St. 181 Kim cmm tu n pnU V Trstu, v torek 1, avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII |Zh*j4, UvremJi pondelj £rtAegs It. 20, I uad ■astra u ne sprejemajo, itcfan Godiaa.— Lastnik snUa za mote L 7. —. 3 mtttct^^. pol leta L 32.ta c: U taozemsive mesečno 4 lire vet — Wefan uittaU* UrednUtvo: ulici sv. FtenčHka JaJo ured uliti v. Ndrvkliaaa dajatetj ta odgovoril ureda® «tsk tiskanu Edinost Naročata« * fc* knjižni h J A U A - Ju iDINOST Posamezne Številke v Trstu ta okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo % Brekosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov po 40 cent osmitnice, ta zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodoV mm po L 2. — Mali oglasi po 90 sL besed«, zna j nanj pa L 2 — Oglart naročnina In reklamacije se pošiljajo iz Id učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Frančiška Astfkega itev. 10, L nadstropje. — Jekleo uredniitva ta uprave il-S7.< VpraSanJe primorskih sadrug V razsežnem «poslanem» v ljubljanskih listih odgovarja dr. Otokar Rybar na očitanja, češ: zakaj da ni (kot soudeleženec na pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo) nič dosegel v zaščito fugo si o venskih manjšin v Italiji in zlasti nič za slovenske zadruge ? Naiprej naglasa, da ni takoj odgovoril na ta očitanja, ker je hotel odgovoriti tedaj, ko bo sporazum z Italijo perfekten. K teinu ga je silila uradna tajnost, ki je pri merodajnih pogajanjih d os eda j še obvezna, pa tudi oziri na korist jugosloven-ske države in Jugoslovenov v Italiji. Ne more še iznašati v razpravo stvari, ki bi megle škodovati jugcslovenskemu stališču. Gk-JL .-m-'is uj za Vi:g ugotovlja pisec, da jo t fa it-i1-'- c»:a viada vedno na stališču, da mori ^anjc izmenjave a. *. bankovcev, ki jih" imajo primorske zadruge naložene v iugoslovenskih zavodih, le ona sama (torej ne v sporazumu z juge-slovensko vlado) rešiti. Tudi ni res, da je z jugcslovenske strani cm vodil pogajanja v Sv. .Margeriti na Genovi, oziroma v Sv. Margeriti v Rimu. Še le v zadnjem tednu je bil dr. Ryb£r pridodeljen kot izvedenec dru Krstelju. Ni res, da bi se bili protežirali bančni zavodi proti narodnemu zadružništvu. Jugoslovanska delegacija ie bila pač pooblaščena se pogajat: za reševanje vprašanja o odškodnini za škodo, ki je v sled konverzije a. o. bankovcev nastala denarnim zavodom s kapitalom jugoslovenskiL. državljanov. Glede slovenskih primorskih zadrug, kot italijanskih v državnepravnem zmislu, pa ni imela nobene pravne podlage pa tudi ne pooblastitve, da bi za even-tuelno koncesijo dala protikoncesijo. Res, ie, da se je že na rimskih pogajanjih razpravljalo o vprašanju zadrug in ne samo primorskih. Italijanska vlada je pred-j ložila poseben načrt konvencije, po kate-j rem bi nasledstvene države prevzele skrb j za zavode, ki so vsled konverzije a. o. j valute prišli v zadrego. Ali vsaka za svoje! j Jugoslovenska delegacija pa ni mogla privoliti v to, ker se je jugoslovenska vlada 1 oprijela stališča, da nima skrbeti za zavo-! de, ki so naložili svoj denar na Dunaju, ali Gradcu. S tem je bila jugcslovcnski delegaciji glede primorskih zadrug odvzeta pravna podlaga iza uspešen nastop! Saj so to v državnepravnem oziru italijanski j zavodi, za katere bi se mogla jugosloven- i ska delegacija uspešno potegovati le tedaj. če bi obstajale mednarodne obveze, »taliianska delegacija je odgovorila: Kako nas morete siliti, da kaj storimo za primorske (po vrhu še slovenske) zadruge, ko noče jugoslovenska vlada prevzeti nikake obveze niti glede lastnih zavodov?! Italijani so namreč odločno zahtevali, naj jugoslovenska vlada skrbi za to, da bosta zadružni zvezi v Cel-ju in Ljubljani, kjer je naložen denar primorskih zadrug, mogli vrniti v lirah, češ, da sta jugoslovenska neugodna konverziia rn slabo stanje jugo-slovenske valute krivi, da so prišle zadruge v zadrego. Dr. Rybar vsklika: «S kakim uspehom bi mi šli pred razsodišče, ki ga čl. 215 senžermenske pogodbe določa za slučaj neuspelega sporazuma — si lahko vsakdo sam izračuna!» Vendar je jugoslovenska delegacija v kljub temu neugodnemu položaju opetovano zahtevala, naj Italija prevzame zamenjavo a. o. bankovcev primorskih zadrug, sklicujoč se na neke doloćbe italijanskih krabevih dekretov, ki so dovoljevali zamenjavo pod gotovimi' pogoji. Italijani so obljubili, da bodo v predvidenih slučajih postopali v zmislu teh določb, splošne obveze pa niso hoteli prevzeti. Tudi ne morejo — so rekli — rešiti tega vprašanja za slovenske zadruge, ako ga ne rešijo ob enem za italijanske zadruge, ki imajo v Avstriji na miliione takih vlog. Ne morejo dati Slovencem, kar se je celo Italijanom odbilo. Le v maloštevilnih slučajih so ugodili takim prošnjam. Vsemi pa da ne morejo ugoditi z ozirom na stanje italijanskih financij. Glede bank v Dalmaciji (h katerim spada tudi Zemalski veresijski zavod za Dalmacijo, Srpska štedionica in Hrvatska štedionica v Zadru) pa se je mogla jugoslovenska delegacija sklicevati na čl. 204. senžermenske pogodbe, po katerem mora italijanska vlada zamenjati vse a. o. bankovce, nahaja'oče se na njenem ozemlju. Glede bančnih zavodov v Trstu in Gorici se je mogla jugoslovenska delegacija sklicevati na čl. 215., ker so ti zavodi z jugosloven-skim kapitalom prišli v zadrego vsled dejstva, da jih je italijanska vlada izključila, od konverzije zunaroih depozitov, dočim jo je dovolila italijanskim in nemškim bankam. Kar se pač tiče «Jadranske banke, v Trstu, ni bila ta Še priznana kot italijanski zavod. Na podlagi čl. 75. senžermenske pogodbe glede bivših ^avstrijskih zavodov pa ima Italija pravico, da jih ne prizna. Banka bi bila obvisela med Italijo in Jugoslavijo in prišla bi v zadrego, kar bi bilo na veliko škodo našega nareda v Italiji. Na podlagi vsega tega izvaja dr. Rybar: cRazlika postopanju napram bančnim zavodom in zadrugam ne izvira torei iz kake posebna simpatije italijanske vlade za banke, temveč iz načelnega stališča jugcslovenske vlade, ki glede zadrug odklanja konvencijo, ki bi uredila to vprašanje . O tem naj bi se prepričali odločilni činitelji v Belgradu! Dve leti že romajo zastopniki primorskih Slovencev brezuspešno v Belgrad presit pomoči, dočim se je italijanskim zavarovalnicam dovolilo poslovanje v Jugoslaviji. Dr. Rybar zaključuje: « Nisem povedal vsega, kar je oviralo-ugodno rešitev vprašanja zadrug. Zlasli nisem nič omenil o načelnem stališča jugcslovenske vlade glede zaščite naših manjšin t Italiji O mnogih stvareh moram molčati z ozirom na dolžnosti, ki sem jih imel kot delegat, in z odrom na položaj naših bratov t Italiji... Leta 1918. sem zapustil Trst in si uničil svojo ckzistencc ... Ostala mi f& le družina in moje pošteno ime. Tega si ne dam blatiti od nikogar. Ako ne zadostujejo ta pojasnila, bom govoril še jasnejše!! Nalila Vladna kriza. RIM, 31. V soboto je kralj sprejel vodjo italijanskih socijalistov, Filipa Turati-ja. A\dijenca je trajala približno eno uro. Turati je kralju obširno razložil položaj v državi in stališče socialistične stranke. Imenoval je kot edina moža, ki bi bila sposobna prinesti rešitev krize, Orlanda in sedanjega predsednika poslanske zbornice De Nicola. Kakor že javljeno, je dobil Orlando zo- vlada Facte v demisiji, je sedaj definitivno določeno, da se s konvencijami končno urede od-nošaji med Italijo in kraljvino SHS. Snoči je prejela vlada iz Rima brao javno por ci čl o, da je italijanska vlada sprejela vse od precizirane jugoslovenske predloge. Tekom včerajšnejga dneva je bik> iz ofici-jelnega vira objavljeno, da je zunanji minister dr. M. Ninčic že imenoval komisijo, ki ima nalogo da izvede sporazum med Italijo in državo SHS in da ima proučiti reško vprašanje. Komisija za ureditev reškega vprašanja je sestavljena po oficielnih objavah in naslednjih osebnosti: i ^ ' * ^ • Nastas Petrovič (rad.), narodni poslanec in pet nalog za sestavo vlade Toda r^egavi ^ ministcr; dr/j ^modlaka, Odvetnik in napori so bili kratki, a razbili so se ob pro- bivši delegat na mirovni konferenci v Parizu; tivljenju socijalist ov, ki nočešo vedeti ni- Miša Trifunovič (rad.), narodni poslanec in česar o vladi, ki bi bila naslonjena na bivši minister; dr. Matko Laginja, narodni podesno. Konečno se zdi, da je De Nicola slanec in bivši ban Hrvatske m Slavonije; dr. opustil svoje stališče, da se noče postaviti Otokar Rybaf, odvetnik in bivši delegat na v ospredje kriznega vrvenja. Bil je v av- mirovni konferenci v Parizu; Priča, admiral in dijenci pri kralju, toda do tega, da bi sam ^^ TEST* prevzel sestavo vlade, ni pnslo. Svetoval morja. dr Grga Angjelinovič (demokrat), naje pa, na* se poveri sestava vlade zopet ,.<5^ poslanec; Branislav AvramoviČ, pomoč-De Facti. Uradno ni še prišla vest, da bi bil nik ministra saobračaja; dr. Ferdo Sisič, univ. Facta prevzel to nalogo, toda gotovo pride profesor v Zagrebu; dr. Milorad Nedeljkovič, do tega ' univ. profesor v Suboti ci; dr. Josip Silovič, Če še De Facta odpove, bo kriza najbrže univ" protfe1sor,v Zag^H« Sjevan Rasič banč-: , /C. 1 j -i -ni ravnatelj; dr. Avrel Figatner, odvetnik v na svojem vrhuncu. Vsi dosedanji poizkusi Zagrebu oziroma na Reki; dr. Delen, bančni so šli za tem, da smer ostane v glavnem ravnatelj; Stipacovič, ravnatelj Primorske ista, kakor jo je imela dosedanja vlada, in banke. Ta komisija ima nalogo proučiti in reda se uvedejo le izpremembe podrejenega Šiti reško vprašanje iz političnih, državnih-in pomena. Počasi pa prodira prepričanje, da gospodarskih ozirov, bo treba teraeJ-jito spremeniti smer in ved- no bol* stopa v ospredje ime Nitti. Vsako predvidenje pa je za sedaj še preuranjeno. Pred proglasitvijo splošne protestne stavke v Italiji? RIM, 31. Listi javljajo, da se vsled do- Grike Pred rasedbo Carigrada s strani grška vojske? — Spor z zavezniki PARIZ, 30. cTemps* objavlja vsebino ! note, ki io je grška vlada poslala angleški, godkov v Ravenni pripravlja proglasitev italijanski in francoski vladi. V tej noti iz-splošne protestne stavke v Italiji. Policij- javlja grška vlaida, da si spričo predsto-ska oblastva so ukrenila vse potrebno za ieče konference za vzpostavitev miru na ta slučaj. Tudi fašisti so baie dali ukaz za Vzhodu jemlje vso prostost gibanja, da pa splošno mobilizacijo naskočnih čet. je vedno pripravljena mirovne predloge s strani entente. Poudaria pa vendar, da se mora mir skleniti samo v slučaju, da se Jugoslavija Imenovanje komisije za izvedbo sporazuma z TurčijL Italijo in rešitev reškega vprašanja. i Po več znakih se zdi, — nadaljuje BELGRAD. 30. Sporazum z Italijo je torej' *TcmPs» — da se grđri vSji štab pripravlja popolnoma dovršen. Po poročilih iz Rima je na zasedbo Carigrada. Ta načrt se zdi neposlani k Antonijevič že obvestil rimsko vlado sprejemljiv toliko Franciji koBkor Italiji, o tem. Kljub dejstvu, da se nahaja italijanska in francoska vlada j* sooročila angleškemu ministrstvu vnanjih stvari mnenje, da se ne sme dovoliti in celo s silo odbiti vsak napad proti Carigradu. Tudi Italija — pravi list — je tega mnenja. «Temps» zaključuje, naznanjajoč, da je Francija sporočila atenski vladi svoje stališče, kateremu se je pridružila tudi angleška vlada. V drugi noti naznanja grška vlada odkrito, da je zasedba Carigrada neobhodno potreben pogoj za vzpostavitev miru. Grčija — pravi nota — je vedno poslušala nasvete entente in je šla celo tako daleč, da je celo vkljub preganjanjem kristjanov s strani Turkov sprejela premirje in mirovne določbe. Medtem ko so Grki sporazumno z zavezniki zasedli Anatolijo, so se zavezniki ustanovili v Carigradu v svrho pritisika na Turčijo, so se pa potem iz-premenili v «pro4ektorjei» in nevtralizirali mesto. Carigrad pa je edina Kemailova vojaška baza in z njeno zasedbo bi Grki uničili nasprotnikovo voisko. Grčiji manjka torej glavno sredstvo, s katerim bi lahko prisilila Kemail pašo na mir. To je tudi v navzkrižju z mednarodnimi določbami o nevtralnosti. Grčija ie doslej prenašala nevtralnost Carigrada, žrtvujoč ljudi in denar. Toda brez zasedbe Carigrada, ki bo edina naredila konec vojni, postaja mir problematičen. Grška vlada prosi v noti zaveznike, v imenu solidarnosti, spomina na skupne bole in v imenu pravice, da dajo svojim četam v Carigradu nalog, naj v slučaju grške vojaške akcije proti turški prestolnici zavzamejo prijateljsko stal&če. Z druge strani pa prihaja vest iz Carigrada, da je grška vlada obvestila zavezniške poverjenike, da nikakor ne namerava vdreti v nevtralno zono in da se je omeiila na reorganizacijo položajev svoje vojske za slučaj, da bi ji zavezniki dovolili pohod na Carigrad, Grška vlada pa doslej še ni prosila za pospešitev tega dovoljenja. Zavezniki poverjeniki so se medtem sporazumeli, da bodo poverili zastopnikom mednarodnega rdečega križa preiskavo o turskih oziroma grških grozodejstvih. An-gorska in atenska vlada bosta pozvani, da olajšata tem zastopnikom njuno nalogo. Smatra se, da bo izid preiskave znan do nekoliko tednov, Grki proglasili avtonomijo Smirite? Iz Carigrada prihaja tudi ve6t, da so Grki danes proglasili avtonomijo Smirne in ozemlja, ki ga zasedajo. Vse moštvo na ladjah pred Smirno je dobilo ukaz, da naj bo pripravljeno. Pripravljene so tudi čste, da se v slučaju potrebe izkrcajo v obrambo svojih vojakov. Anglija Priprave za sestanek med Lloydom Geor-geom in Poincarejem. LONDON, 30. Francoski poslanik je obiskal popoldne ministrstvo vnanjih stvari, kjer je sporočil lordu Balfourju navodila, ki jih je dobil iz Pariza glede predstojećih pogajanj o odškodninah. Francoski poslanik je ponovno izjavil, da francoski ministrski predsednik Poincare še vedno zelo želi priti v London, da se» sestane z Lloy-dom Georgeom, ki smatra, da ie potrebno, da se ta pogaianja vrše še pred 15. avgusta. Glede udeležbe Belgije in Italije pri teh pogajanjih, je poslanik izjavil, da bi Lloyd George želel to udeležbo; na vsak način pa je odvisno od angleške vlade, da ju povabi. Lloyd George bo odsoten iz Londona do ponedeljka in je torej malo verietno, da bi se moglo kaj odločiti o tem vprašanju pred prihodnjim tednom. Angleški odgovor na ruska protest proti grškim volnim operacijam na Črnem morju. LONDON, 30. Angleška vlada je poslala v Moskvo odgovor na protest sovjetske vlade glede operacij grškega brodovja v Črnem moriu in.v Dardanelih. V tej noti izraža ministrstvo vnanjih stvari svoje presenečenje zaradi protesta. Angleška vlada opozarja v svoji noti, da so zavezniške vlade pozvale v Genovi Rusijo na sodelovanje pri vzpostavitvi miru na bližnjem vzhodu. Angleška vlada smatra — pripominja nota — da Griči niso kršili vojnih običajev s svo:imi pomorskimi operacijami na Črnem morju m da imajo pravico nadaljevati te operacije, dokler bo trajala vojna. Kar se tiče prehoda vojnih ladij skozi Dardanele, poudarja nota, da so bile predvojne določbe glede nevtralnosti dardanelskih ožin razveljavljene že 1. 1914., 'ko sta šli skozi «Goeben» in «Breslau» in da ima grška vlada pravico, da pošilja svoje ladje skozi Dardanele v Črno morje. (Po tej, res... angleški logiki bi torej marale pasti vse predvojne določbe glede nevtralnosti Belgije, tudi Če bi ne bila Belgija sama v mirovni pogodbi razveljavila svoie nevtralnosti, in sicer samo zato, ker je Nemčija to nevtralnost prekršila?!) Nota izjavlja končno, da ni podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da je sovjetska vlada preprečila angorski vladi izvrševanje vojnih operacij na obalih Črnega morja. Vstaja t IncSji — 13 £olcistov umorjenih. SIMLA, 30. Iz Digrija v pokrajini Sind poročajo, da je bil izvršen napad na policijsko poslopje m razna druga vladna po* slopja in skladišča, ki so bila poškodovana in oropana. Trinajst oseb, med katerimi ie* bilo več policijskih agentov, je bilo umorjenih. Ukradenih je bilo nad 200.000 šterlingov. Avstrija Nora avstrijska emisijska banka s 100 miljom švicarskih frankov delniške glavnice. DUNAJ, 30. Objavljen je bil statut nove avstrijske emisijske banke, ki se bo klicala Avstrijska državna banka kakor ona, ustanovljena 1. 1816. po padcu Napoleona. Takratna harika je rešila Avstrijo hude finančne zagate. Delniška glavnica nove banke znaša 100 milijonov švicarskih frankov. 60 miliionov je že zagotovljenih s strani dunajskih bank. Banka bo zajamčena z dohodki carinarnic. Pooblaščena je, da izda množino bankovcev, ki ne presega njene trikratne metalične rezerve. Avstrijska državna banka bo začela poslovati, čim bo vplačano 60% vkupne glavnice. Dnevne vesti «Piccolova» — logika. Nedeljski «Piccolo» omenja v daljšem članku izjave poslanca Ščeka na ustanovnem shodu slov. političnega društva v Gorici, da Slovenci ne odnehajo od boja, dokler ne dobijo srednje šole v Gorici. Debelo podčrtujemo pripombo tržaškega lista, da ta izjava prihaja v navzkrižje z vsemi italijanskimi strankami, ker žali italijanstvo Gorice! No->beno odrešeno mesto da ne bi — radi narodne obrambe — hotelo dovoliti takega srednje šolskega zavoda v svoji sredi. Kar se tiče posebno Gorice*, moramo že reči, da informatorji «Piccola» ne poznajo prav nič tega mesta m njegovih gospodarskih -potreb in zato tudi ne razpc4oženja tistih pravih Gori-Čanov, ki živijo od dela in zaslužka in ne od političnih agitacij. Če bi «Piccolovi» informatorji hoteli poizvedovati med goriškimi trgovci in obrtniki, bi izvedeli, da je gospodarsko življenje goriškega mesta v tesni odvisnosti od slovenskega dela dežele in da bi bilo s slovenskimi šolami zagotovljeno Gorici vse tisto ozemlje, ki edino oploja gospodarsko življenje v njem. Če bi hoteli malo pogledati v goriške prodajalne, bi videli, da se tam po največjem delu občuje v slovenskem jeziku — s kupo-valci. In ravno šole so, ki velik del ljudstva pritegujejo.v mesta! Čim bi bile slovenske šole končnoveljavno odstranjene iz Gorice, bi vsi ti ljudje kupovali tam, kamor bi zahajali v obiske k svojim otrokom. 2e radi teh razlogov ne bi vsled obstanka slovenskih šol v Gorici prihajalo do tistih sporov, o katerih brblja <-Piccolo». Sporov namreč z resničnimi Gori-čani. In za te gre menda, ko se rešujejo goriška vprašanja. Le Negoričani morejo soglašati s «Piccolom», ki pošilja slovenske srednje šole le ven iz Gorice. Goričani ne bodo izzivali sporov že iz lastnega življenskega interesa. V vidni zadregi pa je «Piccolo» spričo naše ugotovitve, da morajo vsled sedanje šolske politike italijanske vlade stotine naših tnladeničev obiskovati šolo onkraj meje. Tržaški list ne ve, kako naj bi zmuznil okolo tega šmentanega ogla. Ker dejstva ne more tajiti, niti ga opravičevati, pa se zateka k svoji prosluli — logiki. Zvija se tako-le: «Ker ti mladeniči živijo onkraj meje v okuženem protiitalijanskem ozračju, ki bi ga hoteli potem — nadaljujoč tradicije nacijcnalistov starega zloga — prenašati na to stran meje, bi bilo logično, da ti kandi-datje za jugoslovenska mučeništvo ne bi dobili kruha na tej zemlji, kjer niso iskali duševnega!» In to naj bi bilo — logično! Ne, to bi bilo hudobno in kričeče krivično! Saj so ti mladeniči vendar državljani Italije z vsemi državljanskimi pravicami! Niso krivi oni, če morajo iskati «intelektualnega kruha« onkraj meje; krivi so namreč tisti4 ki jim nočejo dati zadostno šol is pogojev za dopolnitev njihove izobrazbe!! Ker morajo po krivdi drugih zapuščati rodno zemljo, svoje družine, svojo državo, ter doprinašati velike materijalne žrtve za svoje nauke — za to naj bi biili kaznovani s tem, da ne bi na svoji zemlji dobivali kruha! In to naj bi bila — po «Piccolu» — zahteva logike. Ne, to je udarec v lice ne le načelu dr žavne pravičnosti, ampak tudi človeškemu čustvovanju! Ne dajati šole in potem preganjati tiste, ki si Btorafo drugod iskati primerne šole: to morejo res le ljudje brez blage volje in brez vsakega čuta pravičnosti! Dajte le naši mladini zadostno šol, kakor jih potrebuje za svojo pravo naobrazbo, pa boste videli, da ne boao zahajali tja ven v «okuženo ozračje*, marveč bodo tu kulturni delavci, koristni državi, in lojalni državljani. Tako govori resnična, najelementarnejša logika. <=Piccolova» govori, seveda, drugače. Po tej logiki smo mi puntarji. če ne podajemo izjav lojalnosti, Če jih pa podajemo, smo — hinavci, .kakor nam podtika t-Piccolo* tudi v gori rečenem članku. Sole postojnskega okraja. «11 popolo Friu-lano», ki kot je znano, izhaja v Gorici, prinaša poročilo, da je v postojnskemu okraju 54 šol s skupno 119 razredi, od katerih so štirje razredi italijanski. Izmed 112 učiteljev, .ki poučujejo na teh šolah so «samo» štirje itaKjani, vsi drugi so Slovenci. Trije laški učitelji so v Postojni, a eden je v Št. Petru na Krasu. Toda — dostavlja list — poučevanje italijanščine se povsod vrši z velikim uspehom, tako se v Trnovem poučuje italijanščina po 15 ur na teden, v Šturjah dve uri, v Gruševju pet ur, v Sv. Petru na Krasu 19 ur, v Vipavi 5 ur na teden. Dopisnik dalje tudi z vidnim veseljem ugotavlja dejstvo, da se šole udeležujejo vseh pomembnih slavno sti, tako so proslavile šeststoletnico Dantejevega spomina lani, spomin Mazzinijev, spomin neznanega vojaka, dalje so se šole udeležile sprejema kralja s svojim učnim osobjem vred. Tako je na koncu koncev dopisnik s postojnskim okrajem popolnoma zadovoljen in nrizna, da se je že mnogo storilo, a kar se ni storilo, upajo, da se dovrši prihodnje leto in v bodoče sploh. — Ni naš namen, da bi se prerekali z dopisnikom, ko vendar vš pri nas že vsak pastir, kako je s poučevanjem laščine na naših ljudskih šolah. Vemo, da se po nekaterih šolah poučuje prav mnogo italijanščine m tudi priznamo, da je prav, da se poučuje italijanščina tam, kjer se je poprej poučevala nemščina in v toliko, v kolikor ee je ta poprej poučevala. Ne mogli pa bi dopustiti, da bi se italijanski jezik poučeval v enorazrednih ljudskih šolah po več ur na teden na škodo slovenščini in drugim predmetom. Po tej metodi bi prišH kmalu v isti položaj kot koroški Slovenci s svojimi šolami, v katerih se niso mogli otroci priučiti niti nemščini niti slovenščini. Ravno tako čudna je tudi opazka, ki se tiče soudeležbe naših Sol pri raznih slavno-stih, v katerih vš zadnji 9olarček, na kakšen načfn je bila uprizorjena soudeležba in sodelo* vanje. Celo praznovanje spomina mož, ki so čisto splošnega značaja, last vseh, je moralo trpeti pod oficielnim pritiskom in s tem izgubiti vsak čar in vsako ljubezen do stvari — recimo v tem slučaju obhajanje Dantejevega spomina. Kako je pa bila z drugimi, si lahko vsak misU in le .kdor je naiven se more veseliti takih uspehov, ki jim poleg tega prorokuje še lepšo bodočnost. O italijanski krizi podaje socialistični «Avanti» tako-le označbe: Facta je — četudi je bil nedorasel — vladal, kakor more pač vladati danes, pod monarhičnim in reakcijonarniui režimom, po vojni in zmagi, vsakdo, ki je na oblasti. Kdor pride za njim, bo delal ravno tako. Zaščita zakona in miru v deželi nista odvisna od sposobnosti tega ali onega političnega moža. Pred vsem in nad vsem sta tesno navezana — kot učinek in vzrok — na gospodarske odnosa je v deželi. Ne smesta se motriti kot alstraktnosti, marveč kot konkretne resničnosti socialnega življenja ... V smrtnem protislovju so tisti, ki pričakujejo rešitev italijanskega problema od rešitve ministrske krize. Optimizem, ki meji že na neumnost, kažejo tisti, ki temu ali onemu »voditelju* pripisujejo zmožnost za ustalitev notranje poliL&e na polutoku. Tudi nekateri listi so pisali, da so fašisti pripravljeni stopiti v vlado ter da zahtevajo celo portfelje, spojene z večjo odgovornostjo. Povdarjamo, da bi to ne pomenilo le njihovo pogubo, ampak tudi zadnje samomorilno kretnjo italijanske buržoazije .. S polno roko se seie sedaj državljanska vojna. Razpravljajo se stara razdevalna sovraštva ... Fašizem na vladi? Pa da, naprej, gospodje, naprej! Izvolite samo! In sicer fašizem sam — brez kompromisov, brez zvez! Saj je sedaj največja stranka, najmočnejša, ki se je bojijo najbolj! Pa tudi nove volitve naj pridejo in pride naj zbornica fašistov! Potem še le pride ura proletariata ....!, Mestni svet in ceste. Prejeli smo: Če greste po mestu, opažate, da se tu pa tam ulice popravljajo, da se polaga nov tlak itd. Če pa greste k nam v Rocol, posebno po poti od ulice Rossetti do Lovca (Caciatore), niste gotovi, da pridete z zdravimi kostmi do svojega cilja. Na izbero imate staro cesto, ki je že povsem cod-služila» svojemu namenu, ali pa novo, ki bo morala — še le služiti! Obe cesti sta enaki. Prva, ker je stara in zapuščena, druga pa, ker ni dokončana! In izgleda, da tudi ne bo tako hitro, ker se je ustavilo vsako delo. Gramoz je razmetan tja v en dan in povsem izključeno je, da bi mogli po tej cesti peljati voz sena. Še po dnevu je nevarno po teh poteh. Kaj še le ponoči, ko se je slabi poti pridružila še tema ker razsvetljava je zelo pičla, ali pa je sploh ni. Po tej cesti jezdi tu pa tam kak jezdec iz mesta na izprehod. Verjamemo, da je za take ljuda cesta dovolj dobra. Ni pa za druge vsak« danje potrebe prebivalstva. Še celo vojaki preklinjajo, ko morajo hoditi po tej cesti. Saj smo menda tudi mi bližnji okoličani občani, saj moramo tudi mi plačevati občinske davke in deklade. Zato je dolžnost občine, da skrbi tudi za naše poti. To pa še bol;, ker po teh poteh dobiva mesto dnevno svojo hrano. Potrebne so tudi te poti menda vsaj toliko kolikor one, ki služijo prometu z luksurijoznimi avtomobili, Učiteljem-vojakom! Na sestanku, ki smo ga imeli več učiteljev vojakov, dne 27. julija v Gorici smo sklenili ob navzočnosti zastopnikov »Političnega društva Edinost« in «Šolsko-poli-tičnega odseka* sledeče: 1. Učiteljsko zvezo smo naprosili, da bi delovala na to, da se vsi učit. vojaki Julijske Krajine oprostijo službovanja, za dobo dveh let, radi definitivnega izpita; 2. vendar pa v tem času iz previdnosti predložimo vojaški oblasti do 31. t. m* prošnjo za sprejem v oficirsko šolo (Florenca); 3. Podajamo tovarišem formular, kako naj se prošnja izvrši: Al Comando del distretto Militare di . . ..,..* Io sottoscritto N. N. di (fu) N. N. nato.... a........pertinente a.....di profes* sione maestro, mi rivolgo al sudetto Comando di volermi accettare nella scuola Allievi Uffi-ciali di fanteria e precisamente a Firenze. Sperando che mi verra accordato quanto chiedo mi segno con perfetta osservanza. N. N. Gorizia, il di 29 Luglio 1922. NB. Allego: Quattro documenti richiesti: a) Fede di nascita, b) Fedina penale c) Atte* stato di buona condotta, dj Attestato di licen-za magistrale (copia). Tovariši in abiturijenti drugih šol, ki imate pravioo in želite v oficirsko šolo, priskrbite si navedene dokumente pravočasno. Učitelji-vojaki. Planinski izlet na Nanos. Veliki nanoški izlet, ki ga prireja vsako leto vipavska podružnica Slov. plan. društva se je vršil v soboto in nedeljo, 29. in 30. julija ter je tudi letos sijajno uspel. Od vseh strani Julijske Krajine so prihiteli krepki planinci in brhke planinke na ponosni hrib. Vsled še precej hladne noči je letos prireditev imela svoje posebno lice: Mnogo kresov, okrog kresov tesno stisnjene družbe, manj rajanja, mnogo petja. Hladna noč je vplivala tudi na prve jutranje ure, izletniki so kakor martinčki iskali solnce. Po običajni sv. maši, ki jo je bral v cerkvici Sv. Hijeronima g. kaplan iz Vipave, se je razpoloženje dvignilo na nevadno visoko stopnjo planinskega veselja in razposajenosti. Blagodejno solnce, jasno nebo in dolgo zadržana dobra volja so storili svoje. K temu je prišlo Še dejstvo, da je med izletniki daleč prevladovala mladina in najbolj razveseljivo je, da se vsa veselost ni vršila v znamenju alkohola. Neradi so se izletniki poslavljali na svoje domove in vsi so .klicali: Na svidenje k leti. Najboljše znamenje, kako izvrstno se je vsadko počutil. Hvaležni smo vipavski podružnici SPD za to prireditev, hvaležni posebno njenemu neumornemu predsedniku, obče priljubljenemu «ati», g. Edvardu 2 vami tu. Omenjamo še, da smo videli tudi par neprostovoljnih izletnikov, namreč, nekaj orožnikov, ki so se res dostojno vedli, tako da večina izletnikov sploh ni opazila njihove prisotnosti, ki se je izražala v mirnem opazovanju. Ponavljamo oblastvom: Pri naših prireditvah se ničesar ne godi, kar bi opravičevalo navzočnost varnostnih organov. Sicer pa, če prav hočete in dokler se ti organi tako vedejo, — nam je prav! Svarilo. Kakor sem obveščen, se ie neka italijanski govoreča beračica javila v več slovanskih družinah proseča miloščine z različnimi motivacijami njenega uboštva. Omenila tudi«. da sem jo jaz podpisani poslal, kamor j« prišla prosit, kar pa ne odgovarja resnici. Zatoraj ▼ bodoče pozor. Franc Stergar. Zadeva Jadranske banke. Kakor smo poročali, je policija izvTšila v tržaški Jadranski banki preiskavo, oziroma je zau-kazala, da s« banka zapre ter jo stavila pod nadzorstvo. Ta ukrep je povzročila ovadba bivfega uradnika te banke, Julija Kolumbića, poslana kraljevi prokuri. Ovadba dolži ravnateljstvo banke, da je v letošnji spomladi dalo izvesti različne fal-ziftkacije v knjigah banke z namenom, da doseže od zakladnega ministrstva izplačila o priliki konecne ureditve vprašanja izmenjave avstro-ogrske valute, katera ne pristajajo banki. Ko se je ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, Čiro Kamenarović, preteklega aprila mudil v Rimu, tako pravi ovadba, je dajal od tam navodila ravnatelju Jadranske banke v Trstu, Antonu Kaič-u, ki je bil tudi enkrat pri njemu v Rimu. Nekega dne da je ravnatelj Anton Kaić ukazal knjigovodji Edvardu Zagraj-šek naj v saLdakontu zamenja stran 211—212 z novo stranjo. V zvezi s to fal-zifikacijo da je ukazal ravnatelj blagajniku Alojziju Kodre-tu, naj blagajniške listine zamenja z drugimi, a podravnatelj Milan Milinovič da je falzificiral tozadevno korespondenco. Originalne listine da se morajo nahajati v blagajni ravnatelja Kaića. Falzifikacrie da obstoji jo v tem, da so se namesto pravih dolžnikov vknjižila imena takih ljudi, ki bi po svojem bivališču imeli pravico do izmenjave kron v lire. Tako da je na primer na fatzificiranem listu 211—12 zabeležena dne 18. IV. 1919 sledeča postojanka: Izplačano Levnu Šupuk v Šibeniku, valuta 14. IV. 1919 K 890.000 in K 200.000 med tem ko se ta dva zneska v resnici nista izplačala Leonu Šupuk-u v Šibeniku ampak banki Commerciale Itali-ana v Trstu. Na podlagi te ovadbe je kraljeva progura odredila konfiskacijo knjig banke ter dala aretirati omenjena uradnika Zagraiščka, Milinovića in Kodre-ta. Ravnatelj Anton Kaić je odsoten iz Trsta ter se nahaja ob Vrbskem jezeru na obisku pri svoji ženi. Ob enem je bila izvršena po stanovanjih vseh imenovanih natančna hišna preiskava, kjer pa se ni našla nobena sumljiva listina. Kolumbić je napravil ovadbo, ker je bil pred kratkim odpuščen iz službe. Vzroki so najbolje razvidni iz oglasa, ki ga je pri tej priliki izdala Zveza bančnih uradnikov: •Že več časa je bilo med osobjem Jadranske banke gibanje, da doseže konečno ureditev svojega službenega razmerja. To gibanje ie vodil gospod Julij Kolumbic, ki je predsedoval pri glavnem ravnatelju Kamenar o v iću kakor tudi pri tržaškemu ravnatelju Anton Kaiću. Iz predhodnih pogajanj je jasno izhajal namen imenovanih ravnateljev, da se izogneta pereči zadevi ter jo zavlačujeta. Vsl©d tega je bilo sklenjeno sklicati zborovanje osobja Jadranske banke v svrho, da se sestavijo konkretni predlogi za ravnateljstvo. Zgodilo se je, da je ravno tisti dan, ko se je imelo vršiti zborovanje, ravnateljstvo Jadranske banke odstavilo gosp. Kolumbića pričakujoč sklep upravnega sveta da ga takoj odpusti. Ta neupravičena represalija je izzvala cnoduSno ogorčenje nastavljencev Jadranske banke in Zveze je po nalogu istih posredovala tu pri ravnateliu Kaiću ter zahtevala preklic tega neupravičenega ukrepa. Ravnatelj Kaić je srcer dal razumeti, da ima nekako jezo proti Kolumbiću, je pa priznal, da je bil ta ukrep izdan prehitro in ne da bi se vprašal načelnik urada, kateremu je ibil fpodvržen 'Kolumbić, ter je konečno obljubil, da bo zadevo zopet vzel v rokter da bo najkasneje dal Zvezi pismen odgovor. Tako je stala stvar, ko je g. Kolumbić smatral umestno, da nastopi iz lastne inicijative ter za hrbtom Zveze peda znano ovadbo. Zveza izjavlja, da je pri ovadbi absolutno neprizadeta, ih da loči popolnoma svojo odgovornost cd odgovornosti g. Kolumbića. — Pričakuje se prihcd ravnatelja Kaića, kateri bo mogoče razjasnil stvar. V bančnih krogih vlada utisek, da je vsa zadeva le čin maščevanja. Tega prepričanja je tudi upravni svet banke. Koliko je na ovadbi resnice se zda) seveda še ne more izvedeti. Včeraj ie bil aretiran še knjigovodja banke Korenčar. Izdan je bil sledeč ga je pripisati postopanju sodnijgkih obla- e prip •tev. Opozarja na vsak način, da se stanje banke nikakor ni žzpreroenilo Vsled činov, katerih se dolžijo nekateri njeni ravnatelji*. Za slavnost «$ofck<*a društva* t Sežani se- ki ^ io videIi< so mu poskočili M pomoč in e nadalje priglasilo za sodelovanje pevsko- ga spremiii na rešilno postajo, odkoder je bil volj morala« aoCi, da bi še nadalje kljubovali kruti osodL Tudi včeraj se je zgodil slut&j poiskušenega samomora na ulici. Junak dneva je bil neki Mario Giraldi; 35-le len mož, ki je izpil snoči ob 18.30 na ulici steklenico lizoforma. Ljudje, bralno društvo «Zarja» iz Koprive. Število priglašenih društev ter veliko zanimanje, ki vlada povsod med našim ljudstvom za. to slavnost kaže, da bo ta dan eden najlepših, kar smo jih doživeli Slovenci, odkar smo priključeni italijanski državi. Dovoljenje nam je ponovno zajamčeno. Kot slavnostni govornik bo nastopil državni poslanec gosp. dr. Wilfan. Natančen spored slavnostr priobčimo v četrtkovi «Edinosti». Prosveta — predavanja. V četrtek, dne 3. t. m. ob 8 in pol zvečer bo predaval v Skednju g. inž. Rustja o ^Gospodarstvu^, Isti dan ob 8 in pol bo predaval g. dr. Povh pri Sv Jakoba o »Gospodarstvu® II. del. V soboto, dne 5. t. m., ob 8 in pol bo predavanje na Sovranišču, kjer zadnjič. «Jadrnnka» za mesec avgust je izšla s sledečo vsebino: Resnicoljubje in poštenje. — Veronika Deseniška. — Slovo. — Poklic gospodinje. — I z prehod po Skandinaviji. — Belokranjska. — Učitelj iz Sv, Križa. — Ženska in telovadba. — Iz prijateljevega življenja. — Drobtine. List je na prodaj po tobakarnah po 80 stotink. _ Druitven« vesti ♦♦ Tržaška sokobka šapa. V nedeljo, 6. t. m. se bo vršila pri Sv. Ivanu ob 10. uri zjutraj seja vaditeljskega zbora. Vabljeni so vsi načelniki in podnačelniki sakolskih društev v Italiji. Na dnevnem redu sta oba zleta. Načelnik vaditeljskega zbora. Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike k važni odborovi seji, ki se bo vršila v sredo, 2. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Predsednik. MDP — Sv. Jakob. Danes ob 20.30 reden sestanek članstva. Nujna prisotnost vseh članov potrebna. Predsednik. Narodni tabor v Matenjivari. Naznanjamo odpeljan v bolnišnico. Padla z okna in obviscla v zraku. Včeraj okoli poldne bi se bila kmalu zgodila v ulici Giuseppe Pariai grozna nesreča, ki je bila na skoraj čudežen n:t*ii preprečena. 39lclna Amalija Ferančič je lipe na oknu hiše f od št. 8. Nenadoma ju izgubila ravnovesje in padla skozi okno. Sreča je hotela, da je nesretnica obvišela s krilom na vnanji oknici. V smrtnem strahu je klicala na pomoč. V hipu se jc zbrala pod oknon mnofica ljudi, ki je s strahom pričakovala, kaj bo. Dva ci>ćinska straž-jnika, Ernest Sterc & Ivan Zamplenica, sta medtem planila po stopnicah proti stanovao ju Ferančičeve, katero sta potegnila nazaj v sobo in jo tako rešila gotove smrti. Množica, med katero je bilo mnogo žensk, je čakala brez sape da bo revica padla na ulico. Ko pa sta jo vrla občinska stražnika potegnila navzgor, je začela veselo klicati. Vse je hotelo videti nesrcčnico in stražarji so imeli obuo dela, pri zadržavanju ljudi pred vhodom v hišo. Položaj Amalije je bil tem bolj nevaren, ker se je nahajalo okno, na katerem je obvisela, v tretjem nastropju in je bila sama doma, stanovanje pa — zaprto. Stražnika sta morala vdreti v stanovanje s silo. " Fašisti zasedli orkester ▼ kavarni Specchi. Nekoliko profesorjev, včlanjenih v fašistovski zvezi je zalovilo v nedeljo prejšnje igralce iz kavarne Specchi. Fašistovski profesorji so sedli na pozornico m začeli gosti sami. Vesti z Goriikcga Iz goriških zaporov smo prejeli pritožbo, ki ni v tem oziru ni prva ni edina, zato ne moremo dvomiti, da ni nekaj resnice na nji in jo priobčujemo: Javnosti še gotovo ni znano postopanje goriškega okrožnega sodišča glede ja zaslišb Poslano*) NAZNANILO. Podpisani Upravni svet Jadranske^ banke obvešča slav. občinstvo, da je banka radi preiskave, ki jo vodi oblast, začasno zaprla svoje blagajne. Ta odredba je samo prehodna in preneha, čim bodo oblastvene ugotovitve dokončane. Pri tej priliki opozarja podpisani, da se vsled dejanj, katerih so osumljeni nekateri gg. uradniki zavoda, ni prav nič spremenil položaj banke kot take. Trst, dne 31. julija 1922. 5ii Upravni svet Jadranske UanRe. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Hali ©glasi HARMONIKO s 25 tipkami, 12 basi, prodam. Via Madonina 31, IV, vrata 23. 1462 odni tabor ▼ jnatenpvan. naznanjamo postopanja m uvu**«**,« ---- . vsem bratskim društvom, da priredi MDP veli- preiskovalnem zaporu. Nujno potrebno je, da kanski narodni tabor v Matenjivasi dne 3. sep-i se javnost obvesti v tem m bi ta prisilila odlo-tembra t. L s raznovrstnim bogatim sporedom. faktorje, ki bi vplavali na sodišče, da bi Prosimo zategadelj vsa bratska društva, da }a enkrat začela postopati kot predpisujejo za-opuste za ta dan vsako nameravano priredi- koni. Ce pride človek istemu sodišču v roke in tev, posebno še, ker gre dobiček prepotrebni to ne more dokazati dejanja, radi katerega je okrožnega e in obdržanja obtožencev v »Dijaški Matici: Mladinski odsek kjer zadnjič. Odbor MDP Trst. Lonjer. Danes predavanje bil prijet, potem ni zanj rešitve nikoli in od no bene stranL Na vsako vprašanje dobiš le negativen odgovor, tako da ostaneš vedno tam, kjer si bil poprej. Ako je človek kaj zakrivil, jc popolnoma naravno, da se mu odmeri zato pri-. merna kazen, toda to presega že vse meje, ako _ I se drže nedolžni ljudi v ječi po 3, 4, 5 Iz tržaškega iivljenla Otvoritev porotnega sodišča. — Umor li-, , . . . „ skarja Mulle^a in pctzknšen umor tiskarja Gi- meseccv « porda celo samo zato^ ker nan» bolezni, uboštva ali drugih nesreč nimajo do- Cement Spalato . ............. 129 290 32. J 1510 464 1215 630 136 170 365 220 567 310 24r PODLISTEK l S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (Korčagin je bil lep mladenič — salonski lev, neizmerno nadut in domišljav: nosil se je zelo dostojanstveno, da je bil podoben bolj nekakšnemu kipu, ki se giblje po gotovih predpisih, kakor pa živemu človeku.) — Ne, niso tako prazne tc govorice, — je odgovoril z usmevom Basistov: — Darja Mihajlovna mu je bila zelo naklonjena; toda Natalija Aleksejevna ni hotela niti čuti o njem. — Saj ga poznam, — je dodal Pigasov: — to vam je pravcati tepec, sijajen tepec, prosim vas! Če bi bili vsi ljudje njemu podobni, bi človek težko izhajal, prosim vas! — Morda imate prav, — je rekel Basistov: — toda v družbi ne igra zadnje vloge. — Pa to je vseeno! — je vzkliknila Aleksandra Pavlovna: — Bog ž njim! Ah, kako se veselim zaradi brata!... In Natalija, ali je vesela, srečna? — Da. milostiva. — Mirna ie kot vedno pravcati zaiedavec. — saj jo poznate — toda zdi se, da je zadovoljna. Večer je minil med prijetnimi in živahnimi "pogovori. Vsedli so se k večerji. — Da ne pozabim, — je vprašal Ležnjov Basistova, nalivajoč mu kozarec: ali veste, kje je Rudin? — Zdaj pravzaprav mi ni znano. Preteklo zimo je priiel v Moskvo za nekaj časa, nato se jc odpravil z neko družino v Simbirsk; neka) časa sva si dopisovala: v zadnjem pismu mi je sporočil, da poj de iz Simbirska, toda ust m povedal kam, a od tedaj nisem več slišal o njem. — Ne bo ga konec) — je rekel Pigasov: — že kje sedi in propoveduje. Ta gospod dobi povsod dva ali tri občudovalce, ki ga poslušajo odprtih ust in ki mu posojajo denar. Boste videli, končal bo tako, da bo umrl v Carevokokšajsku ali v Čuhlomu v naročju stare device z lasuljo, ki bo prepričana o njem, da je najgenijalnejii človek na svetu.... — Vi se feražate zelo ostro o njem, — je pripomnil polglasno in z nevoljo Basistov. — Ni najmanj« ostro! — je odgovoril Pigasov: — ampak popolnoma pravično. Po mojem mnenju ni on nič drugega kakor vedati, — je nadaljeval, obrnivši se k Lež-njovu: — da sem se seznanil z onim Ter-lahovom, s katerim je potoval Rudin v inozemstvo. Joj! joj 1 Kaj mi je vse pravil o njem, ne morete si predstaviti, počil bi človek smeha! Značilno je to, da se vsi Rudino vi prijatelji in pristaši izpremene sčasoma v njegove sovražnike. —■ Prosim, da mene izvzame te iz števila takšnih prijateljev! — ga ie ognjevito prekinil Basistov, — No, vi, to je nekaj drugega! Vas nisem mislil. — Kaj pa vam je pripovedoval Terlahov? — ga je vprašala Aleksandra Pavlovna. — Mnogo mi je pravil, vsega se ne spominjam. Nejlepša anekdota, ki se je zgodila z Rudinom, je ta-le: V neprestanem razvoju (taka gospoda ie v vodnem razvoju: ostali ljudje, na prjpier, čisto navadno spe ali jedd — toda oni se nahajajo v razvoju spanja ali jedi, kaj ne, gospod Basistov? — Basistov ni ničesar odgovoril.... In tekom tega neprestanega razvoja le pričel Rudin s pomočjo filozofije do umstvenega zaključka, da se mora. zaljubiti Začel jo iskati predmet, ki bi bil vreden takega čudovitega zaključka. Sreča se mu je nasmehnila. Seznanil se je z neko Fran- HIŠA se proda na Vrdeli-Scoglietto. Naslov pri upravništvu. 1463 DALEČ dobro znani krojaški mojster s podružnico v Nabrežini izdeluje vsakovrstne obleke za vsak stan in po vsakem najnovejšem kroju. Delo zelo lično, točno m solidno, cene najnižje. Sprejema vsakovrstna naročila, ter razpolaga tudi z blagom. Priporoča se posebno čč. duhovščini in učiteljstvu. Za vsako delo jamčim. Priporoča se ja obilen obisk udani M. MILIČ. - 1464 dobi oni, ki izsledi voz, ki mi je bil ukniJaa v noči od sobote na nedeljo 30. julija. Vos je popolnoma nov, nenavadno kratek (ljubljanski) ie lahek, temno zelene bawe (skoraj črn) s rednji del olepšan z rodečo barvo, sedež ie pritrjen ia tapeciran z rujavo preiičoro koio. Pred nakupom svarim ker voziček poznam tudi če ^o prebarvan. V nedeljo zjutraj je bil ?.e v Bazovici in se nahaja v Trstu ali njega okolici. 510 Ante Mlakar, Sv. Peter na Krasu. jlas o prostovoljni javni draži?!. V nedeljo, dne 6. avgusta t, I. se bode prodalo na prostovoljni jaunl dražbi nekdanje Poljšakovo premoženje, sedaj lastnina Družbe Sv. Cirila In Metoda, ležeče v Žapuiah, občina Šturije 7 vsem premičninam: in solastninsk mi pravicami do skupnih zemljišč v ka rstralnih občinah Štu rije, Vodice in Kovk. Najprej se bodo prodajale posameine parcele, na zadnje pa s* lode poskusil doseči višji ponudek skupno za ce!o posestvo. Dražbeni pogoji si na vpogl d med uradnimi urami v notarski pisarni v Ajdov^ir-Dražba se bo vršila v Poljšakov h i š i v Ž a p u ža h in se bo pričela ob 9. uri predpoldne. Artur Lokar, notar v Ajdovščini kot sodni komisar. (507; EGIPTOVSKI profesor grafologije pove .karo kler m usedo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vitioria 4, I. 1189 IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v Ti. Bistrici- 28/2 GOSPODIČNA s primemo izobrazbo, vešča italijanskega in nemškega jezika, išče službe kot blagajničarka. Naslov pove upravništvo. 1443 to se pravi po slovensko VE€HH STRIHA« Zastopstvo in zaloga K. KAHALC, So. Peter na Krasu. Predno se odločite za kritje stre) vpn*ajte za vzorce in proračun. (486) POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz doige volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3. 1394 POPOLNA SOBA L 700.—, brestova 1400.— in druge bukove, se prodajajo v Fonderia 3. 1395 Pozabil sem vam po- cozinjo. prav čedno modistko. STROJNO KOLARSTVO Fr. Bratina, Ajdovščina. Posebnost: ljubljanski vozički, pari-zarji do osem Ion z jamstvom. Popravila karoserij, avtomobilov, mlinov, žag, poljedelskih strojev. Izdeluj« kolesa in lesene dvodelne jermenice po naročilu. Iščejo se zastopniki za Istro in Brda. 53 POZOR! Krone, kor«ie, zlato, piatin in zobovje po najvišjih cenah pl?*nje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 Srebrne Krone In zlato plačujem po najul$j?h cenah ALOJZU POVK Trst Piazza Gcribalcfl il Z e (prej Barriera) I I [Tvrdka Prima j Ola GlMI 18 — Gorica IIS5SII Uža M TeutM e I s Na drobno Velika ssS&sa. Na debefo Bencin, petrolej, karbur, navadna in tina mazila, glazure, barve, laki, vrvi, šp ga, ovojni papir i. t d. = Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. :— Lastna zaloga v Tolmina pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". NajzmernejSe cene. r lit ]o se ZASTOPNIKI Id PREPRODAJALCI v vsej Julijski Kolini. 40 mmiM ■ilHIlHHHKS 9 !!■ aua mummm i ADRIA SAHDALI ADR1A SAHDALI ADRIA SAHDALI Adrla čevlji za turiste lanski ii miki ličju Brni i injni piOhtim. rtonai i m\ HaiUaiil. KPirtliM. so najprimernejše obuvala u dnevih vročine, presegajo v ličnosti In težnosti vse druge tovrstne izdelke, so najcenejše obuvalo. Adria čevlji vseh vrst ia nak san in siarest v Minil itiilti ia knak. tpiaa io lifti izđ'laai pa eanlacis it ■mjtem oJifaja. Olje naj^ljSe. Izdelale edino domače zadružno industrijsko podjetje te široke Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici Lastne prodajalne: 4M Gorica, tono Verdi 32 v bi9 teatralne poicjilnilis (nitje ljudskega vrta. lesno). Trst, Via Mori 1. blizu magistrata. Razpošilja se na malo in veliko tudi iz tovarne v Mirnu. j .T- *