Franjo Čiček                                                                                           '     -.¦"..         .   ;. ¦¦
Zgodbe o Tijeku Kijeku
Dragi prijatelj! Če potuješ po lepem        »Smrkolin«  zavpije  grof  in  skoči  s
in širnem Dravskem polju, opaziš na    palico nadenj. Toda Tijek ni bil tako
obronku  zelenega  Pohorja  ličen  grad    neumen,  da bi ga počakal,  ampak jo
Hompoš. Pod gradom leži prijazna va-    je  po   bliskovito   urezal   čez   travnik.
sica, kjer je bil rojen pred več kakor    Grof seve za njim. Ko je čutil Tijek,
150. leti Tijek, ki so mu Ijudje zaradi    da je grof hitrejši in ga bo kmalu do-
debele glave rekali »Tijek Kijek«. Ti-    segel, je  spremenil svoj   vojni   pohod
jeku je zgodaj umrla mati in tako je    ter kreriil proti dvema jelšama za po-
rastel sirotek sam v božji prirodi med     tokom.  Kakor maček  se je   vzpel  na
usmiljenimi   in   neusmiljenimi   ljudmi,    prvo in splezal v veje.  Grof je priso-
ki so tlačanili hompoškemu grajščaku.    pihal pod drevo, ko je bil Tijek že v
Pravili so, da je bil Tijek Kijek bolj     vrhu in mu kazal jezik.
kratke pameti in za takega sta ga sma-                          y^T>v
trala tudi njegova brata, ki sta imela                         (&</';x   J ,*.
zemlje in sivkasto kozo. Ker torej do-        »Ne   vem,   zakaj   ste  tako  hudi,   če
ma ni bilo bogve koliko dela in jela,    sem vam  povedal to,  kar govore vsi
sta odredila brata, da naj Tijek pase    ljudje,« modruje Tijek na jelši.
čez  dan  krave  pri sosednjem  kmetu.        »Čakaj, paglavec,«   je  sopihal  grof,
In tu se pričenjajo naše zgodbe.            »kaj misliš, da ne znam plezati.« In že
je  pričel  grabiti   za  veje   ter  nerodno
1   Tiiek Dastir                       plezati na j«lšo. Tijek ga je opazoval
v                              nekaj časa, ko pa je videl, da postaja
Na jesen je pasel Tijek Kijek krave     reč   nevarna,   se   je   pogumno   oprijel
na obširnem travniku za potokom. Pa    veje sosednje jelše ter se v loku kakor
pride mimo žlahtni gospod grof s Hom-    veverica  spustil  na  njo   ob   deblu  na
• poša,   se  ustavi  pred  Tijekom   in  ga    zemljo. Tako je  bil sedaj  Tijek spo-
vpraša:                                                     daj, grof pa zgoraj.
»Tijek Kijek, ali me poznaš?«                 »Ali kaj daleč vidite, gospod grof?«
™ ,    .                           .  _..  ,           .        ga  hudomusno  sprasuje   lijek.   Orora
»Zakaj  pa ne,« prav! Tijek, »saj  o    *   kuhak syeta ^   Hhm sg je      ..
vas sem ze cul mars.kaj.«                       če] spuščatj z jdšei prj tem pa SL mu
»Tako, kaj pa si slišal?« poizveduje    je zlomila veja, da je telebnil z nosom
Sro'-                                                         na zemljo. Tijek pa je bil že zopet v
»To sem slišal, da ste vi tisti gospod    vejah. Od tam je razlagal grofu:
grof, ki ima spredaj in zadaj krof,« od-       »Vidite, gospod grof, jeza škoduje in
vrne Tijek.                                              hitrica  ni nikjer dobra. Vi  bi  morali
49
pol trebuha zašpehariti, kakor pravijo    opazuje, kaj bo.  Kozel se zakadi. Ti-
ljudje po vasi, pa bi se vam ne bila    jek pa — ne bodi len, poskoči v zrak
zlomila veja. Kajti, ni vsak za vse. Vi    in ko  pade  nazaj, sedi jež  kozlu  na
znate baje dobro jesti iri piti, jaz pa    hrbtu   z   nosom    proti    repu.    Tako
plezati.«                                                   zmanjka   kozlu   prve   tarče   in   z   vso
Grof je škrtal od jeze ter si tipal    silo se zapodi oskrbniku v trebuh, da
otekli nos,  toda rekel ni ničesar več,    ta nemilo jekne in se posadi na zadnjo
ampak jo je mahnil proti gradu in sno-    plat.
val načrte, kako bo kaznoval predrz-        Kozel je imel sedaj dovolj opravka
nega Tijeka Kijeka.                                 z oskrbnikom na tleh. Pošteno ga je
nabutal v hrbet, rebra in glavo. Tijek
2. Tijek se seznani z grajskim kozlom     je urno porabil ugodno priliko, skočil
Nekaj dni pozneje opazi grof Tije-    na P1«* in čezenj v šumo. ka, kako stika za gobami pod gradom.        Gospod grof je opazoval ta dogodek
Hitro pokliče oskrbnika in mu naroči,    z  grajskega okna.  Razločil pa  ni,  da
naj zgrabi Tijeka ter ga postavi pred    kozel    ne    buta   v   Tijeka    ampak   v
hudega  grajskega kozla Bodeža.  Res,    oskrbnika.   Sele,  ko  so  grajski hlapci
oskrbnik odide ter zgrabi nič hudega    napodili   kozla   in   vlekli   onemoglega
slutečega Tijeka in ga tira v zagrajeno    oskrbnika  z   dvorišča.   je   spoznal,   da
dvorišče, kjer je rogovilil kozel Bodež.    to   ni   Tijek.    Vseeno   pa   se   je   na-
Ko zagleda kozel prišleca, povesi gla-    smehnil,   ker   je   tudi   oskrbniku   zelo
vo in prične stopati ritenski. Oskrbnik    privoščil kozlovo druščino. postavi  Tijeka  pred sebe   ter  zlobno                                   (Dalje prihodnjič.)"