KOMUNA V ŠTEVILKAH Ljudski odbori in kulturne potrebe državljanov {Dajatve na prebi>alca v letu 1*57) Banjaluka 1.044 Ohrid 146 Sarajevo: Beograd: Leskovac 598 okraj 638 mesio - 1.008 Ljubijana: mest. občine 116 mest. občine 149 okraj 993 Sisak 600 Bitolj 561 . mest. občine 230 Skoplje: Bor 108 Maribor: okraJ ' & Vranje 39 okraj ^ 585 mest. občine 116 Gostivar 41 mest. občipe 151 Split 2.562 „ Mostar 1.466 Subotlca: Sb: 108o N«: me,t. oMne 22 mest. obf. 79 "T*- °bWne K L Tet°V° m «63 ^.Ibiine » ^ |;L Kosovska Mi- ogulin 67 Skofja Loka 283 Kragujevae 656 me.st.' občine 226 R&ka ^9 Kranj 1.031 Peo 145 Povprečje: 633 Po podatkih Stalne kouference mest so v. 33 anketiranlh mestih dall ljudskl odboii obfin In okrajev 1/ svojih proračunskih sredstev lani za organizacljo kulturnega živ-ljenja približno 633 din povprefino na prebivalca. Po posaraeznih mestih so bili ti iz-datki zelo neenakomerno razvrSčeni: v Splitu so znašali 2.562 din na prebivalca, v Banja Luki, Kranju in Celju nekaj nad l.lloo, v Mostarju in Tuzli priblilno 1.5U0, a sotasuo v Vranju 39, Gostivarju 41, Ogulinu 67, Tetovu 179 In Skofji Loki 281 dinarjev. Te raslike ne Uvirajo samo iz raz^itne gospodarske in prorafunske močt ljuilskih od-borov, temveč tudi »d slopnje kulturnega življenja v mestu, ad vloge Uudskega odbora v organizirauju tega življenja In od velikosti drugih nujnih izdatkov. V vsakem prlmeru so te velike razlike neupraviLen«. Zanimivo Je, da gre 53 odstotkov teh izdatkov za gledaiišča, 11 odstotkov za mo-zeje in galerlje in 10 odstotkov za knjižnice In čitalnice, a samo 4 odstotke za ljudske in delavske univerze, 3 odstotke za kulturuo umetniška društva in kulturno prosvetne skupnosti ter 2 odstotka za kulturne domove. Pozornost zbuja ziasti razlika raed iz-datki za gledaliiče in izdatki za ljudske in delavske univerze, kulturuo umetniike in prosvetne organlzacije in kulturne domove.