Narodu slovenskemu! V slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje negoli kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik najvecjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornejšim proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Francišku Prešernu! Razpravljati ni treba posebe, kaj je P r e š e r n n a m, niti kaj bode z a n a mc e m : ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniskega in občekulturnega razvoja nasega! Takemu veleumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti nasi! Zivo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do narodne casti, ukrenil je pomnoženi odbor ,,Pisateljskega podpornega društva", da prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno v r e d n o p o r a v n a t i d o 1 g s 1 o v e n s k e g a n ar o d a d o najboljšega p e s n i k a s v o j e g a ! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale spomenika Prešernovega! Troški bi bili vsekakor znatni, vender je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepse ne nioremo misliti! Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego v e s o 1 j n i narod n a š p r v e m u p e s n i k u s v oj e m u! Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati ,,Pisateljskemu podpornemu drustvu v Ljubljani. VLjubljani, dne 8. svečana 1891.1. Dr. Jožef Vošnjak, predsediiik. Anton Funtek, blagajnik. Fr. Levec. Fr. Orožen. Ivan Tomšič. Andrej Žumer. Jožef Apih. Anton Aškerc. Anton Bartl. Dr. Karol vitez Bhhoeis. Dr. Fr. Celestin. Martin Cilenšek. Jožef Cimperman. Dr. Fr. Detela. Peter Grasselli. Simon Gregorčič. Fr. Hauptmann. Simon Rutar, tajnik. Iran Hribar. Fr. Hiibad. Dr. Benjamin Iparec. Janko Kersnik. IJr. Fr. Kos. Dr. Gregorij Krek. Dr. Ican Mencinger. Dr. Matija Murko. Ivan Murnik. Vatroslav Oblak. Rajko Perušek. Luka Pintar. Maks Pleteršnik. Dr. Lavrencij Požar. Dr. Tomaž Romih. Ivan Scheinigg. Henrik Sehreiner. Andrej Senekorič. Dr. Jakob Sket. Vekoslar Spinčič. Luka Svetec. Jožef Stare. Ican Steklasa. Jožef Stritar. I)r, Karl Sirekelj. Ivan Subic. Anton Trstenjak. Fr. Šuklje. Matija Valjarec. Dr. Iran Tariar. Fr. Wientfialer. Dr. Parel Turncr. Iian Vrhorec. T)r. Jernej Zupnnec. Knjiga Slovenska XIX. veku. Jako naklonjen je bil mlademu ucitelju tedanji šolski nadzornik dr. Fr. Močnik, ki je 1. 1852 sam prišel k oeitni šolski preskušnji v Skofjo Loko. Po njegovem načrtu je A. Praprotnik spisal -Slovenski Abecednik" in deloma ,,Slovenskon e m š k iAb ec ednik" 1.1856, ter _Pervo in Drugo Berilo za slovenskc šole", kar je prvikrat prišlo na svetlo 1. 1857 na Dunaju v c. kr. založbi šolskih knjig, potem pa vežkrat popravljeno in poninoženo (s Slovnico, Pesemsko prilogo, z Zeinljevidom), kakor tudi ,,Dolžnosti podložnih" itd. — ,,Zgledi za pervince, ki se brati in pisati ob enim uče." Po šolskim slovkovarji sostavil And. Praprotnik, Dobrovski učitelj (Danic. 1856 str. 16).) Pesmi, cerkvene in druge. Zložil Andrej Praprotnik, učenik. V Ljubljani 1856. 8. 140. Nat. J. R. Milic —' _S straham vselej v roko vzamerno nove pesniške iztvore, zlasti neduhovnih pevcov, ker nas grenka skušnja uči, de se po njih pevskih žilah večidel ne cedi mleko ljubezni Božje, ampak pelinovoe posvetne, iiinazane, pregrešne ljubezni, in de njih strun ne giblje plemonito, rablo čutilo, ampak neka nkožena strast, ki iše s svojo grešno lastnijo serca bravcov osmoditi, piše Danica (str. 108); . . ali pesmi Praprotnikove pa so skoz in skoz take, de zamorejo sorce blažiti in k nadzenieljskim čutilam povzdigovati. Torej nas iz serca veseli, de zamoremo te pesmi z dobrini sercam in lahko vestjo slehernimu priporočiti itd.'' — _S preserčnim veseljem po- zdravljamo milo glasove ponižnih gosel domaeih, pravijo pa Novice (str. 189). . . Od perve do zadnje. verstico poje mirno, čisto, nepokvarjeno serce v sladkosti gorecie ljubezni do Boga, domovino in sploh vsake čednosti itd." Pervim — cerkvenim — je dal pesnik pomenljivo geslo: ,,Perva struna, ki zapoje, — Božjo slavo nam zvišuje! — Naj unema sestre svoje, — In v soglasje jih združuje!" — Drugim pa: ,,Vam, ki cvetje zlato klije, — Leto ni še vam prevroče; — Vam, ki zarja še vam sije, — Zročam pesmi pričejoče." — Naposled pove tudi: Kje siiu se peti nčil! V naročji ljube niamice Spletaje perve venčike — Od nje sim peti se učil! Ko Stvarnik mi zavest zbudi, Hvaležnost v seree mi vsadi, — Me peti njemu je učil! Ko doni med brate nie sprejel, Za milo petje me je vnel, — Mi prepevati je velil! Mnogim tem pesmicam so umni .skladatelji zložili prijetne napeve in nekatero so prav po njih postale narodne, na pr.: Zapoj veselo, o kristjan! — Ti, o Jezus serčnomili! — Med zvezdami zvezdica sije. — Ko v jasnem pasu primiglja. — 0 Uevica, bod' češena! — Tebe, Marija, želiin poslaviti. — 0 Devica, pomočnica. — Vr dolin'ci prijotni je ljubi moj dom. — Bt1seda sladka, domovina itd. — Danica 1. 1856 kaže p.: Boseda ueiteljem in drugim šolskim prijatlam (str. 6) o učiteljski knjižnici ali bukvarnici. — Zvezdica za šolo. — Vrednost in dobiček petja. Spisal A. Praprotnik po -Schulbote" (str. 105—115). — Nove orgle na Dobrovi: Veselo — ginljivo — resnobno — nebeško orgle zaveršite — pesem v štirih razstavkih (str. 223), in: Dobrovska šolska mladina . . duh. očetu . . gospodu Jožefu Poklukarju o njih odhodu z Dobrove v sponiin posebne hvaležnosti: Britke solze nam tečejo itd. — L. 1857 str. 84: Kako stoji že s Praprotnikovimi napevi? — L. 1858 str. 46: Poslovilo Dobrovske šole od ljubljenega učenika gosp. A. Praprotnika. — Grobni venec Jožetu Fajfarju, učeniku v Ljubljani. — Marii (K tebi, DVica ljubeznjiva). — 0 zlati maši gosp. Jakobu Rožiču v Preserju (Prisvetil je veseli dan). — L. 1859: Mili spominek na zgodnji grob misijonarja gosp. Lorenca Lavtižarja v Ameriki (Že petkrat drevje bo cvetelo). — Perva šmarnica (Marija! vir si nam veselja). — Pomladne misli (Ko gledara rože pisane). — 0 zlati maši gosp. Jerneju Uršiču, fajmoštru Kamnogoriškenm (Ovij se s cvetjem dans ra\rnica! — Veseli dan se ti žari! — Omij si, kovačija, lica, — Veselje novo se rodi! — Tvoj dušni oče v službi sveti — Dosegli god so petdeseti itd.).. ¦ Novico 1. 1856: Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma od Dobrovskih učencev in učenk 20. nov. (Pozdravljen bod' Oče in Mati premila). Ueiteljska bukvarnica v Ljubljani (gl. Danic. 1856 str. 7. Novic. 1857 str. 27): Ljubi prijatli in tovarši in vsi, ki se na težavnem šolskom polji trudite, preudarite to našo napravo, in ako vam je priložno, podajte nam roke in odkritoserčno serce; z zjedinjenimi močmi se veliko stori (str. 420). A. Praprotnik. — L. 1857: Popravek sostavka _Nekaj iz učilnice", kjer graja način svarjenja ali pokorjenja: ,,Ti si osel! Smejajte se termi oslu!" češ, da se po njem v šoli mori sramožljivost in krajsa ljubezen do bližnjega. — Str. 222—235 pa opisuje ,,Ljudsko šols t v o na Kranjske m," kjer pravi v zaeetku: ,,Ysakega pravega doraorodca mora priserčno veseliti, ako sliši, kako lepo se je začelo razcvetati in razvijati ljudsko šolstvo po vseb krajih naše milo domovine. . . — V poslednjih šestih lotih se je število vsakdanjih učencov in ucenk, piše proti koncu, narastlo od 11,271 na 21,705, in število nedeljskih učencov in učenk se je pomnožilo od 8778 na 14,426. Zares čuda lepo število! Temvi veselemu napredovanju domačega šolstva so še zraven pripravnili in radodarnih srenj tudi posebno pripomogovali slavne c. k. okrajno gosposke, gospodje tehanti in drugi verli duhovni. Največ pa se ima Krajna s tem zahvaliti modrenm in noutrudnemu prizadevanju svojib vikših šolskib nadzornikov, kteri ne skerbe le samo, da se šole zunajno množijo in boljšajo, temuč skerbno čujejo, da se šole tudi znotrajno dobro in sedanjim časom primerno vedejo. Gleda se, da se v šoli ne dela, kakor včasi, le s spominom, ampak tudi z glavo, s sercora in s čutili. Marsikleri tennasti starokopitni učbi se je tako dolgo stopalo na pete, da se je niogla rada ali nerada umakniti in z drugo boljšo naniestiti. Dobivamo pa tudi za naše domače šolstvo prav primerne in izverstne nove knjige. Prišel je na svitlo pervi del praktične slovensko-neinške gramatike za II. in III. odred slovenskonemških šol . . Tudi slovensko-nemski Abecednik je prav izverstna knjižica . . Piše se tudi že pervo in drugo berilo za slovenske in nemško za nemške šole . . Iz vsega tega se zares prav jasno in svetlo vidi, kako veselo se razvija po vseh krajili in na vse strani naše zapušeno šolstvo, in nam obeta druge, boljše case, kakoršnih si vsak pravi domorodec le želeti more. Res je, da o teni še ni povsod in popolnoma zmagala svetloba tamne noči, terdno pa sinemo upati, da bo knialo boljJc, poscbno tam, kjor so dela z zjedinjenimi niocimi. ,,Z zjcMlinjonimi mo(v-ini so vse stori (str. 235): — ,,Ljubezni iskrice novorojenemu cesariču" daruje slovenska niladina (Verao, da vencov na sto se že vije) v N o v i c a h 1. 1858, A. P r a p r o t n i k, in 1. 1859: V o d n i k o v spomin 8. svečana (Stoji, stoji tam hišica, — Pri hiši miza kamnata; — Tani Vodnik naš se je rodil, — Ki pervi peti nas uril itd.) K o 1 e d a r S 1 o v e n s k i z a n a v a d n o 1 e t o 1858. Dal A. P r a p r o tn i k. Tretji tečaj. V Ljubljani. Zal. J. Giontini. Nat. J. R. Milic. — Geslo: Koledar neskušen — Podam se na pot, — Upljivo zanašam — Na Slavo se rod. Za navadno tvarino — kratki gospodarski koledar. Ternovska cerkev v Ljubljani — s podobo. Božič (povest). Venec doraačih pesmic: Za novo leto. Koledniki. Domača hiša. Kaj nam pravijo. Opomnica. Nevesti pri slovesu. Fantovska. Prašanje in odgovor. Nektere prerokovanja za to in vsako leto. Mladenčem. Dekletam. Moženi. Zenam. Kmetovavcom. Šolskiin učenikoni: Ce bolj bo Ijubezen pri šoli kraljVala, — Za toliko bolj bo beseda kaj izdala. Bogatincom. Revežcm. Nektere zdravila. Nektere vprašanja. Kratkočasnice. Svetle iskriee itd. V o d n i k o v S p o m e n i k 1.1859 str. 197. A. Praprotnik. Pesmi: ,,Pozdrav" in -Vertnar" (Lipa domača osupna je stala — Mož neutruden veselo ji streže itd.) Na priraer bodi: Pozdrav. Veselo verši močna Sava! Očeta pevcov nam pozdravi! ¦ Darujte cvetke od Triglava Na grob mu venec v svitli slavi! line njegovn bo slovelo, Kar strun domačih bode pelo. N o v i c e 1. 1860 str. 237 : ,,Gorensko" (Ponosno ozira Triglav se v doline . . Vzdigujejo kviško trije se verhovi . . Radujte se torej gorenske stermine — Treh slavnih vladikov očetovi dom — .. Bog živi Andreja — Golmajerja, Jerneja oba — Legata in Vidinarja)! Na str. 13 pa so ponatisnile iz Zagrebskega časnika ,,za učitelje, odgojitelje in sve prijatelje mladeži" (N a p r e d a k) naslednjo poinenljivo budnico Praprotnikovo: Naprej. ,,Napi-ej!" to krepko je povsod vodilo, Po kterem moia vsak se zdaj ravnati, Odganjati če hoče revo, silo, Ce mar mu je pošteno kaj veljati! ,,Naprej!" nam kaže, kliče vsa narava; Spod snega mlada cvetka se pokaže, Zelen je kmali travnik in gošava, In vse je polno cvetja vsake baže. Izvirje malo prišumlja iz skale, In dalje ko se vije, bolj se širi, Narase reka se iz vode male, Ki v silnein iuorji zadnjič se umiri. N a p r e j popotniku serce le sili, N a p r e j nam ukazuje vsako delo! — N a p r e j tud' mi! ne bomo se rnudili, — Naprej, le berzno, krepko in veselo! ..Naprejl'' to naše zdaj naj bo vodilo, Po njem se niora vsaki zdaj ravnati, Odganjati če hoče revo, silo, Ce mar inu je pošteno kaj veljati! Ukazi in odredbe šolskih oblastev. III. Zakon o uredbi osobnih in službenih razmer učiteljev-vojakov. Visoki c. kr. dožolni šolski svet jp izdal nastopni Normale Z. 2.318 L. Sch. R. Seine k. und k. Apostolische Majestat haben mit Allerhochster Entschliefiung vom 5. Oetober 1890 dom vom Landtage des Herzogthums Krain beschlos- senen Gesetzentwurfe, betreffend die Regelung der Personal- und Dienstesverhaltnisse der der be\vafl'neten Macbt angegehorigen Lehrpersonen an einer offentlichen Volksschule niit Bezug auf die Verpflichtung derselbon zvir activen Militar- oder Landsturni - Dienstleistung die Allerhochste Sanction allergniidigst zu ertbeilen geruht. Hievon wird der k. k. Bezirksschulrath, (Stadtscbulrath) infolge dos vom k. k. Landespriisidiuni in Laibacb unterm 12. October 1. J. Z. 3(X)5 anber rnitgetheilten Erlasses des hohen Ministeriums fur Cultus und Unterricht voni 9. October 1. J. Z. 20220 zur Verstandigung der demselban uiiterstehenden Volksschulleitungen mit dem Beisatze in Kenntnis gesetzt, dass das in Rede stehende Gesetz iin XII. Stiicke dt>s hierlandischen Landesgesetzblattes kundgemacht \vorden ist. Da die "VVahrnehmung gemacht wurde, dass die in der Efsatzreserve (§§ 18 b und 32 des Gesetzes vom 11. April 1889, R. G. Bl. Nr. 41, und § 50 der Wehrvorschriften, 1. Theil) befindlichen, so\vie die sonst zu Wafteniibungen verpflicbteten Lehrer bisher ofter wahrend des Schuljahres, und nicht \viihrend der Hauptferien zur militarischen Ausbildung, beziehungsweise zu den Wafteniibungoii beigezogen \vorden sind, so wird der Bezirksschulrath, Stadtschulrath im Interesse dor ungostorten Unterricbtsertbeilung unter einem beauf- tragt, dahin zu wirken, dass dies in Hinkunft verniieden \verde. Laibacb, am 28. Dezember 1890.*) Fiir den k. k. Landesprasidenten: Der k. k. Regierungsrath: Dralka, m. pr. IV. Začetek dopčludanskega pouka po zimi. Glede začetka dopoludanskega pouka po zimi na ljubljanskih ljudskih solah jo izdal sl. c. kr. raestni šolski svet nastopni Normale St. 62 m. š. sv. Z ozirom na dotični sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 30. decerabra 1890 kakor tudi z ozirom na doticine izjave šolskih vodstev javnih mestnih šol ljubljanskih je c. kr. mestni šolski svet v svoji seji dne 14. t. m. sklenil, da je od prihodnjega šolskega leta 1891/2 daljo v zimski dobi t. j. v dobi od 1. novembra do 1. aprila v I. in II. razredu prieeti s šolskini poukom: 1. na mestni slovenski dekliški osonirazrednici pri sv. Jakobu in na mestni nemški dekliški petrazrcdnici v meščanski bolnici ob 9. uri; II. na vnanji uršulinski dekliški šoli ob V-9. uri. III. na vseh ostalih javnih mestnih ljudskih šolah kakor doslej ob 8. uri zjutraj. C. kr. inestni šolski svet ljubljanski dne 18. svecana 1891. (Jrasselli. *) Natisnen v 2. letošnji številki _U. T.". C. kr. inestni šolski svet ljubljanski je odredil, da mu mora vsako šolsko vndstvo takoj nazn.aniti slučaj, da je bil kak učitelj nied šolskim letom pozvan k vojaškim vajam, da more potem on potrebno ukreniti.