PoStnlna platana o gotovini U Clubllanl, petek 4. (unija 1937 Cena din 1 Steo. 124 Z Ilustrirano prilogo „Tedcn o slikah«* Cele II. Novi angleški predlogi glede Španije London, 4. jun. o. Angleška vlada, ki je po lordu Cramborneu poslala včeraj odboru ra nevmešavanje predloge, je za to, da se preprečijo v španskih vodah podobni napadi na tuje nadzorstvene ladje, kakršen je bil napad nemško na križarko »Deutschland«. Angleška vlada želi, da odbor te predloge sprejme, ker drugače ni mogoče upati, da bo nadzorstvo nad španskimi mejami uspešno in da bo posredovalno delo glede odpoklica prostovoljcev moglo napredovati. Angleški pslaniki v Parizu, Rimu in Berlinu so včeraj te predloge izročili vladam treh držav. Anglija predlaga ▼ svojem načrtu naslednje. Obe španski vojskujoči se stranki morata razširiti nevtralne predele v svojih pristaniščih, da se bodo tja lahko zatekale kontrolne ladje. Vsa brodovja, ki izvajajo nadzorstvo nad španskimi obalami, morajo pri tem delu sodelovati. Odbor za nevmešavanje naj vojskujočima se strankama v Španiji pošlje nujen poziv, naj spoštujeta nevtralne predele v španskih pristaniščih in naj jih ne ogrožata z letalskimi in drugimi napadi. Ob neupravičenih napadih s te ali one strani, morajo vse bojne ladje, ki so v bližini, nastopati enotno in se v vseh ukrepih glede obrambe proti napadom prej sporazumeti. Včeraj popoldne sta bila v angleškem zunanjem ministrstvu italijanski in nemški poslanik, ki sta izjavila, da tak angleški predlog v imenu svojih vlad sprejmeta. Francija pa je odgovorila, da se ji zdi umestno, da bi bojne ladje ob vsakem napadu prej vprašale odbor za nevmešavanje, kaj naj store, da se tako izognejo prenagljenim dejanjem. Glede nadzornikov nad izvajanjem kotrole pa je težava v tem, da se bojne ladje branijo zaradi svojih tajnosti sprejemati nadzornike na krov. Zato bi bilo potrebno, da dajo države, ki nadzorstvo vrše, nadzornikom na razpolago posebne ladje. Londonski tisk soglasno poudarja, da je organizacija varščin za tuje vojne ladje v španskih vodah na dobri poti. »Daily Telegraph« piše, da bodo vse vojne sile zahtevale ob obeh strank v Španiji, da naj določita varnostne zone v svojih lukah. Verjetno je, da bosta obe sprti stranki v Španiji na to pristali. VendaT pa se bosta Francija in Velika Britanija težko udeleževali kazenskih ukrepov, če bo kdo še kršil sprejete varščine. Angleški veleposlanik v Rimu je obiskal italijanskega zunanjega ministra, ki je v načelu pristal na ta načm rešitve. »Morningpost« poše, da je že dosežena soglasnost v načelu. »Daily Herald« pravi, da bo trajalo kakih 10 dni, da 6e končno pojasni vprašanje kontrole. List predlaga odbor štirih admiralov Francije, Anglije, Nemčije in Italije, ki naj prouči vsak slučaj kršitve. List pravi tudi, da Portugalska najbrž ne bo menjala svojega stališča v španskem vprašanju. Blum daje obračun o prvem letu vlade francoske Ljudske fronte Pariz, 4. maja. o. Predsednik francoske vlade Leon Blum je dal ob prvi obletnici vlade francoske Ljudske fronte izjavo za socialistični list »La Popu-lairc« in angleško delavsko glasilo »Daily Heraldc. V tej izjavi skuša z veliko zgovornostjo dopovedati, da se je od nastopa njegove vlade gospodarski položaj v Franciji izredno zboljšal, o remer pričajo vse uradne statistike. Če poživitev gospodarskega šivljenja ni tako vidna in občutna kakor v drugih evropskih državah, je to zaradi tega, ker je Francija poskusila za svojo gospodarsko obnovitev nekaj čisto novega, nekaj, kar se da primerjati samo 8 socialnimi napori Združenih držav. Francosko časopisje odgovarja tem trditvam predsednika Bluma, češ da ne drže. Dejstvo je, da kljub razvrednotenju franka ni vlada izboljšala socialnega položaja nižjih slojev, ker so se hkratu e tem zvišalo cene vsem življenjskim potrebščinam za 40.do 50%. Neprestane stavke in zasedbe tovarn so prinesle Franciji nad šest milijard frankov škode, ki Jo trpe predvsem delovni 6loji. Lahko se reče, da so vsi vladni ukrepi, od katerih si je Ljudska fronta obetala koristi, prinesli delovnim slojem škodo, razen določil za delavsko varstvo in za delovni čas. V svoji izjavi je Blum spregovoril tudi o svoji zunanji politiki in dejal, da si njegova vlada priza-deva vrniti Evropi vero v mir. Evropa francoski vladi zaupa, ker je Francija ostala zvesta svoji ob- veznosti in vzoru Zveze narodov. Končni cilj francosko zunanje politike je ostal isti: skupna varnost, vzajemna pomoč, splošna razorožitev in nadzorstvo nad oboroževanjem. »Čestitam si k temu, da bo naše zunanje politično prizadevanje spet poživilo odnošaje z državami, ki jih na Francijo veže zgodovinsko prijateljstvo ali pa mirovni sporazumi, ki so zmeraj vsakomur odprti. Te države so Sovjetska Rusija, Belgija, Mala zveza, Turčija in Skandinavija. Posebej poudarjam še trdnost ter zanesljivost v naših odnošajih z Veliko Britanijo,< je končal Blum svojo izjavo. 415 strokovnjakov razpravlja o položaju delavstva na svetu Ženeva, 3. junija. AA. Danes 6e je slavnostno začelo 23. zasedanje mednarodne delovne konference pod predsednikom g. Nečasa (Češkoslovaška), predsednika upravnega sveta mednarodnega urada za delo. Letošnje konference se udeležuje 97 vladnih zastopnikov, 30 delegatov delodajalcev in 35 delavskih predstavnikov i 247 strokovnimi svetovalci. Kvalificirano število oseb, ki se lahko udeleže Vojvoda Windsorski je odpotoval po poroki na Koroško Cande, 4. Junija, o. Poroka vojvode Windsor-skega je bila včeraj dopoldne. Ker je bilo treba pričakovati velikega navala radovednežev, so pomnožili vso policijsko službo tako, da je dohode stražilo 120 policistov in orožnikov, po vseh cestah pa so patruljirali oddelki mobilne garde. Zaradi ogromnega brzojavnega in poštnega prometa so morali osebje na pošti v Monsu pomnožiti. Vojvodo Windsorskega je pastor Jardine najprej v grajski kapelici poročil po angleškem cerkvenem obredu, nato je angleški generalni konzul iz Nantesa Mc. Gralam izvršil predpisane angleške civilne zakonske formalnosti. Francosko civilno poroko pa je izvršil župan vasi Mons, ki je imel nato nagovor, v katerem je rekel med drugim: Ko pozdravljam v svojem imenu kneza, ki je bil ljubljen vladar prijateljskega naroda, in njo, ki si jo je njegova kraljevska visokost izbrala v plemeniti deželi, s katero nas družijo dragocene vezi; ko izkazujem priznanje tistemu, kar je Francija zmerom cenila nad vse, veličino in ljubezen, dovolita tistemu, ki je vzel na znanje vzajemni pristanek, ki združuje vaši usodi, da vam izreče najlepše želje v imenu svojih sorojakov in v lastnem imenu, iskrene želje, ki jih gojimo za vajino srečo. Občina Mons čuti ponos ta veliki dan 3. junija 1937, jaz pa izrekam nado, da vaju bomo pogosto videli v Tou-raini. Vajina navzočnost nam je draga in v čast. Srečni smo zaradi vajine sreče. Varnostno službo je vodil poseben policijski komisar. Pred gradičem je bila razen tega še skupina višjih orožniških častnikov. V poslednjem trenutku so dovolili članom britansko-ameriške kolonije, da so prišli tik do ograje gradiča. Tam so Ukradeno kolo vrgel v Savo Ljubljana, 4. junija. Policiji se je zopet posrečilo prijeti kolesarskega tatu, ki je prav na poseben način izvrševal predrzne tatvine. Akademik Vrhunc Zdravko je v torek zvečer prislonil 6voje povsem novo kolo, vredno 2.500 Din, v Gajevi ulici v veži poleg gostilne »Gajev hram«. Samo za kratek hip se je Vrhunc odmaknil od kolesa ter stopil v »Gajev hram«. Ko se je vrnil v vežo, kolesa ni bilo nikjer več. Včeraj popoldne pa je bila policija obveščena od poveljstva topničarekega polka, da je tam shranjeno neko kolo, ki 6ta ga dva izmed vojakov našla v Savi pri Tomačevem. Izkazalo se je, da je kolo lastnina Zdravka Vrhunca. Od kolesa je tat vzel 6amo številko, dinamo ter svetilko, kolo pa je potem vrgel v Savo. Policija je v tej zvezi aretirala nekega H. H., ki je 6umljiv, da je izvršil to tatvino. Obenem je policija včeraj aretirala tudi nekega K. M., čevljarskega pomočnika, ker je v mestu prodajal novo kolesarsko svetilko in dinamo »Ri-mon« za 50 Din. Policija je prepričana, da te 6tvari izvirajo iz tatvine. lastnik Da se na policiji še ni oglasil, si pod milim nebom uredili velik bufet, kjer so v trenutku, ko so jim iz gradiča sporočili, da je obred poroke končan, začeli točiti šampanjec. Predsednik vlade Blum je odredil, da izroče v njegovem imenu vojvodskemu paru po končanem poročnem obredu prekrasen šopek cvetic. Po končanem slavju, ki so se ga udeležili najožji prijatelji obeh poročencev, sta se vojvoda in vojvodinja Windsorska z avtomobilom ob 18.15 odpeljala v Amboise, odkoder sta z ekspresnim vlakom odpotovala v Avstrijo. Prve tedne svojega zakonskega življenja bosta prebila v gradu Wasser-leonburgu pod Dobračem na Koroškem. Na poti do postaje je vojvodov avtomobil spremljala policija na motornih kolesih. Prebivalstvo je vojvodo in vojvodinjo po vseh vaseh ob poti navdušeno pozdravljalo. S Koroškega bosta vojvoda in vojvodinja čez nekaj tednov odpotovala na pot po Sredozemskem morju ter obiskala tudi Dalmacijo, kjer so jima baje v Dubrovniku najeli že neko vilo. zasedanja konference, znaša 415. Toliko oseb zastopa 51 držav. V primeri s prejšnjimi leti se letos opaža povečanje števila udeležencev. Letos ee udeležuje zasedanja več aktivnih ministroy za delo in socialno politiko raznih držav, med njimi tudi jugoslovanski minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, čigar prihoda pričakujejo v krogih delovne konference. Minister g. Cvetkovič se bo udeležil splošne debate o poročilu generalnega tajnika mednarodnega delovnega urada. Tudi predsednik francoske vlade Leon Blum ee bo letos udeležil konference in bo prisostvoval odkritju spomenika Albertu Thomasu. Na dopoldanskem zborovanju so izvolili za predsednika irskega delovnega ministra. Njegovo kandidaturo so podprli tudi francoski vladni delegat, potem danski delodajalski delegat in belgijski delavski delegat, ter je irski minister I.emas soglasno prodrl za predsednika zborovanja. V svojem govoru je poudaril, da je Irska zvesta mednarodni delovni organizaciji, 6aj 6e lahko ponaša g 25 ratifikacijami mednarodnih delovnih organizacij. Dalje jo naglasil, da jo gospodarsko in socialno zdrav nacionalizem neločljiv od dobro pojmovanega inter-nacionaliznia. Namen mednarodne organizacije za delo ima biti, da se na vsem svetu zboljšajo delovni pogoji, da 6e doseže socialna pravica, brez katere ni splošnega miru. To delo se more izvesti samo preko obstoječe mednarodne organizacije za delo v obliki mednarodnega delovnega urada. Govornik je izrekel upanje, da bo tudi letošnja konferenca pripomogla k zboljšanju položaja delavstva na vsem svetu. Kakor je znano, se letošnje konfernce ne udeležujeta Nemčija in Italija. V vseh krogih konference zbuja pozornost mnogoštevilnost jugoslovanske delegacije. Strahotna smrt generala Molle Burgos, 4. junija, o. Včeraj se je pri povratku z nadzorstvenega leta nad nacionalističnimi postojankami na baskovski fronti ubil poveljnik nacionalističnih oddelkov na severu, general Molla. Ko se je general s svojim letalom vračal s fronte v Valladolid, se je letalo zaradi goste megle moralo spustiti zelo nizko. Pri tein se je pa v neki dolini blizu Briviosce s krilom zadelo ob skalo, ki je kot nekak naravni pomol štrlela iz stene. Letalo se je zrušilo na tla in se popolnoma razbilo. General Molla in dva štabna častnika ter oba pilota pri tem našli smrt. Zaradi velike brzine je bil učinek padca strašen: generala in oba njegova spremljevalca je vrglo iz razbitega letala ob skale tako, da je Mollovo truplo ležalo kakih 20 ni od ostankov letala. Truplo je bilo strahotno razmesarjeno, brez glave in z odtrganima nogama, tako da so lahko samo po obleki ugotovili, da je to general Molla. Nacionalistično vojsko je a smrtjo tega generala zadela velika nesreča. Molla je bil najboljši strokovnjak v Francovi armadi. Bil je po rodu Bask, rojen 1. 1891 v neki mali pirenejski vasi. Nameraval se je posvetiti umetnosti, predvsem dramatiki, toda po očetovi želji je stopil v vojaško šolo v Pamploni. Postal je častnik civilne garde in je hitro napredoval. Po svojem prepričanju jo bil republikanec, toda zaradi izrednih sposobnosti sta ga monarhija in diktatura pustili pri miru. Leta 1931 je postal generalni inšpektor španske policije in je v precejšnji meri njegova zasluga, da se je republikanska revolucija 1931 posrečila. Molla je kot človek, ki je med civilno gardo in med policijskimi oddelki užival neomejeno spoštovanje in zaupanje, prvi republikanski vladi je izkazal veliko dragocenih uslug. Ko pa so v Madridu začela prevladovati levičarska revolucionarna stremljenja, je Molla postal tih, toda odločen nasprotnik madridske vlade, Ekstremi- stična vlada ga je 6. julija lanskega leta dala aretirati, a so ga takoj izpustili, ker so se bali upora med policijo. Ko je general Franco začel vstajo proti vladi ljudske fronte, se mu je Molla pridružil in ni dvoma, da bi nacionalistična vojska ne dosegla na severu nobenih uspehov, če bi je ne bil vodil general Molla. General Franco je odredil splošno narodno žalovanje za pokojnim poveljnikom. Truplo ubi-tega generala so včeraj popoldne prenesli v Burgos, kjer so ga sprejeli z velikimi svečanostmi. Pogreb bo danes. Od sedmih zjutraj do začetka pogreba so v burgoški stolnici neprestano darovali zanj maše. Naslednik generala Molle Burgos, 4. junija, o. General Franco je zaradi smrti generala Molle sklenil popolnoma preurediti poveljstvo severne vojske. Vrhovni poveljnik teh čet in naslednik generala Molle bo general Tobe Davila, ki je bil do zdaj predsednik tehničnega odbora pri nacionalistični vladi. Bivši demokrati zapuste združeno opozlči|o Zagreb, 4. junija, m. Vilderjeva >Nova riječ« se v zadnjem članku bavi z znanim ustavnim načrtom zagrebških in belgrajskih intelektualcev ter z bližajočim se sestankom bivšega glavnega odbora bivše demokratske stranke, ki bo v Belgradu v nedeljo, 13. junija. V svojem članku piše Vilder o časopisnih vesteh, ki na dolgo in široko poročajo o gibanju opozicije. Vilder pravi, da se po teh vesteh zdi, kakor da politično življenje vre. Toda y resnici jii tako, pravi Vilder, ker se naše Vesti 4. junija Seznam padlih italijanskih prostovoljcev v Španiji, drugi po številu, je objavila včeraj uradna italijanska agencija Stefani. Zakonski načrt o ureditvi plač za člane vlade je včeraj s 156 proti 112 glasovom sprejela angleška poslanska zbornica. Za častnega doktorja vseučilišča v Strassbourgu so imenovali predsednika poljske republike Mo-6cickega, ki mu je francoski poslanik v Varšavi včeraj izročil doktorsko diplomo. Angleška vlada je tudi čestitala vojvodu Wind-sorskemu za poroko, čeprav ministrski predsednik ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega poslanca, ali je to res ali ne. Zakon o sterilizaciji zločincev in dedno obremenjenih zahteva Zveza litvanskih mest. Prav tako zahteva delovna taborišča za nepoboljšljive delo-mržneže. Nacionalistično vlado v Španiji je priznala južnoameriška republika Guatemala. Povod za priznanje so ji dali zadnji dogodki, v katerih vidi latinska Amerika boljševiško nevarnost za ves svet. Proti Rooseveltu sta glasovala ameriška zbornica in 6enat, ko je šlo za zakonski predlog, 6 katerim naj bi odpravili podaljšanje zavarovanja za 20.000 vojnih invalidov. Gandi se zavzema za sodelovanje Indijcev v pokrajinskih vladah. Kot pogoj za sodelovanje zahteva, da angleška vlada odpravi nekatere politične pravice pokrajinskih guvernerjev. Vse tri marksistične internacionale bodo ustanovile odbor za 6kupno akcijo v pomoč rdeči Španiji. Tako je sporočil španski komunistični stranki predsednik osrednjega odbora Kominterne Dimitrov. Ta sklep jasno dokazuje, da gre pri V6eh levičarskih gibanjih prav za prav za en cilj. Angleški pastor Jardine, ki je poročil vojvodo Windsorskega, je to storil čisto na svojo roko, ne da bi dobil dovoljenje od svojega škofa. Zato pišejo angleški lieti, da anglikanska cerkev te poroke ne bo registrirala. Dne 6. junija bo priplula v krfsko luko turška križarka »Hamidie«, s katero potujejo gojenci turške pomorske vojne akademije. Dunajska policija jo aretirala večje število nacionalnih socialistov, ki 60 30. oktobra lanskega leta nameravali izvršiti atentat na avstrijskega kanclerja Schuschnigga na grobu njegove žene. Nj. Vel. kraljica Marija je iz Bukarešte odpotovala v letno rezidenco romunskih kraljev v Si-najo v spremstvu romunske kraljice matere. Tri nemške podmornice ter torpedovki »Tiger« in »lltis« 60 odplule v španske vode, da bodo tam’ »varovale« nemški ugled. Zaradi uvedbe 40 urnega tednika je padla proizvodnja v francoskih letalskih tovarnah za 10%. Tako je izjavil v pariški poslanski zbornici letalski minister Pierre Cdtt. Pogajanja za gospodarsko sodelovanje med Združenimi državami in med Dominioni angleškega cesarstva ugodno napredujejo. Vladar Transiordanije emir Abdulah je odpotoval iz Ankare v Carigrad, kjer bo ostal nekaj dni. Abdulah bi bil po novem angleškem razdelitvenem načrtu vladar arabskega dela Palestine. Novi japonski zunanji minister je Hirota, bivši dolgoletni ministrski predsednik. O novi vladi pravijo, da je trdna, čeprav je v njej le malo zastopnikov političnih 6trank. Splošna stavka je izbruhnila v Siriji, ker je turško prebivalstvo tam nezadovoljno s sedanjo ureditvijo položaja za turško manjšino v pokrajini Aleksandreti. Hčerka angleškega poslanika v Rimu Dru-monda 6e je včeraj zaročila z italijanskim grofom Manassea di Colestata. V mehikanski petrolejski stavki je moral posredovati predsednik republike Cardenas, ki se mu je po dolgih posvetovanjih z delavci in lastniki d petrolejskih vrelcev posrečilo doseči med njimi sporazum. Upajo, da bo 6tavka zato kmalu končana. Dve letali so sestrelili z revolverji stavkujoči delavci v velikih železarnah pri Youngstownu v državi Ohio. Letali 6ta nosili hrano delavcem, ki so kljub stavki delali v tovarni. Podaljšanje vseh kolektivnih delovnih pogodb za šest meseoev je soglasno sprejela francoska poslanska zbornica. Turški zunanji minister Ruždi Aras je sinoči prišel z Dunaja v Budimpešto in bo danes obiskal madžarskega zunanjega ministra Kanyjo. Dr. Eckener se s člani nemške preiskovalne komisije za katastrofo »Hindenburga« vrne v Bremen 6 parnikom »Evropa« 8. junija. Ponesrečena francoska letalca Doret in Mi-cheletti bo6ta 7. junija odpotovala iz Japonske v Pariz. Večino poti bosta preletela kot potnika na redni letalski progi Pariz—Saigon. Poljskega prosvetnega ministra Svetoslavskega je včeraj 6prejel v daljši avdienci madžarski regent Horthy. Bivšega voditelja Slovaške ljudske stranke, dr. Tuka, ki je bil v znanem procesu proti slovaškim avtonomistom leta 1929 obsojen na 15 let težke ječe, je predsednik republike Beneš pomilostil. Dr. Tuka pa bo kot nevaren Slovak po izpustitvi konfiniran. domače razmere zelo počasi razvijajo in je vse šele na površju. Končno Vilder napoveduje, da je verjetno, da se bodo bivši demokrati na bližajočem se sestanku svojega Glavnega odbora programa-JR tično izločili iz tako imenovane, združene .opozicije* 2000 ljudi gre na delo v Nemčijo Maribor, 3. junija. Sedaj, ko so sezonski delavci iz Prekmurja že oSpotovaii v Francijo, v Vojvodino in na Belje, doma pa so preostali samo Se tisti, ki kljub vsemu prizadevanju niso dobili priložnosti, da bi bili sprejeti v partije sezonskih delavcev, se je nenadoma odprla nova možnost zaposlitve naših kmečkih delovnih rok. Nemčija, ki se je od prihoda Hitlerja na oblast zapirala ter ni hotela več sprejemati naših sezonskih delavcev za poljska dela, je poslala k nam svoje agente, ki so začeli 7. zbiranjem delavcev. Podali eo se najprej v Prekmurje, od koder so napotili v Nemčijo že dva transporta delavcev. V prvem, ki je odšel pred nekoliko dnevi, je bilo 400 ljudi, v drugem pa 580. V drugem transportu niso bili samo Prekmurci, temveč tudi fantje in dekleta iz Murskega polja in Slovenskih goric. Drugi transport je šel sinoči čez mejo ter je obstojal iz 15 direktnih vagonov. Ostalih 1000 sezonskih delavcev pa bodo nemški agenti zbrali na Ptujskem in Dravskem polju. Včeraj sta prišla v Maribor delegata nem- škega posredovalnega urada v Berlinu: Linde in Jilngemann ter sta se podala v družbi ravnatelja Borze dela v Mariboru g. Golouha na Ptujsko polje. Zbiranje delavcev se bo začelo na Ptujskem polju v prihodnjem tednu. V Nemčijo gredo lahko samo samski delavci v starosti od 18. do S2. leta. Ženske sprejemajo rajši kol moške, ker pravijo, da so za razna specialna poljska dela bolj spretne. Biti morajo popolnoma zdravi ter se morajo obvezati, da bodo ostali v Nemčiji do decembra leta 1938. Zaslužek je za naše razmere še dober: stanovanje in hrana ter 30—40 mark na mesec. Nekaj tisočakov si bo lahko vsak delavec prihranil. Pri nas se bo zaposlitev 2000 delavcev gotovo precej poznala. Ne bo več tistega pritiska iz vasi v mestne tovarne, kakor se čuti sedaj. Izgleda, da bo Nemčija prihodnje leto rabila še več naših poljskih delavcev. Njena industrija prosperira in delavstvo, ki je delalo na poljih, dobi dela v tovarnah, kjer boljše zasluži, pa je razumljivo, da si sedaj Nemčija išče dobrih delovnih moči, ki bodo še cenejše, kakor eo njeni domači delavci. Velika ljubezenska zgodba, v kateri sodelujeta dva najboljša filmska igralca: Gustav Frohlich in Heli Finkenzeller v prekrasnem filmu Srce podzemeljske železnice kTnu UNION Na Pohorju groze druge Konjice Ljubljana, 4. junija. Iz Št, Lovrenca na Pohorju smo včeraj zvečer dobili brzojavno obvestilo, da je tamošnja tovarna kos in srpov, katere lastnik je zopet trd Nemec g. Henrik Kiffman, izprla svoje delavstvo, ustavila obrat ter zaprla tovarno. V tovarni je bilo skupno 97 delavcev. O tem izprtiu smo izvedeli še sledeče podrobnosti. V celem St. Lovrencu na Pohorju ter bližnji okolici je zaposlenih okTog 400 delavcev, večinoma so to sicer gozdarji, tesači ter drugi gozdni delavci, precej pa je tudi drugih. Delavskih organizacij doslej v tem kraju ni bilo kaj prida, delavstvo je bilo zaradi tega večinoma prepuščeno sebi. Plače so bile zato največ skrajno slabe, vprav sramotne. Zadnji čas je tudi v te kraje prodrla krepkejša delavska zavest. Posebno v tovarni kos in srpov Henrik Kiffman d. z o. z. se je delavstvo skoraj v celoti oklenilo ZZD, ki je pred časom tam usta- Policija čisti pred „velesejmom" Ljubljana, 4. junija. Zbor ljubljanskih potepuhov in sploh vseh nepridipravov ima že od nekdaj navado, da za velesejem od vseh strani pritisne na Ljubljano. Ob takih prilikah, ko pride v Ljubljano doati ljudi in je na velesejmu navadno velika gneča, se takim tičem-uzmovičem nudi najkrasnejša prilika, izvrševati svojo spretnjakarsko obrt. Toda tudi ljubljanska policija ne drži ob takih prilikah rok križem. Tudi ona vsako leto tik pred začetkom velesejmskib prireditev temeljito očisti Ljubljano vseh onih, ki v mesto prinašajo samo nemir in nesrečo. Že ves teden je ves policijski zbor na delu, v policijsko glavno poslopje vsak hip pripeljejo tega ali onega starega znanca, ki mu je policija že zdavnaj prepovedala sleherni vstop v mesto. Najprej so zadnje dni izvedli temeljito preiskavo vseh krošnjarjev, ki so jih pred-vedli na policijo kakih 50. Vse sumljive tipe so izgnali iz Ljubljane. Nato so prišli na vrsto vsi ostali sumljivci, ki so jih doslej nalovili precej čez 100. Precej od teh jih je romalo na sodišče, ker so bili zaradi raznih grehov zasledovani, večina •ih je policija izgnala iz mesta, le malo je bilo tako srečnih, da so zopet zadihali prosti in svobodni ljubljanski zrak. Na ta način je ljubljanska policija opravila koristno delo, ker jo obiskovalcem velesejinskih piireditev prihranila marsikatero bridko uro, ki bi jo bili temu ali onemu povzročili ti sumljivi tipi. Seveda pa 9 tem ni rečeno, da so zdaj vsi tatovi pregnani iz mesta. Eden ali drugi se bo na kak skriven način zopet vrnil v mesto, .toda policija je svoj zbor ljudi po mestu izpopolnila ter bo na lake sutnljivce budno pazila ter jim skušala že vnaprej onemogočiti njih delo. Gostovanje ljubljanske opere v Trstu in na Reki Ljubljana, 4. junija. Ljubljanska opera bo gostovala .prihodnji teden dva večera v Trstu in dva na Reki. V tržaškem gledališču Politeama Rosetti bo izvajala v sredo, dne 9. junija, opero »Prodana nevesta«, v četrtek, 10. junija, pa Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. V »Prodani nevesti« poje vlogo Kecala Josip Križaj, član zagrebško oper. V »Eru« bo pela glavno žensko partijo gdč. Mezetova, članica belgrajske opere. V »Prodani nevesti« nastopijo po lej; Križaja (Kecal) v glavnih partijah: ga. Gjungjenčeva (Marinka), Gostič (Janko), Banovec (Vašek), roditeljska para predstavljata ga Bernot-Golobova, ga. Ko-gejeva ter gg.: Janko in Kolacio. Opero dirigira ravnatelj Polič. Režija je prof. Šestova. V »Eru z onega sveta« poje glavno tenorsko partijo g. Franci, kmeta Marka g. Betetto, njegovo ženo ga. Kogejeva, mlinarja g. Janko, pastirčka ga. Ribičeva in hlapca g. Gorski. Dirigira ravnatelj Polič. Režija je inž. Golovinova, ki je naštudiral tudi vse plese. Na Reki je gostovanje v petek in soboto, dne 11. in 12. junija. Vlogo Kecala v »Prodani nevesti« poje v petek, 11. junija, g. Milorad Jovanovič, član belgrajske opere. V soboto, 12. junija, se poje na Reki »Ero z onega 6veta«, vsa ostala zasedba je ista, kakor pri predstavah v Trstu. Ljubljanska opera nastopi v Trstu in na Reki z vsem svojim osebjem, z vsemi solisti, pomnoženim orkestrom, zborom in baletom. S 6eboj vzame tudi vse dekoracije in kostume. Občinstvo na Reki in v Trstu, predvsem pa naše rojake, opozarjamo na edino gostovanje ljubljanske opere v dneh od C. do 12. junija. Bclgrad, 4. junija, m. Davi se je pripeljal v Belgrad vodja češkoslovaških zadružnikov inž. Ferdinand Klindera. Dopoldne ga je_ sprejel tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki je preds. Glavne zadružne zveze v naši državi. novila krajevno edinico svoje ljubljanska centrale. Organizacija je šla takoj na delo ter je skušala svojim članom priboriti boljši in ugodnejši položaj v tovarni. Z lastniki so se pričeli razgovori in organizacija je kmalu izdelala načrt kolektivne pogodbe, ki ga je predložila podjetju. Vršila se je tozadevno že tudi prva obravnava pred okrajnim glavarjem v Mariboru, kjer je bilo določeno, da se načrt pogodbe znova prouči z obeh strani. Komaj pa ja minul teden od te obravnave, že je podjetje namesto stvarnih predlogov, delavcem odgovorilo z izprtjem. Podjetje se je očividno ustrašilo ter skuša s tem manevrom dobiti bitko. Iz Ljubljane se je včeraj zvečer na Pohorje odpeljal delegat ZZD g. Pirih, ki bo skušal med podjetjem in delavstvom izravnati spor. Javnost je prepričana, da ne bo treba zdaj na Pohorju reševati mezdnega gibanja na enak način kakor zadnjič v Konjicah, Tabor fantov in mož v Celju Spored: V ponedeljek 28. junija: Ob 20 v mestnem gledališču športno-gimnastična akademija s pestrim sporedom. Ob 21.30 baklada po mestu in podoknica pokrovitelju tabora prevzvišenamu gospodu nadškofu dr. Amtonu Bonaventuri Jegliču in lavantinskemu vladiki, prevrvišenemu gospodu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču. V torek 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla. Ob 5.30 in 6 v vseh celjskih cerkvah sv. maše in sv. obhajilo fantov in mož. Ob 8 sprevod po mestu. Ob 9.30 pred Marijino cerkvijo pridiga in sv. maša prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Tomažiča. Ob 10.30 na istem prostoru slavnostno zborovanje fantov in mož. Ob 16 na Glaziji javen nastop fantov. Ministrstvo za železnice je dovolilo 50 odstotni popust na vseh naših žcleznicah za čas od 26. junija do 2. julija opolnoči. Po vse informacije in navodila naj se župnijski pripravljalni odbori obračajo na naslov: Podzveza fantovskih odsekov v Celju, Cankarjeva ulica 4. f Fran Vilfan Ježica, 4. junija. Iz Leonišča smo prejeli kratko in suhoparno vest, da je tam umrl Franc Vilfan, znani gostilničar pri »Rogovilcu« na Črnučah. Rogovilčev Francelj je le nekaj dni ležal v Leonišču. Zdravniki sfl se na moč trudili, da bi ga bili ohranili njegovi materi, ki ga je tako rada imela in tako 6krbno bdela nad njim. Še včeraj popoldne smo bili obveščeni, da je Francelj na najboljši poti okrevanja in da 6e bo tudi topot izlizal. Danes zjutraj okrog osmih pa je 43 letni fant zatisnil za zmerom 6voje živahne oči. Kdo ga ni poznal? Njegova gostilna pri »Rogovilcu« na Črnučah je bila ena izmed najboljših, najbolj obiskanih. Franceljnov zvonki smeh, njegova zdrava živahna narava, ki je ob vsaki priliki razveselila vsakogar, ki se je zatekal v to dobro hišo, pač ni nikdar izpričevala, da bi Francelj ne dočakal več kakor borih 43 let. Zadnja leta pa je Francelj polagoma otopeval in zmerom več je bilo napadov, ki 60 nanj prihajali in 6e jim ni znal zoperstavljati. Njegovi prijatelji, ki jih je imel vsepovsod po Sloveniji, so s skrbjo sledili Franceljnovim dejanjem in nehanjem. Zlasti pa je s skrbjo sledila 6inovo bolezen njegova 6krbna, dobra Rogovilčeva mama, ki zdaj ostaja sama pri hiši, ki je dnevno sprejemala toliko in tako pestrih obiskov. Zdaj je Francelj podlegel. Ž njim odhaja pravi fant od fare, najbolj tipičen predstavnik našega Posavskega sveta, najživahnejši posavski fant, najpriljubljenejši posavski gostilničar, najizrazitejši član svojega stanu. Pri niem so se radi ustavljali najvišji predstavniki naših lokalnih ter državnih oblasti. Notranji minister dr. Korošec je bil redni gost prijazne Rogovilčeve hiše, ban dr. Natlačen je našel v tej hiši svojo družico, gospo Nijo, Fran-celjnovo sestro. Globoko potrti Rogovilčevi mami ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Vsi ko*11® Franceljna pogrešali, Rogovilčevi hiši bo odslej nekaj manjkalo... Železničarji slave svojega patrona Ljubljana, 4. junija. Pred dobrimi štirimi leti eo tudi železničarji skušali svojemu stanu izbrati svojega patrona. Od-očili so se za s/ Konstantina, ki ga odslej slave vsako leto. Tudi včeraj se je vršila primerna prireditev v glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljani. Prireditve se je udeležil tudi železniški ravnatelj dr. Fatur, ki je toplo pozdravil zbrane železničarje ter zlasti podčrtpl, da bi bil želel, da _bi zborovalna dvorana bila premajhna, kar pa žal ni bila. Dalje se je prireditve udeležil tudi vojaški odposlanec pri zel. ravnateljstvu, polkovnik Nedeljkovič ter kapetan Hanovski. Nato je spregovoril predsednik IJJNŽB inž. Rogl;č, ki je očrtal pomen tega^ praznika ter navajal najznačilnejšo poteze iz življenja sv. Konstantina, rimskega cesarja. Zlasti je bila njegova odlika čisti demokratizem in čudovita modrost. Govornik je tudi podčrtal pomen krščanstva za tedanji in današnji svet. Po govoru je godba zaigrala državno himno, ki so jo prisotni poslušali stoje; predsednik je izrekel vdanost vseh železničarjev N j. Vel. kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu ter vsej kraljevski hiši, kar eo prisotni potrdili z krepkimi vzkliki. Sledil je dolg govor odbornika UJNZB gosp. Filmi »Concottieri« (Matica) so pompozna zgodovinska reportaža iz viharne, razcepljene, renesančne Italije. Film naj ob neštetih pokrajinskih in osebnih bojih, spletkah in spopadih dvorov, oblastnikov, gospodov, gospodkov, da herojični zgodovinski ter narodni poudarek sanjarskemu prizadevanju nekega Giovannia Lombardskega, ki je kot plemiška sirota, žrtev vseh teh viharnih in nemogočih političnih razmer postal tiste čase glasnik italijanskega zedinjenja, glasnik ideje o enem narodu in o eni močni disciplinirani državi. V tem je določno otipljiva ideja ter namen filma, ki ga zgodovinska resnica sicer ne opravičuje in ideji ne daje verjetnosti. V toliko je delo izrazito narodno - propagandno, namenjeno določeni skupnosti, za nas pa je lahko samo ilustracija drugih prizadevanj. Film razen te misli ne kaže druge močnejše vsebinske vezi, marveč ga tvori nepregledna vnsta povečini silovito učinkovitih slik, pokrajinskih, človeških, družbenih, zgodovinskih, predvsem pa bojnih. Nekateri prizori so sami zase, režirani z veliko dinamiko in še večjo tehnično dovršenostjo. To velja zlasti za neprekosljive vojne scene. Moč filma je v mozaiku lepih slik, ker vsebina ni tako strjena in ne tako dosledno prikazana, da bi nas zajela in prepričala. Fotografija kaže, da je Trenker še zmeraj prijatelj gora, sentimentalnih razpoloženj, kjer se narava in človek spajata v lepo sliko. Zanimivih je nekaj novih obrazov, ki jih je Trenker za ta film odkril, narejen z V60 tehnično pomočjo italijanske države in vojske. Zal je treba jigotoviti, da se pri nas v kinu ne znata vesti dve vrsti ljudi: otroci, ki jih slabo vzgojene mamice vodijo s seboj v kino v zmotnem prepričanju, da je kino otroški vrtec, in pa tisti zastopniki naše akademske mladine, ki so med številnimi svojimi tovariši včeraj ilustrirali potek filma tako, kakor smo tega bili navajeni v predmestnih kinematografih za nemega filma. Naj bo že kakor hoče, cmokanje in druge spremljave slik na platnu iz takih ust niso ob nobeni priliki, z nobenega stališča oziroma sedišča, neprogesivne, kaj šele dostojne in zrele. To smo napisali zaradi tistih ljudi, ki plačajo celo vstopnino in hočejo v kinu imeti mir. »Sever vabi« (Kino Sloga). Pustolovsko krimi« nalna zgodba, ki se godi na kanadskih tleh, igrajo jo pa Amerikanci. Neizogibna, po amerikansko krojena ljubavna romantika ni za naš okus, ko gre daleč od videza verjetnosti. Le pokrajina in slika sta nekaj lepega za oko. Sicer pa običajna limonada. Vesti iz Belgrada Belgrad, 2. junija, m. Za nedeljsko nogometno tekmo med našo nogometno reprezentanco in bel« gijskim moštvom vlada v vseh tukajšnjih krogih ve« liko zanimanje. Športni krogi pričakujejo, da se bol topot naše nogometno moštvo revanžiralo za poraz, ki ga je od Belgijcev doživelo leta 1920 v An-t versu, ko je izgubilo tekmo z rezultatom 0:6 (0:2)«i Outrate, ki je opisal nastanek in razvoj železnic v predvojni Srbiji. Že lani in prej se je pokazalo, da sv. Konstantin ne bo postal patron vseh železničarjev, marveč si je svetnika po krivici izposodila zgolj IJJNŽB, ki pa predstavlja le skromen del železničarjev. Zato je bila očividno tudi udeležba tako majhna. »u ______________________________________b rAtneM Nevesta pred oltarjem, ženin v zaporu Maribor, 3. junija. V Limbušu pri Mariboru kroži zanimiva povest, katere odmevi so segli tudi v Maribor. Priletno dekle iz neke ugledne hiše si je na stara leta premislilo, da le ni dobro človeku samemu biti. Sicer že poprej ni samevala ter je imela zve-stage častilca, ki je doma na Teznu, pa se kljub Zakaj zahtevamo hidrotehnični laboratorij Ljubljana, 4. junija. Za nami je proračunska debata v parlamentu in senatu, ki je zapečatila usodo našega hidrotehnič-nega laboratorija v najboljšem primeru za eno leto. Kljub temu, da je zadnji čas stopil ta laboratorij nekoliko v ozadje, postaja njegova potreba pri nais vedno bolj aktualna. Saj to vprav potrjuje dejstvo, da so 6e pojavile akcije za graditev sličnih laboratorijev v Belgradu in letos tudi že v Zagrebu, ki bodo skoraj gotovo v kratkem dosegle realizacijo svojih želja. Do sedaj se je na ljubljanski tehniški fakulteti proučevala možnost regulacije posameznih vodotokov v Sloveniji le teoretično. Ko pa se je zgradil začasni provizorij (brez rečnega žleba zaenkrat), se isto poučuje v poskusnem žlebu. Ti poskusi so že dokazali, kako velik pomen ima popolen in v zadostnem obsegu zgrajen hidrotehniški laboratorij. Kajti individualni študij reke je mogoč le v laboratoriju. Rezultat teiga proučevanja pa je, da smo dognali najboljšo rešitev za regulacijo reke, Dosedanja praksa v tem pogledu je neštetokrat dognala, da je kljub temu, da smo pri pTojektu uporabljali prav dobre in splošno priznane metode, rezultat bil zelo nepovoljen. Mi nismo mogli dovolj točno predvideti vseh posebnosti regulirane reke. Seveda je to pomenilo vselej izgubo v narodnem gospodarstvu. Prav temu se izognemo s tem, da to preizkusimo v laboratoriju na’ modelih, ki veljaja relativno malo in pokažejo potek regulacije in njene potrebe od izvira do izliva. Ni to edini problem, ki se rešuje v hidrotehnič-nem laboratoriju. Proučava sc dalje pronicanje skozi betonsko oporno zidovje. Kakšno važnost ima taka raziskava, kažejo slabe posledice tega pojava v Ljubljanici. Posebno lahko raziskujemo nihanje zemeljske vlage na zemljiščih, kjeT gojimo kulturne rastline. To zlasti točno raziskujejo na Češkem. Najvažnejše področje vodnih raziskav je izraba vodnih siL Dobimo lahko točne rezultate v pogledu dimenzijoniranja jezov, zatvornic tudi za katastrofalno vodo. Lahko raziskujemo vpliv mostnih opornikov na zajezitev reke itd. Včasih pokaže poizkus, da je bolje opornik na kak način popraviti, da rešimo s tem most, ki je draga konstrukcija. Našteti primeri 60 le del vseh onih velikih nalog v vodnem stavbarstvu, ki jih naj racionalno reši hidrotehnični laboratorij. Navedeni so, da pokažejo, kako nujna potreba našega gospodarstva je zgraditev popolnega hidrotehniškega laboratorija v Ljubljani. Borba zanj se vleče že četrto leto in se približuje pritrdilnemu odgovoru na vprašanje, ali živimo res v tako brezupnih razmerah, ali merodajni 6i-nitelji namenoma prezirajo glavne in še tako kričeče potrebe našega časa. Kar zahtevamo, to ven- daT ni ne iluzija ne fantazija, izvirajoča iz kakih veledomišljij, temveč realna potreba *.n skromna zahteva po njeni Tešitvi. Če se Belgradu in Zagrebu kar sipljejo možnosti za uresničevanje res fantazij s postavljanjem kolosov, potem imamo tudi mi v Ljubljani pravico do zneska za postavitev skromne stavbice. Slovenija še nikoli ni zahtevala preveč! Skromnost ji je prirojena kot kmečkemu dekletu z dežele. Zato pa je navadno izigrana. Naloga mladine je, da ji Vzbudi zavest in ponos in odločnost. To je lahko vsem edino, brez ozira na nazor, tako kakor je vsak brez razlike lačen in žejen. Bodimo edini v tem, kair nam je skupno! To je ponoven klic akademske mladine. A odgovorni činitelji, ne zanemarjajte naših največjih potrebi — To je pa njen poziv. Akademska akcija za izpopolnitev univerze. svojini šestim križem Se ni strašil dolge poti v; Limbuš ter je svojo izvoljenko često obiskoval. Delala sla svoječasno načrte za ženitev, loda muhasta usoda je hotela, da se je srce 50-letne deklice nenadoma obrnilo ter zagorelo v novem ognju za drugega. Dogodki so si potem sledili a filmsko naglico. Dasi tudi drugi ni bil več mlad ter je štel prav tako, kakor prvi, že 6 križev, vendar ni hotel odlašati z zakonsko zvezo, kakor je prvi delal, in minulo nedeljo so bili oklici, kar enkrat za trikrat. Ko pa je g. župnik razglasil s prižnice poroko bodočega para, je naenkrat zadonel v cerkvi močan glas: »Tega pa no pustim, tako pa se z menoj ne bo delalok Vsa cerkev se je ozirala v smer, odkoder so ti klici prihajali, in ljudje so prepoznali v razbur* j enem možu bivšega ženina, ki se ni dal kar tako ugnati v kozji rog ter je prišel v cerkev javno protestirat proti oklicem. Vendar tudi protest ni S ni zalegel in ni mogel omehčati trdega srca sku-janega dekleta. Naslednje dni po oklicih je sledila že poroka. Ker pa je zavrženi ženin le preveo rogovilil in grozil ter je prelila nevarnost, da bo motil celo poroko, ni preostalo drugega, kakor posvetovati so z oblastjo. Nastopiti so morali orožniki, ki so bivšega ženina spravili za čas poroko v občinski zapor. Medtem ko se je vršila v cerkvi poroka ter ji je sledila vesela gostija, je moral zavrženi ženin v občinskem zaporu žagati drva.. < T Vilfan France Črnučah posestnik blagega Pogreb Žalujoči družini Natlačenova Kulturni koledar Anton Luby 4. junija 1749 se je rodil v Sevnici teolog Jurij Anton Luby. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, teologijo najbrž na Dunaju. Tu je tudi promoviral iz filozofije in teologije. Leta 1774 je prišel na prizadevanje škofa Karla Herbersteina za profesorja dogmatike v Ljubljano. Ze prihodnje leto pa je odšel za profesorja moralne teologije v Gradec. Luby je bil s profesorjem Wurzerjem zastopnik tako zvane matematične metode v moralni teologiji: »Zapovedi moralne teologije so prav tako izvestne ko matematične resnice... Kdor hoče razviti moralno teologijo, mora preiskovati zapovedi te znanosti po isti metodi kakor matematik.« Napisal je več knjig iz moralne teologije. MuMjana danes Koledar Danes, petek, 4. maja, Kvirin. Sobota, 5. maja: Bonifacij. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Most«. Drama: Florentinski slamnik. Red A. Opera: Zaprto. Kino Matica: Condottieri. Kino Sloga: Sever vabi. Kino Union: Srcc podzemeljske železnice. PUTJilK nam sporoča, da se je treba prijaviti za posebni vlak v Pariz 14 dni pred odhodom vsakega vlaka. Ker je število udeležencev vsakikrat maksimirano, se interesenti opozarjajo, da se pravočasno prijavijo v pisarni »Putnika«, Maribor— Celje, kjer prejmejo vsa nadaljnja pojasnila. Prvi posebni vlak se odpelje 12. junija 1937 in stane vožnja do Pariza in nazaj, prenočišče za 7 dni z zajtrkom, potni list in viza, kakor tudi vodstvo na potovanju za IH. razred Din 1000.—, za 11. razred Din 1310,— Članice, mladenko in gojenke Šenlpetrskega dekliškega krožka vabimo, da se udeleže pogreba pok. g. Ivana Srebota, očeta naših treh članic, ki bo danes ob 5 uri popoldne izpred hiše žalosti, Ravnikarjeva ulica 15. — Odbor. Vojaška prisega obveznikov, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso bili zapriseženi, bo v ponedeljek, dne 7. junija 1937 točno ob 11 uri v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1., kjer morajo vsi v Ljubljani bivajoči obvezniki od 18 do 55 lela starosti imeti prijavljena tudi svoja stanovanja. Pregled častniške uniforme bo za pešadijsko častnike v ponedeljek, 7. junija, za vse druge častnike pa v torek, 8. junija t. 1., obakrat ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1. Vabijo se vsi v Ljubljani bivajoči častniki, ki imajo državno uniformo, da pridejo zanesljivo k pregledu. V Narodni galeriji bo vodstvo v nedeljo, dne (3„ govoril bo g. A. Stupica o gotski plastiki. »flfpok za otroka«. Za zaključek letošnje sezone mladinskih nastopov in akademij bo priredila mestna občina ljubljanska svojevrsten nastop otrok in mladine dne 9. junija 1937 ob pol 20 v frančiškanski dvorani. Sodelovali bodo otroci raznih ljubljanskih ljudskih šol z najrazličnejšimi točkami, tako n. pr. s pevskimi točkami, deklamacijami in igricami z globoko in zbrano vsebino. Pa tudi otroški rajalni nastopi so na sporedu. Dohodki te otroške akademije so namenjeni za mladinsko skrbstvo v splošnem in še prav posebej za otroške počitniške kolonije. Upamo, da se bo občinstvo polnoštevilno odzvalo vabilu olrok in jim tako priznalo ter podprlo njihovo socialno geslo: »Otrok za otroka«! Vstopnice od 20—3 Din se dobe v predprodaji v ljudskih šolah in v frančiškanskem kolegiju. *K IN TEI. 27*30 SLOGA Velika lluhavna zgodba Sever vabi Rochelle Hudson Robert Kent TEI. 21 24 MATICA Luls Trenker v veličastveni ljnbavnl romanci Condottieri v gl. vlogi Blavnl Itaijanskl pe7eo Titto Gobbl TEI. 22-21 UNION Premiera! Gustav FrChllob in Hell Flnltenzeller v prekrasnem filmu Srce podzemeljske železnice Nalnovelšl žurnall — doseda) naloollil posnetki katastrofe ,.Hindenburga" ut.d., l.t. d. Predstave danes ob 19-16 in 21-iB url. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. 4. junija, petek: »Florentinski slamnike Red A. 5. junija, sobota: »Cyrano de Bergerac«. Premierski abonma. 6. junija, nedelja: »Matura«. Izven. Izredno znižane ene od 14 do 2 Din. OPERA. Začetek ob 20. uri. 4. junija, petek: Zaprto. 5.junija, sobota: »Veseli studenček«. Red B. 6. junija, nedelja: Ob pol 11 Akademija vojnih dobrovoljcev. Izven. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 20 »Ero z onega 6vela«. Gostovanje gdč. Anite Mezetove. Izven. Cen od 30 Din navzdol. V soboto, 5. t. m., bodo odigrali Rostandovo heroično komedijo »Cyrano de Bergerac« za premierski abonma, v premierski zasedbi z g. Levarjem in go. Miro Danilovo ter gg.: Janom in Gregorinom v glavnih vlogah. Mariborsko gledališče Petek, 4. junija: Zaprto. Sotoba, 5. junija ob 20: »Trije vaški svetniki.« V korist »Združenja gledaliških igralcev.« Izven. V četrtek, 10 junija priredi Prclovčcv vokalni kvintet, ki ga sestavlja pet mladih konservatori-stov in ki je te dni nastopil s prodornim uspehom v Ljubljani, svoj lastni koncert v mariborskem gledališču. Razstava jugoslovanske umetnosti v Rimu I ©d tu in tam Ljubljana, 4. junija. Na povabilo Rimske galerije zveze profesioni-stov in umetnikov v Rimu je organiziralo jugoslov. prosvetno ministrstvo razstavo jugoslovan. likovne umetnosti, ki bo odprta okrog 10. junija v Rimu in bo trajala verjetno samo deset dni. Razstava je bila omejena na določeno število slik in manjših kipov, časovno pa na umetnost povojne generacije. Slovenskim umetnikom je bilo določenih 18 slik v olju, 12 risb in grafik in po en kipec Franceta Kralja in Tineta Kosa. Gospod ban dr. M. Natlačen je bil od gospoda ministra pooblaščen, da povabi slovenske umetnike k sodelovanju in sporazumno z njimi izbere dela za razstavo. Gospod ban je povabil k udeležbi 13 umetnikov, ki naj bi s svojimi deli pokazali vse mnogovrstne sestavine umetnosti povojnega rodu od Fr. Tratnika, ki ji je s svojim vsebinskim ekspresionizmom že pred vojno utiral pot in tudi po vojni družno z mladimi nastopal, do najmlajše generacije, ki je zanjo merodajna zagrebška šola. Po naročilu gospoda bana je njegov pooblaščenec dr. Fr. Stele sporazumno s povabljenimi umetniki izbral za razstavo sledeča dela: Ji ra k Karol, Pot med oljkami; Kos G. A., Cvetlice, Tihožitje s steklenico in Vrtnarjeva hči; Kralj France, Krajina, Delo na polju, Portret otrok v dolenjski vasi in kipec Žanjice; Kralj Tone, Kosci; K roga r Stane. Fantazija na terasi in Predsmrtni sen; Maleš Miha, Adam in Eva, Odmevi, linorez Ležeči akt, litografija Kopalke, ujedenka Maska iin monotipija Kumare; Bu lovec - Mrak Karla, Študija žene; Jakac Božidar, Mati in Novo mesto; Mihelič Fr., Sejem v Kruševcu, Pokopališče in Tihožitje z ogledalom; Pavlovec Fr., Krajina; Sedej Maks, Skupina v naravi, Rodbinski portret in Sedeča skupina v naravi; Tratnik Fr., Akt, Slepci in Industrija; Kos Tine, kipec. Počivajoči delavec. Izbor je bil v smislu navodil prirejen tako, da O vplivu alkohola na tekmovalce O vplivu alkoholnih pijač na telesno kondicijo tekmovalcev je bilo že mnogokrat mnogo besede. Posamezni športni zdravniki stoje na stališču, da tekmovalcem nikakor ne škodujejo alkoholne pijače, če jih uživajo zmerno in v mali količini. Nekateri zdravniki pa stoje izključno na stališču, da športnik-tekniovalec nikakor ne 6me uživati alkohola v katerikoli obliki in da učinkuje še tako mala količina alkohola povsem negativno na telesno kondicijo tekmovalca. Ena in druga stran ima svoje zagovornike. Zato so tem zanimivejši rezultati hi-gijenskega instituta univerze v Heidelbergu, ki je praktično preizkusil vpliv alkohola pri posameznih dijakih in dijakinjah heidelberške univerze. Higijenski institut je preizkusil vpliv alkohola na dosežene rezultate samo pri sledečih disciplinah: pri teku na 100 m, metu krogle in skoku v daljavo. Poizkus je bil napravljen tako, da so tekmovalcem izmerili rezultate v prvih štirih dneh, ko niso dobivali nobene alkoholne pijače; naslednje štiri dni je dobil vsak tekmovalec približno tri deci ne preveč močnega vina. Uspehi tega poizkusa so presenetili,., Pri teku se je pokazal vpliv alkohola tako, da je tekmovalec mnogo slabše startal in da je njegova energija precej popustila ravno pred ciljem. Najbolj zanimivo pri tem poizkusu pa je bilo ravno lo, da so imeli vsi tekmovalci brez izjeme občutek, da so tekli ravno najboljše takrat, ko so uživali alkohol. Njihovo osebno prepričanje je bilo, da so dosegli mnogo boljše rezultate, dočim so bili v resnici vsi brez izjeme nekaj desetink sekunde slabši. Ko so tekmovalcem povedali rezultate za posamezne dni, so bili izredno presenečeni. Ista je bila stvar pri skoku v daljavo in pri metu krogle. Povprečni rezultati, doseženi v prvih štirih dneh, so bili boljši nego v onih dneh, ko 60 pili alkoholne pijače. Pri vseli tekmovalcih je komisija tudi ugotovila, da so bili ob »mokrih« dneh mnogo manj sigurni in da so se mnogo hitreje utrudili. Iz navedenih poizkusov higijenekega instituta je torej povsem razvidno, da uživanje alkoholnih pijač tudi v najmanjši meri zelo slabo vpliva na tekmovalce in jim precej zmanjša sposobnost doseči dobre rezultate. Načelo tekmovalca mora torej biti, da se mora za časa ostrega treninga in odločilnih tekmovanj povsem vzdržati alkoholnih pijač, če hoče res doseči vrhunske rezultate. Kamnik Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi dne 6. junija ob 16 (4 popoldne) v mestnem parku (poleg gasilnega doma) mladinski koncert, na katerem bodo nastopili priljubljeni mali ljubljanski harmonikarji ter mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Pavla Ran-čigaja. Mladi ljubljanski gostje so že ponovno želi najlepše uspehe v Ljubljani in drugod, zato pridite vsi iz Kamnika in okolice, ki ljubite mladino in narodno pesem! Važno za obiskovalce ljubljanskega velesejma! Ako si pri postajni blagajni nabavite za ceno ‘2 dinarjev rumeno železniško izkaznico ter colo vozno karto in potem pri prihodu na velesejem pustite rumeno izkaznico potrditi, se z isto vojno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, za povratek od 5. do 19. junija vključno. Na parobrodih jugoslovan. parobrodarskih družb velja popust, sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko peljete v višjem razredu: za potovanje v Ljubljano od 20. maja do 14. junia, na povratku od 5. do 20. junija. Živalski vrt na velesejmu je izpopolnjen z novimi živalmi. Vstopnina za odrasle Din 2.—, za otroke pa Din 1.—. DELAVSKA KUHINJA V DELAVSKEM DOMU ni zvišala cen svoji hrani. Ljubljana, 4. junija. Nekatere javne kuhinje v Ljubljani so zadnji čas zvišale ceno hrani iz razloga, da so se cene živilom na trgu občutno zvišale, zlasti cene mesa in masti. Nekatere javne kuhinje so izdale med svoje abonente, okrožnice, v katerih se sklicujejo tudi na druge javne kuhinje, ki so hrano podražile. Uprava Delavske kuhinje v Delavskem domu nas obvešča, da Delavska kuhinja ni zvišala cene svoji hrani in da ostanejo cene iste, kot so bile doslej. Hrana je dobra, sveža in zdrava in uprava bo skrbela za to, da taka tudi ostane ter se po možnosti še izboljša. bi predstavili vse tiste osebnosti, ki so si v povojnem umetniškem rodu doma že priborile ime, brez omejitve na njih programsko usmerjenost. Brez ozkosrčne kritičnosti so bila izbrana iaka dela, o katerih se sodi, da posamezne tvorne osebnosti dobro označujejo. Ker pa je vabilo prišlo nepričakovano in umetniki niso bili pripravljeni na ta poziv, je treba obžilovati, da dva ugledna in značilna pojava slovenskega sodobnega umetnostnega ustvarjanja, kakor sta Tone Kralj in France Pavlovec, nista bolj izčrpno zaslopana. Drugi vidik, ki je bil za izbor osebnosti in del merodajen, pa je bil vidik sodobnosti, osebne ustvarjalnosti in aktualnosti brez ozira na kaka aprioristična merila, izvirajoč samo iz namena, da inozemstvo dobi priliko, da pove 6voje mnenje o tem, koliko se v teh delih izraža občekulturna aktualnost in kakšen jo del slovenskih prizadevanj za napovedujoči se umetnostni izraz vsaj bližnje bodočnosti. To smo smatrali za svojo dolžnost predvsem radi tega, ker bo imela naša povojna umetnost (prav za prav le slikarstvo) kot celota, brez ozira na programske usmeritve posameznih skupin, sedaj v Rimu sploh prvič priliko, da 6e pokaže v svetovnem umetnostnem središču. Za prireditelja slikarskega dela razstave je imenoval gospod minister prosvete Slovenca gospoda G. A. Kosa, profesorja tehnične srednje šole in slikarja v Ljubljani, ki je z gradivom že odpotoval v Rim. _ - Ob pripravah za to razstavo, ki za Slovence kot najbližje sosede Italije ne more biti brez pomena, nas je vodilo tudi spoznanje, da bo služili obenem važnem namenu, da se ublažijo medsebojni predsodki med kulturnimi sosedi s tem, da v srcu države, s katere usodo je zvezana usoda važnega in kulturno razboritega dela slovenskega naroda, pokažemo svoj kulturni obraz, ki se najbolj neposredno izraža prav v delih likovne umetnosti. Izza naših mefa Slovenski jezik v šolah in v cerkvi. — V predmestju Trsta, v Skednju, ki je ves slovenski, so pred kratkim vprašali učitelji otroke po tem, kdo še govori doma slovensko. Otroci so se razveselili, ker so mislili, da bodo otvorjeni tečaji za slovenski jezik ter so se skoro vsi javili. Kakšno pa je bilo njih presenčenje, ko so mesto tega dobili vsi, ki so se oglasili, knjigo »II nuovo Italiano« — »Novi Italijan', ki je nosila še pripombo ?Dučejev dar«. Ali se je to zgodilo tudi drugod, še ni znano. — Vredno je poleg tega še zabeležiti drug dogodek, ki ee je izvršil v Bovcu ob priliki procesije. Znano je namreč, da ponekod civilne oblasti še ne postopajo v smislu novega razpoloženja, ki bi moralo nastopiti po prijateljski pogodbi, bodisi, ker še nimajo zato potrebnih navodii, aii pa delajo na svojo roko. Tako so oblasli v Bovcu prepovedale slovensko cerkveno petje v cerkvi in pri procesiji. To je ljudi zelo težko zadelo. Upajo pa, da bodo oblasti iz Rima kmalu razčistile položaj in da bo dobil slovenski jezik polnega izraza v cerkvi kot v javnosti. Znano je namreč, da se je goriški nadškof Margotti krepko zavzel za pravice slovenskega jezika v cerkvi. Gre torej le še za to, da tudi podrejene civilne oblasti, kjer pa često posamezni prena-peteži delajo na lastno j>est, e svoje strani store svoje. Cerkveni rop v .Šempasu. Pri nekem goriškem zlatarju je pred kratkim ponujal neki preprosti človek zlate dele svetega orodja, ki so bili v začetku maja ukradeni v šempaški župni cerkvi. O tatvini so bili obveščeni vsi goriški zlatarji takoj po dogodku. Zlatar, kateremu je bilo to ponudeno, je takoj obvestil oblasti, ki eo tatu aretirale. V nekem seniku je imel skrite še ostale dele keliha in monštrance, a poleg tega je izdal še svojega pomočnika pri tatvini. Oba sta vdrla v cerkve ponoči skozi zakristijo. Nesreča t rudniku. V rudniku pri Labinu je bil poškodovan delavec Peršič Julij, star 27 let, doma iz okolice Labina. V težkem stanju je bil prepeljan v bolnišnico. Znano je, da so v istrskih rudnikih zelo pogoste nesreče, kar je pripisati zelo slabim varnostnim napravam in pa pretiranemu iz. koriščanju narave in človeka. Često pa se zgodi, da vržejo podjetniki krivdo za nesreče na delavce in jih celo javijo zato oblastem. >Italia Redcnta«, italijanska nacionalna organizacija, je priredila 31. maja v Istri veliko loterijo. Darilo za loterijo je poleg ostalih poslal tudi sv. oče in sicer dragocen umetniški križ v dragoceni usnjeni škatljici. V Nunah v Istri 6e je ustanovila nova fašistična organizacija. V tej vasi je do sedaj ni bilo. V organizacijo 60 se vpisali do sedaj karabinerji, učitelj in učiteljica ter trije gostilničarji. Iz šentviške gore pri Tolminu je pobegnil, čez mejo menda, učitelj, ki je šele prišel na novo nw-elo, nekje iz južne Italije. Vzroki bega niso znani. Dve novi maši. Na hinkoštno nedeljo jo pel v Podstenjah novo mašo Valenčič France p. Bonifacij. doma iz sosednjih Nereč. V trnovski župni cerkvi pa je pel novo mašo Samsov iz Topolca. Oba novomašnika sta bila posvečena pri oo. cistercijan-cih v Jugoslaviji in sta prišla domov peti 6voje nove maše. Ljudstvo je obema novomašnikoma priredilo lep in prisrčen sprejem in postavilo slavoloke. Pod policijsko nadzorstvo je prišel Matija Vla-šiŽ iz Nove vasi pri Poreču. Kot razlog se navaja, da je proti fašizmu. Policijski opomin in nadzorstvo je prva stopnja do konfinacije. Tret;c kolo tekem za Davisov pokal Danes popoldne ob 3 naslopi naša državna teniška reprezentanca proti južno-afriški reprezentanci v borbi za Davisov pokal. Današnji nasprotniki v tej borbi so našim igralcem poznani že iz letošnje zime. Na turneji po Južni Afriki je naša reprezentanca v isti postavi naletela na iste nasprotnike. Takrat se jo posrečilo zagrebškim mušketirjem premagati reprezentanco Juž. Afrike s 5:0. Danes popoldne torej nasfopijo isti igralci v borbi za Davisov pokal v sledečem razporedu: Ob 3 popoldne se sestaneta kot prvi par Farquharson in Punčec, kot drugi par pa Kirby in Pallada. Na splošno se pričakuje zmaga naše reprezentance, ki bi se v tem primeru plasirala za evropski polfinale. Obenem s tekmo za Davisov pokal pri nas, bodo odigrane še tri važne tekme, in s>cer: Nemčija in Italija v Milanu, Švedska in Belgija v Stockholmu in Francija iu Češkoslovaška v Pragi. Naročata Slovenski dom! Šefi belgrajskega dela združene opozicije so se sestali včeraj v Bclgradu. Pogovarjali so sc največ o odnosih do KDK koalicije. Tako razpravljanje jo moralo na dnevni red zaradi nedavne izjave dr. Mačka, da srbski del združene opozicije govori za zaprtimi vrati zmerom kaj drugega, kakor pa javno med narodom. Ta trditev dr. Mačka je zadela voditelje belgrajskega dela združene opozicije in se je razmerje teh do Zagreba če že ne močno poslabšalo, pa vsaj hudo ohladilo. Nekateri pravijo, da je po tej izjavi možno, da se medsebojni stiki celo prekinejo. Šibeniška občina je podarila družbi »Aluminij« d. d. pred letom precejšcn kos zemlje, da je na njem postavila nove tovarniške stavbe. Tovarna se je bila namreč obvezala, da bo sprejela na delo le Šibeničane. Ko se je pa v tovarni delo začelo, je ravnateljstvo preveč prebiralo vrste Šibeničanov, ki so se javili v službo, zraven tega pa je ponudilo prav beraške mezde. Med delavstvom je nastal seveda odpor, morala je posredovati občina, toda ravnateljstvo jih je odpravilo s tem, da je poklicalo na delo tujce in delavce iz drugih delov države. Novim delavcem pa je dalo res primerne mezde. Občini ni preostalo drugega, kakor tožba na sodišče, ker se družba noče držati obvez, ki jih je prevzela. Na takle način zna tuji kapital izigravati, še bolj pa, ko vidi, da ga vse sprejema z odprtimi rokami in nudi posebne ugodnosti. Pred dnevi je iz Belgrada odšel trgovski pomočnik Rudolf Gusta, nakar je za njim izginila vsaka sled. Sedaj so pa odkrili, da so ga trije razbojniki ubili in zakopali malo vstran od ceste Bel-grad-Pančevo. Roparji so čakali na žrtev v zasedi in na nesrečo je bd Gusta prvi, ki jim je padel v roke. Zahtevali so od njega denar, ker ga pa ni imel, so začeli po njem mlatiti s koli, da so ga pobili. Končno ga je pa še eden z nožem usmrtil. Prebrskali so ga in našli pri njem le — štiri dinarje. S 500 din denarne kazni in 10 dnevi zapora je petrogradska policija kaznovala dr. Glauga, izdajatelja nemškega ilustriranega tednika »IIlustTier-tes Wochenblatt«, ker je proti predpisom o zaščiti domače delovne sile za svoj list uporabljal matrice, ki jih je prejemal iz Nemčije. List je-imel 24 strani, pa je stal samo 1 dinar. Dr. Glaug je imel tako urejeno, da je 18 strani dobil v matricah iz Nemčije, le šest strani je dal izdelati doma. Zato ga je Delavska zbornica naznanila policiji. 10 milijonov dinarjev mora vrniti svojim odjemalcem električna centrala v Novem Sadu, ker po devalvaciji -dolarja predrago prodaja električni tok. hlektrama je dobavljala tok občini na temelju pogodbe da bo tok takoj cenejši, če sc amerikanski dolar devalvira za najmanj 10%. Ko pa je dolar padel kar za 37%, bi se moral poceniti tudi tok za 37%. Ker elektrarna ni hotela tega storiti, so se začele vleči pravde. Nazadnje je bilo razsojeno, da mora elektrarna znižati ceno toku za 37%, svojim odjemalcem pa povrniti 10 milijonov, ki jih je pobrala preveč. Parna žaga in v njej dva delavca je zgorela v Srpskih Mitrovicah. Požar je nastal sredi noči, vzroka mu pa še ne vedo. Žaga je bila last indu-strijca Ilije Jakšiča. ,,j! Drama Milana Begoviča »Amerikanska jahta v splitskem pristanišču« bo letos posneta na lilm. Delo je prevzelo neko češko filmsko podjetje, ki ima sedež v Pragi. Čehi bi naredili velik dalmatinski film, v katerem bi igrali večinoma gledališki igralci iz Zagreba in Belgrada, ki so igrali tudi v odrskih predstavah Begovi-čevega dela. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica še naprej pritiska, da bi se prepovedalo ustanavljanje velikih trgovskih hiš še za nadaljnjih deset let. Zbornica je resolucijo take vsebine poslala trgovinskemu ministru. Tako so v Zagrebu še vedno edini v boju proti »Ta-Ta«. Otrok je zgorel s hišo vred v Skradinu pri Šibeniku. V hiši kmeta Josipa Pešiča so se doma igrali otroci, ko je eden med njimi iztaknil vžigalice in z njimi prižgal posteljo. Slama je hitro zagorela, hip nato pa tudi hiša. Dva otroka, ki »ta bila spodaj v sobi, sta pobegnila, tretji, ki je bil na podstrešju, je pa zgorel. Preden so ljudje mogli kaj pomagati, je že zgorela hiša do tal. Zračna zveza med italijanskimi mesti in našimi glavnimi mesti je prišla na program po sklepu prijateljske pogodbe. Predlagani sta bili dve zračni zvezi: Rim-Split-Zeimm in pa Milano-Zagreb-Ze-mun. Sedaj pa ni čuti veliko o ustvaritvi teh načrtov, čeprav smo že skoro v poletju, Začela je obratovati edino proga Benetke-Praga. Optimisti pravijo, da ni neupravičeno pričakovanje, da bo tudi katera izmed navedenih prog vpeljana. Največ koristi bi imela pač dalmatinska letovišča. Novi most preko Donave pri Turn Severinu bosta gradila izključno oba domača kapitala, namreč jugoslovanski in romunski. Tudi material se bo nabavil le doma. Strokovnjaki in inženjerji bodo le Romuni in Jugoslovani. Z gradnjo bodo kmalu pričeli, za sedaj preiskujejo teren. Preko mosta bo vodila železnica, ob straneh pa bodo pločniki *.> pešce in cesta za tovorni promet. Tri leta ga bodo gradili. Oporne stebre bodo zavarovali s posebnimi napravami tudi proti ledenim ploščam, ki bi utegnile biti pozimi za most kaj nevarne. V sodnh zaporih zagrebškega sodišča je poskušal Leonard Kojačec, rodom iz Istre, kaj svojevrsten samomor. Na nepojasnjen način je dobil v roke malo britvico »Gillet« in si z njo počez prerezal želodec. Potem je imel pa še toliko moči, da je britvico pogoltnil in si z njo prerezal grlo. Prepa-ljali so ga v bolnišnico, vendar ni upanja, da bi ostal pri življenju. Da se je tega dejanja postopil, je kriva zahteva italijanske policije, naj ji Kojačca izroče zaradi nekaj razbojništ »v. — Zaradi tega, ker ni mogel najti nekega zločinca, se je pa ustrelil orožniški narednik Ješa Miokovič v Pančevem. Da bi bolje zadel, se je postavil pred ogledalo in pomeril. Schmeling zopet svetovni prvak Kakor smo že včeraj poročali, bi se morala vršiti med Nemcem Schmelingom in Amerikancem Braddockom odločilna borba za svetovnega prvaka vseh kategorij v boksu. Po pogodbi je bil zavezan dosedanji svetovni prvak nastopiti dne 3. junija letos, to je včeraj. Ker pa Braddock lii nastopil je razsodišče proglasilo za zmagovalca Nemca Schmelinga, Amerikanca Braddocka pa obsodilo na plačilo globe v znesku 10.000 dolarjev. Ta odločba vrhovne komisije za boks v Newyorloi je izzvala v ameriški javnosti velikansko senzacijo, saj je to brez dvoma prvikrat, da je bilo svet. boksarsko prveuslvo prisojeno brez borbe. Prekop Moskva-Volga M1 V Moskvi eo imeli letos poleg vsakoletnih prvomajskih svečanosti tudi neko drugo posebno slavnost ravno na ta dan. Tedaj so v neposredni bližini mesta v novem pristanišču pristali prvič parniki, ki so pripluli po novem kanalu iz Volge do Moskve. Ta dogodek je imel, oziroma naj bi imel, Čimbolj propagandni značaj. V Rusiji so si že pred nekaj desetletji postavili načrt, da bodo zvezali Moskvo s štirimi morji po novoizkopanih prekopih, in sicer z Belim, Baltiškim, Črnim in Kaspiškim morjem. Letoe se je del tega načrta z nanovo odprtim prekopom med Volgo, torej med Kaspiškim morjem in Moskvo, uresničil. Preostane le še, da izkopljejo še takoiinenovani donski prekop, ki bo vezal Moskvo s Črnim morjem. 2e takrat, ko je vladal na Ruskem Peter Veliki, so gradili večje prekope. Izkopali so tudi onega, ki veže tedanje glavno mesto Petrograd z Ladoškim in Oneškim jezerom. To prekopno mrežo so pred nekaj leti podaljšali do Belega morja in nosi podaljšek ime Stalinov prekop. Vsa ta dela so Rusi zgradili s pomočjo kaznjencev, ki so bili pregnani v koncentracijska taborišča na severnem koncu sovjetske Rusije. Kakšen je bil položaj teh delavcev, ki so jih semkaj privedli na prisilno delo, kaže najbolje dejstvo, da je teh delavcev tam več pomrlo, kakor pa jih sedaj tam živi. Tudi vse delo na Volginem prekopu so opravili Rusi s kaznjenci, v prvi vrsti s političnimi. Vseh delavcev je bilo tu zaposlenih okoli 200.000, delali pa eo preko celih pet let. Sovjetsko časopisje je kar naprej objavljalo imena onih, ki 60 se pri teh delih najbolj odlikovali in si s tem priborili epet svobodo. Vrhovnega inženjerja, ki je ta dela vodil, eo naravnost Moskovsko morje a oboževali. Prekop, ki veže Volgo in Moskvo, je dolg 128 kilometrov. Da se ne bi kaj zgodilo, da bi v njem voda stala prenizko, so Volgo tam, kjer se prekop odcepi, na visoko zajezili z velikanskim nasipom. Na ta način je nastal oni veliki vodni rezervoar, ki se tolikokrat omenja kot »Moskovsko morje«. Njegova površina meri 320 kvadratnih kilometrov in je v resnici pravo morje, kajti z enega brega na drugega se sploh ne vidi. Kdor ocenjuje pomen tega prekopa, ne sme pozabiti tudi na dejstvo, da bo najmanj pol leta zamrznjen in da je Volga 6ama v tem času pri Ivankovu globoka le okoli 30 cm, ker se tako zelo posuši. Otroci jo lahko brez nevarnosti prebredejo. Da bi to nevšečnost odpravili, so sklenili zgraditi še velikanski rezervoar ob Volgi, proti kateremu bo, kakor pravijo, »Moskovsko morje« mali ribnik. To bi omogočal tudi prekop, ki bi vezal Moskvo z Leningradom, po katerem bi mogli voziti tudi srednjeviliki parniki. Pa tudi še s tem velikanskim rezervoarjem ne bi bile odstranjene vse težkoče, kajti poleti se Volga med Rubinskoin in Nižnim Novgorodom (Sedanjim Gorkijem) zelo posuši, in je le še v 6vojem spodnjem toku plovna. Da bi tudi v tem ne bilo nobene ovire, so si Rusi zamislili načrt, po katerem bi na široko zajezili Volgo med JaroeJavljem in Nižnjim Novgorodom, kjer bi ostal za vedno pod vodo cel večji okraj. Precejšen promet 6e danes vrši iz Moskve po reki Moskvi, od tam pa po Oki do Volge. To je pot, ki je približno 960 kilometrov dolga in jo je novo zgrajeni prekop od Moskve do Volge skrajšal le za 110 kilometrov. Zmagovalci rumene smrti Nedavno so odkrili v Washingtonu spomenik majorju Walterju Reedu in njegovini spremljevalcem, ki so se borili z najhujšini sovražnikom — bacili rumene mrzlice, — katerim so večinoma žrtvovali svoje življenje, vendar pa so ga premagali. Ze kakih dve sto let je razsajala rumena mrzlica na otoku Kuba in povzročala ogromne izgube med ameriškim vojaštvom. Bolnišnice so bile vedno natrpane z bolniki, ki jih je mučila huda vročina. Bolniki so imeli krvave podplute oči, kožo vso porumenelo, dokler ni nastopila smrt v strahovitih krčih. Vse varnostne odredbe glede hrane, stanovanj, čistoče, nišo mogle zmanjšati števila žrtev. L. 1900 pa je vlada poslala majorja Reeda, ki se je zadnje čase le bolj za zabavo, a vneto ukvarjal z bakteriologijo, da kakorkoli najde zahrbtnega sovražnika in ga pobije. Major je vzel s seboj nekaj strokovnjakov, da bi bil uspeh gotovejši. Bili so to: zdravnik dr. James Caroll, bakteriolog Jeese Lazear, Kubanec dr. Agramonte, ki je bil proti bolezni zavarovan s tem, da jo je že enkrat dobro prestal, in dr. Carlos Finlay. Začeli so, kakor je bilo takrat in je še danes v navadi, z raziskovanjem krvi obolelih. Toda o bacilih ni bilo nobenega sledu. Nato so premišljevali, kako bolniki ohole. Opazili so, da se bolezen ne širi od bolnika do bolnika in od hiše do hiše, kakor se to godi pri vseh nalezljivih boleznih, ampak, da ima rumena mrzlica čisto samovoljna in precej čudna pota. Dr. Filnay je prvi prišel na misel, da bolezen prenaša komar. Toda kako delati poskuse, ko se pa živali ta bolezen ne prime! Treba bi bilo vsekakor za poskus žrtvovati nekaj človeških življenj; lega pa ni mogoče od nikogar zahtevati. Tedaj pa se je pokazala vsa veličina majorja Reeda in njegovih tovarišev-znanetvenikov. Reed se je odločino ponudil prvi za poskus, češ, da je njihova dolžnost, da se prvi žrtvujejo na žrtveniku znanosti za blagor človeštva. Tudi drugi so 6e bledih obrazov, vendar brez dolgega oklevanja odločili za to. — Kateri soprog in oče 6e ne bi pomišljal iti prostovoljno v smrt za druge? in ti so vsi imeli svoje družine! Lazear je pripravil nekoliko sestradanih komarjev, katere je iz ličink vzgojil dr. Finlay, jih v steklenih zvoncih postavil na bolnike in one, ki so bili že mrtvi. Komarje je pustil, da so se napili strupene krvi. Nato sta jim Lazear in dr. Caroll dala piti še svojo kri. Čakala sta dva tedna, pa bolezen se jima ni pojavila. Kaj, če bi bila domneva o komarjih vendarle napačna? Morda pa morajo Tako nastaja veliki telegrafski kabel s sto in sto žicami. Princezinja Marija Savojska podeljuje darila zmagovalcem ob priliki športnega praznika v Rimu. bolezenske klice najprej v komarjih dozoreti? Treba bo še nadalje delati poskuse. Malo pozneje je v bolniški sobi komar pičil v roko Lazearja, ki je to sicer videl, pa je mislil na neuspeli poskus in se ni vznemirjal. Cez nekaj dni pa je zbolel in kmalu umrl. Prva žrtev svojega poklica. Ostali so še trije; toda Reed in Finlay sta bila že prestara, dr. Carolla pa eo pri zdravljenju neobhodno potrebovali. Zato je Reed nagovoril svoje vojake s kratkim nagovorom; »Kot vojaki ste vsak dan pripravljeni dati svoje življenje za blagor domovine. Sedaj pa ee borimo zoper hujšega sovražnika kot sploh kdaj, zoper zahrbtno bolezen in blagor vsega človeštva odvisi od naše zmage. Prostovoljci, naprej!« Takoj se je javilo zadostno število mladeničev, katere so spravili v posebne sobe, jih dali opikati komarjem, ki 60 se v različnih časovnih presledkih nasrkali krvi za mrzlico obolelih, in opazovanje se je začelo. Kmalu je osem tem prostovoljcev zbolelo. Ker je bila vsaka druga možnost okuženja izključena, je bilo dokazano, da bolezen prenašajo komarji. — (g) Ameriška orestolonasl 2dnica Med številnimi gosti, ki prihajajo zadnje čase v Pariz, bo tudi mlada dvojica na poročnem potovanju, ki se skrbno ogiblje vseh uradnih sprejemov in vsake pozornosti. V Ameriki sta s svojo poroko povzročila precej hrupa, kar ni tako čudno, če pomislimo, da sta to Rooseveltov sin Franklin in Ethel du Pont de Nemours. Njihova poroka je presenetila vso ameriško javnost, ne zato, ker bi nevesta ne bila vredna sina »prvega ameriškega gentlemana«, anupak, ker je vsa njena družina, oče in bratje, znana kot najsrditejša nasprotnica Roseveltove mirovne politike. Političen nasprotnik pa je v Ameriki toliko kot osebni nasprotnik. Ime du Pont de Nemours sicer ni tako poznano kakor Vanderbildt, Ford, Rockefeller i. dr., vendar pa se šteje med najbogatejše in najmogočnejše. Saj ima v oblasti vse ameriške orožarne in del evropskih, skoro vso kemično in kavčukovo proizvodnjo ter »General Motors«. Poleg tega je to plemiška rodbina, kar v Ameriki veliko pomeni. Preselila se je okoli leta 1800 iz Francije, kjer je zavzemala zelo visoko in častno mesto na kraljevem dvoru. Po francoski revoluciji ee je nekoliko razkropila; eden je šel študirat v Essen gradnjo strelnega orožja in izdelovanje smodnika, s čimer ee njegovi potomci v Ameriki še danes pečajo. Kljub visokemu družabnemu položaju eo de Ne-moursi še zelo romantični. Pred nekaj leti se je stric sedanje ženice mladega Roosevelta pripeljal z malo jadrnico iz Amerike v Evropo. Blizu irske obale pa mu je vihar razbil ladjo in bi tudi njega potopil, da ga niso rešili irski ribiči. Zanesli so ga v malo ribiško gostilnico, da si opomore, čez tri dni pa jo je zapustil kot zakonski mož natakarice Sally. Ona ga je pozneje v svoji irski rahločutnosti pregovorila, da je opustil izdelovanje orožja in začel e papirnicami. Z Ethel in Rooseveltom mlajšim pa je šlo zelo trdo. Obe družini sta hudo nasprotovali taki zvezi. Tedaj pa je posegla vmes usoda v podobi — pomarančne pečke, katero je Ethel po nesreči požrla ter dobila vnetje slepiča. Ob njeni bolniški postelji, ki bi lahko postala smrtna, so se srca vseh nasprotnikov omehčala, da so ji obljubili vise, kar si je poželela. Prva želja je bila seveda, da ji dajo Franklina. Takoj so ga telefonično poklicali iz neke oddaljene države, zdravljenje je hitro napredovalo, obljuba je ostala, treba je bilo samo še poroke. Tudi to se je zgodilo in sedaj sta na skupnem daljšem izletu po svetu. — (g) Električni del pariške rastave Elektrika zavzema na svetovni razstavi v Parizu silno važno mesto in predstavlja gorostasno silo. Naj govore številke! Pet tisoč kilovatov, ki so razstavi na razpolago, bi lahko zadostovalo za tri Ljubljane. Da bo primera še boljša: to je isto kot 65.000 konjskih sil, ali sila, ki vzdigne ekoro 5000 ton na višino enega metra. Ta sila bi lahko spravila največjo francosko ladjo »Normandie« na vrh Mont Blanca. Ves čas trajanja razstave, t. j. v šestih mesecih, se bo porabilo 20 milijonov kilovatnih ur, oziroma bi ee dalo speči 20 milijonov piščancev ali zavreti prav toliko milijonov litrov vode, torej celo jezero. Električni tok se prenaša po kakih 464 km žice 124 transformatorskih postaj. Povzroča ga pa dvojna sila: parna in vodna, da bi v slučaju kakih motenj pri eni ali drugi proizvodnji razstava ne ostala v temi. Tudi napeljava je tako izvedena, da ne more izgubiti razsvetljave cela skupina pavi-ljonovj zgradb ali velikih sprehajališč^ vsa naenkrat, ampak bi se to zgodilo, če bi prišlo do tega, samo v majhnih predelih, ki bi nikakor ne motili celote. Poleg te »nerazstavljene«, ampak le »službujoče« elektrike pa je tudi poseben elektrotehničen paviljon, kjer ee kaže njena čudovitost podrobneje. (g) Ljubljanski velesejem Gradbena široka postaja čimdaljebolj neodvisna od inozemskega uvoza. Sedaj imamo že domačo industrijo, ki izdeluje razne plošče iz umetnega kamna, ki je tudi prvovrsten domač material. Bomača industrija umetnega kamna in marmorja so bo naši javnosti prndstavila z vsemi svojimi izdelki na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Veseliču i prostori ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija bodo vsako noč odprti do 1 zjutraj. Na razpolago bodo gostom vsakovrstne specialitete in najboljša kapljica. Plesišče s prvovrstnimi jazzi, avto-drom, čarobni muzej, panorame, vrtiljaki, strelišča, zoo itd. bodo nudili obilo zabave mladini in starejšim! Torbarske izdelke in sploh usnjeno galanterijo smo pred krotkim še skoraj vso uvažali, sedaj je pa že toliko domačih solidnih podjetij, da bomo na spomladanskem velesejmu lahko videli že najboljše domače izdelko, ki se z uvoženimi predmeti kosajo tako glede moderne in solidne izdelave, kakor tudi gledo znatno nižje cene. V splošnem nam bo spomladanski velesejem nudil tudi prav poučne razstave, kako se razvija naša tekstilna in kožna industrija, ker bo prikazal vse panogo teh zelo napredujočih naših industrij, pri tem pa tudi izdelke malih obrtnikov, ki so pravi specialisti v svojih strokah. Kakor vsako leto, bo pa na spomladanskem velesejmu prav izvrstno zastopana tudi konfekcija. Programi Radio Lfubliana TOMO ZUPAN V NACIONALNI Drevi predava v okviru nacionalne ure o pokojnem narodnem vzgojitelju, vrlemu djihovniku in borcu za slovenske narodne pravi<^f*prelatu Tomu Zupanu urednik »Slovenca« g. Ciril Kočevar. Vabimo vse poslušalce radia, da slede temu predavanju in da vnovič spoznajo svetel lik nepozabnega staroste slovenskih duhovnikov. Predavanje se prične ob 19.30. Petek. 4. junija: 11 Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut — 12 Iz naših krajev (plošče) 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Operetni napevi (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče) 20.10 Ali veš zakaj ti pešajo moči (Gdč. št. Gruden) — 20.30 Prenos iz franS. dvorane: Konoert Prelovčevega pevsk. koncerta — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 23. uri. Drugi programi Petek t. junija: Belgrad—Zagreb: 21 Zagrebški kvartet - Dunaj: 20.05 Igra 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20.10 Filharmonični koncert, 22.15 Ciganska glasba, 23.15 Jazz -- Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Gledališki koncert, 22 Pihala - Rim-Bart: 21 Ope-rota »Zingaresca* - Praga: 20.35 Igra. 21.10 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Opereta