ŠOLA ZAGORJE božično-novoletni koncert ZABAVA Petek 31. 12. ob 20.00 uri steklena dvorana Delavskega doma VELIKO SILVESTROVANJE PETER UGRIN BAND (vstopnice na upravi Delavskega doma) Kino Trbovce 23.12.2004 POLARNI VLAK ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 24.12.2004 POLARNI VLAK ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 25.12.2004 POLARNI VLAK ob 10.00, 17.00; POSLEDNJI KLIC ob 19.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV (drama) ob 21.00 26.12.2004 POLARNI VLAK ob 10.00; POSLEDNJI KLIC ob 18.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV ob 20.00 27.12.2004 POLARNI VLAK ob 17.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV ob 19.00 28.12.2004 NEVERJETNI (an.druž.kom.) ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 29.12.2004 sreda NEVERJETNI ob 17.00; POLARNI VLAK ob 19.00; POSLEDNJI KLIC ob 21.00 30.12.2004 NEVERJETNI ob 17.00; OCEANOVIH 12 (akcija) ob 19.00; IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU (nadnaravni triler) ob 21.15 31.12.2004 NI PREDSTAV NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SPOOAJ RJASTO RUMEN. PO HRBTU MOORIKA STO SIV PTIC PEVEC SOVJETSKA ORODNA TELOVADK/ LATINI NA PRODUKT ŽLEZ Z )TR/S IZLO* NOTRANJIM IZLO* Čanjem SLAVKO KOTNIK «EKDANJA SLOVENSKA PEVKA PRIPRAVIL: RA2VED- OPTIČNI POJAV OB NEVIHTI ÜVUEM IKO DEL KREATOR DRAMSKIH OBLAČIL VALEČ NOVAK 1UA ^ENDUF PRIPADNIK STAREGA BALKAN- SKEGA NARODA OSEI ZAIM kaNAdsi PEVKA (CELINE) AVSTRALSKI PRČ FAZANJE VELIKOSTI PRED- KRŠČAN- SKA MEN1ŠK.A SEKTA INDIRA GANDHI JAVETl^ PRIBi :tišče. . ?IBE-ŽAUŠČE SAŠA VEGRI STIKALO S TIPKO VEČJI OBDELAN KOS ZEMLJE PRIPADNIK PRITLIKAVIH FIU-PiNSKIH AETOV VOJAŠKI OBRAMBNI ASI P ŠESTI DEL CELOTE MIHA ANDREAS NASILNO UVAJANJE NEMŠKE KULTURE !N JEZIKA UPTON SINCLAIR MESTO V FRANCIJI ZORA. SVITANJ KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) m. fčT NELETI NOVOZE-LAN. PTIČ 100 FRANCO- SKI KRONIST IZ 9. STOL. PRISTANIŠKA NAPRAVA ZA POPRAVILO LADIJ TVORNI GLAGOLSKI NAČIN, §§ JASPROTJE m PASIVA w*- KRHKA. PROZORNA AU PROSOJNA SNOV IZ RAZŽARJENE TEKOČE TALINE SANA 'REH ČREVESNA DLEZ PTICA SEÜVKA ;a JVKAZ DOLGIM KLJUNOM TINE OREL INDIJSKI ŠAHIST (VIS VAN A-THAN) SPONE ZA VKLEPANJE mm SEVERNI FRANCIJI SL. AKTER (EVGEN) 'JEM. TENI-SAĆICA HUBER NEMŠKI PISATEU IN 'VINAR SC H NO\ KI; KEMIJSKI SIMBOL ZA LITIJ FINSKA OPERISTKA ACKTE ŽIVLJENJ- SKO POMEMBNA TEKOČINA V ŽILAH PALEOLIT- SKO KAMENO ORODJE KRIPTON NEM. MATEMATIK. ŠAHIST IN FILOZOF (EMANUEL) ZVIJAČA. PREVARA PONUDBA V TRGOVINSKEM POSLOVANJU KEMIJSKI ZNAK ZA ŽELEZO DANILO VOJSKA '2 AINO: operistka Ackte OISE: reka v severni Franciji SMRDOKAVRA: ptica selivka ESENI: predkrščanska meniška sekta Vicoteka KJE JE TU LOGIKA V gostilno vstopi pijanček Nace in naroči pet viskijev. Spije enega za drugim, nato naroči štiri viskije. Tudi te spije enega za drugim, nato naroči tri viskije, pa dva in nazadnje enega. “Ali ni čudno?” pravi natakarju, “manj kot spijem, bolj sem pijan!" NEMOGOČE Dve zaljubljeni kapljici mleka se ljubkujeta in ena vpraša: “Ljubi, ali bi se poročil z menoj in imel otroke?" "Žal mi je, draga, toda jaz sem pasteriziran!” POTOP Potapljač je raziskoval morsko dno, ko so ga po zvezi poklicali, naj hitro pride na krov, ladje. Ko se je povzpel na krov je vprašal kapitana: “Kaj se je zgodilo?" “Ladja se potaplja!” POCENI PONUDBA Na dobrodelnem koncertu so licitirali, kdo daveč za poljub slavne pevke, ki je ravno nastopila na odru. “Dvajset tisoč! Trideset! Petdeset tisoč!" so vpili glasovi iz množice. "Jaz dam za tisočaka tri poljube!” se oglasi Marica. PABERKOVANJE »Cvetje je zelo zgovorno,« pravi nek cvetličar. »Če mladenič prinese izbranki šopek rož, ji ima zanesljivo kaj povedati. Če pa moški prinese cvetje soprogi, ji skoraj zagotovo nečesa noče povedati.« 6. septembra 1823 je na tradicionalni konjski dirki v Parizu zmagal konj, ki je bil v lasti vojvode de Guicheja. Ker pa je njegov čistokrvni žrebec prišel iz Anglije, dirka pa je bila name- njena samo francoskim konjem, je vojvoda naslov galantno prepustil drugouvrščenemu, angleškemu plemiču, ki je tekmoval s konjem francoskega rodu. Pravila so pač pravila. Rita Levi Montalcini, slavna italijanska dobitnica Nobelove nagrade, je dejala: »Vedno znova prebiram knjigo Če je to človek Prima Levija. Znam jo že skoraj na pamet. Pravi čudež je, da je lahko mlad človek, še vedno pod vtisom grozot koncentracijskega taborišča, zmogel napisati strani, prežete s tolikšno lepoto.« NAGRADNA KRIŽANKA 13 ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do XVl5 januarja 2005 na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta 20julija 2c, 1410 Zagotje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 01/2005. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozaijamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 24.9tevilko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3 x praktična nagrada frizerskega salona Mateja TTjtnffhniuH nagradne Vrjjtmilrw 22/2004: 1. nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Aleš Šalamon, Šklcndrovcc 24, Zagorje ob Savi 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Viljem Golob, Rudarska 2, Kisovec 3. nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: David Klinc, Polje 15, Zagotje ob Savi PIZZERIJA KUP 'l ig revolucije 2A.-Trbovlje Tel.: 03-56-30 514, GSM: O-id/S 13 /1 ^ x Odpiralni As: Pon.-čet. in nedelji f.00-22.00 pet. in sob 9.0Ci|24f00 * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3kg - cena 1690^^T * ponudba meseca - pizza, izbiri + pijača 49, * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah RAZVEDRILO tA ------------(_ FRIZERSKI SALON MATEJA Mateja Hribar s.p. Sl Izlake 60 Tel: 03/56 74 015 V ^ Zdim vam vesel božične praznike srečno in uspešno novo leto 2005! <11, a? www. cajnafiisa. net vam žeti prijetne praznike! t! l- Bj) AKCIJA H------ HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" PRIREJATA 4. TRADICIONALNO SILVESTROVANJE V »DIANI« NA TROJANAH OKUSNA SILVESTRSKA VEČERJA V PETIH HODIH! OBISK BOŽIČKA.OBISK DIMNIKARJA! TRIO NAFTALIN - V ŽIVO! PO POLNOČI LASTNI OGNJEMET! ZABAVA DO ZGODNJIH JUTRANJIH UR. NATO PA TELEČJA OBARA ALI SARMICE! ... in tako dalje, in tako naprej! Dragi gostje, vabimo vas, da tudi letos podarite silvestrski poljub v prijetni družbi! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 01-7233-610! Qö B [ffl ELI nt DECEMBRSKI SKRITI ZASAVC - II. DEL 'V Taš decembrski »skrivnostnež« seje IN z dvema diplomama, ki ju je trdno držal v rokah, čeprav sta izmuzljivi, ker sta ženski, vrnil v Zasavje, v Trbovlje. Prvo službo je dobil v elektrarni v Trbovljah, kjer je še vedno zaposlen ali pa ponovno, kakorkoli. Tudi elektrarna je bila eden izmed uspešnih TOZD-ov, v SOZD REK EK, ki so kot zasavski elitni konj skupaj nastopali na jugoslovanskem trgu. Takrat je naš skriti gost služboval na SOZD-u. Prišel je čas, ko so velikemu gigantu pričele počasi pohajati moči za delovanje tako velike in po praksi sodeč, umetne tvorbe. Prišel je čas RRPS-a in tudi smo sc srečevali s prijaznim in simpatičnim gospodarstvenikom, ki je nato spet našel svoj »dom« v elektrarni. Odpiranje rudnikov, investicije, razvoj, projektiva... tukaj sc naš gost počuti »kot riba v vodi«. Med križaijenjcm po gospodarskih vodah gaje tok zanesel tudi v politiko. Kot državni svetnik je kar nekaj časa »svetil« v državnem svetu v mrak, ki je čedalje bolj ovijal naše lepo Zasavje, da sami prebivalci nismo več vedeli ali bo dan ali bo noč. Nikoli se ni profesionalno ukvatjal s politiko, vendar je bil prisoten na njenem prizorišču. Poln energije in želje po delovanju je leta 1990 ustanovil tudi »svojo« firmo. Jasno, daje bila njena dejavnost usmetjena v izdelovanje raznih študij in projektov ter poslovnih načrtov za manjše firme. Zanimivi so bili tudi posli z vrednostnimi papigi, dokler ni v njem dozorel sklep, dajo: »...mal prodam, no ja, ne mal, velik«. Zdaj je ta firma vrgla sidro v sosednji občini, njen delni lastnik pa se še vedno rad ukvarja z belimi zadevami. Za smučanje in tenis mu bo sedaj ostalo le malce več časa, kot ga je bilo prej. Upa vsaj, da bo večkrat uspel pobegniti vsakdanjiku v hribe, na ribolov in seveda, pod vodno gladino - v tihi, čudoviti in tudi nevarni svet (MaH) KUPON 2/”! Oseba na sliki je: I Moji podatki: Ime in priimek:.......................................... Naslov:............................................. I Telefon:....................................... I Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20julija 2C, 1410 Zagorje I I I fntegfäli,,, Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si Internet: http:/7www.integral-zagoije.si •TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110; GSM: 041/616 348, 041/633 107 PRVI RAČUN Komu je namenjen? Namenjen je miadim od 7. do 18. leta starosti, ki želijo samostojno razpolagati s svojim denarnimi sredstvi. Kaj je Prvi račun? Je večvalutni ( tolarji in devize) osebni račun, na katerega mladoletni lahko prejemajo žepnino, štipendijo, nakazilo preko študentskega servisa in tudi sami polagajo gotovino. ■0- Kaj nudi? S tern računom pridobijo mladi bančno kartico z osebno številko (PIN) s katero so jim na voljo osnovne storitve na bančnih avtomatih {dvig in polog). Na bankomatu bodo lahko napolnili tudi svojo GSM kartico. Poleg tega pa lahko z njo plačujejo tudi na vseh prodajnih mestih, ki so označena z nalepko BA. S prvim računom mladi lahko poslujejo le v Sloveniji, Vodenja Prvega računa je brezplačno. ŠTUDENTSKI RAČUN Komu je namenjen? Študentski račun lahko dobi vsakdo, ki ima status študenta s stalnim bivališčem v Sloveniji. Študentski račun lahko odpre tudi polnoletni dijak. Kaj je Študentski račun? Je večvalutni osebni račun (tolarji in devize), na katerega prejemajo študentje in polnoletni dijaki občasne mesečne prejemke (štipendijo, nakazilo preko študentskega servisa, družinsko pokojnino...).. redne in Kaj nudi? BA- Maestro Kartica s PIN številko, ki jo prejme imetnik ob otvoritvi računa, je namenjena tako za poslovanje doma, kakor tudi v tujini, saj je to mednarodna kartica. Z njo lahko opravlja vse storitve, ki jih nudi bančni avtomat in plačujete blago in storitve na prodajnih mestih. In kaj še? Poleg že omenjene BA-Maestro za; kartice, ki jo prejme ob otvoritvi računa, pa imetnik tega računa v banki lahko zaprosi tudi kartico z odloženim plačilom ( Karanta, Eurocard/Mastercard čeke Klik NLB ( po polovični ceni) tvtobo NLB ( po polovični ceni) Izredni limit na osebnem računu Otvoritev trajnega naloga oziroma direktne bremenitve Prejemanje kratkih SMS sporočil o stanju na računu Tudi vodenje Študentskega računa je brezplačno. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Novo Ljubljanske banke Veliko sreče, zdravja, miru, topline in osebnega zadovoljstva, veliko novega, vzpodbudnega, doseženega, osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo... Vsem in vsakemu posebej v letu 2005 želimo iz uredništva Zasavca. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. - J 'Z :L ZSSBsL o * ^agrajena risba natečaja, ki ga je Lafarge Cement organiziral med četrtošolci v Zasavju. Narisal: Martin Štrovs, 10 let, OŠ Tončke Čeč, Trbovlje FARGE CEMENT 2005 \1 'S ‘«VV Celje - skladišče D-Per 6/2004 lllllllllllllllllllllll 5000014854,24 IVv „ Srecn COBISS o ZDRAVC * ' C' /V« .Aj S* i *v. • . - V-, •' • - •’ * ; i * • •. >. • . J5 />.. *«AvrVA«äÄ v:,' • . " • .t.* .* “.V v •'•‘•2» T /-V ^'/"r■ VESELO ■ - V’ - ’ /O mpesno banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje